SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 28 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 26 de julio - 26. julija 2007 RAZMISLJANJA IN PREDLOGI Volitve predsednika republike DR. STANE ŽUŽEK p(0 sv^^u, 3. julija 2007, v Republiki Sloveniji) Akoravno je bil poziv Zedinjene Slovenije namenjen društvom, ki predstavljajo krajevne slovenske skupnosti, želim vseeno sodelovati z osebnim doprinosom, kot član Bariloske skupnosti in tudi kot ravnatelj tukajšnjega odseka Slovenskega srednješolskega tečaja. Želim se, torej, omejiti le na nekatere splošne pojme. Slovenska skupnost v Argentini ima vsaj dve komponenti z ozirom na izvor: tista iz pred II. svetovno vojno in nato ,,naša", nekdanjih povojnih beguncev, ki so prišli v Argentino v poznih letih štiridesetih in zgodnjih petdesetih preteklega stoletja. Posebno slednja je razvila zelo visoko splošno kulturno dejavnost in še prav posebej kulturno dejavnost v ožjem in najvišjem pomenu izraza; in to skozi štiri desetletja - izključno - samoprizadevanja, brez kakršnekoli pomoči od matične domovine. Moremo trditi, da je v obeh primerih skupnost v Argentini zadobila čisto svojski pečat, ker je morala ustvarjati na vseh področjih -brez zunanje pomoči - ter obenem ohranjala slovensko zavest ^ v slovenstvu popolnoma tujem svetu. Konkretno to zadeva krajevne domove, naše osrednje društvo, zbiranje rojakov pri ,,slovenskih mašah" in drugih verskih prireditvah in običajih in s tem povezano vse dušno pastirstvo), osnovnošolske (sobotne) tečaje, srednješolske tečaje, akademsko društvo, akademsko starešinstvo, stanovske in dobrodelne organizacije, časopisi, založbe, Slovenska kulturna akcija, ^ in še, in še. — Po drugi strani, kot sad našega samoohranjevanja ter dejanskega izoliranja napram (brezverni, komunistični) domovini Sloveniji, se je v teh dolgih desetletjih izoblikoval med nami svojski slovenski jezik - po mnenju nekaterih: že arhaičen! - , ki je po svoje zelo bogat in tudi prilagojen za izražanje v Sloveniji nepoznanih pojmov, ali pa tudi tukajšnjemu čutenju in mišljenju primernih okoliščin. Znano je tudi, da Slovenci, ki prebivamo v tako obširnih deželah kot je Argentina imamo na splošno veliko širši pogled na svet kot pa v zemljepisno tako utesnjeni domovini. In to more biti zanjo zelo pozitivno. Skratka. Naj bi domovina Slovenija to sprejela kot posebno kulturno bogastvo majhnega dela Slovenskega naroda, na drugem koncu sveta, ter mu priznala primeren status in da bi njegovo delovanje podpirala tako, da bi se tista kulturna svojskost ne samo ohranjala temveč tudi rasla in plemenitila še naprej. - Naj bo, torej, čim več osebnih stikov in izmenjav na vseh ravneh. - Posebno pažnjo bi bilo potrebno posvetiti potomcem Slovencev (četrtega, petega kolena, ali več), ki še čutijo pripadnost Slovenskemu narodu, ki pa že često nimajo več živega stika z domovino prednikov. Da se zajame te rojake predlagam, naj se pretrese možnost ustanavljanja po raznih krajih ,,prosvetnih združenj prijateljev Slovenije (Asociacion de amigos de Eslovenia)"; in to bi moglo biti pod okriljem krajevnega slovenskega društva, lahko pa tudi vzporedno z njim. Namen: posredovati slovensko kulturo, kot posebno dobrino, na čim širši osnovi. Končno naj še dodam, da se mora naša skupnost v Argentini zavedati, da ji bo vsak dan težje ohranjevati slovensko zavednost in pripadnost slovenskemu narodu, če se ne bo tesno naslonila na narod v matični domovini. Tam je število rojakov dovolj veliko, da se morejo samoohranjati; pri nas pa naravne okoliščine - kot so: dejansko nezaniman-je pri nekaterih, odhajanje iz skupnosti zaradi zaposlitvenih razmer ali preselitev v druge kraje zaradi novih družinskih odnosno rodbinskih vezi, asimilacije, odmiranje starejših, itd. - vodijo prej ali slej v izginotje, če se pravočasno ne podvzame posebnih ukrepov. Sedaj je še priložnost za to. Že samo dejstvo, da je vlada RS ustanovila zgoraj navedeni Svet je zelo razveseljivo in vredno vsega priznanja ter nam daje upanje, da bo ta delček slovenskega naroda pod Južnim Križem še dolgo živel. Upam, da bi bile zgornje vrstice vsaj majhen doprinos k tematiki obravnav na tistem Svetu! Kot je po slovesnem podpisu odloka o razpisu volitev pojasnil predsednik državnega zbora France Cukjati, bodo volitve predsednika republike potekale v nedeljo, 21. oktobra. Kandidature na predsedniških volitvah je doslej napovedalo osem kandidatov, ki pa so zaenkrat še neuradni kandidati. Roki za volilna opravila bodo namreč začeli teči šele 20. avgusta, kandidature za predsednika republike pa bodo morale biti vložene najpozneje 26. avgusta do polnoči. Sicer pa se bodo 20. avgusta začela izvrševati pravna dejanja v zvezi z uresničevanjem aktivne in pasivne volilne pravice, ko bodo na upravnih enotah že lahko volivci oddajali podpore posameznim kandidatom. Za predsednika republike bo izvoljen kandidat, ki bo dobil večino veljavnih glasov. Če noben kandidat ne prejme večine glasov, se glasovanje ponovi med kandidatoma, ki sta zasedla prvo in drugo mesto. Ponovno glasovanje se opravi najkasneje 21 dni po prvem gasovanju, kar pomeni, da je lahko drugi krog najpozneje v nedeljo, 11. novembra. Sama volilna kampanja pa se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja, tj. 21. septembra, končala pa 24 ur pred glasovanjem. Kampanja bo tokrat prvič potekala po pravilih zakona o volilni in referendumski kampanji, ki je začel veljati maja. Za volilno kampanjo se sicer štejejo zlasti propaganda v večjih medijih, plakatiranje in javni shodi. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter s sredstvi gospodarskih družb, v katerih ima država več kot 25-odstotni delež. Evropski poslanec Lojze Peterle, ki namerava kandidirati na jesenskih predsedniških volitvah, je na novinarski konferenci poudaril, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat Liste za Slovenijo in ne kot strankarski kandidat. Peterle je izrazil zadovoljstvo nad potekom predvolilne kampanje, saj ta kot je dejal, ne poteka v znamenju blokovskih delitev, kar velja tako za volivce kot za kandidate za predsedniški stolček. Ob tem je dejal, da so njegove aktivnosti trenutno usmerjene v obiske po Sloveniji ter, da se bo zdaj, ko je kandidatna lista že približno zaokrožena, potrebno pripraviti na druge kandidate. Je pa povedal, da si bo ves čas predvolilne kampanje prizadeval za ohranitev visoke stopnje politične kulture. Kandidaturo Peterleta je podprl tudi predsednik Slovenske akademjje znanosti in umetnosti Boštjan Žekš, ki meni, da je Peterle za položaj predsednika republike primeren predvsem zaradi svojih izkušenj in poznanstev tako doma kot v tujini. Kot je še dejal, je bil Peterle v politiki na mestih, na katerih se odloča, kar se mu zdi za kandidata pomembno. Nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari bo tudi kandidiral na jesenskih volitvah. Za takšno odločitev je bila najpomembnejša podpora veli- kega števila ljudi v javnomnenjskih raziskavah, je povedal na novinarski konferenci. Podrobnosti o volilni