z zastavo na čelu. Tudi rudarji iz Kanižarice 60 volili skupinsko že ob 5. uri zjutraj in takoj nato odšli na prostovoljno delo. Prostovoljnega dela so se udeležili tudi delavci tovarne učil. Najboljše uspehe na volitvah je imel KLO Stranska vas, kjer so do 6. ure 3 volivne enote
vsem okraju Črnomelj urah volilo 100 'To 70
peljali pred šolo dovolj gramoza, da bo tam izginilo blato. Gornja Težka voda,
Že v zgodnjih jutranjih urah je odšla mladina »Iskre« na volišče nato pa na prostovoljno delo
PRAVICA
ItO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Na včerajšnjih volitvah v KLO velika udeležba v vseh 10 okrajih Slovesnost ob obletnici ustanovitve Nobelove nagrade za mir v New Yorku
Dejavnost lokalnega gospodarstva v poljčanskem okraju
Leto X. — štev. 299. Ljubljana, ponedeljek, 19. decembra 1949 Izhaja vsak dajj razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.-
Cena din 2.—
Na včerajšnjih volitvah v krajevne ljudske odbore
velika ndelcfba v vseh 10 okraitt
V ljubljanski oblasti je že do 7. ure volilo 74 volivnih enot W0 odstotno
Kakor prejšnjo nedeljo, tako eo tudi včeraj v ljubljanski oblasti volivci že v Zgodnjih jutranjih urah prihajali na volišča. 2e do 7. ure je volilo 74 volivnih enot 100 9ž-no, od tega v Črnomlju 9, Grosupljem 8, Kamniku 8, Kranju 33, Novem mestu 2, Šoštanju 10 in Trebnjem 4. Do 9. ure dopoldne pa 6e je število volivnih enot, ki so volile 100 %-no, dvignilo že na 113.
Posamezni delovni kolektivi v kamniškem okraju so v počastitev volitev organizirali prostovoljno delo, zlasti pa so se v tem odlikovali delavci tovarne pohištva »Duplica«. Tu eo sklenili, da bodo v celoti zaslužek produkcije v dveh izmenah podarili okrajnemu odboru AF2 za prireditev novoletne jelke. V KLO Mengeš in Moravče so se posamezni volivci javili za prostovoljno delo v rudniku, v Moravčah pa se je poleg tega udeležilo 35 volivcev prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma. Tudi v Pečah je 40 volivcev delalo pri gradnji zadružnega doma. Sindikalna gozdna brigada -1 »Jakoba 2ana« v Kamniški Bistrici, ki šteje 40 članov, je v celoti odšla z volišča na prostovoljno delo v gozdove.
Med delovnimi kolektivi v kamniškem okraju se je zlasti izkazal kolektiv »OTEKSA« v Šmarci, ki 6e je v celoti udeležil prostovoljnega dela v počastitev volitev od 6. ure zjutraj do 14. ure. Zaslužek so podarili za novoletno jelko. V KLO Komenda so žene organizirale skupinsko udeležbo na voliščih in volile do 7. ure 100 %-no. Posamezni KLO, kakor Kamniška Bistrica in Trzin, so napovedali vsem ostalim KLO tekmovanje v čimprejšnji izvedbi volitev.
V Ratitovcu, v KLO Češnjice, 60 vaščani ž ob 5. uri zjutraj prišli skupno na volišče. KLO Mengeš je do 11. ure volil 100 %-no. V celotnem okraju Kamnik je volilo dopoldne 100 %-no 157 volivnih enot in 8 KLO; povprečna udeležba volivcev je bila 75,5 %.
Okrajni odbor Grosuplje je razpisal tekmovanje med posameznimi KLO in obljubil za najboljše uspehe pri volitvah radio aparat. Volišča so bila odprta že v zgodnjih jutranjih urah, Tekmovanje je zbudilo veliko živahnost po terenu. Obdelovalna zadruga Gatina je že ob 5.30 volila 100 %-no, obdelovalni zadrugi Ivančna gorica in Višnja gora pa ob 6.30.
V	celotnem okraju je dopoldne zaključilo volitve 100 %-no 22 volivnih enot in 2 KLO.
V okraju Trebnje so se rudarji v rudniku Krmelj do 8. ure udeležili volitev, 130 rudarjev pa je po volitvah odšlo na delo v rudnik. Na državnem posestvu v Mali Loki se je udeležila prostovoljnega dela celotna sindikalna podružnica. V Trebnjem je pred 8. uro volilo že 6 volivnih enot 100 %-no, v Mokronogu pa 2. Malo po 10. uri je volilo v KLO Sv. Križ
pri Litiji že 85 % volivcev, v Krmelju 47 %, v Čatežu pa 45%.
V	črnomaljskem okraju 60 bile budnice v Metliki, Črnomlju, Suhorju, Dereči vasi in Črmošnjicah. V Dereči vasi so
prišli na volitve vsi	-•	—-----*—
z
ležili tudi uspehe ska
je prvi zaključil 10O°/6 volitve KLO Brusnice
Novo.mesto, 18. decembra.
Volitve v KLO eo zelo razgibale naš okraj. Na predvolivnem zborovanju v Prečni so sprejeli 6klep o popravilu cest Prečna—Zalog in Prečna—Kal. Kal pri Prečni pa je napovedal vsem volivnim enotam v KLO'tekmovanje in kot se je danes pokazalo, tudi zmagal, ker je prvi stoodstotno zaključil volitve.
V	Dobravi pri Škocjanu so na pred-volivnem sestanku sklenili, da bodo na-
volile 100 %-no. V je v dopoldanskih volivnih enot in 3 KLO. Do 11. ure do- . poldne je znašala celotna udeležba na ' volitvah v okraju-50 % volivcev.	!
V	okraju Šoštanj 60 se pričele volitve j v Velenju, Šaleku, Pesjem, Šoštanju in i Tcpolščici že ob 4. uri zjutraj. V 32. volivni enoti v Šoštanju so organizirali sku- ! pinski odhod na volišče in volili 100%-no.
V	počasttev volitev je bilo prostovoljno delo v rudniku Velenje, v tovarni usnja v Šoštanju in v lesno-industrijskem podjetju v Nazarjih. Delovni kolektiv lesnoindustrijskega podjetja Nazarje je že preteklo nedeljo naložil 20 vagonov lesa. MLO Šoštanj je že ob pol 10. urr zaključil volitve s 100 %-no udeležbo. Najboljši KLO v okraju je bil Pesjfe, kjer 60 do 11. ure dosegli 100%-no udeležbo., nadalje Bočna s 94,3 %-no udeležbo, Velenje s 65,5 %-no udeležbo in Sv. Florjan 6 60,7 %-no udeležbo. V Novi Štifti 60 volivci po končanih volitvah pokrili zadružni dom. V celotnem okraju je dopoldne volilo 100%-no 186 volivnih enot in 4 KLO.
voda,
ki je bila pri dosedanjih volitvah precej trd oreh, je letos sklenila udeležiti se volitev do &. ure. V "Drtenjekih Toplicah, Podgradu, Prečni in št. Jerneju je bilo precej predvolivnih sestankov.
Danes je že na vsezgodaj prebudila Noromeščane budnica. Zelo razgibano je bilo tekmovanje med volivnimi enotami. 24 volivna enota Novega mesta je hotela biti na veak način prva, pa tudi 23. ni mnogo zaostajala. V teh enotah eo med prvimi volile Zupančičeva iz Sokolske ulice, stara 84 let, Kozoglav Ana, stara 82 let in Vidic Ana. ki je že dolgo hroma.
Zvočnik je javljal volivne rezultate iz vsega okraja. I. volivna enota v Šmihelu je že ob šestih stoodstotno zaključila z volitvami; v Podturnu je ob pol šestih volilo že 1&>1 volivcev. V Gaberju, znani partizanski vasi, so med prvimi v okraju zaključile štiri volivne enote. V okraju je z volitvami prvi zaključil stoodstotno KLO Brusnice.
f hranlshem obralo so po volitvah
odšli na proslovollno delo
V kranjskem okraju so volitve potekale v svečanem razpoloženju. V mnogih krajih so bile budnice in volivci 60 prihajali na volišča v sprevodih že v zgod-niih jutranjih urah. V industrijskih krajih okraja skoraj ni bilo tovarne, kjer ne bi v počastitev volitev nadurno delali, prav tako pa sta tudi frontna in mladinska organizacija organizirali prostovoljno delo na raznih gradbiščih.
V Kranju so že pred četrto uro pričeli z glasovanjem. Mesto je bilo okrašeno, na več mestih pa so bili postavljeni zvočniki, ki so prenašali borbene in partizanske pesmi ter volivna poročila. Posamezne volivne enote so si napovedale tekmovanje v čimprejšnji izvedbi glasovanja in čim lepši okrasitvi volišč.
V	tovarni »iskra« so učenci industrijske šole že pred četrto uro volili lOOodstotno in takoj odšli na prostovoljno delo h gradnji kanala na Planini. V tovarni »Iskra« je 50% delavcev sodelovalo pri nadurnem delu, ostali pa so se udeležili prostovoljnega dela ali pa so kot aktivisti pomagali na terenu.
Na volišču v Struževu v Kranju je že do pete ure volilo 50% volivcev. Med prvimi je volila sedemkratna udarnica Angelca Štibelj. Dijaki tekstilnega teh-nikuma eo se že v zgodnjih jutranjih urah lOOodstotno udeležili volitev. Na Primskovem je volilo do pete ure ie 210 volivcev. Med prvimi je oddal kroglico’ 791etni udarnik v prostovoljnem delu Jakob Železnik, ki jo napravil pri gradnji tamkajšnjega zadružnega doma 585 prostovoljnih delovnih ur V deseti volivni enoti je volilo že pred peto uro 70% volivcev, v 19. volivni enoti pa do pete Ure zjutraj lOOodstotno,
V 39. volivni enoti v Kranju so prvi prišli na volišče mladinci mlekarske Kole, med njimi tudi več nosilcev zlatih
značk prostovoljnega dela. Mladinci mle- ! kajrske šole so takoj po končanem glasovanju odšli na prostovoljno delo. V Kranju je še pred deseto uro volilo deset enot lOOodstotno. V medmestnem tekmovanju Škofja Loka-Tržič-Kranj je imel najboljše rezultate do 15. ure Kranj, 'kjer se je udeležilo volitev 99,8% vo- ; livcev.	i
V	tovarni »Pletenina« so se udeležili dela v tovarni vsi delavci, razen 14, ki so bili v volivnih komisijah. V Dupljah je delalo 30 čevljarskih pomočnikov, v »Savi« pa 12 delavcev mehanične delavnice. Tržiška predilnica, kjer se je udeležilo dela 80% delavstva, je napovedala tekmovanje tovarni »Triglav«, v škofjeloški predilnici 6e je udeležilo dela 90 odstotkov delavstva, v »Standardu« pa 77%. Predilnica tovarne »Inteks« je po-
dala v počastitev volitev posebna brigado v tržiško predilnico, kjer so organizirali medsebojno tekmovanje.
Posebno aktivnost je pokazala na volitvah mladina kranjskega okraja. V Tržiču je mladina že do pol o6me ure volila lOOodstotno, v Brniku pa do devete ure 92odstotno. V prvi volivni enoti v Sorici je mladina do osme ure vodila lOOodstotno, prav tako pa tudi v deveti volivni enoti v Podbrezju, Tudi mladina v Besnici in na Jezerskem se je stoodstotno udeležila volitev.
Najboljše volivne rezultate v dopoldanskih urah so imeli KLO Naklo, Preddvor, Poljane, Zabnica, Duplje, Sv. Ana, Gojzd, Bitnje, Kokra, kjer je večina volivnih enot lOOodstotno zaključila volitve. Po delnih podatkih je v kranjskem okraju glasovalo do 10. ure 180 volivnih enot lOOodstotno, volitev pa se je udeležilo okrog 80% volivcev. Do 14. ure je v vsem kranjskem okraju volilo že 87% volivcev, od tega 200 volivnih enot lOOodstotno.
1 trhovelisl rciiran
JE IZPOLNILO PRVO PETLETKO
Trboveljski rudarji so pred dnevi izpolnili letni proizvodni plan. Premog že kopljejo za četrto leto petletke. Devet najboljših rudarjev, večkratnih udarnikov, pa je pohitelo naprej pred delovni kolektiv v svojem delu in ti kopljejo premog že za drugo petletko.
Anton Zagorišek, osemkratni udarnik, je bil pred dnevi odlikovan z redom dela I. stopnje. Borec gibanja za večjo storilnost, ki je s svojo brigado; nakopal v osmih urah 862 ton čistega premoga, že koplje premog za avgust 1952. leta. V tekmovanju pred 29. novembrom je dosegla njegova brigada učinek 97 ton na prvega kopača.
Zagorišku so se v delu pridružili tudi sedemkratni udarnik Ernest Molan, de-vetkratni udarnik Martin Tomažič, osemkratni udarnik Franc Škrinar in večkratni udarnik Franc Erjavec. Tudi ti rudarji že kopljejo premog za avgust 1952.
Oster tekmec Zagoriškovi brigadi je bil v tekmovanju z £ najboljši učinek na kopača petkratni udarnik Franc Magi» ster. Njegova brigada je izkopala na kopača 94 ton. Udarnik Magister koplje premog za april 1952. leta.
Mladinska brigada, ki jo vodi šestkratni udarnik Jože Klemen, je v tekmovanju za najboljši učinek dosegla 88,6 ton na kopača. Udarnik Klemen koplje premog za januar 1952
Vekratni udarnik Karel Koritnik in sedemkratni udarnik Martin Pavlin kopljeta premog prav tako za mesec januar 1952. Kopač Koritnik je od osvoboditve do oktobra letos nakopal 12,016 ton premoga, Martin Pavlin je nakopal do oktobra letos 10.536 ton premoga.
Trboveljski rudarji so vztrajni in vestni v svojem delu. Tako pa ne bi mogli reči o ljudeh, ki odgovarjajo za evidenco. Pred nekaj dnevi so na primer ljudje, Id odgovarjajo za evidenco, računaji in ugotovili, da kopljejo brigade Zagoriška, Klemena, Magistra in Petka premog za marec 1950. leta. Nikdo od teh ljudi takrat ni mogel računati, da je na primer
devet rudarjev izpolnilo prvo petletko in dela že za drugo. Šele, ko so se bolj poglobili v delo, so lahko vse to izračunali.
Osemkratni udarnik in nosilec reda dela I. stopnje Anton Zagorišek je v
Nosilec Reda dela I. stopnje Anton Zagorišek
imenu rudarjev, ki delajo že za drugo petletko, poslal maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem piše med drugim, da so svoje delo opravljali vestno in z voljo ter presegali norme tudi do 50% in šc več. Letni plan so izpolnili 23 dni pred rokom. V gibanje za večjo storilnost je vključenih že 12 brigad, pri tem so dosegli lepe uspehe, ki jim bodo koristili v nadaljnjem delu. S tem, ko delajo že za drugo četrtletje prvega leta druge petletke, najbolje odgovarjajo izdajalcem delavskega gibanja informbirojevekim klevetnikom in tako dokazujejo svojo .veliko ljubezen svojemu delovnemu ljudstvu, državnemu in partijskemu vodstvu, ki ga vodi dragi tovariš Tito,
Pismo so podpisali poleg Antona Za-goriška tudi vsi rudarji-udarniki, ki so že izpolnili prvi Titov petletni plan.
Zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ začneta z delom 21. decembra
Beograd, 17. dec. — Odbora za gospodarski plan in finance Zveznega sve-fa in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ bosta imela svojo prvo sejo dne
21.	t m. ob 17. uri. Odbora bosta raz-razpravljala o predlogu proračuna za prihodnje leto in predlogu zakona o za-, ključnem računu za 1948.
(Tanjug.)
Radivoje JovanovlC-Brartonia odlikovan z redom nar. heroja
Beograd, 17. dec. (Tanjug.) Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije je sklenil na predlog vrhovnega poveljnika oboroženih sil FLRJ odlikovati za posebno junaštvo in posebne zasluge, storjene našim narodom med narodnoosvobodilno vojno, Radivoja Jovanoviča - Bradonjo z redom narodnega heroja.
Za sekretarja podpredsedniki Moša Pijade, 1 r. predsednik: dr, Ribar, 1. r.
V Strnišču so ob 5*15 uri na zadnfem volišču zaključili volitve
Maribor, 18. dec.
Danes so bile volitve še v ostalih treh okrajih mariborske oblasti: Ptuju, mariborskem okoliškem okraju in Poljčanah. Marsikje so začeli voliti že v zgodnjih jutranjih urah. Tako so na primer v Slovenski Bistrici odprli volišče ob štirih zjutraj. Po opravljenih volitvah so odlli na delo v tovarne in razna podjetja, da bi čimpreij izpolnili svoje letne planske naloge.
Delavci tovarniškega naselja v Strni-šču so danes ^rvič izvolili KLO. Z volitvami so začeli navsezgodaj na vseh volivnih enotah. Tako so ob četrt na šest na zadnjem volišču zaključili volitve. V vseh volivnih enotah tega delavskega naselja prve petletke so dosegli lOOodstotno voljvno udeležbo. Ob pol šestih so izpolnili 6vojo državljansko dolžnost tudi steklarji iz Rogaške Slatine, ob devetih pa so lOOodstotno zaključili volitve v Rušah. Istočasno je avtomatična tehtnica v tovarni dušika pokazala, da je izpolnjen letni plan proizvodnje izredno važnega izdelka — karbida.
V	mnogih krajih ptujskega, maribor-skookoliškega in poljčanskega okraja eo imeli budnice. V Lenartu v Slovenskih
Tudi horci Jugoslovanske armade so se pridružili prostovoljcem
goricah so jo imeli že ob štirih zjutraj. Volišča so bila že na predvečer zelo lepo okrašena. Za to je v največji meri skrbela mladina, ki je na predvečer volitev zakurila vrsto kresov po hribih. V Št. liju je sinoči zagorelo deset -kresov, v Jakobu štirje in še drugje. Okrog kresov so se zbrali tudi starejši, ki 60 skupno z mladino in pionirji govorili, kako bodo v nedeljo izvedli volitve. Prepevali so partizanske in borbene peami.
Mladina je bila med prvimi na voliščih. Mladinci iz ptujske gimnazije so skupno volili lOOodstotno že do sedme ure zjutraj. Tako je bilo tudi v mnogih drugih krajih. V Bistrici pri Rušah pa je že ob štirih zjutraj prišla na volišče 85-letna Rubičeva, ki je hotela na vsak način voliti prva. Tudi mladina iz zadruge Osojnik pri Ptuju 6e je odrezala: volila je že do šeste ure zjutraj. Aktiv v Sobe-tincih je prav tako volil lOOodstotno.
Vrsta KLO je volila lOOodstotno že v dopoldanskih urah, tako na primer KLO Ceršak, Ješenca, Podvelka, Sp. Duplek. Miklavž in drugi. V ostalih KLO mariborskega okraja pa je v dopoldanskih urah volilo lOOodstotno 136 volivnih enot. V ptujskem okraju so lOOodstotno prvi volili v Brezovici, Rogoznici, Stojn-cih, Strnišču in Sobetincih. Dopoldne je po nepopolnih podatkih lOOodstotno volilo še 130 volivnih enot. Do ene ure popoldne pa je lOOodstotno volila še vrsta KLO, tako na primer Jurij ob Pesnici in drugi. Ob štirih popoldne so sc jim pridružili še KLO Središče, Markovci, Podgorca, Gorišnica,- Zabovci, Mož-kanjci, Fomin, Bukovci, mesto Ptuj, Dornava in Obrež. Vsi ti kraji spadajo v ptujski okraj. Na področju''okraja Mari-bor-okolica pa so do te ure končali volitve še v Sovremenem na Pohorju, St liju, Pesnici itd.
V	KLO_ Dornava pri Ptuju so volili vsi volivci, razen osmih redovnic i? doma onemoglih, ki so dejale, da je škof prepovedal, da bi šle volit. V KLO Slivnica (okraj Maribor okolica) so do 10. ure volili vsi razen župnika Jakoba Vrablja. Prav tako so se udeležili vo-j litev v St Petru pri Mariboru vsi volivci, razen župnika in njegove ku-1 harice.
Proletarci vseh dežel, združite ge/	Poštnina	P,ačana	v	8°tovinl
Siovesncsf ob obletnici ustanovitve Nobelove nsgrade za mir v New Torku
„Videli smo, da grade jugoslovanski narodi
z nadčloveškimi napori močno gospodarstvo svoje države“
Je izjavil ameriški znanstvenik Edvard Corsy ki se je nedavno vrnil z obiska v Jugoslaviji
New York, 18. dec. (Tanjug.) Na slovesnosti ob obletnici ustanovitve Nobelove nagrade za mir je znani ameriški znanstvenik in javni delavec Edvard Corsy, predsednik napredne organizacije »One vVorld« (»Edinstven svet«), ki 66 je nedavno vrnil z obiska v Jugoslaviji, izjavil, da je velik delovni zamah, s katerim grade jugoslovanski narodi svojo diržavo, ca Dravi 1 nanj velikanski vtis,
Corey je podal vtise o svojem bivanju v Jugoslaviji, kjer je bil navzoč pri slovesnem odkritju spominske plošče Fiorellu La Guardiji na Reki, ter dejal:
»Brž ko smo prišli v Trst, so nas »prejeli čloni jugoslovanske misije ter so bili storjeni vsi ukrepi, da nam je bilo olajšano potovanje. V Ljubljani, na Reki in ▼ Beogradu, kjer smo se malo dlje zadržali, smo imeli priliko, da so nas neposredno seznanili s položajem v Jugoslaviji. V vseh krajih, ki smo jih obiskali, smo se gibali popolnoma svobodno. Povsod smo videli, da so v vojni porušena poslopja sedaj že obnovljena in da grade nova velika poslopja. Videli smo, da grade jugoslovanski narodi z nadčloveškimi napori močno gospodarstvo svoje države, ki bo zadovoljevalo njihove potrebe. Povsod, kamor smo prišli, smo videli,
da jugoslovanski narodi žele, da bi se ameriški narod seznanil z resnico o Jugoslaviji.«
Na tej slovesnosti, ki ee je je udeležilo nad 2000 uglednih ameriških znanstvenikov, književnikov, umetnikov, vse-uciliških proleeorjev in javnih delavcev, med njimi so bili tudi znanstveniki — Nobelovi nagrajenci — je bil navzoč kot gost tudi jugoslovanski veleposlanik Sava Kosanovits Na prošnjo prirediteljev slovesnosti je imel veleposlanik krajši govor, v katerem je med drugim dejal:
Govor veleposlanika FLRJ Saye Kosanoviča
»Rad bi izrazil občutke ljudstva, ki je, živeč na Balkana, porabilo v stoletjih velik del svoje energije in sposobnosti v obrambi lastne eksistence in kulture — in ves čas ustvarjalo dela, ki so nedvomno prispevek v mozaiku evropske in svetovne kulture.
Danes pomeni za nas bolj kot kdaj koli zagotovitev miru — dvig življenjske ravni na temelja socialne pravičnosti. To vključuje povečanje zavesti mednarodne solidarnosti, ki hkrati s spoštovanjem človeškega dostojanstva ter dostojanstva in enakopravnosti na-
rodov — pomeni splošni čini tel j za ohranitev svetovnega miru. Ta činitelj : je sprejemljiv za vse tiste — ne glede na ideološke razlike — ki nočejo gledati izkoriščanja človeka po človeku ali zasužnjevanja in zatiranja ljudstva, da bi ga izkoriščali.
To je pot, po kateri neomajno hodi ljudstvo moje države navzlic vsem težavam, oviram, krivicam in pomanjkanju razumevanja, na katerega pogosto naleti.«
Sava Koeanovič je nato naglasil, da je te misli o miru in mednarodnem sodelovanju Že lepo izrazil veliki ameriški znanstvenik jugoslovanskega rodu Nikola Tesla oktobra 1042., tik pred smrtjo. Nikola Tesla je dejal: »Po tej vojni, največji v zgodovini Človeštva, moramo zgraditi nov svet, svet, ki bo opravičil žrtve, ki jih je pretrpelo človeštvo. V tem novem svetu morajo uspehi človeškega uma, tehnike in umetnosti služiti družbi za izboljšanje in olepšanje življenja, na pa za pridobivanje bogastva posameanl-kov. Ta nov svet ne sine biti svet ponižanih In razžaljenih, temveč svet svobodnih ljudi in svobodnih narodov, enakih v spoštovanju človekovega dostojanstva.«
Govor jugoslovanskega veleposlanika Kosanoviča so navzoči toplo poadravild.
Po vsej državi bo slovesno proslavljen
DAN JUGOSLOVANSKE ARMADE
OPERACIJE NARODNOOSVOBODILNE ARMADE KITAJSKE
M.06O kiiomintanških vojakov obkoljenih
Hongkong, 18. dec. AFP poroča, da so enote narodnoosvobodilne vojske razbile na tri dele kuomintanške čete generala Hu Ciang Nana v pokrajini Congtu. S tem je končana akcija obko-ljevanja glavnine teh kuomintanških čet, ki imajo skupno približno 300.000 mož. Dve kuomintanški armadi jugozaipadno od Cenztug oskrbujejo z letali. Da bi zatrl razkrajanje in dezerterstvo, ki se Čedalje bolj Sirita med njegovimi četami, je general Hu napravil odločno čistko. Doslej je aretiral več kot 1000 oseb, osumljenih, da so naklonjene narodnoosvobodilni vojski.
Agencija Nova Kitajska poroča, da so enote narodnoosvobodilne vojske v bojih pri mestu Cenkvan na vietnamski meji zajele nad 4000 kuomitanških vojakov in oficirjov, med njimi tudi namestnika poveljnika kuomintanške 27. armade.
Delo državnega sveta centralne vlade LR Kitajske
Peking. 1.8. dec. Agencija Nova Kitajska poroča, da je državni administrativni svet osrednje ljudske vlade potrdil plan komiteja za kulturo ln prosveto za ustanovitev kitajske ljudske univerze. Svet je prav tako Izdelal seznam z imeni ministrov ljudske vlade v pokrajini Sink-jang. Na koncu je predsednik državnega
administrativnega sveta in zunanji minister ču En Laj poročal o političnem položaju.
Predsednik kuomintanške Kitajske podal ostavko
Tajpeh (Formora), 18. decembra. Associated Press poroča, da je predsednik kuomintaške Kitajske Jen Hsi šen podal ostavko na svoj položaj saradi naglega zloma kuomintanških pozicij tn velikanskih človeških izgub. Agencija pristavlja, da bodo po tej ostavki nastale pomembne spremembe v vladi, s katerimi bodo skušali doseči podporo ZDA.