kampanji Gaspari še ni želel razkriti, poudaril pa je, da si jo predstavlja kot široko javno razpravo o vrednotah, ciljih in strategiji razvoja Slovenije. Gaspari se tako želi v volilno tekmo podati kot neodvisni kandidat s podporo državljanov in LDS. Predsedniških volitev, če bi bile te to nedeljo, bi se udeležilo kar 84 odstotkov sodelujočih v anketi, ki jo je za revijo Mladina opravila agencija Ninamedia. Po isti anketi bi v prvem krogu največ podpore dobil Peterle (37,7 odstotka), ki so ga podprle pomladne stranke. Z 21,4 odstotka glasov bi mu sledil nekdanji guverner Banke Slovenije Gaspari, ki ga je za kandidata evidentirala LDS, predstojnik katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Danilo Tuerk, ki ga kot skupnega kandidata levice predlagajo Socialdemokrati, pa bi dobil 15,6 odstotka glasov. Če bi se v drugem krogu pomerila Peterle in Gaspari, bi za prvega glasovalo 47,1 odstotka vprašanih, 43,5 odstotka pa bi jih glasovalo za nekdanjega guvernerja. Tudi po anketi, ki jo je izvedel mariborski dnevnik Večer, bi največ volivcev in volivk prepričal Lojze Peterle (31,9 odstotka). V drugem krogu bi se moral pomeriti z Mitjem Gasparijem (15,7 odstotka). Na tretje mesto se je uvrstil Danilo Türk (10,7 odstotka). V primerjavi z majem se javnom-nenjska podpora, ki jo beleži Zmago Jelinčič Plemeniti, ni bistveno spremenila in se vrti okoli desetih odstotkov. Vsi preostali kandidati za predsednika so nabrali dobra dva odstotka glasov. Vročina v Sloveniji Slovenijo je zajel vročinski val - po napovedih meteorologov naj bi se te dni temperature dvignile tudi do 38 stopinj Celzija. Prebivalcem priporočajo, da se je potrebno izogibati soncu, piti dovolj tekočine in uživati lahko hrano. V nedeljo je bilo najbolj vroče v Ljubljani, kjer so izmerili 34 stopinj Celzija. V Črnomlju so za tem izmerili skoraj 35 stopinj Celzija. Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje je povedal, da se bo vročinski val stopnjeval, dnevne temperature gibale med 32 in 38 stopinjami Celzija. Nato naj bi vročina začela postopno popuščati, v prihodnjem tednu pa bi vreme že lahko postalo boj spremenljivo s posameznimi padavinami, je še razložil Gregorčič. Klimatske naprave so v vročini sicer zelo dobrodošle, vendar opozarjajo na preudarno uporabo. Temperatura naj bo samo pet stopinj nižja kot zunaj - bistvo klimatskih naprav je namreč, da ovlažijo zrak in s tem ustvarjajo ugodne pogoje za lažje hlajenje telesa. Zaradi vročine je bila že razglašena velika požarna ogroženost okolja. Sušni stres se bo v prihodnjih dneh povsod po državi še povečal. Na upravi zato priporočajo namakanje rastlin v jutranjih in večernih urah. Prav tako pa opozarjajo, da se poskrbi tudi za domače živali tako, da te ne bodo izpostavljene soncu ter da bodo imele na ^volje dovolj sveže in hladne vode. Slovenske železnice (SŽ) so že začele izvajati ukrepe, kakršni sicer veljajo ob razglasitvi velike požarne ogroženosti. Od prejšnjega ponedeljka tako velja omejitev hitrosti potniških in tovornih vlakov na progah Divača-Hrpelje Kozina, Prešnica cepišče-Rižana in Štanjel-Prvačina na 50 kilometrov na uro, prepovedana pa je vožnja muzejskih parnih vlakov. Brezposelnost Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 7,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot aprila, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Pri moških je znašala 6,1 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot aprila, pri ženskah pa 9,6 odstotka oz. 0,2 odstotne točke manj kot aprila. Maja je bilo registriranih 70.730 brezposelnih oseb, kar je 2,5 odstotka manj kot aprila in 18,8 odstotka manj kot maja lani. Rast števila delovno aktivnega prebivalstva se je po ugotovitvah statističnega urada nadaljevala tudi v maju, in sicer je bila 0,4-odstotna. Maja je bilo tako v Sloveniji 852.857 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 482.767 moških (0,5 odstotka več kot v aprilu) in 370.090 žensk (0,3 odstotka več kot aprila). Njihovo število je naraslo v obeh skupinah delovno aktivnega prebivalstva (skupini zaposlenih in samoza-poslenih). Največja rast delovno aktivnih prebivalcev je bila maja v primerjavi z aprilom v gradbeništvu (za dva odstotka) in gostinstvu (za 1,9 odstotka). V obeh dejavnostih gre za sezonski vpliv, pravijo na statističnem uradu. Glede na april se je število delovno aktivnih prebivalcev zmanjšalo v rudarstvu (za 0,7 %) in zdravstvu (za 0,5 %). BERI^ VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU....... KAKO SE JE IMELA RAST V SLOVENIJI.............. PISMO: ODŠKODNINA NA .2 ZAPLENJENO IMETJE.................4 NAŠA NOGOMETNA EKIPA .3 ZMAGUJE IN POTUJE................6 Sedmo vseslovensko srečanje IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Od našega dopisnika) _ Komisija Državnega zbora Republike Slovenija (DZ RS) za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je v četrtek, 5. julija, pripravila in povabila na VII. tradicionalno vseslovensko srečanje v Državnem zboru. Srečanja se je v prvi fazi plenarnega zasedanja v dvorani, kjer zaseda Državni zbor, udeežilo okoli 150 oseb. Srečanje je odprl predsednik komisije mag. Janez Kramberger ter dal besedo skupini letošnjih abiturientov Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka iz Buenos Airesa in Bariloč RAST 36. Z zanimivim izborom besedil iz Levstikovega Martina Krpana in Hernandezovega Martina Fierra, ki so doživeto izzvenela v podajanjih obeh solistov ter v skupinskem recitiranju, so predstavili oba literarna lika dežel, ki sta jima domači, domovini. Rekel bi, da je bila to ,,pažada" med Krpanom in Fierrom a z lastnimi pogledi na osebe, okoliščine, ki se razvijajo v njuni zgodbi. Vsekakor je bil aplavz prisotnih zaslužen za recitacijo, ki je bila (po mojem, op. p.) ena najboljših v zadnjih letih. Sledili so pozdravni nagovori predsednika DZ RS dr. Franceta Cukjatija, mag. Janeza Krambergerja, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorka Pelikana in predsednika Zveze izseljenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janeza Puclja. Vseslovensko srečanje je priložnost za pobude, predloge in vprašanja, povezana s tematiko življenja rojakov izven meja matične domovine, da se zagotovi čim boljše obojestransko sodelovanje. Tak je namen organizatorjev srečanja, zato so zasedanje (kljub enakemu mottu, da sta del slovenskega naroda) razdelili v dve temeljni delavnici: za delo v zvezi z zamejsko problematiko, ki je potekalo v dvorani Državnega sveta in jo je vodil podpredsednik komisije Miro Petek ter delo v zvezi s problematiko Slovencev po svetu v veliki dvorani Državnega zbora, pod vodstvom predsednika komisije mag. Krambergerja. SLOVENCI PO SVETU — DR. ANDREJ FINK V delavnici za Slovence po svetu je nastopil kot uvodničar dr. Andrej Fink. Svoje besede je uokviril s poezijo Prešerna in Župančiča, bistvo govora pa se je nanašalo na pomen, potrebe in priznanje slovenskih izseljencev in beguncev. Izrazil je zadovoljstvo nad sedanjimi napori slovenskih oblasti ter pokazal