Konferenca azijskih šena zaključila svoje delo
Peking, 18. dec. (Tanjug). Tu se je končala konferenca azijskih žena. Na koncu so ženo soglasno sprejele poslanico ženam v Aziji in v Imperialističnih
državah. Konferenca je sprejela tudi resolucijo o obrambi pravic žena, o stanju otrok v azijatskih državah in o delu iz-, vršnega odbora Mednarodne demokratične federacije žena, ki se nanaša na pomoč o delu nacionalnih srediSč ženskih gibanj v azijskih državah.
Udeleženke konference je pozdravil vrhovni poveljnik kitajske narodnoosvobodilne vojske general ču De.
DspeSno akclta vietnamskih oboroMh sil
Haigon, 18. dec, (Tanjug), Francosko poveljstvo v Saigonu sporoča, da so vietnamsko osvobodilne sile štiri djji zaporedoma napadale francosko oporilče v Kruku, ki leži približno 100 km jugo-zapadno od Saigona. Pri teh napadih |e imela francoska garnizija v Kruhu hude izgube. Vietnamske sile so se umaknile šele po posredovanju francoskega letalstva.
Demobilizirani francoski vojaki obsojajo vojno proti vietnamskemu ljudstvu
Pariz, 18. dec. (Tanjug). Okrog 150 demobiliziranih francoskih vojakov, ki so sodelovali v kolonialni vojni v Vietnamu, je imelo konferenco, na kateri so obsodili nadaljevanje vojne proti vietnamskemu ljudstvu. Pred konferenco je bilo protestno zborovanje, na katerem so bivši bojevniki v Vietnamu govorili o zverstvih francoskih čet nad vietnamskimi prebivalci.
Na koncu zborovanja so prebrali resolucijo pariških leleznlčartffv, ki so sklenili pozvati francoske železničarje k
množični akciji ui ustavitev slehernega prevoza vojnega materiala v Indonezijo.,
Francoske oblasti snubijo Nemce za vojno v Vietnamu
Haag, 18, decembra (Tanjug) »De \Vaarheldf poroča, da francoske oblasti v Zapadni Nemčiji in Severni Afriki novačijo nekdanje vojake in oficirje Hitlerjeve vojske za tujsko legijo, ki jo ustanavljajo za borbo prot} osvobodilnemu gibanju vietnamskega ljudstva. List pristavlja, da bodo te Nemce oborožili z ameriškim orožjem ln opremo ter jih z ameriškimi ladjami pripeljali v fndo-< kino.
— * —
Nizozemske čete sestavni del oboroženih sil ZD Indonezije
Haag, 18. decembra (Tanjug). Nizozemski tisk prenaša izjavo novega: predsednika Združenih držav Indonezije Slikama. da bodo postale enote nizozemske kolonialne vojske, ki se niso umaknilo iz dežele, sestavni del oboroženih sil Združenih držav Indonezije.
Bebler odpotoval v New York
Beograd, 18. dec (Tanjug.) Pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler je sinoči odpotoval Iz Beograda v New York kot novi »talni deelgat FLRJ pri OZN in predstavnik FLRJ v Varnostnem svetu.
Trygve Lie ne bo več kandidiral za tajnika OZN
New York, 18. decembra. United Press poroča, da je generalni tajnik OZN Trvgve Lie Izjavil na tiskovni konferenci, da bo po poteku svojega mandata leta 1951. ne bo več kandidiral za tajnika OZN.
Vprašanje Jeruzalema pred Skrbniškim svetom OZN
Now York, 18. decembra. AFP poroča, da niso Izdali na seji Skrbniškega
sveta nobene odločbe o francosiko-belgij-škem predlogu glede na vprašanje izdelave statuta o internacionalizaciji Jeruzalema. Predstavniki Egipta, Iraka in Libanona so ponovno vztrajali na tem, da morh	imrelske vlade,
naj pojasni svoj sklep, da hoče Jeruzalem razglasiti za prestolnico Izraela. Razpravo o tem predlogu so odložili do ponedeljka na zahtevo sovjetskega delegata, ki ga je podpiral predstavnik ZDA.
Predsednik VS izvoljen -
za posredovalca v indijsko-pnkistanskem sporu
New York. 18. dec. AFP poroča, da je predsednik komisije Združenih narodov za Indijo in Pakistan poročal na seji Varnostnega sveta o ( delu komisije za ureditev iiidljsko-paklstanskega spora o KaSniru ih Džanniju.
Po Izjavi predsednika komisije, da so poskusili vse možnosti za posredovanje v kašmirskem sporu, je Varnostni svet na predlog Norveške izvblll z devetimi glasovi (ZSSR ln Ukrajina sta se vzdržali glasovanja) Sedanjega predsednika Varnostnega sveta Mac Notana za posredovalca v omenjenem sporu.
Nizozemski In norveški novinarji Izstopili Iz Mednarodne organizacije
Amsterdam, 18. decembra. Reuter poroča, da je Nizozemska federacija novinarjev soglasno sklenila izstopiti iz Mednarodne federacije novinarjev. Federacija j* sporočila, da je sprejela ta sklep zato. ker meni, da »zlorabljajo Mednarodno organizacijo novinarjev za propa-giranifi političnih smotrov«'.
AFP poročii, da je sprejelo enako odločitev tudi Združenje norveških novinarjev, ki je o -tem brzojavno obvestilo sedež /Mednarodne organizacije novinarjev v Pragi.
Britanski Izvoz v Sovjetsko zvezo
London, 18, dec. (Tanjug.) Kakor poroča Untted Preos, je britanski trgovinski minister Harold Wll*on izjavil v spodnji zbornici, da se je britanski Ut®* v Sovjetsko svežo v prvih devetih mesecih tega leta v primeri z letim razdobjem minulega leta podvojil.
Najvažnejše intsto v britanskem izvozu v Sovjetsko zveso zavzemajo električni stroji, kaierih vrednost jp bila v prvih 10 mesecih t 1, za približno petkrat večja od lanskega tivofca, ter znala skoraj 4 milijone funtov iterlingov. Ha-zen električnih strojev izvala Velika Britanija v Sovjetsko zvezo tudi avtomobile ter železne in jeklene izdelke.
Velika Britanija uvala I* Sovjetske zveze v glavnem crrailhonl let«, fcniezo In kose. Leto* je Velike Britanija uvozila iz Sovjetske zve**, za 3 mili fone funtov šterlingov urHdbenptffl teia. Isnt pa le vrednost izvoženega gradbenega lesa do-cegLa aamo 'A milijona funtov iterldngov.
Libanonske oblasti so postavile pred sodišče veliko skupino javnih m sindikalnih delavcev
pri&kočijo na pomoč libanonskemu ljudstvu v njegovi borbi za demokratične pravice in svobodo.
Paril 17. dec. (Tanjug.) 16. decembra se je pričela v Bejrutu sodna razprava proti 41 Javnim ln sindikalnim delavcem, ki jih je aretirala libanonska policija med preganjanjem naprednih organizacij.
Med oaebami, ki «o bile izročene sodišču, je tudi generalni sekrelar libanonske Komunistične partije Nikola Urub, ki ga bodo sodili tajno, dalje predsednik Zveze demokratičnih sindikatov Libanona in član Izvrfnega komiteja Svetovne sindikalne federacij« Mustafa Akis. Štirje advokati ter več drugih sindikalnih ln javnih delavcev.
S tem v zvezi je izdala zveza sirijskih študentov v Evropi spomenico, v kateri objavlja, da se je prižel ta sodni proces z namenim, da bi slavili (zven zakona Zvezo demokratičnih sindikatov Libanona ter odvzeli delavcom sindikalno in osebno svobodo
Zveza. študentov poziva svetovno demokratični javhoi miienje In vse mednarodne demokratične organizacije, naj
Protest Svetovne sindikalne federacije
prj OZN in predsedniku libanonske republike
Parli, 18 dec. (Tan|ug.) Ob razpravi proti voditeljem libanonskega sindikalnega gibanja v Bejrutu je Svetovna sindikalna federacija poslala tajništvu O/.N in predsedniku libanonske republike protestni brzojavki.
V brzojavki, poslani OZN, zahtevajo tgkojSnjo odloino posredovanje pri libanonski vladi, da bi izpustili aretirane in ustavili razpravo.
V brzojavki predsedniku libanonske republike je poudarjeno, da p nieni bejrutska razpriva grobo teptanje slndikal- t nih pravic,	I
V T»eh garnizijah po vsej državi bodo clovesno proslavili Dan Jugoslovanske armade. Skupno z vojaki bodo praznik armade proslavili tudi naši narodi, V
djetjih, ustanovah, tovarnah in šolah o imeli oficirji predavanja o Jugoslovanski armadi. V garnizijah pripravljajo za vojake bogat kulturnozabaven program. Vse radijske postaje v državi bodo posvetile posebnt oddaje Dnevu, armade, ki jih bodo vojaki kolektivno poslušali.
V	kinematografih bodo kazali filme o življenju In delu vojaških enot, narodna* gledališča pa bodo prirejala predstave za vojake.	, - Cv*. j
V večjih vojaških garnizijah pripravljajo fotorazstave, ki bodo kazale razvoj naše armade v narodnoosvobodilni vojni in udeležbo vojakov pri graditvi države. Skupno z Zvezo borcev in drugimi množičnimi organizacijami pripravljajo tovariške večere, ki bodo na predvečer
22.	decembra. V enotah bodo ta dan pregledi, razdelili! pa bodo tudi nagrade ter pohvale med vojake, ki so se najbolj odlikovali v tekmovanju za počastitev Dneva armade. Veliko število pionir-
jev bo 22. decembra obiskalo vojašks enote. Ob tej priložnosti jim bodo oficirji in vojaški voditelji izročili dariila.
V Rudu, kjer je bila ustanovljena prva proletarska brigada, bo na Dan armade veliko zborovanje, na katerem bodo govorili naši partijski in vojaški voditelji.
V BEOGRADU
Tudi v Beogradu pripravljajo svečano proslavo. 2e nekaj dni so po vseh podjetjih, ustanovah in šolah predavanja o pomenu JA Do 22. decembra bo več kot 200 takšnih predavanj.
Pripadniki beograjske garnizije bodo za Dan armade uredili 20 fotorazstav. Pionirji Beograda bodo obiskali centralni dom JA in vojaški muzej, 22. decembra ob 10. url bodo oficirji JA položili vence na grobove narodnih herojev Ivana Milutinoviča in Iva - Lole Ribarja, nato pa na spomenik padlim -borcem na Trgu republike, na Vukov spomenik in na grobove na novem pokopališču. Ob Dnevu armade bo slovesna akademija v Narodnem gledališču ter ognjemet.
Ljubljana se pripravlja na praznovanje Dneva armade
Ljubljana, 18. decembra.
Le le nekaj dni nas Jod od 22. decembra — Dneva Jugoslovanske armade, ki pa ni le praznik naše vojske, marveč vsega našega ljudstva. Vsepovsod so v te>ku priprave, da bi čim lepše proslavili ta praznik.
V Ljubljani imajo na&l oficirji predavanja v tovarnah, šolah in ustanovah, v katerih pojasnjujejo predvsem današnjo nalogo JA. Predavanja »o bila te na 110 krajih; na približno 60 pa še bodo. Hkrati pripovedujejo oficirji pionirjem po osnovnih šolan, kako se je ustvarjala in razvijala Armada, pripovedujejo jim o slavnih bitkah, težkih ofenzivah, o svetlih primerih in podvigih junakov.
Tudi v oddajah Radia Ljubljana je posvečeno vsak ponedeljek ob osmih zvečer po 15 minut Jugoslovanski armadi. Oddaje imajo namen, da obveščajo, kako se naši vojaki pripravljajo na praznovanje svojega velikega dneva. V dosedanjih oddajah smo slišali, kako prisrčen je bil sprejem rekrutov kako toplo je bilo slovo starih vojakov, ki so odslužili svoj rok, od svojih predstojnikov. Slišali smo, da se je na teritoriju Slovenije prijavilo za razne vrste industrije 62% odpuščenih vojakov. Obveznost, da se bodo vključili v kmetijske obdelovalne zadruge, je dalo 18% vojakov. V okviru tekmovanja, ki je zajelo vse pripadnike vojaških enot, so opravili doslej 42.679 delovnih dni pri gradnji raznih objektov v Sloveniji, ali drugi primer, da to imeli oficirji ob volitvah v
KLO 901 predavanje. Prihodnji ponedeljek bo radio prinesel nadaljnja poročila o uspehih tekmovanja ter kratko reportažo iz življenja naših vojakov.
V kinematografih bodo pred in na sam Dan armade predvajali domače filme, kakor na primer »Barba Žvane«, »Na svoji zemlji«, »Zofka« in mesečne obzornike JA »Razbijači klevet«, »Pozdrav z meje« in podobno.
Mnogi kulturni delavci-književnlki bodo do Dneva armade čitali svoja dela pred oficirji Ln vojaki, razna kulturno* umetniška društva pa bodo izvajala svoje programe. Tako bo n pr. ekipa ljubljanske Opero obiskala vojake in oficirje na Primorskem, ekipa Slovenske filharmonij« na Dolenjskem In Notranjskem, SKUD »Hinko Smrekar« prav tako na Dolenjskem in SKUD »Tine Rožanc« enoto na Gorenjskem. Sindikalna kul*
turno-umetniška društva »Dušan Jereb« iz Novega mesta, »Simon Gregorčič« iz Tolmina, »France Prešeren« iz Celja in Kranja, »Stane Žagar« Iz Bohinjske Bistrice in »Jože Mazovec« iz Polja so tudi privolila, da bodo z nastopi razveselila pripadnike naše Armade. Posebno skrbno pripravljajo liste točke, ki bodo Izvedene na slavnostni akademiji na predvečer Dneva armade. Na akademiji v Ljubljani, ki bo v unionski dvorani, bodo sodelovali: orkester ln pevski zbor Slovenske filharmonije, zbor LSM in član ljubljanske Drame tov. Sever. Podobne akademije bodo po vseh ljubljanskih rajonih. 22. decembra bodo ob 10. uri predstavniki Armade In predstavniki Zveze borcev položili venec na grob padlih narodnih herojev, ob 11. uri pa bodo štafete zastopnikov delavcev, šolske mladine, pionirjev ln vojakov predale v Ofi* cirskem domu svoje pozdrave predstavniku Jugoslovanske armade. Ta dan bodo v Oficirskem domu sprejete tudi delegacije pionirskih orginizacif iz vse Slovenije. Popoldne pa se bodo po rajonih zbrali vsi centri za predvojaško vzgojo in bodo najboljšim podeljene prehodne zastavice.
Pripravlja se tudi bogat firkulhural spored, kakor n, pr. fizkulturna akademija, boks-match, nogometna tekma in šahovski turnir med predstavniki Armad«( pionirji in rudarji zasavskih rudnikov.
Številne prireditve in predavanja nam dokazujejo, da bodo pripadniki JA in delovno ljudstvo dostojno in slovesno pral-Tiovnli »vol d »n, prnznlk V|«K n&ilK narodov — 22. december,
VOJAKI VAREŠKE GARNIZIJE SODELUJEJO V ŠTEVILNIH DELOVNIH AKCIJAH
VareS - Majd&n, 18. dec. — Pri tekmovanju za Dan Armade so se udeležili vojaki vareške garnizije mnogih delovnih akcij lokalnega pomena. Pri akciji za pogozdite* gozdnega revirja Dabravlne-Vareš-Majdan so borci te garnizije posadili 35,000 sadik, pri prostovoljni akciji za sečnjo drv za kurjavo za vareške kovinarje so prispevali 500 ur ln pri tem nasekali 200 m* drv. Pri gradnji Doma ljudske tehnike rudnika in železarne Majdsn je prispevalo 40 vojakov 525 delovnih ur. Vojaki te garnizije so tudi nakladali In razkladali blago in material, — (Tanjug.)
Vibama seja zapadnonemškega parlamenta
Bonn,, IS.decembra (Tanjujj). Po Reuterjevem poročilu je prišlo v zapadno-
neraškem parlamentu do viharnega razpravljanja v zvezi z interpelacijo predsednika komunistične parlamentarne skupine Maksa Reimanna spričo nedavne izjave predsednika bonnske vlade Adenauerja o remiUtajiaaciji Zapadne Nemčije ,	; V ,
Maks Reimann je v govoru, ki ga je imel ob pričetku razprave, obtožil predsednika vlade, da se Je izjavil za ponovno oborožitev Zapadne Nomčije, in da Je tako stališče logična posledica podpiranja atlantskega pakta.
Njegove besede, da Je zapadlionemška vlada »lutkovna«, je desnica spremljala z gromkimi vzkliki, predsednik parlamenta pa je Reimanna pozval, da mora oditi z govorniškega odra. Ko je to odklonil, je predsednik zapustil svoje mesto, desničarski poslanci pa so odšli iz dvorane.
Po prekinitvi seje jo bil sklican odbor za poslovnik, da bi razpravljali o vprašanju kaznovanja Maksa Reimanna, ker Je uporabil besedo »lutkovna«.
Adenauerjev sestanek z visokimi komisarji
Bonn, 18. decembra. AFP poroča, da Je bilo objavljeno uradno sporočilo o sestanku treh zapadnih visokih komisarjev Nemčije- s predsednikom separatne • zapadne nemške vlade Konradom Adenauerjem.
V	sporočilu Je rečeno, da so razprav ljali na tem »neuradnem sestanku« o vprašanju poslopka o pristopu Zapadno Nemčije k mednarodni ruhrski oblasti in Imenovanju nemškega predstavnika v la organ. Razpravljali bodo tudi o vprafa- j njih, ki se nanašajo na »Izvedbo sporazuma o določenih primerih demontiranja |
nemških tovarn«. Kakor pravi »poroBt-
lo. jo bil dosežen na tem sestanku »popoln sporazum«,
Zapaana Nemčija dolguje 30 milijard mark
Franklurt, 18. decembra (Tanjug). — Kakor poročata gtuttgarteka lista »Deutsche Zeitung« in »Wlrtschaftszeitung« zrlaša skupna vsota dolgov Zapadne Nemčije 80 milijard zapadnih mark, 8 tem v zvezi je poslanec nonnskega parlamenta \Velthausen, ki je predstavnik svobodne demokratične stranke, izjavil, da ne bodo imeli vsi poskusi oblasti, da »bi uvedla varčevanje« nobenega uspeha, Če ne bodo okupacijski izdatki za Zapadno Nemčijo znatno zmanjšani. Kakor poroča agencija ADN, presegajo po besedah Welthausna okupacijski stroški več, kot zmore bonnska vlada.
Z VSEGA SVETA
Kot pusledtca raivrtdnotonja filllnB« bodo Odi. .ian'>»ria 1950 v ^Avstriji zviSane m 75% postno in brzojavno tarifo tor tarife za telefonske pogovore a inozemstvom. Posebno visoko bouo tarifo za teloprintorsko zveze * inozemstvom.
?»il,Y.lvt^frollldu,trlJ* ▼ Guadalajari go
i” 7'al?tovo' da jim Dovišajo E	zajela mesto Guadalajara
imu,?llt in v Mehiki, i! kombinat hombaia v Man-nMnvn „	Cotton Corporation« J8
ML „nr 511‘\,° iotcSnJih profitih tega »nniJ lu? komblnafn. l’o izplaSliu davkov 61*tl profit 1.435.000 funtov *tcr-iiSfKT' i?08.1?1 pro,,J 1111 JP	1.185.000
''torlingov. LetoSnjl profit je naj-v zadnjih 10 letih.
. umetno visoko cene aiuorUko pSonice i®' oaijo manj vplivajo na ceno »».mednarodnem pseiiiCnem tniiiu. kajti mnogo drZav izvoz-nir Je Izjnvllo, dn so pripravljen« prodajati pšenico po nitjih cenah od ameriških In tudi za slbkoj^ valut«. Heutor pristavlja, da bo ft jjoložnj prisili) ZDA, da bodo od držav korlfitnlc Marshallove pomofll zahtevale.
bodo dolarje, ki Jih prp.jemft.io na podlag Marshallu. ftfa na&rtn, uporabljale Ukjjujnj za nakup preeežkov amerifikih kmetfjskiA
Dejmmost lokalnega gospodarstva
V POLJČANSKEM OKRAJU
Pregled dela lokalnega gospodarstva, ki je v dopolnjevanju našega petletnega plana eno najvažnejših, kaže v poljčan-skem okraju na razmeroma dobre uspehe. Planiranje industrije v okraju je slonelo na realni osnovi. Največje uspehe je dosegla opekarna Loče, ki je z zboljšanjem tehničnih sredstev izpolnila plan surove opeke že 13. oktobra, dočim bo plan strešne opeke izpolnjen pred koncem leta. V opekami bodo delali vso žitno. Precej opeke so dobili pogorelci, Podprta pa je tudi gradnja privatnih hiš. Razen Loč so manjše opekarne v Ličnici, Makolah, Oplotnici in Sodni vasi. Doseženi so bili že tudi uspehi pri žganju v kopah. Drugo leto pa bo zgrajena nova poljska peč z mesečno zmogljivostjo 800.000 opek.
Lesna industrija je dosegla lepe uspehe v Mestinju, kjer izdelujejo šolske klopi in v štolami Rogatec, kjer je plan že dosežen. V čevljarskih delavnicah v Rogaški Slatini kaže vodstvo premalo samoiniciativnosti. V Slov. Bistrici je 22 krajevnih podjetij; lokalna podjetja so tu najbolj razširjena v okraju; je pa še potreba po večji čevljarski delavnici.Nekateri KLO stremijo pri ustanavljanju delavnic samo za dobičkom, namesto da bi v prvi vrsti upoštevali potrebe ljudstva in črpali sredstva iz lastne surovinske baze. Na konjiškem sektorju je dana velike možnost žganja apna. KLO in Fronta pa premalo skrbijo za izvedbo te naloge. Po pohorskih vaseh bodo lahko uvedli destilacijo eteričnih olj. Veliko bodočnost ima novo odprt rudnik dolomitske krede na Tolstem vrhu, kjer še nahajajo veljke plasti te važne surovine. KLO Poljčane tudi že izkorišča rudnik premoga v Stanovskem.
Obrtništvu so v okraju Poljčane posvečali premalo pažuje, čeprav je njegov pomen velik, posebno še zaradi visoke
izurjenosti posameznih mojstrov.. Okraj-
na razstava v Slov. Bistrici je nazorno pokazala, da so naši obrtniki odlični mojstri, da pa krajevne delavnice, četudi v svojem začetnem razvoju, ne zaostajajo za njimi. Nekateri obrtniki, n. pr. mizarji, delajo tudi po planu za državni sektor. Težko pa je z raznimi naročili* in popravili, ki jih mizarji prav zaradi tega neradi sprejemajo. Važno vprašanje za nadaljnji razvoj obrtništva je vprašanje učencev. Tako n. pr. ni pekovskih in frizerskih učencev, kleparski je pa v vsem okraju samo eden.
V komunalnem gospodarstvu je okr. gradbeno podjetje delalo razen na okrajnih tudi na republiških in zveznih delih. Med drugim je postavilo dva hleva v Rogatcu in Kostrivnici, vsakega za 50 glav živine, ki bosta za nadaljnji razvoj ekonomij velikega pomena, razdelilne postaje v Slov. Bistrici, provizorij v Poljčanah, vodovod v Šmarju, ceste Šmarje-Sv. Štefan, Rogaška Slatina-Bre-stovec, š entovec -Ma rje ta. Cesta Oplotni-ea-Slov. Bistrica je narejena nad 1 km, sedaj pa nadaljnje delo žal počiva. Pripravljen je teren za otroška igrišča v Šmartnem, Konjicah in Rogaški Slatini. Na predlog predvolivnih sestankov je KLO Konjice ustanovil krpalnico in šivalnico, dočim 'jo Slov. Bistrica že ima. Tu so zaposlene žene-matere po 4 ure dnevno. V načrtu je ureditev perišča in tržnice v vseh večjih krajih, v vaseh pa bodo zgrajena napajališča. KLO Vrhole bo postavil v prihodnjem letu sadno sušilnico. Močno je razvita v vaseh Pohorja domača obrt (metje, Škafi, grablje, krtače itd.).
V decembru sta bili otvorjeni v Slov. Bistrici in v Konjicah ambulanti, poleti pa že tudi otroški restavraciji. V polj-čanskem okraju nima še nobeno podjetje jasli za otroke, nit* Impol sam ne. Kaže pa, da bo tudi pri tem spet prva vinogradniška zadruga Kovača v.as.
š. L.
Reška Inka ima že 3600 metrov obale
Reško pristanišče je bilo med vojno popolnoma razdejano. Doslej so obnovili in zgradili 3600 metrov obale.
Izmed operativnega dela reške luke . so popolnoma obnovili in modernizirali za luški promet pomol Ive Lole Ribarja,
Barčičev pomol, pomol Otokarja KerŽo-vana, zahodno stran pomola Vladimirja;
Nazora, pomol 1. maja, vso Tržaško, Su-pilovo in Beograjsko obalo. Obnovljeni so tudi pomol Vladimirja Gortana, obala 10. oktobra, Zagrebška obala, 130 m luko-brana in 140 m Splitske obale. Skupaj so izročili prometu okrog 3600 m obale. Ko bodo končali dela pri pomelu Vladimirja Nazora, bo treba opraviti le še. 15% pristaniških del in reška luka bo popolnoma urejena za blagovni in potniški pro-jmet., „	_>	...
Že zdaj more v reškem pristanišču hkrati pristajati po 20 oceanskih ladij, kar pomeni, de more luka sprejeti in odposlati na dan nad 700 vagonov blaga.
Prihodnje leto bodo pristaniška dela na splošno končana. Zdaj je težišče dela pri pomolu Vladimirja Nazora, pri Ljubljanski obali in lukobranu sušaškega pristanišča, Največja in najtežavnejša dela so pri pomolu Vladimirja Nazora. Globino tega pomola eo motali povečati za dva metra. Pred tednom so končali podmorska dela. _ ^................. ...	 -
i Graditev novih tovornih
in potniških ladij °	-
Domače ladjedelnice bodo pršele 1950. lota izdelovati v serijah nove tovorne in »potniške motorne ladje. Tovorne ladje za dolgo plovbo bodo imele 4000 brt. ter bodo plule s hitrostjo 17 morskih milj na uro. Imele bodo tudi kabine za 12 pot*
j altov. - a— rnrOT.-.	■	,	"
Prihodnje leto bodo pričeli prvikrat jraditl ladje za obalni promet, da bi
zadovoljili vila ljudi,
jebe čedalje večjega šle-potujejo vzdolž jadranske
obale. Ladjedelnica »Uljanik« bo izdelala prvo serijo 6 modernih potniških ladij tipa »Opatija«, ki bodo imele po 700 brt. Vsaka bo lahko»sprejela po 509 potnikov. Potpiške ladje za obalni promet bodo imele posebne oddelke za matere in otroke.