pripravljenost do sodelovanja. Omenil je tudi nekatere konkretne točke, ki jih je potrebno pregledati: - Poenostaviti je treba volilni sistem za volivce v tujini. - Zagotoviti socialno pomoč „predvsem ostarelim Slovencem v tujini, ki so bili vedno najbolj zvesti in zaslužni za obstoj slovenstva po svetu in ki imajo mnogokrat zelo slabe pokojnine". - Revidirati višino konzularnih taks za nekatere storitve. - Povečati splošne povezave Republike Slovenije s Slovenci v tujini. ,,Morda bi bilo možno uvesti neke vrste 'leteče' kulturne in socialne uradnike, ki bi skrbeli zgolj za ta področja." - Odpraviti nekatera neskladja v zvezi z nostrifikacijo srednješolskih in visokošolskih spričeval in diplom. - Pripraviti in sprejeti vse tiste podzakonske akte, ki bi omogočali izvajanje zakona v zvezi z vračanjem Slovencev v domovino. Svoj govor je zaključil z besedami: ,,Rečeno nam je bilo pred več kot poldrugim stoletjem, da 'vremena Kranjcem bodo se zjasnile in miljši zvezde ko popred sijale'. Srečni smo, da se to uresničuje v naši dobi. Slovenci doma in po svetu danes vzajemno sodelujemo pri istem projektu in ga oblikujemo. Bog nam pri tem pomagaj!" V razpravi so nekateri predstavili svoje delo po raznih organizacijah v izseljenstvu ali osebne probleme pri urejanju dokumentacije, nekaj jih je pa le prispevalo svoje poglede na besede uvodničarja. Predsednik Izsel- TONE MIZERIT jenskega društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur je med drugim predlagal, da občine in krajevne organizacije vključijo v redni program svojih aktivnosti skrb za svoje ljudi, razseljene po svetu; potrebo po odpravi starostne meje pri uveljavljanju slovenskega državljanstva po rodu. — Dr. Zvone Štrubelj, izseljenski duhovnik v Nemčiji, je prikazal tamkajšnjo problematiko, ko vse teži v integracijo, s tem pa tudi v izgubo razpoznavnosti in prostorov, ki so jih do sedaj lahko uporabljali. SLOVENCI V ZAMEJSTVU — PISATELJ BORIS PAHOR Zamejski skupini je bil uvodničar pisatelj Boris Pahor. Iz zapisa tednika Novi glas povzemam: Pahorjev nagovor je bil „kritičen in bister, kot vedno jasen, pričevalski, iskren in spoštljiv, a zelo oster do domovine Slovenije, levice v Italiji, do raznarodovalne politike Italije in do brezbrižnosti Slovenije. V preprostih besedah bi lahko njegove misli strnili v resnico, da nas slovenski mediji načrtno zamolču-jejo (podobno se je izrazil tudi Florjan Auser iz Avstralije v sosednji delavnici, op. p.), da se o nas in našem življenju v šolah v domovini Sloveniji nič ali skoraj nič ne učijo, da se nihče ne zmeni za nas, da smo še daleč od dejstva, da bi bili zares enoten narod, če se je po poti v današnji čas nekje izgubila floskula o enotnem, skupnem prostoru vseh Slovencev." Trpko zveni tudi zapis, da — razen vodečega poslanca Petka — ni bilo prisotnega nobenega njegovega kolega iz Državnega zbora. Že več let je bilo med pogovori slišati vprašanje, zakaj to srečanje v DZ, če pa ni poslancev; saj se udeleženci med sabo dobro poznajo in dobro poznajo svoje probleme: kaj naj si samim sebi razlagajo probleme in možne rešitve? - V skupini za Slovence po svetu je le bilo nekaj poslancev (Mojca Kucler Dolinar, Janez Drobnič in še kdo), res pa je, da jih je opaziti kar lepo število na plenarnem zasedanju, potem pa se hitro porazgubijo in izgubijo. SKLEPI, ZAKLJUČEK IN RAZSTAVA Končni del srečanja je bil spet skupen. Skupini sta predstavili nekaj sklepov in pobud, ki naj bi jih v Državnem zboru imeli pred očmi pri delu in skrbi za Slovence izven meja RS. Kar se tiče Slovencev po svetu jih je nekaj že bilo omenjenih pri razpravi. Omenimo še lahko predlog za spremembo ustave, ki bi omogočala izseljenske in zamejske poslance v Državnem zboru Republike Slovenije; za pripravo in sprejetje podzakonskih aktov, ki bi omogočali izvajanje zakona na področju vračanja Slovencev v domovino; da se pospeši vračanje Slovencev iz sveta v domovino, tako da se jih povabi k preselitvi v Slovenijo, glede na potrebe slovenske države ter potreb in želja Slovencev iz sveta; da naj slovenska diplomatsko konzularna predstavništva spodbujajo naše rojake k vpisu. Končna točka je bila predstavitev del dveh slikark — Marjet-ke Dolinar in Tamare Bur-nicky — Ta-ya. Njuna dela so bila razstavljena v atriju pred veliko dvorano DZ, zaključek pa je popestril kratek glasbeni program. GB Pričakovan odstop gospe Felise Miceli, ki je zasedala gospodarsko ministrstvo, je močno odjeknilo v politični javnosti, a ni bistveno spremenilo položaja sedanje vlade niti zgledov za oktobrske volitve. Za prgišče dolarjev. Zgodbo o denarju, ki so ga našli v WCju, smo že objavili. Po vsem škandalu in sodnem postopku, ki je ob tem nastal, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo gospa Miceli odstopila. Bližina oklica kandidature predsednikove žene je trenutek odločitve le pospešila. Izid ni nikogar presenetil. Ob tem pa so se le pomnožili komentarji o etičnem delovanju funkcionarjev vlade, ki je nastopila pod zvezdo boja proti korupciji. Morda so določeni družbeni dejavniki le čakali primernih okoliščin - bližine volitev. A dejstvo, da sodni postopki tečejo istočasno kar proti štirim visokim funkcionarjem (gospa minister in trije državni sekretarji) jasno govori o dejstvu, da je sla po denarju močnejša od opevanih etičnih principov. Sem pa je treba prišteti še gospo Nildo Garre (minister za obrambo), ki je indirekt-no zapletena v zadevo izvoza orožja. Carina je namreč ustavila izvoz ,,ra-bljenih" delov dveh vrst pušk, in sicer belgijskega modela argentinske proizvodnje FAL in FAP (Fusil Automatico Liviano/Pesa-do) nekemu podjetju v ZDA (vodi ga Argentinec). Sedaj si krivdo medsebojno podajajo obrambno ministrstvo, vojaška tovarna orožja in carina. Ob tem je najbolj zanimiva izjava gospe Garre, da dejansko ne ve ,,kaj je FAL". Kam ekonomija. Gospo Miceli je na gospodarskem ministrstvu zamenjal dosedanji državni tajnik za industrijo Miguel Peirano. Mimo dejstva, da je njegovo imenovanje želo izraze priznanja tako med podjetniki kot med sindikalisti, je umestno vprašanje, če zamenjava osebe pomeni tudi zamenjavo politike. Na obzorju je namreč vrsta nerešenih vprašanj, ki pa zahtevajo hitrega posega, da ne bo škoda še večja. Poleg energetske krize, ki je poglavje zase, najdemo tukaj dogovore o cenah, konflikt v zvezi z merjenjem inflacije, odnos do kmetijskega sektorja, povišanje tarif javnih storitev, zmanjšanje državnih stroškov, investicije v ključnih sektorjih, itd. itd. Potrebno bi bilo izvesti kar nekaj ,,umazanega dela", ki bi ga kazalo zaključiti pred nastopom nove/ga predsed-nice/ka. Bo do tega prišlo? Ni verjetno, da bi te ključne odločitve počakale, da jih reši prihodnja vlada, predvsem če upoštevamo, da bodo najbolj gotovo v njej prednjačili „pingvini". Na oklicih. Končno je bila gospa Cristina Fernandez de Kirchner tudi uradno oklicana kot vladna kan-didatinja za oktobrske predsedniške volitve. Za to slovesnost so izbrali njen rojstni kraj, provincijsko prestolnico La Plata. V mestnem gledališču je vse blestelo za to priložnost, saj je bilo poskrbljeno, da ni bilo nepovabljenih gostov. A zunaj je divjala običajna peronistična folklora spopadov med nasprotujočimi si skupinami, ki se borijo za boljša mesta oziroma večje kose oblasti. Ni važno, če je ob krmilu Peron, Campo-ra, Luder, Menem, Duhalde ali Kirchner: boj je neizprosen. A znotraj je gospa Cristina predlagala „socialni sporazum", ki naj državo končno postavi na pot dialoga in napredka. Obljube globokih sprememb pa porajajo vprašanje, da če so bili že štiri leta na vladi, zakaj so za uvedbo sprememb čakali tako dolgo. S soglasjem podjetnikov za tak socialni sporazum se je gospa hitro podala na obisk Španije, kjer jo je sprejel tudi kralj Juan Carlos. Trije razlogi. Spričo težav, s katerimi se ob vsakem koraku srečuje vlada, in ob škandalih, ki pretresajo njeno kredibilnost, bi človek umestno pričakoval, da ji volilna sreča ne bo mila. A ko me znanci sprašujejo po mnenju sem vseeno še vedno prepričan, da bo gospa zmagala. Zakaj? Trije bistveni razlogi so za to. Prvi: razbitost opozicije spričo monolitne vladne enotnosti. Drugi: spretnost sedanjega predsednika, ki je v volilno povezavo pritegnil vrsto radikalnih in drugih guvernerjev in županov. Tretji: teža province Buenos Aires in zlasti predmestja, ki predstavlja tretjino volilnega telesa, in kjer vladna povezava podira vse zidove. Vzemimo le občino La Ma-tanza, ki ima dva milijona prebivalcev (cela Slovenija). Štirje najmočnejši županski kandidati imajo na svojih listinah vladno predsedniško kandidatinjo. Perverzni volilni sistem in razširjena praksa podkupovanja ne omogočata demokratičnih odločitev široke ljudske mase, ki bo končno tehtnico nagnila na vlado stran. V takih okoliščina bi potrebovali čudež za kak optimističen pogled. Brez energije. Vladne napovedi novih elektrarn predvidevajo izboljšanje stanja za prihodnja leta. Danes pa pomanjkanje elektrike in plina zavira industrijsko rast in drago stane državo. Uradni računi govorijo o strošku v višini 12.000 milijonov pesov, ki so izgubljajo v raznih podporah in prispevkih, uvozu goriv, izgubi podjetij zaradi omejitve proizvodnje, in drugo. Vse to bi lahko preprečili s pravočasnimi in manj dragimi investicijami. SLOVENCI V ARGENTINI Narodni praznik v Prešernovi šoli Prijetno zimsko opoldne smo imeli preteklega, 30. junija, ko smo na Pristavi proslavili šestnajsti rojstni dan naše ljube države Slovenije. Veselih obrazov in prazničnega razpoloženja so se učenci, v gorenjskih narodnih nošah, v katerih so bili najmlajši prvič oblečeni; razporedili na in ob odru, okrašenem s slovensko zastavo. Po pozdravnih besedah ge. voditeljice Anke Savelli Gaser, smo zapeli državno slovensko himno. Pod spretno roko ge. Veronike Zurc Boh, so pa otroci prvič zapeli Himno slovenski zastavi, ki jo je spisal dr. Tine Debeljak, uglasbila pa ga. Anka Savelli Gaser. Povezavo sta pripravila ga. Anka in njen mož Miha Gaser. Prisrčno jo je podala ga. Lučka Jereb Oblak. Pod naslovom ,,Veseli ljudje bodo živeli tod! Njih jezik bo pesem in njih pesem bo vriskanje!" so nam učenci petega in šestega razreda, podali pesem ,,Tam kjer beli so snežniki". Osmi razred nam je občutno recitiral „Popotnika", poezijo Antona Aškerca. Naš mladi očka, Ivo Urbančič, je ljubko recitiral spev domovini Simona Gregorčiča, ki se glasi „Znamenje". Za tem, nas je napovedovalka popeljala do leta 1945, z razmišljanjem o pomenu domovine za naše može in fante, ki so darovali svoja mlada življenja. Otroci so zapeli Mavovo pesem ,,Moja domovina". Od našega zdomskega duhovnika in pesnika, g. Gregorja Malija, so nam učenci sedmega razreda, podali pesem domotožja in hrepenenja „Domovina, tebi pojem". Kar prijetno nam je bilo pri srcu s tako bogatim programom recitacij, a še ni bilo konca presenečenj. Vrtec in prvi razred, s pomočjo učiteljic, sta nas razveselila z venčkom gorenjskih plesov; a tudi tretji in četrti razred, nista hotela zaostati, zato sta nam zaplesala tudi gorenjske plese in dokazala, da obvladata razne gibe in takte. Potrudili so se vsi, da so bile vaje izvrstno dopolnjene, zato jim želimo še več takih nastopov. Ko-rajža velja! Za konec, so učenci višjih razredov zapeli dvoglasno ,,Tam gori za našo vasjo". Z močnim aplavzom smo starši in stari starši, pokazali učiteljstvu, z go. voditeljico na čelu, hvaležnost za tako prisrčen in ljubek program. Bog naj vam stotero povrne! Odšli smo z mislijo, da smo potomci slovenskih staršev, podedovali smo mučencev kri. Sami bomo odgovorni, če vse to zastonj prejeto bogastvo ne izročimo prihodnjim rodovom. mpj SAN MARTIN Predstavitev knjige ,,V tretje gre rado," velja za avtorja knjige ,,La inmigracion eslovena en Entre R^os". Carlos Cesar Bizai, častni konzul v Entre R^os, je napisal in izdal pri založbi Dunken svoje tretje delo o slovenski inmi-graciji v provinci Entre R^os. ,,V tretje gre rado," velja pa tudi za Slovenski dom v San Martinu, saj sta bili tu predstavitvi prvih dveh knjig „Cronica de una familia eslovena en Entre R^os" (2001) in ,,Histo-ria de la Iglesia de San Benito" (2004). V nedeljo 1. julija ob 10.30. uri so se v lepem številu zbrali v gornji dvorani Doma člani in ljubitelji knjig. Literarnega srečanje sta se udeležila tudi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini prof. Avguštin Vivod in go^spa. Kulturna referentka Marta Jenko Škulj je pozdravila navzoče in predstavila g. Bizaja. Uvodne besede je po slovensko izrekel arh. Jure Vombergar, ki je knjigi napisal prolog. Predstavil je vsebino knjige in njen zgodovinski pomen. Knjiga ima dva dela. V prvem so nakazane zgodovinske okoliščine izseljevanja, v drugem pa so nanizane anekdote in osebna doživetja potomcev izseljencev. Knjiga je zanimiva tudi za druge izseljenske skupnosti, ker govori o politiki izseljencev v Entre R^os. Vombergar je pohvalil Bizajevo delo na terenu pri iskanju in nabiranju slovenskih priimkov. Branje prologa je popestril z zanimivim člankom dr. Tineta Debeljaka ,,Ob 100 letnici prihoda v Argentino", ki je bil objavljen v Svobodni Sloveniji 21. decembra 1978. Prijetno je bilo poslušati g. Jureta, ki nam je zaupal, da se samo gre zgodovinarja za hobi. Njemu sorodna duša je avtor knjige. G. Bizai je navzoče nagovoril kar stoje in se najprej zahvalil g. veleposlaniku, g. Juretu in Viktorju Leberju, predsedniku sanmartinskega doma. Avtor je spregovoril o svojem delu. Povedal nam je, da ga je k pisanju vodilo vprašanje Od kod izhajam? Osebna želja po iskanju korenin ga je pripeljala do strokovnega zgodovinskega raziskovanja. Zgodovinskim virom pa je dodal še kopico anekdot, ki bralcu bolj doživeto predstavijo razmere izseljencev. Bizai je tudi poročal o sedanjem življenju Slovencev v provinci Entre R^os. Učijo se slovenščino, ob sobotah od 22. do 23. ure imajo radijsko oddajo. Zelo so bili veseli obiska in koncerta okteta Povodni mož, ki se ga je udeležilo osemsto poslušalcev. Bizaja bi še kar naprej poslušali, saj nas vsakič preseneti z zanimivim razpravljanjem. Rade volje je odgovoril še na vprašanja publike. Predsednik