Razen teh bodo domače ladjedelnice gradile v serijah tudi ladje za prevoz vhde na jadranske otoke. •
Nova ležišča premoga v Srbiji
Tudi v zajeČarskem okraju so gcolotfi odkrili bogata ležišča premoga v krajih, kjer ga niso še kopali. Takoj so se začele priprave, da odprejo nove premogovnike. Pri vasi Zvezdana kopljejo izvozni jašek.
Z novimi premogovniki se bo zelo povečala proizvodnja premoga v timoški oblasti. Napovedujejo, da se bodo tudi razvili največji premogovniki v Srbiji.
ZA NOVE HMELJSKE NASADE RABIMO ",000.000 HMELJEVK
Ker se bodo, prihodnje leto hmeljski nasadi skoraj za dvakrat povečali, potrebujemo za nove nasade ogromno novih hmeljevk. Posek in spravilo hmeljevk bo moral brti zaključen do konca prvega tromesečja prihodnjega leta.
Za to veliko delovno akcijo bo potrebno nad 1.300 novih gozdnih delavcev, katerim bodo priskočili na pomoč člani' frontnih brigad, ki bodo pripravljali hule-hevke predvsem v nedržavnem sektorju. Frontni aktivi naj se zato nemudoma po-vežeio z gozdnimi upravami, okramimi ljudskirti odbori in zadrugami, ki so odgovorni za izpolnitev te naloge.
Ker so trenutno še ugodne vremenske prilike in po naših gozdovih še ni visokega snega, je treba nemudoma pričeti s sekanjem hmeljevk.
k premieri nove slovenske ooere v Mariboru
V	tednu svečanosti, prazničnega razpoloženja in premier ob priliki 30 letnice ustanovitve Narodnega gledališča v Mariboru je bila 7. novembra tudi prva izvedba izvirnega opernega dela skladatelja in dirigenta mariborske Opere Heriberta Svetela »Višnjank. Analize tega obsežnega domačega dela ni mogoče podati na tem mestu in v tem obsegu, niti mi tega ne dovoljuje enkratno poslušanje s predhodnim bežnim študijem klavirskega izvlečka, zato 6e bom omejil le na nekaj misli in pripomb.
Svetelova opera »višnjani« je nastajala v teku let po F. Govekarjev! in nazadnje P. Golovinovi dramatizaciji in predelavi znane Jurčičeve »lepe povesti iz 6tare zgodovine«, humoreske »Kozlovska sodba v Višnji gor k. Vedra snov te naše klasične zbadljive žaljivke »iz stare zgodovine« naj bi nudila s svojim zdravim humorjem in izrazito ljudskim jezikom, s svojo originalno situacijsko komifco, s krepkimi orisi Vižnjanov, »ki se niso zmenili za luknje niti v zidu niti kje drugje, ki celo na polža niso dovolj pazili«, osnovo za komično opero. Toda če jo originalno literarno delo v pravem pomenu besede zbadljiva šaljivka o v 15-njanski sodnijeki bistroumnosti, o sloveči pravdi, ki je tekla zavoljo kozla Lisca in nepopasenega vrta Andraša Slamo-rezca, je Govekar-Golovinova predelava precej drugačna. V Jurčičevem tekstu si Stojita nasproti gospodar kozla Lukež Drenulja. post ar en, suh In kljukonos mož. ki že od pomnenja služi za ponočnega Čuvhja. ter Andraš Slamorezec, občinski svetovalec. Človeček na kratkih nogah in s tolstim trebuhom, ki rad j6 tlanino. Težišče dogajanja in dovtipnosti
Jurčičeve povesti iz stare zgodovine je dejansko na pripravi in izvedbi sodbe. Avtorja predelave pa 6e v svojem konceptu ne omejujeta le na potek pravde, ne ugotavljata le mimogrede vzrokov Slamorežčeve jeze in sovraštva do čuvaja Lukeža Drenulje (Lukež je neko noč zasačil neznanca, ko se je vzpenjal na Slamorežčevem zidu do okna, o čemer je Drenulja razburjen In razsrjen v evdji moralnosti pripovedoval drugo jutro radovednim Višnjanom); široko razpredata osnovni motiv Slamorežčeve jeze in sovraštva, vključujeta v humoresko lik neznanca kot junaka nove, ljubezenske,' dokaj sentimentalne in stereotipne zgodbe med Slamorežčevo hčerko Stazo in neznancem, ki teče več ali manj paralelno z originalno, v zadnjem dejanju pa prav za prav original prerase. In da je konec efektnejši, dodeljujeta avtorja ne-znanou-Marku, doktorju prava, vlogo višnjegomkega vedežn Flereta Krivo-stegna. Marko s svojo salomonsko razsodbo reši situacijo, vprašanje krivde in Ipmni kozla oziroma njegovega gospodarja Marko pridobi med višpjegorskimi ^ w * v’v uFlfid, zaroka ts Stazo jo neizbežna. Zgodba se srečno končuje v veselje Visnjanov in v sramoto ztižmjala, tega že »sivega starejšine«, ki lazi za Stazo m glasuje za kozlovo in Lukeževo smrt.
Naslaja vprašanje, v koliko se je povezava obeh motivov posrečila. Ce motrimo vprašanje s stališča arhitektonske zgradbe, enovitosti dramaturškega koncepta na eni strani, in če so na drugi strani jasne vrednote naše klasične humoreske, ki jo pisana v izrednem jeziku, tedaj Je predveem spričo naivnosti,
V dvomesečnem tekmovanju
je delovni kolektiv tovarne pohištva v Domžalah povečal storilnost za 60°/« in pred rokom izpolnil letni plan
Delovni kolektiv združenih podjetij lesne stroke Domžale se je v prvem polletju boril s pomanjkanjem surovin. Ko so v tretjem tromesečju dobili dovolj surovin, so bili pred veliko nalogo izpol- i nitve vrzeli iz prvega polletja, Sindikalna podružnica je skupno z upravo organizirala široko tekmovanje za večjo, storilnost na vseh delovnih mestih.
Delovni kolektiv je 28. septembra napovedal dvomesečno tekmovanje vsem podjetjem lokalnega značaja okraja Kamnik v čast Dneva republike. V tem dvomesečnem tekmovanju je domžalski delovni kolektiv zasedel prvo mesto in dobil prehodno zastavico okrajnega sindikalnega sveta Kamnik. V tekmovanju je povečal storilnost na vseh delovnih mestih za 60%, ponekod pa tudi za 80%. Dvomesečno tekmovanje je pripomoglo delovnemu kolektivu, da je letni plan izpolnil že 8. decembra. Za visoko delovno zavest pri izpolnitvi plana je upravno vodstvo OLO Kamnik pohvalilo delovni kolektiv, sindikat pa je dobil v darilo zbirko knjig.
Velik porast naše tobačne industrije
Nad milijon ljudi danes dela v naši državi pri dvigu in razvijanju proizvodnje, in predelave tobaka. S tobakom je zasajena skoraj desetina skupne površine, posejane, z industrijskimi rastlinami; v tobačnih središčih pa 50 do 80% orne zemlje. Prebivalstvo Hercegovine in še nekaterih krajev, v katerih ne rodi žito, se bavi pretežno s pridelovanjem tobaka. Ljudska država plača proizvajalcu tobaka skoraj trikrat več, kot je plačala etana Jugoslavija. Razen tega pomaga država proizvajalcem tobaka pri uvajanju raznih agrotehničnih mer, pri razvrščanju tobaka po kvaliteti itd. Zaradi takih ugodnih pogojev se je število pridelovalcev tobaka samo v prvih dveh letih povečalo za 90%. Doslej je pričelo saditi tobak nad 540 kmetijskih obdelovalnih zadrug. Kmetijske obdelovalne zadruge v prilep-skem, bitol jakem, resa riškem, skopskem, titoveleškem, štipskem, tetovskem, kurna-novskemi in drugih zadružnih okrajih Makedonje zaradi velikih dohodkov, ki jih prinaša pridelovanje tobaka iz leta v leto, povečavajo zadružno lastnino in življenjsko raven zadružnikov.
Hkrati z dvigom proizvodnja tobaka raste tudi naša tobačna industrija. Z zgraditvijo zavodov za fermentacijo tobaka, ki jih pred vojno pri nas ni bilo, z novimi tovarnami v Skoptju, Titogradu, Zadru in Rovinju in mnogimi novimi tobačnimi skladišči po vsej državi je znatno povečana tudi proizvodnja tobaka za izvoz. Malo držav je na svetu, ki ne ku pujejo našega tobaka za cigarete in pipe, cigar ali nikotina. Posebno je poznan v svetu makedonski in. hercegovski tobak. Mešanica teh dveh vrst tobaka daje najboljše cigarete. Za domače potrebe se proizvaja' v Jugoslaviji 14 vrst cigaret.
Delovni kolektivi. tobačne industrije, ki so lansko leto izvršili svoj letni plan dvanajst dni pred rokom, so letos izvršili; svojo letno nalogo že za praznik republike.
V HRVATSKI JE V OBDELOVALNIH ZADRUGAH NAD 52.000 KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV
Samo v zadnjih dveh mesecih je stopilo v zadruge 18.500 kmečkih družin. Obdelovalne zadruge eo dobro razvite tudi v osiješki oblasti, kjer so najizraziteje žitorodni kraji. Dne 30. junija je bilo v tej oblasti 355 zadrug, 10. t. m. pa 467, Zdaj štejejo zadruge v osiješki oblasti 26. 265 gospodarstev.
blede neprepričevalnoeti novega teksta dramatizacija mestoma dokaj problematična. Zahtevala bi vež krepkih petez, korektur in okrajšav, pri čemer bi moral biti ohranjen osnovni karakter Jurčičeve zgodbe.
Pomanjkljivosti in šibkosti literarnega koncepta predelave se seveda odražajo tudi v muzikalnem tekstu. Skladatelj Heribert Svetel, ki ga doslej nismo imeli prilike spoznati pri kakem večjem delu, je z izrazitim smislom za odrsko dogajanje reševal detajle, ustavil pa se je ob •osnovnem problemu, ki poraja vedno znova vprašanje: ali spevoigra ali komična i opera, ali oboje? Ne da bi se mogel po- 1 drobneje spuščati v strokovno analizo muzikalnega teksta, ugotavljam le, da je. romantični prijem, ki je iskal 6voje vzore pri mojstru češke opere Smetani, ki je morda iskal bistvo slovenske note pri tvorcu »Gorenjskega slavčka« Antonu Foersterju, našel najuspelejši izraz v melodični gradnji, ki je pevna, ki ostaja v glavnem v mejah diatonike, ki pa je mestoma v problematični zvezi e harmonskim stavkom. Osnova Svetelovega harmoničnega stavka je sicer tudi romantična, vendar presenečajo nenadne kadence, presenečajo nenavadni modulatorni prehodi, ki so ob masivni instrumentaclji, kakršno skoraj dosledno uporablja skladatelj, zaznavnejši. Skladatelj je najizrh-zftejši v liričnih momentih, medtem ko humoristične scene — v svojem bistvu sicer dobro zajete in dovolj karakteristično, v masivni instnimeutaciji izgube svoj pravi obraz. Paralelno z vprašanjem krajšanja besedila je vprašanje krajša nja muzikalnega teksta, ne. le v uverturi, ki bi s krajšanjem veliko pridobila na zanimivosti In oblikovni zaokroženosti (6Tednji del Je odločno preširok), temveč tudi n. pr. v zaključni sceni 1. slike, v
Tekmovanje ljubljanskih SKUD
Godbe - orkestri -harmonikarji
Dne 10. t. m. so tekmovali v Domu sindikatov godbe ŠKUD Tine Rožanc, SKUD Jože Mazovec in SKUD ivoštnih uslužbencev, orkester SKUD poštnih Uslužbencev in harmonikarji SKUD Jože Mošlcrič.
Godba SKUD Tine Rožanc, z dirigentom Trostom Karlom, je izvajala tri skladbe, od katerih je bila slavnostna koračnica (E. Berana) najbolje’ ma in imelo, tudi največji uspeh, egla je 77,5*/o možnih točk oziroma ,prvo mesto.
Godba SKUD Jože Mazovec (dirigent Tabor Mirko) je nastopila s Turkovo Koračnico st. 4, 1. Repinca Pod-purijem iz operete »Puščavmiikov zvonček« in z Intemrezzom iz opere Ca-valleria rusticana P. Mascagnija, torej precej zabtervni skladbi in pokazala prav razveseljiv napredek. Treba je seveda še piliti tehnično izurjenost posameznikov in izboljševati intonacijo. Dosegla je 60,5% možnih točk oz-drugo mesto.
Godba SKUD poštnih uslužbencev je tudi nastopila s precej zahtevnimi skladbami' — I. Zaje Duet dz Opere Nikola Zrinjski, G. Jaklov: O kresni noči, A. Smetanov Poljub in J. Gregorc: »Triglav moj« — katere je z ozirom na šibkejšo zasedbo izvedla dosti ubrano, kar velja zlasti za »Triglav moj«, Dosegla je 50,5 možnih točk oz. III. mesto.
Orkester §KUD poštnih uslužbencev je pod vodstvom Nagode Milju-tlna nastopili s tremi točkami in sicer: E. Adamiča Otroška suita, M. Glinka Valčkov* fantaizija in G. Bizet: Arležanka — suita H. Pokazal je veliko voljo in vnemo za reševanje težkih nalog in se bo z marljivostjo prav gotovo povzpel na še višjo raven. Motnja večji' točnosti v intona
pim s trinajstimi točkami.
Osnova za pTesojo uspeha plasma-na posamezne 6kupine so bili': program — glasba in koreografija — sama 'izvedba (ritmika, skladnost, interpretacija) ter originalnost narodnih noš.
Zaradi pomanjkanja originalnih noš in ker vprašanje glasbe, oziroma spremljave, ni bilo rešeno na vsaj koljkor toliko enaki osnovi, ocenjevalna komisija ni mogla oceniti tekmovalcev. Gotovo pa je, da SKUD ■»Tine Rožanc« v folklornih in »Jože Moškrič« v stiliziranih plesih daleč presegata ostale skupine. Po mnenju strokovne komisije pride tudi skupina sindikalne podružnice »Slovenija ceste« lahko v poštev za nadaljnje republiško tekmovanje.
SKUD »Tine Rožanc« je imel v programu koroške in gorenjske plese ter Slavonska kola. Nastopil je z osmimi pari v originalnih narodnih nošah, od katerih so zlasti slavonske bogate in pristne. Spremljava — kvartet za slovenske plese in tamburaški orkester (Šijekovka) za slavonska kola — je bila tudi v narodnih nošah. Folklorna skupina je izvedla vse točke skladno, ritmično, precizno in v vzorni interpretaciji ter izpolnila vse predpisane pogoje tekmovanja.
SKUD »Jože Moškrič« je nastopil s stiliziranim hrvaškim svatovskim kolom (7 parov.) 7, nekoliko osladnim in na zunanje efekte preračunamim stiliziranim plesom »Zidana raarela« (dva psira).
Sindikalna podružnica »Slovenija — ceste« je nastopila z belokranjskimi plesi, ki jjjlj je dobro naštudirala in jih ritmično precej pravilno izvedla.
Sindikalna grupa KOS-industrije in obrti je s šestimi pari odplesala
ciji je brez dvoma v neubranosti klavirja. Dosegel je 61% možnih točk, kar predstavlja prav lep uspeh.
Harmonikarji' SKUD J. Moškrič so pod vodstvom Franca Paplerja nastopili s tremi točkami: F. Paplera Na oddihu in Koračnica in W. A. Mozarta Romanca. Obe skladbi sainega dirigenta so bile izvedene zadovoljivo, Mozartova Romanca je bila podana bolje tako v tehničnem kakor tudi v dinamičnem in nrtmičnem oziru. Dosegli so 73,4% možnih točk, kar pomeni precejšnje priznanje od strani 6tro<kov>ne komisije. Pri publiki' so imeli tudi veliko uspeha.
Kakor je, razvidno iz programa so se skoraj vsi dirigenti lotili nekoliko pretežkih nalog z ozirom na zahtevnost skladb in bo v bodoče nujno posvetiti več pažnje objektivni zmogljivosti godb oz. orkestrov! ki so 'šele v prvi razvojni' faz L
F ol hi orne skupine
Dne i?. t. m. je v Filharmonični dvorani tekmovalo 8 folklornih sku-
Simdikalna grupa Narodne banke je dala s šestimi j»ari živahno in okusno stilizirane plese, slovenski valček in polko.
SKUD »Oton Zupančič« je nastopil s hrvedskimi koli ritmično nekoliko nesiguiroo (8 žensk).
Sindikalna grupa »Vojno trgovaeko poduzeče« (5 parov) je odplesala panonske in prekmurske plese, ki so bili podani bolj pristno in tehnično bol j sigurno kot panonski, ki jih je tudi izvedla.
SKUD »Litostroj« je z osmimi pari mladincev v relativno zelo kratkem času precej dobro naštudiral panonske, plese.
Če vzamemo v poštev, da so te folklorne skupine v glavnem zelo mlade in da jih sestavijajo ljudje, ki so že s poklicnim delom zelo zaposleni ter I da se je v Sloveniji začela folklor? šele po osvoboditvi razvijati, moramo priznati, da- so dosedanji uspehi že zelo veliki.
Najvažnejši problem pri razvoju naših folklornih skupiti je vprašanje godb, pristnih narodnih noš. prostorov za va je in dobrih odrov.	—TT—
»Višnjam«! scena iz 4. slike
nekaterih ponavljajočih ee motivih 2. in 3. slike. S tem krajšanjem bi pridobili na dinamiki dogajanja, zmanjšal bi *rie videz neenotnosti ali. boUe.. oblikovne jje5 dognanosti in kompozicijske ifnprovizacijc.
Ne glede na vse pomisleke, ki jih je brez posebnih težav mogoče upoštevati pri bodočih korekturah, eo »Višnjani« kot prvo veliko delo Heriberta '.bvetela vsekakor razveseljiv pojav, ki je veega upoštevanja vreden. Čeprav ne moreni govoriti o kakem izrazito naprednem glasbenem izrazu Svetelovega prvenca, kar je verjetno tudi odraz njegovega gledanja na dramatizacijo, čeprav bi bilo v smislu zgoraj navedenega mogoče očitati delu v nekem smislu začotuislvo, ki ee odraža v premalo ekonomični uporabi in nezadostni realizaciji domislekov, vendar odraža celotno delo svojega tvorca kot toplo čutečega, iskrenega umetnika, ki bo v svojem nadaljnjem delu prav gotovo' še poglobil in izkristaliziral svojo for-! malnotehnično stran.
Objektivno oceniti ansambel, probleme in uspehe v mariborski Operi bi bilo mogoče le po temeljitejšem poznavanju kadra, pogojev in sistema dela. Ena sama predstava, čeprav premiera (včasih najmanj premiera) ne posreduje pravega vtisa Ae tako pazljivemu in' zbranemu pošluSalcu. Zato 66 omejujem le na naslednje.
Krstno predstavo »Višnjanov« je muzikalno vodil' avtor sam; ne toliko poglabljajoč eo v tehnične probleme (uvertura, IV. slika) ali v plastično in precizno povezavo ansamblov in solistov, temveč zajemajoč vsebino in bistvo scen in slik v celoti ter jo uspel morda najbolj izoblikovati 1. in 3. sliko. Solidno režijsko delo P. Gotovina je bito v skladu s so- •
razmerno skromnimi zahtevami libreta, predvsem v prvih troh sljjcah. Zadnja Slika je množična, mnogo bolj zahtevna kot prva in je po e voj i pestrosti, razgibanosti in pravitpi razporeditvi uspela. Zdi ee mi, da,je pomanjkljivo individualno režijsko delo ktivo neprirodne gesti-kulacije, šibke ali prisiljene mimike, nerodnega prestopanja in kretanja ter v končni posledici pomanjkljive, mestoma celo nepravilne karakterizacije, na primer Drnulje, Žužnjala in Zaropotaja.
Od solistov so muzikalno in igralsko izstopili iz okvira nastopajočih predveem baritonist Miro Gregorin kot Slamorezec, Vlado Dolničar kot starešina Gobežel in altistka Adalberta Thuonpva kot Slamo-režeeva drugu žena, pevsko tudi basist Danilo Merlak kot župan Zaropotaj.
Ce gledam predstavo kot celoto, ee mi zdi, da je ansambel kvalitetno zaenkrat še dokaj neizenačen, tehnično pomanjkljiv, pa izredno voljan in discipliniran, da ima prave ambicije, ki jih pa spričo nedovoljnih tehničnih pogojev ne more realizirati. V tem smislu ee ini zdi nujno, da ee izpopolni orkester, ki bi s kvalitetnimi solisti dvignil svoj tehnični in kasneje tudi interpretativni nivo, da je zbor potrebno najj>rej do minimaJnega števila sploh zasesti (tenorji) in šele po številčni izpopolnitvi začeti s sistematičnim delom predveem v moškem zbora. Na drugi strani pa je potrebno vodilnim solistom, kot n. pr. Gregorinu, Dolničarju, Thumovi, omogočiti gostovanja tudi v centralni Operi, oairomn povečati stik centralne Opere z mariborsko V interesu kvalitetnega dvig« in pravega razmaha.
Premiera Svetelove opere je spričo intenzivnega ■ študija vseh sodelujočih bila na primerni višini, ki ;jo bo pa seveda mogoče še poglabljati in izpopol-njevati.	--o.
Stran 4
Po L i u b 11 a n i
• •
Osemkratna udarnica Vera le najboljša brigadirka v Tobačni tovarni
Da je Tobačna tovarna predčasno, izpolnila plan, ima nemalo zaslug tudi mladinska organizacija, ki je v letošnji pomladi začela ustanavljati proizvodne brigade. Do kongresa mladine so ustanovili ze 27 brigad. Ko je mladina prebila led, so kmalu tudi starejši začelii ustanavljati brigade. V kratkem jih ie bilo v celotnem kolektivu 50.
V začetku decembra pa so v tovarni reorganizirala brigade, da celoten delov' ni kolektiv dela po brigadnem sistemu. Brigade pa so organizirane po sektorjih dela. S to reorganizacijo nosijo tudi brigadirji za delo svoje brigade veliko od govornost.
Eni izmed naj. boljših brigadirk je mladinka Vera Molek. Mnogi se ji čudijo, kako je mogoče, da je bila pred kratkim že osmič proglašena za udarnico, nekateri pa ji ta naziv kar zavidajo. Mladinka Vera je priljubljena pri svojih delavkah v . . ..	brigadi.	Ko	pričnejo
delati, se pomenijo, za koliko bodo presegle tega dne in na (o s svojo mladostno razigranostjo tekmujejo med seboj, kate-ra bo več^ naredila. Brigadni grafikon pa jim kaže, koliko morajo sleherni dan napraviti, da hodo plan presegle. Razen tega brigadirka Vera skrbia da je materiala vedno dovolj in nadzira, kako vsak posameznik izpolnjuje svojo obveznost, Ce pa kdaj eden izmed brigadirjev :zos!ane, morajo ostali njegovo delo nadoknaditi, ker so vsi kolektivno odgovorni za izpolnitev sprejete obveznosti. Seveda morajo paziti tudi na kvaliteto in na preciznost dela. Za uspehe te brigade imajo velike zasluge tudi šestkratna udarnica Molek Ivana, štirikratna udarnica Vozočnik Angelca, dvakratna udarnica Zanc Tončka in udarnici' Osredkar Marija in Senuga Vilma. Ta brigada na čelu z brigadirko Vero presega normo dnevno povprečno za 40 odslotkov.
Vera pa se pridno udeležuje tudi pevskih vaj pri SKUD »Oton Zupančiče. Rada bi obiskovala še kak strokovni tečaj.
da. bi se usposobila za mojstra tobačne stroke, lam pa jo bila na tečaju za pol-kvalificirane delatvce.	r	•
V rajonu I. Imajo 12 lokalnih podjetij
Uritalno eospodarstvo v rajona J se Je Sele Pd?«cI. le‘o*nJeKa leta priželo boli razvijati. BLO Ima čevljarsko delavnico, ki pa nikakor ne zadošča za potrebe prebivalstva. Zato bodo nstanovill Se S popravljalnlo S2i. ?	V?*	Mestnem trgu le krznarska
delavnica, kjer izdelujejo plašče, mufe, ka-r*zPe IodIc« itd. Pred kratkim so jo modernizirali * novimi stroji, s katerimi bodo lahko predelovali domače kože za izdelovanje raznih predmetov. Podjetje »Odeja« J® Plan nslue presesrlo ie za 119%. V tem pedjetjn so pridoblil še dva stroja. Eden Je bil že vrsto let neuporaben, pred kratkim pa ra Je nsposohil mehanik Tonkli, ki Je sam Izdelal nekatere dele, tako da ta stroj že Izdeluje dnevno od S5—42 odej.
Podjetje »Kristal« na TyriSevl eestl vodi upravnik Satler Vinko, ki Je bil prej tam zaposlen kot preddelavec. Pod njegovim vodstvom se Je podjetje že lepo razvilo. V tem podjetju Izdelujejo oeledala, razne bruSene luksuzne predmet« In Izvršujejo nsluse. — Podjetje »Mehanični servis« popravlja avtomobile, vsa motorna vozila, kolesa, smuči, drsalke, v zadnjem času pa so začeli Izdelovati tndl štedilnike.
l*po se Je razvilo tudi podjetje »Kroj. ki Ima zaposlenih 224 ljndl In ima i poslovalnic za množična naročila na Poljanski 15. krpalnica in otroSka c: ar de rob a je v pro-etorth na Poljanski 13, poslovalnico za moško garderobo, plašče In kostime na Miklošičevi cesti, za moško in žensko perilo v še-lenbureovl ulici, konfekcijo perila ima na Starem tnru. poslovalnico za žensk« obleke na Karlovški *. v okvirn tesra podjetja so pred kratkim nstanovill tndl mehanično de-avnlco, ki popravlja šivalne stroje. V kratkem Jo bodo razširili, da bo lahko popravljala stroj« tudi privatnikom. Tov. Tonkli, i! 7 delavnici. Je Iz raznih delov, i.J6. P°dJetje odkupilo od »Odpada«, usposobil že dva šivalna stroja. Kmaln ho popravil tndl »entel stroj« za odeje, katere-ea niso motril nikjer nabaviti In bi stal okroe aO.fllM din.
Razen teh podjetij ima RLO še hrlvnlco s 7 poslovalnicami, podjetje »Oplesk« v Kolodvorski ullel, ki dela Izključno samo nslu-tt. podjetje »Klobuček« v Wolfovl ulici, tapetniško In mizarsko delavnico ter »Slaščico« v Čopov) nllcl.
Pred kratkim so organizirali tudi podjetje Gospodinjski servis. To podjetje ho služilo razbremenitvi zaposlenih mater. Pri tem podjetju bodo nstanovill odsek za žaganje drv In namestili gospodinjske pomočnice, ki bodo zaposlenim ženam pomagale pri sna-ženju stanovanj ln drugih gospodinjskih delih. 1'pravne prostore bo to podjetje Imelo v Kolodvorski ullel.