doma se je avtorju zahvalil in mu izročil spo-minček iz porcelana. Pred in po predstavitvi je avtor podpisoval knjige, ki so jih navzoči nakupili in si jih radovedno ogledovali. Na naslovni strani je na podlagi slovenske zastave zemljevid Argentine in v zeleni barvi provinca Entre R^os. V knjigi je tudi govora o slovenski prehrani. V domu pa ni bilo samo govora o njej, ampak so bile na voljo domače koline z zeljem. Toplo nam je bilo v gostinskih prostorih, kjer smo ob kavi-ci še malo poklepetali. V tretje je šlo Bizaju rado, a izjavil nam je: ,,La tercera no es la vencida". Ne more mirovati in v načrtih ima še kaj več. G. Bizaju iskreno čestitamo in mu želimo uspeha pri novih podvigih. Sanmartinski lipi RAST XXXVI v Sloveniji! (1) Letošnje petošolsko potovanje RAST-i 36 se je vršilo od 25. junija do 25. julija. Da bodo starši vedeli kaj otroci počnejo med potovanjem, kam gredo, kako se zabavajo, itd. so uvedli stik preko interneta. Tako, da če želite, dragi bralci, si lahko ogledate kje je RAST 36 pustila sledi na http://www.rast36.blogspot.com/. Če pa niste v dobrih odnosih s tehnologijo, vam bomo pa nudili kratek povzetek dogodivščin in lepo priložnost, da z mlajšimi sedite za računalnik in gledate slike, berete in dodate kakšen komentar. Skupina 41 dijakov je prispela v Slovenijo, a brez 14 kovčkov, ki so zaradi teže ostali v Rimu. Prava smola! Hvala Bogu, so se v skupini prikazali dobri prijatelj^, ki so posojali oblačila drugim. Čestitamo! Šele po osmih dneh so vsi kovčki prišli do pravega mesta. V Dijaškem domu na Poljanah so zasedli celotno 3. nadstropje. Tu so imeli tečaj slovenskega jezika v okviru filozofske fakultete Ljubljanske univerze, a še ni bil čas za to. Prvi dan (27. junija) so si ogledali Ljubljano, novi in stari del, ter se vadili plese in pesmi, ki so jih potem predstavili med potovanjem po Sloveniji. Naslednji dan je prišla na vrsto Gorenjska. RAST 36 piše: „Videli smo prvič od blizu slovenske gore, Julijske Alpe in Karavanke, peljali se med zelenimi travniki in skozi temne predore v hribih. Vozili smo se mimo Jesenic, Kranjske Gore, Trbiža v Italiji in prišli nazaj v Slovenijo čez Predil." Kosilo pa je bilo na travniku ob Soči. Potem so se tudi z vzpenjačo povzpeli do Svetih Višarij ... Tretji dan - trije izleti! Najprej obala (srečanje s koprskim škofom Pir^hom, med drugimi dejavnostmi), potem Škocjanske jame v globinah Krasa in za na konec pa obisk Predjamskega gradu. To je bil program! Četrti dan. Zjutraj se je RAST 36 odpravila v Zavod svetega Stanislava, kjer se je vršil Tabor za Slovence po svetu in tam sodelovala pri maši in nastopila na kulturnem programu. Po kosilu pa z avtobusom do Kočevskega roga. „Spremljal nas je g. Tine Velikonja, ki nam je razlagal kako je bila pot v smrt slovenskih domobrancev, od Škofovih zavodov pa do Roga, kje in kako so jih peljali, kako so jih pobijali in mučili in končno na kakšne načine skušali zakriti njihovo smrt", pišejo v blog. Naslednjo točko je pripravil župan Velikih Lašč. Tako si je skupina ogleda Turjak in Turjaški grad. Obiskali so domačijo Primoža Trubarja in se peljali mimo domačije Frana Levstika ter si ogledali kozolec pod katerim je Levstik spisal Martina Krpana. Po vsem tem so pa bili povabljeni na gasilsko veselico v Velikih Laščah. Tam so predstavili plese in nato še plesali, a brez koreografije, v prosti zabavi. Nedelja, 1. julija. RAST se je udeležila sv. maše v Frančiškanski cerkvi. Po kosilu pa se odpravili proti vasi Volavje pri Prežganju (povabil jih je predsednik okteta „Povodni mož"). Na tem kraju enkrat na leto priredijo veselico in ,,ena od točk na veselici, napovedana tudi na plakatih po cesti, smo bili ravno mi, skupina gostov iz Argentine", prav zares! Tako, da so izvrstno predstavili slovenske in argentinske plese ter ,,se zavrteli na glavni cesti vasi in ljudje niso mogli verjeti, da skupina mladih, ki živi tako daleč od Slovenije, zna plesati s tako ali večjo vnemo kot oni" pišejo petošolci. Sedaj pa šesti dan. Pričela se je poletna šola slovenskega jezika! In prvo je bilo polaganje izpita! Pravijo, da je bilo precej treme pred testom, a oddahnili so se, ko so ugotovili, da ni bilo tako težko. Pouk se je navadno vršil v dopoldanskih urah (od 9.00 do 12.30). Spoznali so tudi druge mlade iz vsega sveta, saj so bili razdeljeni po skupinah, ki so poleg „argentinskih Slovencev" bili tudi mladi iz drugih držav. Torek, 3. julija. Po pouku so si s šolo ogledali Ljubljano ... V načrtih je bil nastop v Polhovem Gradcu. Zaplesali so tango, slovensko folkloro in malambo. Po močnih aplavzih in čestitkah je sledila tudi zakus-ka. Naslednji dan je deževalo je in zato je „slovenska obala" odpadla. Šli so na Brezje in si ogledali to božjo pot. Šli so tudi mimo Bleda in si ,,skozi orošena okna avtobusa ogledali Blejsko jezero, otok in cerkvico na njem". Dež seveda ni ponehal. Že v Ljubljani so šli v BTC-City, to je mesto veletrgovin. Spraševali so za cene in če so bile ugodne tudi kaj kupili. Deveti dan je bil prav poseben za RAST in tako so ga opisali: ,,Danes je dan najvažnejšega nastopa. Predstavili se bomo v Državnem zboru na VII. vseslovenskem srečanju Slovencev zunaj meja Republike Slovenije, kjer smo tudi argentinski Slovenci bili zastopani." Zaradi tega so ta dan imeli šolo v popoldanskih urah. Zvečer pa nova izkušnja. Z mestnim avtobusom so se odpeljali do BTC-ja in šli v ,,Vodno mesto ATLANTIS" (ogromen kompleks bazenov in vodnih toboganov), kjer so preživeli večer med plavanjem, umetnimi valovi, savni, hidromasaži, itd. Za zaključek prvega tedna v poletni šoli je bil krasen sončen dan in na vrsti Bled. Lahko beremo v blogu: „Najeli smo lesene čolne za 4 ali 6 oseb in začeli veslati proti otočku. Nekateri bolj pogumni so skočili v hladno vodo in plavali ob čolnih prav do otočka." (Dalje prihodnjič) SLOMŠKOV DOM Koncert - v znamenju treh V nedeljo 15. julija je prenovljena dvorana Matevža Potočnika, polna lepe glasbe željnega občinstva, sprejela glasbene umetnike, ki so mlada leta preživljali tudi v Slomškovem domu. S svetovnih odrov in domovine Slovenije, kjer uspešno nastopajo so prišli v domači Dom, da rojakom in prijateljem poklonijo svoj glasbeni dar. Nedeljsko bogoslužje se je tako nadaljevalo v doživetem podajanju religioznih skladb mednarodnih avtorjev. Prof. Neda Vesel Dolenc je v imenu domače srenje pozdravila Bernardo, Veroniko in Ivana ter s poetičnimi besedami orisala vlogo glasbe v življenju človeka, še posebej slovenskega: V začetku je bila beseda in beseda je bila pesem... Beseda pozdrava je veljala tudi veleposlaniku Republike Avstrije v Sloveniji dr. Valentinu Inzku, ki se mudi med nami na družinskem obisku. Mezosopranistka Bernarda Fink in altistka Veronika Fink ter pianist prof. Ivan Vombergar so izvajali naslednji program: Antonio Vivaldi - Esurientes magnificat; Johann Sebastian Bach - Jezus moje vere vir; Zbudi se že, moj medli duh; Jezus je naš up nebeški (iz Schemellijeve zbirke); George Bizet - Agnus Dei; Franz von Suppe -Lacrimosa (Missa pro