O n V E S Tl CA
Prve smučarske tekme na Pohorju
Smučarski klub mariborskega Železničarja je priredil včeraj na vzhodnih vrhovih Pohorja prve smučarske tekme. Člani, članice, mladinci in mladinke so tekmovali v teku, člani pa so se poleg tega pomerili še v skokih. Prvih smučarskih tekem v mariborski oblasti se je udeležilo 60 smučarjev, članov Železničarja in Poleta iz Maribora. Skoki so bili na novo urejeni 25 metrski skakalnici, za katero je napravil načrt strokovnjak ing. Bloudek.
Rezultati so bili naslednji:
Člani (33 tekmovalcev — 8 km):
1. Šubic (Z) 37:31; 2. Alič (Z) 39:49; 3. Mij-raus (Z)	41:02. Izven konkurence Kranjčič 37:50. Mladinci (18 tekmovalcev — 3 km): 1. Kous (P) 19:09;
2. Kranjčič (Z) 19:20; 3. Bezget (Z) 20:26. Članice (3km): l. Novotnv (Z)
‘ 21:16; 2. Fišinger (Z) 39:36. Mladinke (3km): 1. Miklaus (Z) 32:10; 2. Belšak (Z)	33:38. Skoki (10 tekmovalcev):
1. Sevčnikar Jože (P) 70,60 točk (13,5 m,
14.5 m, 15.5 m); 2. Cizelj (P) (14 m,
14.5 m. 14.5 m); 3. Birič (Z) 57.4 točk (12 m, 12,5 m. 12,5 m); 3. Fišer (Z) 57,13 točk (14,5 m, 14,5 m 13,5 m). Izven konkurence je dosegel najdaljši skok-Fišer, ki je skočil 18 m.
Prijateljske nogometne tekme
METALAC : PARTIZAN 3:2
Beograd. Na veliko presenečanje številnih gledalcev je nogometno moštvo beograjskega Metalca premagalo državnega prvaka Partizana s tesnim rezultatom 3:2. Gole za Metalca so dosegli Živkovič, Panič in Požega (avtogol); za Partizana pa Pajevič in Radunovič.
ZAGREB : SPLIT 3:1 Split Nogometna reprezentanca Zagreba je včeraj premagala v prijateljski tekmi reprezentanco Splita z rezultatom 3:1 (3:0). Mladinska reprezentanca Splita p# je v predtekmi premagala istoimensko moštvo Zagreba z rezultatom 2:1.
KVARNER : ODRED 4:0 Reka. Včeraj je na Reki gostovalo nogometno moštvo slovenskega ligaSa Odred, ki se je v prijateljski tekmi srečal % novim Slanom druge zvezne nogometne lige Kvarnerjem z Reke. Zmagal je z razmeroma visokim rezultatom Kvarner s 4:0 (2:0).
MILICIONAR (Z) : PODRI NJE (S) 2:0
Zagreb. Prijateljska nogometna tekma med članoma druge zvezne nogometne lige z zagrebškim Milicionarjem in Področjem iz Žabca se je končala z zmago domačega Milicionarja z 2:0 (2:0).
VSEM OBVEZNIM PREDLAGATE-LJEM GOTOVINSKEGA PLANA!
V se obvezne predlagatelje gotovinskega plana opozarjamo na to. da je z navodili za sestavo in predložitev gotovinskega pia-izdalo ministrstvo za finajace * liKJ in so izšla v posebni izdaji Uradnega lista FLKJ, gotovinsko planiranje deloma izpremenjeno. Za obveznike je predvsem vazna izprcmemba tokov gotovinskih prejemkov in izdatkov, na kar moramo posebej paziti tako pri sestavi predloga gotovinskega plana za I. četrtletje 1950, kot tudi pri označevanju (šifriranju) vplačilnih in Izplačilnih dokumentov od 1. januarja 1950 dalje. V kolikor bi poedinemu obvezniku ne Duo jasno, v kateri tok spadajo njegovi pre.iemki ali izdatki v gotovini, naj se za ponasnilo obrne na kreditno podjotje.
Končni rok za predložitev predlogov gotovinskega plana za I. četrtletje 1950 je 20. december 1949, vendar pa morajo ooedini obvezniki dostaviti predloge v rokih, ki so jim bili posebei določeni in označeni na obrazcih za sestavo predloga. Vsi roki so misl n eni tako, da morajo biti označenega dne predlogi že pri kreditnem podjetju, pri katerem imajo obvezniki svoj tekoči račun. Zamudnikom bodo kreditna podjetja, blokirala njihove tekoče račune in jib prijavila zaradi kaznovanja po uredbi o finančnih prekrških.
Narodna banka FLRJ — centrala za LRS Ljubljana	3478
KOMUNALNI SERVIS, LJUBLJANA,
Kotnikova X*
obvešča vse svoje odjemalce, da prične 20. decembra z inventuro, ki bo trajala do 31. decembra. V tem času bo vsaia izdaja blaga ustavljena, zato naj koristniki, ki iinnfo nakazano blago, istega dvignejo pred tem rokom. Ta objava velja za vse poslovalnice Komunalnega servisa.	3474
OBVESTILO
»Dom«, državni zavod za domačo in umetno obrt v Ljubljani obveiča vse dobavitelje kakor tudi odjemalce, da od 20. do 30. decembra zaradi inventure ne bo sprejemal niti oddajal blaga.	3453
POZIV
Odbor za proslavo 100 letnice jugoslovanskih železnio pri direkciji železnic v Ljubljani poziva vse upnike in dolžnike, ki Imajo še morebitne terjatve ali obveznosti, da iste najkasneje do 22. decembra 1949 uveljavijo ali poravnajo.
Zaradi likvidacije odbora se po tem roku dospelih terjatev ne bo več upoštevalo. 3519
RAZPIS ZA IZBOR IGRALCEV v novem mestnem gledališču v Ptuju
Vsi oni. ki bi želeli sodelovati kot igralci v novem mestnem gledališču v Ptuju, naj pošljejo do 31. decembra 1949 prijave, ki naj vsebujejo osebne podatke s točno navedbo dosedanjega gledališkega udejstvovanja in splošno ter strokovno izobrazbo, sedanje službeno mesto in točen naslov bivališča.
Reflektanti bodo pismeno pozvani na avdicijo kakor tudi tisti, ki so že do sedaj poslali prijave. Za avdicijo naj kandidati Pripravijo odlomek iz katere koli drame ali komedije in recitacijo. Tekst morajo znati na pamet.
Prijave je treba poslati na naslov SKUD Jože Lacko — gledališče v Ptuju. 3489
Ministrstvo za lokalni promet LRS RAZPISUJE NATEČAJ
za sprejem gojencev — poklicnih šoferjev 3. razreda v Avtoprometno šolo na Ježici pri Ljubljani.
V tečaj, bodo sprejeti kandidati s poklicnim izpitom za šoferje 3. razreda, ki izpolnjujejo pogoje za polaganje izpita za šoferja 2. razreda (20 mesecev vožnje, najmanj 2 talona itd.).
Prvi tečaj s» -niiioo 9. februarja in bo trajal 6 mesecev: nato bodo kandidati polagali izpit za poklicno šoferje 2. razreda.
Prošnje za sprejem v tečaj je treba poslati preko ayto-moto društev na Avto-moto zvezo Slovenije ali neposredno na upravo Avtoprometne šole na Ježici Podjetja in ustanove, ki potrebujejo šoferje 2. razreda, morajo poslati šoferje 3. razreda v ta tečaj in med tečajem izplačevati tečajnikom njihovo osnovno plačo.
Obrazec za prošnjfi s seznamom potrebnih prilog dobijo podjetja in ustanove pri upravi Avtoprometne šole na Ježici.
Prošnje le treba vložiti brezpogojno najkasneje do 28. decembra 1949.	3516
Kakšno bo vreme
v tem tednu?
Padavino je pričakovati v začetku tedna (okoli 19.) In v drugi polovici tedna (okoli 22.). ko je tudi v nižinah računati s snegom. Koneo tedna nastop periode mraza.
Vremenski ritmi in singularitete soglasno kažejo 19. in 22. (oziroma 23. decembra) kot kritična dneva v enem, od katerih se more spremeniti sedanja atlantska cirkulacija v celinsko (t. j. milo vreme v zimski mraz). Ker pa sedanje vremenske karte še ne kažejo na skorajšnji koneo atlantskega režima. je bolj verjetno pričakovati tovrstni preobrat v drugem navedenem terminu.
Ljubljana. 16. decembra 1949.
Dr. Vital Manobln.
»KEMOSERVIS« - LJUBLJANA
Tsrševa cesta 25* — telefon št. 35-5«
obvešča Institute, laboratorije in podobne ustanove, da strokovno popravlja v svoji frnomehanični delavnici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 17. tel. 40-17, vse laboratorijske instrumente in aparate.	3504
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Menza delavcev in uslužbencev OLO Celje, okolica je s 1. decembrom 1949 prešla v likvidacijo. Vabimo vse dolžnike in upnike, da poravnajo svoje obveznosti odnosno prijavijo svoje terjatve do 31. decembra 1949.
Po tem roku vložene terjatve se ne bodo ODravu avale.	759
Likvidacijska komisija.
OKRAJ. GRADBENO PODJETJE TOLMIN
poziva vse upnike, ki nam dobavljenega gradiva ali kakih uslug v letu 1949 še niso zaračunali, da nam zadevne račune dostavno najkasneje do 15. januarja 1959.
Računi naj bodo dokončni, ker raznih dodatnih računov ne moremo naknadno obračunavati in jih zato tudi ne bomo priznali.
Uprava OGKAF-a, Tolmin.
OPOZORILO
Opozarjamo onemogle in invalide mesta Maribora, ki posedujejo nakaznico za gospodinjske potrebe K-l, da čimprej dvignejo na pristojnih poslovalnicah SILO Maribor potrdilo za nabavo kuriva.
Poslovalnice izdajajo potrdila po že izdanih navodilih.
GLEDALIŠČE
DRAMA - LJUBLJANA
Ponedeljek 13. ob 20: Kreft: tRrajnski komedijanti«. Izven. Gostovanje v Mariboru Torek, 20. ob 13: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven. Gostovanje v Mariboru. Četrtek, 22. ob 20: Calderon! »Dama-škrat«. I. repriza. Izven.
?• °b 15: Calderon: »Dama-škrat«. Zaključena predstava za LMS. — ob 20: w>w-D Usseau: »Globoko eo korenine«. Zaključena predstava za sindikate.
OPERA
Ponedeljek. 19. ob 20: Musorgski: »Soročin-ski sejem«. Zaključena predstava za LMS. Torek. 20. ob 15: Čajkovski: »Evgenij On-Zaključena predstava za gimnazije Stična, Uti ja in Brežioe.
Petek, 23. ob 20: Verdi: »Trubadur«. I. re-pnza. Izvem. (Veljajo vstopnice, izdane 13. decembra.)
Sobota. 24. ob 15: Musorgski: >Boris Godunov«. Zaključena predstava za sindikate. Gostovanje Pihlerja, basista reške Opere, fcedelja, 25. ob 20: Verdi: »Trubadur«. II.
LJUDSKO GLEDALIŠČE — CELJE
Četrtek. 22. ob 20: Pueova: »Ogenj tn pepel«. Izven.
Petek, 23. ob 19.30: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Izven.
Prodaja vstopnic od srede dalje dnevno od 15—18.
Občinstvo vabimo, da se v zadevi naših predstav ozira tudi na oglase na naših oglasnih deskah.
SKUD DOMŽALE Ponedeljek. 19. ob 14: Shakespeare: »Kar hočete«. Tretjič. — Ob 19.80: Shakespeare: »Kar jočete«. Četrtič. Predprodaja vstopnic v Trodbenem domu.
RADIO
DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK 19. 12.
Poročila ob 6.15, 7. 12-30. 15. 19, 22. 23.30 —
6 Veseli zvoki — 6.30 Jutranja telovadba — 7.10 Jutranji kosaoert — 12 Opoldanski koncert: Simfonična pesnitve italijanskih skladateljev — 12.40 Zabaven glasbeni spored — 1.1.45 Vo.iaSka oddala — 14 Pole mladinski mešani zbor II. državne gimnazije v Ljub- ! ljani p. v. Janka Gregorca — 14.30 Ljudska ■ univerza: dr. Alfred Serko: Kras — 14.45 Gabriel Pieme: Krogotok. Claude Debussv: Nokturno št. 2 — 15.10 Igra saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Bojan Adamič —
18 Iz suit za mladino — 18.10 Maji leksikon i za pionirje — 18.30 ETrvatski umetniki pred ■ mikrofonom (prenos iz Zagreba! — 19.15 Igra Stojam Stenovic s svojo kapelo — 19.45 i Koncert sopranistke Manje Mlejnik, pri kla- i virju Maša Bohmeo — 20 Vojaška oddaja: I En dan v eni izmed edinic ,TA — 20J5 Po- j pularni koncert — 21.15 Veder spored narodne glasbe - 22.30 Nočni koncert (L. v. i Beethoven, J. Brahms).
DNEVNE VESTI
Občni zbor odbojkaškega kluba Enotnosti
bo v ponedeljek 19. decembra ob 20 v mali dvorani Trgovskega doma (Gregorčičeva u.). Vabljeni I
Slavnostne akademije v proslavo Dneva JA bodo 20. decembra ob 20 v Prosvetnem domu v št. Vidu. za Šiško v Sercerjevem domu. za Bežigrad v gimnaziji, Peričeva ulica. Vabimo vse člane množičnih organizacij. — Zveza borcev NOV — rajon 2. 3506
O kemijskih sredstvih proti žuželkam bo govoril ing. Igor Belič na poljudnoznanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob 20 vfizikalni predavalnici na univerzi. Vstopnice dobite pri vratarju. 3500
Za dan JA priredi Oblastni komite LMS «a mariborsko oblast v dneh 21. in 22. decembra v Mariboru I. medmestno pionirsko strelsko tekmovanje, ki se ga udeleže tri strelske pionirske ekipe, in sicer Iz Ljubljana, Celja in Maribora. Tekmovanje se izvede na zimskem strelišču v dvorani osnovne šole na Gosposvetski cesti. Vsega 6kupaj se bo prireditve udeležilo sto pionirjev. Najboljša ekipa prejme modmestni pionirski prehodni pokal Strelske zveze Slovenije, ostale ps razne nagrade. Dne 22. decembra bodo udeleženci prireditve sprejeti tudi v Domu JA ln si ga ogledali, nato pa obiskali naše borce v kadetnici, ki jim razkažejo vojaške kabinete in orožje.
VESTI IZ MARIBOR!
OHVESTILO	i
Obveščamo vsa trgovska podjetja mesta "isribora, da bo od ponedeljka« t. j. od dne 19. t. m. naprej čas dežurstva v bankah za izdajo dnevnega izkupička dnevno od 18.30 do 19.30.
MLO Maribor,
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo.
KINO
LJUBLJANA: UNION: Ameriški film -Zim-klevet«	Jutf'	dok- film »Eazhijači
MOfSVA: Angleški film »Brata«. Mesečnik
SM)e^LikSjiet8.M ,ilm ’MorSld iastr6b*'
Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
Nemški film »Ni prostora za ljubezen«. Predstavi ob 17.30. 19.80.
,ita »Zgubljeni dnevi«, jug. dok. film »20. oktober«. Predstava ob20. LITOSTROJ: Zaprto.
Ameriška barvna JA 2^ ‘Guhveraeva potovanja«. Pregled
U Močnik1 .TAV9trijSW ,Um >Afera BIuin‘-
CS; ob™M:AmeriSM
DOM: Sovetski film »Brez krivde krivi«.
Športni pregled 9.
JAMNIK: Ameriški film »Straža na Renu«. FN 194.
STOR2IC: Slov. dok. film »Planica 1949« m »Titovi fizkultumiki v Pragi«. SVOBODA: Sovjetski film »Maska« in »Sovjetska Ukrajina«.
PTUJ: Sovjetski film »Aleksander Parho-menko«, Športni pregled 9.
OGLASI
AVTOPODJETJA IN KOLESARJI! Vlaga
in blato vam uničujeta poškodovane avto-in kolesne plašče. Dostavite jih takoj r popravilo Rajonski vulkanizerski delavnici, Ljubljana, Moste. Zaloška o. 20.	3446
OSMRTNICI
Nnananjanio žalostno vest, a» ~
GOT I A n 7nolUv™ 1 moJ “ atek' Inženir J ^-°' —• p°K£eb bo v torek 20. decembra ob lo. uri s Zal na mestno pokopališče. - Olga, žena: Tinka. Vera, Vlado, Peter, otroci: Valentin oče; Franc, brat m ostalo sorodstvo. - Prosimo tihega sožalja.
Umrl je nad nadvse ljubljeni mož, očka. brat in stric RAZINGER LADO, učitelj. -našega dragega očka bo v torek, dne 20. decembra ob 15.30 izpred hiše Žalosti Jesenice, Mencingerjeva 7. — Jesenice, Ljubljana, Split, dne 18. decembra 1949. — Globoko žalujoči: Berta, žena: Borut in Lado. sinova; .elka Švab, sestra: Zvonko, brat — ln ostalo sorodstvo. <
Dne 20, t. m. ob 20. uri bo ▼ Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici
predavanje o temi:
»JA — oborožena sila revolucije«
Predavali bo tor. Lenarčič.
Kulturno-prosvetm oddelek KSS-a vabi k predavanju zastopnike vseh sindikalnih podružnic mesta Ljubljane.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dužan Bola — Naslov uradni-Stva; Kopitarjeva 0 — Oprava Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: W-61 do 52-65. Telelon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oelasneea oddelka 36-85 — Stev. 2ek. ra8una 601-90601-0
Prva ittnKarska - Grudnova brigado
proglašena za udarno ob zgraditvi iičnice v Globokem »od Bohorjem
V	stari Jugoelaviji smo poleg neštetih drugih podobnih stvari uvažali tudi žičnice. Sploh pa so bile žičnice v starem gozdnem gospodarstvu kaj malo poznane, Iiz inozemstva smo jih uvažali v celoti; bile so to stare nepokretne žiiaice, katerih je vsaka stala več milijonov din. Malo žičnic »o zgradili v stari Jugoslaviji, in še te so gradili inozemski monterji, tako da sploh nismo imeli sposobnih ljudi, ki bi znali z žičnicami pravilno ravnati ali pa jib celo graditi.
Kaj je bil rezultat vsega tega? V Sloveniji so bile leta 1945. samo tri žičnice (itiri so bile med vojno razrušene) s skupno dolžino nekaj nad tri kilometre in s 6kupno mesečno zmogljivostjo 3500 kub. metrov.	'•
Naše (gospodarstvo je pred gozdarstvo postavilo nove. velike zahteve: več lesa! Tedaj so spoznali tudi vso važnost žičnic. Res da gozdne ceste prodrejo globoko v gozdove, toda le« je do cest treba spravljati s strmih in težko dostopnih pobočij. Žičnice so v gozdarstvu najcenejše prometno sredstvo, uporabljamo jih lahko na najtežjih terenih ln. kar je tudi važno: le« ostane nepoškodovan, kar pa ne dosežemo, če les vlačimo do cest s konji-
V	novi Jugoslaviji se je gradnja žičnic vedno bolj razvijala in danes lahko vidimo že velike uspehe. Sedaj imamo v Sloveniji skupaj (v državnem in zadružnem sektorju) 50 žičnic s skupno dolžino 80 km in k -kupno mlečno zmogljivostjo nad ftvoon kub metrov Letos bomo dogradili Ža 5 novih žičnic skupne dolžine
okoli 13 km. V gornjih podatkih pa niso vštete vse tiste žičnice, ki smo jih že demontirali in prenesli drugam; teh je bilo v vseh štirih letih 5 z dolžino 23 km. Sploh pa sedaj pristopamo h gradnji enostavnih žičnic z lesenimi konstrukcijami, j ki so lažje prenosljive.
Petletni plan je predvideval gradnjo žičnic v Sloveniji v skupni dolžini 50 km — sedaj vidimo, da smo to Število že daleč presegli, kar je ...
...NAJVEČJA ZASLUGA ŽIČNIČARSKIH BRIGAD.
V prvih dveh letih po osvoboditvi so se v Sloveniji ustvarila tri glavna sre-dišča. kjer eo pričeli graditi žičnice, kjer je bila »visoka« šola za naše žičničarske kadre. V Lipnici na Gorenjskem je bilo prvo središče žičničarstva, kjer so tesarji pod vodetvom inž. Delaka zgradili žičnico Kolnica-Raspok. Drugo središče je bilo v Breginju na Primorskem in tretje, ki je bilo za razvoj našega žičničarskega kadra najvažnejše, pa v Kneži, v znani baški grapi.
V Kneži je dejansko bila visoka šola naših žičničarskih kadrov. Ob koncu leta 1945. je tolminska gozdna uprava začela pri Kneži graditi motorno žičnico. Delo je vodil ližničarski mojster Leopold Gruden iz Tribuie na Primorskem, okrog njega se je zbralo še kakih 40 delavcev, po večini tudi iz Tribuš Ta skupina je delata tu tri leta: gradili so žičnice, jih prestavljali in tudi upravljali z njimi.
Tu je obstojalo celo žičničarsko omrežje, ki je bilo sestavljeno iz 18 krakov v $kupni dolžini nad 16 km. Posamezne krake so stalno prestavljali, tako da so vedno odvažali s kraja, kjer so sekali. Jeseni leta 1948 je bila knežka žižnica v celoti demontirana in prestavljena drugam.
Iz Kneže so izšle tri brigade: Grudnova, Kemprlova in Drekonjeva, ki so se razšle po Sloveniji. Tem so se pridružile še štiri brigade iz Breginja, prekmurska Mesaričeva brigada (Iz Upniške šole) in letos še Dobrškova brigada iz Luč. Vse te brigade so gradile po naših gozdovih, te brigade so gradile po naših gozdovih: Brezova reber, Menina, 4 žičnice v Lučah, Smrekovec, 5 žičnic v Bohinju, pet v Tržiču, Ribnica, Kočevje itd. itd.
NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI
Delo vseh žičničarskih brigad je bilo uspešno, vendar lahko rečemo, da je Grudnova brigada ena najboljših. Lansko leto je ta brigada zgradila žičnico Smrekovec v Črni, letos pa tri žičnice (Kočevje, Ribnica in Bohor) v skupni dolžini 8.7 km. Celotna dolžina žičnic, ki jih je dogradila v štirih letih Grudnova brigada znaša 28 km. Najpomembnejša žičnica, ki jo je letos zgradila ta brigada je 4 km dolga kočevska žičnica, ki je po konstrukciji najtežja, a je bila zgrajena razmeroma najhitreje in najbolje. Sedaj obratuje že nad pol leta brez kakršnekoli okvare in je zvozila že 11.000 kub. metrov lesa. Tudi rekord prevoza na žičnicah je bil dosejen prav tu; v dvanajstih urah so zvozili 120 kub. metrov lesa ali 10 kub. metrov na uro, kar predstavlja 90 odstotkov več kot na ostalih Žičnicah.
Ze prej smo govorili, da so ži&iice najcenejše prometno sredstvo v gozdar-
stvu, kakšne stroške bi imeli, če bi gradili gozdne ceste? Prevoz 1 kub. metra lesa po cesti stane 500 din — po žičnici pa desetkrat manj: 50 din! Poleg tega po so gradbeni in vzdrževalni stroški pri cesti večji, potem stroški pri avtomobilskih gumah, bencinu in kamionih, kar moramo vse v glavnem uvažati — tako da bomo samo z uporabo kočevske žičnice prihranili državi okoli 8 milijonov dinarjev, prihranek pri ribniški žičnici pa bo še večji, ker je ta stalnejša.
Grudnova brigada je svoje naloge izpolnila vedno pred postavljenim rokom. Imajo tudi svojega kovača Karla, ki sam izvršuje vsa kovaška dela pri gradnjah.
V	brigadi vlada vzorna disciplina in tovarištvo. Gruden sam vodi evidenco, ugotavlja norme in natančno deli zaslužek.
*
V	petem so otvoriii in izročili prometu žičnico pod Bohorjem na področju gozdnega gospodarstva — Brežice. Pot do tja vodi iz Rajhenburga mimo Senovega vedno globlje v gozdove, ki so jih do sedaj le malo izkoriščali. Sem v to globoko dolino le redkokdaj posije sonce; blato, na od kamionov razkopani cesti, je zmrznjeno in po drevesih je ivje. V daljših presledkih pripelje po cesti navzdol težko obložen kamion...
Grudnova brigada je nastanjena v baraki na koncu te dolino ob divjem hudourniku. V bližini je tudi nekaj kmečkih hiš — kraj se imenuje Globoko — res globoko v hribih je. V isti baraki prebiva tudi Prpičeva 6kupina, ki je gradila gozdno cesto do žičnice, člani te skupine so iz vseh delov države, največ pa jih je iz Slovenije.
Od tod vodi pot ie bolj »tnno v hrib, na več krajih betonirajo male mostove preko gorskih hudournikov. Nova žični-
ca, s katero bodo dovažali les prav iz osrčja Bohorekih gozdov, je dolga okoli 1300 metrov in j® grajena y zelo te-žavnem terenu, vendar so jo kljub temu zgradili 9 dni pred rokom. Na dan otvoritve so jo preizkusili; deluje brez-, ~S®t ve^ki hlodi drse v enakih pre-sledkih navzdol. >Kot po olju gre,< pravijo Grudnovi fantje, ko vsi ponosni s'o-je..Poe? okrašene spodnje postaje in se lotijo raztovarjanja prvih hlodov.
*
V	petek je bila na gozdni uprav! v Brežicah proslava, na kateri Je predstavnik ministrstva za lesno industrijo podelil Grudnovi brigadi prehodno zastavico — najboljši žičničarski brigadi v Sloveniji. V Grudnovi skupini delajo: Leopold Gruden, Štefan Jan in Mnks, Karel Podgornik, Gabrijel Hvala in Ferdinand, Rafael Pavšič, Stefan PavšW, Mirko Lipušček in Berti; vsi so bili proglašeni za udarnike ali pa nagrajeni z denarnimi nagradami in predmeti' Prav tako je bila nagrajena tričlanska skupina, v kateri so Josip Danielič, Ignac 2u-ber in Rudolf Pavlin, ki so v petih tednih zgradili 700 m dolgo žičn ’no v Netopirju pod Bohorjem, ki tudi zelo dobro deluje.
A
Medtem ko je Grudnova brigada kot najboljša prejela prehodno zastavico, pa so tudi druge žičničarske brigade prejele priznanja. Tudi te ne zaostajajo roaogo za Grudnovimi fanti. V Kranju bodo pohvalili Kemperlovo brigado, ki je letos zgradila 8,3 km žični«. V tej ia v mnogih drugih brigadah na področju gozdnih gospodarstev Maribor, Slovenj-gradec, Bled in, Celje bodo p; uglašeni številni udarniki.