Difunctis); Luigi Cherubini - Ave Maria; Gioacchino Rossini - Fac ut Portem (Stabat Mater); Felix Mendelsohn - Sei stille dem Herrn (Spocij se v Bogu) - Elias; Lovro Hafner - Mati svetih bolečin; Stanko Premrl - Mariji; Antonin Dvorak - Gospod je moj pastir; Čuj molitve glas, moj Bog (iz Bibličnih pesmi); O Sanctissima. Navdušeno občinstvo ni štedilo s pohvalo in hvaležnostjo ter izprosilo še dodatek - dve Slomškovi: Ko dan se zaznava in Glejte že sonce zahaja, kateri je na povabilo pevk pritegnila vsa dvorana. Lepo doživetje! J.T. Za zgodovino čeprav ljudje dobrega spomina trdijo, da je v Buenos Airesu snežilo tudi v ne tako davnem letu 1955, je bilo splošno sprejeto in tudi po vsem svetu objavljeno, da je v argentinski prestolnici snežilo po 89 letih. Za tiste, ki še iz domovine prinašajo otožnost snežne, tišine pa tudi za one, ki so ta pojav prvič videli, je bil 9. julij v Buenos Airesu res praznik. Kot za Križeve (na sliki), ki so uživali beli dar z neba. NAŠA SKUPNOST ZIVI V petek, 29. junija zvečer je v mali dvorani Slovenske hiše v okviru Slovenske kulturne akcije imel predavanje dr. Janez Zorec pod naslovom ,,Črne luknje". Isti dan zvečer je bil v Slovenskem domu San Martin ,,1. turnir interdomovi v truco". V nedeljo, 1. julija popoldne je bila v Slovenski hiši proslava sv. Alojzija. Pričela se je s sv. mašo za žive in pokojne duhovnike, nato je bila pred spomenikom počastitev padlih domobrancev. Sledila je v dvorani škofa Rožmana otroška igra ,,Mesto veselja" v izvedbi Baragove šole. Isti dan je bila v Slovenskem domu v San Martinu predstavitev knjige C. Bizaja ,,La inmigracion eslovena en Entre R^os", uvod je imel arh. Jure Vombergar. Sledilo je družinsko kosilo s kolinami. Prav tako isti dan so bile v Hladnikovem domu v Lanusu tradicionalne koline. Po naših krajevnih domovih so bile za prve petke svete ure. V soboto, 7. julija zvečer je bila v cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura pod geslom „Prosite Gospodarja žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev". Isti dan zvečer je bil v Slomškovem domu ,,Super ples v jeseni V" ^ ples kot nekoč, ples za vse. V nedeljo, 8. julija je bila na Pristavi zahvalna sv. maša od 80-letnici g. Franca Himmelreicha. Sledilo je srečanje in skupno kosilo. Isto nedeljo popoldne je Naš dom v San Justu imel tombolo. V četrtek, 12. julija popoldne je v Slovenski hiši bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom predsednice Pavline Dobovšek. Sledilo je predavanje dr. Andreje Praprotnik Delich o zdravju. V soboto, 14. julija je bila v Slomškovem domu poslovilna večerja nogometne ekipe. V nedeljo, 15. julija je bil v Slomškovem domu koncert Bernarde in Veronike Fink. Sledilo je domače kosilo. Isti dan je bil v San Martinu 39. mladinski dan. Pričel se je s tekmovanjem, sledila je sv. maša, nato je bilo dviganje zastav in skupno kosilo. Popoldne je bil kulturni program, zvečer pa prosta zabava. V četrtek, 19. julija popoldne je bil v Slovenskem domu San Martin redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina pod vodstvom predsednice Polone Makek. Nato je govoril Miha Gaser o svojem delu in udejstvovanju v gledališču. Isti dan zvečer je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora ZS pod vodstvom predsednice Alenke Godec. V petek, 20. julija je bila v Našem domu v San Justu seja Medorganizacijskega sveta pod vodstvom predsednice Zedinjene Slovenije Alenke Godec. G. JOZE RAZMIŠLJA Naša majhnost Napačno bi bilo misliti, da smo pred Bogom in v Njegovem stvarstvu na zadnjem mestu in da smo majhni, če se primerjamo vesolju. O sebi je prav, da mislimo tako, kot gleda On na nas. Ne veliki, ne majhni. Ustvaril nas je po svoji podobi in sličnosti. Torej po tej odličnosti nismo tako daleč od Njega in še manj tako majhni. Malo nižje od angelov nas je ustvaril in vsakemu izmed nas je dal angela varuha. Naša veličina je tudi v tem, da smo ustvarjeni, ne samo za ta svet, ampak, celo za večnost. Te posebnosti nima nobeno ustvarjeno bitje. Da bi tudi to dosegli, nam je On poslal svojega edinega Sina, ki nam je ponovno odprl nebesa. Vse je naredil za človeka, tega pa je namenil samemu sebi. Tako gleda Bog na človeka in na vse ljudi. In samo to je pravilno gledanje na nas same in na vse druge. V božjih očeh ima človek zelo veliko veljavo. In to naj bi imel tudi v našem gledanju na druge ljudi. Bogu je bilo všeč, da smo različni po narodnosti, jeziku, barvi oči, las in kože in celo po veri. Vse to je lepota božjega stvarstva. In vse to je ena sama družina. Če gledamo tako na vse, ki živijo okrog nas, je možno tudi sožitje, pa naj si bo to v družini ali izven nje. Tudi v skupnosti je treba tako gledati na druge. Nihče ni več in višji, vsaj ne pred Bogom. Če pa so med nami razlike po starosti, znanju in izkušnjah, naj nas vse to samo obogati in olepša, tako posameznika kot vso skupnost. V soboto, 21. julija zvečer je bil v Slovenskem domu San Martin večer ,,Ob taktu barv". Sodelovali so Juan Vasle, Opus cuatro in pevski zbor San Martin pod vodstvom prof. Lučke Kastelic. V nedeljo, 22. julija je bil v Našem domu v San Justu prijateljski asado za Madagaskar. Zveza slovenskih mater in žena je tudi letos pripravila srečelov. Žrebanje srečk bo 2. septembra na 41. obletnici Zveze in po predavanju arh. Jureta Vombergarja ob ,,60. obletnici prihajanja prvih slovenskih družin v Argentino". Dobitiki bodo lepe slike naših umetnikov. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije. PISMO BRALCEV Odškodnina zaplenjenega imetja Haedo, 7. julija 2007 Spoštovani g. urednik! Nisem hotel še kaj pisati o tej temi. A številni telefonski klici od vsepovsod in celo obiski na domu so me prepričali, da nekaj moram povedati, čeprav po poklicu nisem pravnik. Sicer sem slišal, da sta pred kratkim odšla v Slovenijo dva mlada argentinska Slovenca zato, da kaj več poizvesta o možnostih zahtev za odškodnino zaplenjenega imetja. Upam, da bosta prinesla kaj boljše vesti, kot jih imam jaz! 1. Nepremičnin, ki niso več last države, RS seveda ne more več vrniti. Plača lahko samo odškodnino. Ni res, kar trdijo nekatere občine, da ni mogoče vrniti nepremičnin, ki so dane v najem, saj najem ni isto kot lastnina! So pa izjeme, ki jih določa zakon, ker so pomembne za skupnost; npr.: za vrtce, šole, muzeje ipd. 2. V skladu z zakonom o „denacionalizaciji" RS ne plačuje po sedanji tržni ceni, ampak po vrednosti imovine v letu, ko je bila zaplenjena, čeprav temu dodaja malenkostne obresti. Odškodnino v RS zelo malo zvišajo s tem, da dodajajo najnižje možne obresti v skladu z obrestmi v dolarjih v prejšnjih letih. Pri tem namerno pozabljajo na to, da se je tudi dolar zelo razveljavil: npr., leta 195o je bila v ZDA najmanjša mezda 0,50 centavov na uro, povprečna tedenska plača pa 27 dolarjev na teden, medtem ko je danes najmanj 500 dolarjev na teden; leta 1971 sem plačal za kozarec severnoameriške ,,kave" 16 centavov z davki vred, sedaj bi pa moral najmanj 2,50 dolarjev, 3 ali še več. To se pravi, da bi morala RS plačevati od približno 18 do 20 krat več! 3. Če zahtevate, da se o tem vpraša izvedenca, se bo verjetno nekoliko zvišala vsota odškodnine, a predložiti je treba osebne podatke zanesljivih prič, ki so poznale imetje. Izvedenca pa mora plačati oškodovanec, četudi ga imenuje sodnik. V našem primeru je izvedenec zaračunal skoraj 1000 evrov. Že sem omenil, da so za pristavo (kinto) mojih staršev hoteli dati manj kot 17.000 dolarjev. Izvedenec je predložil zemljiške podatke in predvojna dovoljenja za zidavo. Sodnica je poklicala dve priči: prva je bil eden mojih bratrancev, druga pa komunist (oprostite: NOB-ovec, ker v RS ni več komunistov - ha!), ki je 10 let užival zaplenjeno lastnino. Tako je vrednost skočila na 74.000 evrov (po izjavi NOB-ovca) in na 89.000 evrov po izjavi bratranca — kar je pa še daleč od tržne cene, ki je sedaj 1.200.000 evrov. Zdaj že več kot pol leta čakamo na odločbo sodišča, čeravno osebno ne pričakujem kakšne pomembne razlike. (Kaže, da v RS sodišča še bolj počasi delujejo in zavlačujejo z delom, kot v Argentini!) 4. Pazite predvsem na to, kaj podpišete, posebno pod slovensko besedilo, ki je lahko ravno obratno od španskega prevoda, kot sem že opazil. S slovenskim, pod katerega so se podpisali dediči, se odpovedujejo kakršnemukoli prizivu na sodno odločbo, medtem ko španski prevod (brez podpisa in žiga odvetnika -uradnega prevajalca!) pravi, da si pridržujejo pravico do priziva! To velja predvsem za osebe, ki ne znajo dobro slovensko! 5. Povprašal sem več slovenskih pravnikov, kakšno možnost bi imel priziv na zame (ne)Ustavno sodišče RS. Nihče si ni upal niti odgovoriti. Vse tako kaže, da odvetniki in nekateri sodniki živijo v RS še pod hujšim pritiskom kot v deželi, kjer kraljuje pingvin! 6. Zato Vam svetujem, da preberete v zadnji številki Nove Zaveze (št. 65, st. 110111) sicer kratek, a zelo poučen dopis nekdanjega državnega tožilca, dr. Antona Drobniča (ki formajno nikoli ni bil odstranjen s tega mesta!). Članek ima naslov ,,Pran-je NOB kot poprava krivic". DZ je rok za popravo krivic podaljšal do konca 2008 z novelo (dopolnilom-dodatkom-popravkom) o kazenskem postopku, pred kratkim pa je Ustavno sodišče zahtevalo od DZ, da se rok za odpravo krivic glede na čas popolnoma odpravi in sicer do potomcev 3. kolena (nečaki in nečakinje). Torej v tem pogledu zahteva po popravi krivic nima več nobenega roka. Zakon je prej omejeval zahtevo po popravi krivic samo na določene osebe ali ustanove, zdaj pa Ustavno sodišče zahteva od DZ, da vključi v zakon vse. Moje mnenje je, da s tem Ustavno sodišče navidezno nekako priznava, da odloki OF (kot, npr., o ustanovitvi samozvanega Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, 16. septembra 1941, ali Kočevski proces leta 1943) niso bili pravno upravičeni. Vendar dr. Drobnič poudarja v omenjenem članku, da Ustavno sodišče jasno govori o ,,sodbi medvojne oblasti", kot da bi bili KPS/OF (ali sedaj NOB) država! Dr. Drobnič vztraja na tem, da je bila do konca vojne edina država Kraljevina Jugoslavija in njeni zakoni. S takim izražanjem je Ustavno sodišče opredelilo vse medvojne zločine OF kot „izvrševanje zakonite državne oblasti" in s tem priznalo teroristični organizaciji KPS/OF (ali NOB) „prav-ni status države". ,,S takšno odločitvijo ustavno sodišče izrecno zanika potrebo, da bi se republika Slovenija ravnala po zahtevah Evropskega sveta o obsodbi komunističnega brezpravnega nasilja, češ da tega v Sloveniji ni bilo. Iz ustavne vloge varuha ustave se je (ne)Ustavno sodišče dvignilo na položaj ustavodajalca, varuha totalitarnega boljševiškega nasilja (dr. Drobnič, prav tam; masten tisk moj) Glavna krivda za tako samovoljnost pade seveda na nedelavni DZ RS, ki se v nasprotju z zahtevami Skupščine Evropskega sveta ni jasno opredelil in noče popraviti protiustavnih ,,vojnih zakonov". Tudi predsednik vlade Janeza Janša do zdaj ni pokazal svoje prave barve, ker ni v DZ poslal nobenega osnutka zakona v tem smislu. Verjetno rajši prešteva volilne glasove, kar je politično bolj primerno kakor preštevanje kosti. 7. Vprašujem se samo, čemu se je za KPS/OF potemtakem zdel potreben ,,Zakon o zgodovinski potrditvi zgodovinsko pomembnih dogodkov", ki ga je 23. februarja 1948 sprejela slovenska skupščina, če je bilo za KPS/OF (NOB) tako gotovo, da so bili že med vojno oni oblast. Moje mnenje je, da iz vsega tega sledi samo to, da od take RS, kot je sedaj, ne pričakujmo več kakšne obsodbe komunističnih medvojnih (in povojnih) zločinov. Treba je resno misliti samo na to, da začnemo s (pri)tožbami pri Evropski zvezi. Za to pa bi bilo primerno, da se združimo vsi oškodovanci v Argentini, Avstraliji, Kanadi in ZDA. Vljudno pozdravljam, Jože Rant NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI z denarjem krčiti vinograde Slovenski minister za kmetijstvo Iztok Jarc je na zasedanju kmetijskih ministrov EZ opozoril, da bi lahko prevelika finančna podpora iz Bruslja za krčenje vinogradov v Sloveniji privabile veliko interesentov, čeprav Slovenija nima točne ocene o tem, koliko vinogradnikov bi se prijavilo. zlati lev slovenski igralki Na 8. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev, ki je od 6. do 15. julija potekal v Umagu, je bila slovenska igralka Vesna Pernarčič-Žunič nagrajena za igro v predstavah Greva se ježka gledališča^Pernarčič & Per-narčič iz Ljubljane in v Strniševih Žabah kranjskega Prešernova gledališča. Glavna nagrada, grand prix, je pripadla predstavi ,,Nos vamos a ver" Ksenije Zec v izvedbi zagrebškega gledališča slepih in slabovidnih ,,Novi život". casino je imel izgube Skupina oseb je z goljufijo pri igri s kartami Punto banco v igralnici Casino Portorož samo v noči, ko so kriminalisti v zaključni akciji prijeli 15 oseb, na goljufiv način priigrala skoraj 93.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci pojasnil direktor Uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšek, sumijo, da so se goljufije dogajale več kot eno leto. Znesek, za katerega je bila oškodovana igralnica, pa bodo ob pomoči vodstva igralnice še poskušali ugotoviti. Ekipa italijanskih mafijcev in zaposlenih v igralnici je uspelo pretihotapiti v igralne prostore stroj, ki je ,,bral"karte in tako prigoljufati ogromne vsote. zadovoljni z zvezo Slovenci so zelo zadovoljni s svojim življenjem, z vse več optimizma pa zrejo tudi v svojo prihodnost, kažejo rezultati pomladanskega nacionalnega poročila javnom-nenjske raziskave Eurobarometer za Slovenijo. Pozitivno ocenjujejo tudi članstvo Slovenije v EZ in so zelo optimistični glede prihodnosti povezave. Med prebivalci vseh članic zveze se Slovenci počutijo tudi najbolje seznanjeni z delovanjem EZ in obveščeni o evropskih zadevah. enakopravnost po slovensko Razlike v plačah med spoloma v Sloveniji so približno za polovico manjše kot v povprečju v EZ, izhaja iz dokumentov o razlikah v plačah med moškimi in ženskami, ki jih je objavila Evropska komisija. Slovenke namreč v povprečju zaslužijo za približno osem odstotkov manj kot Slovenci, medtem ko v povprečju ženske v gospodarstvu EZ zaslužijo za 15 odstotkov manj kot moški. Manjše razlike kot v Sloveniji so le na Malti in v Belgiji. PO SVETU zmagal bush Ameriški predsednik George Bush je začasni zmagovalec nove politične bitke za Irak v Washingtonu, potem ko je v ameriškem senatu zmanjkalo osem glasov za potrditev demokratskega predloga o delnem umiku vojske iz Iraka do 1. aprila 2008. Bush in ameriški volivci bodo tako imeli do septembra mir pred doslej neuspešnimi poskusi demokratov, da končajo vojno. kosovo Srbija se je odzvala na pretekli umik resolucije o Kosovu iz Varnostnega sveta Združenih narodov. Premier Vojislav Koštunica je odločitev komentiral kot pomembno zmago skupne načelne politike Srbije in Rusije. Dodal je še, da je umik predloga resolucije zmaga pravice nad poskusom, da bi Srbiji vzeli velik del njenega ozemlja. ZDA in evropske države so se zaradi nasprotovanja Rusije odločile, da bodo vprašanje prihodnjega statusa Kosova predale kontaktni skupini za to pokrajino. Že nekaj ur pred tem, je svetovno javnost presenetil kosovski premier Agim Ceku. Dejal je, da bi kosovski parlament lahko 28. novembra letos, na dan albanske zastave, razglasil enostransko neodvisnost Kosova. letalska nesreča Airbus 320, ki je v torek, 17. julija med pristajanjem na letališču v Sao Paulu zdrsnil s steze in se zaletel v bencinsko postajo, je letel z okvaro na tistem delu motorja, ki pomaga pri zaviranju letala. V letalski družbi Tam so zatrdili, da je bila omenjena pogonska naprava v desnem motorju zaradi okvare izključena. Okvaro na turbini motorja so odkrili že minuli teden, vendar so letalo uporabljali naprej, kot to za do deset dni po odkritju napake dovoljujejo navodila Airbusa. četverica Bližnjevzhodna četverica, ki jo sestavljajo: Združeni narodi, Evropska unija, Združene države Amerike in Rusija je za svojega posebnega odposlanca izbrala Tonya Blaira. V tej vlogi je nekdanji britanski premier prispel v Jordanijo, slovenci v argentini buenos aires Zlatomašniški jubilej škofa dr. Rožmana so Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa počastili z mašo, ki je bila v nedeljo dne 21 t. m. ob pol desetih dopoldne v kapeli Marije Pomagaj v Slovenski hiši v ulici Ramon Falcon 4158. Udeležilo se je zelo veliko rojakov. Navzoči so bili v Buenos Airesu živeči člani NO za Slovenijo, predstavniki slovenskih demokratičnih strank, Društva Slovencev, Slov. kat. akad. starešinstva, vseh protikomunističnih listov in revij, ki izhajajo na tem področju ter kulturnih, mladinskih in verskih organizacij ter združenj. Med mašo je pel ramoški slovenski cerkveni pevski ^zbor pod vodstvom svojega dirigenta g. Gabriela Čamernika. Po evangeliju je imel g. direktor Anton Orehar pridigo. V njej je v lepih besedah prikazal najprej škofovo življenjsko pot, njegovo delo in žrtve kot duhovnika, nato pa kot škofa za vernike svoje škofije in za ves slovenski narod. Posebej je pa opozarjal na njegovo veliko skrb in ljubezen za slovenske naseljence po raznih državah. Po maši je bila zahvalna pesem. II. prosvetni večer Društva Slovencev je bil preteklo soboto v dvorani Slovenske hiše v ulici Ramon Falcon. Predaval je g. Robert Petriček, predsednik Slov. planinskega društva v Bs. Airesu. Za uvod je vse navzoče popeljal ob prikazovanju lepih slik skozi argent. pampo v Bariloče, in jih seznanjal z lepoto tega argentinskega turističnega mesta. Pokazal je tudi slovenske ljubitelje planin pri njihovih vzponih na planine, pri taborjenju in ribolovu. V drugem delu večera je predvajal barvne in zvočne filme o severnoameriških narodnih parkih, za zaključek pa švicarski film „Mladina v snegu". Udeleženci večera so predavatelja za njegovega zanimiva izvajanja nagradili s toplim aplavzom. osebne novice: Prihod novih Slovencev. V nedeljo dne 21. julija 1957 so dopotovali v Buenos Aires z italijansko ladjo Conte Biancamano ga. Klara-Kobal, žena g. Janka Kobala v Tabladi, gdč. Nežka Kralj, hčerka g. Jožeta Kralja v Moronu in gdč. Anica Arnšek, hčerka krojaškega mojstra g. Janka Arnška v Victoriji. Vse iskreno pozdravljamo ter jim v novi deželi želimo, vso srečo in veliko zadovoljstva. lanus Pred tremi tedni so Slovenski lazaristi zastavili delo za pričetek zidave bodoče cerkve in Baragovega misijonišča v Slovenski vasi. Začeli so s kopanjem temeljev bodočega misijonišča, kar bodo te dni končali. Vikar g. Petek Janez je naprosil sosede, naj bi ob sobotah pomagali pri kopanju zemlje, da se to delo čimprej dovrši. Lanuški Slovenci so se z veseljem odzvali njegovemu vabilu ter so se v velikem številu udeležili skupnega dela. Naši domači zidarji, ki so vso gradnjo prevzeli, bodo te dni pričeli s pravim zidarskim delom. Na gradbeni prostor, kjer že od preje stojijo veliki kupi opeke, so prejšnje tedne pripeljali preko 115 kubičnih metrov peska ter okoli 65 kubičnih metrov kamna za betoniranje. Svobodna Slovenija, 25. julija 1957 — št. 30 resumen de esta edicion kjer se bo srečal z zunanjim ministrom Abdelom Ilaho Hatibom. Po srečanju bo odpotoval v Izrael, kjer se bo sestal z zunanjo ministrico Cipi Livni in obrambnim ministrom Ehudom Barakom. Potem se bo pa srečal še z izraelskim premierom Ehudom Olmertom in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. Blairova vloga ima omejen mandat saj se ne sme pogovarjati s predstavniki Hamasa, med svojim krstnim obiskom v regiji pa bo predvsem poslušal. velika britanija Britanski premier Gordon Brown je uspešno prestal prvi preizkus, odkar je konec junija prevzel vodenje vlade. Na elecciones presidenciales El 21 de octubre proximo sera la fecha en la cual los eslovenos elegiran al nuevo presidente de la Republica. Las candidaturas oficiales se deberan presentar entre el 20 al 26 de agosto y la campana oficial se iniciara un mes antes de las votaciones. Ya hay ocho candidatos que han comenzado con su campana. Entre ellos se encuentra Lojze Peterle, quien afirma que se presentara como candi-dato independiente en la Lista para Eslovenia. Segun las encuestas Peterle es el favorito, seguido de Mitija Gaspari. (Pig. 1.) todos los eslovenos se reunieron El 5 de julio pasado se realizo el septimo encuentro de los eslovenos que viven fuera de los l^mites de Eslovenia, en las instalaciones de la Asamblea Nacional (parlamento). El presidente de la Comision relacionada con los eslovenos de los pa^ses lim^trofes y por el mundo de la Asamblea, lic. Kramberger, pronuncio las palabras inaugurales. Tras los saludos protocolares la concurrencia se dividio en dos grupos de trabajo. En el grupo de los eslovenos por el mundo tuvo el discurso inaugural el dr. Andrej Fink de la Argentina. Luego continuo la exposicion de los demas presentes. Para el cierre de la jornada ambos grupos y presentaron las conclusiones, para que la Asamblea tome conocimiento y actue en consecuencia. (Pig. 2) rast 36 Los futuros egresados del Curso secundario de cultura eslovena partieron hacia Eslovenia el 25 de junio hasta el 25 de julio, para conocer el pa^s de sus ra^ces. Los 41 chicos de quinto ano, ademas de ver las maravillas naturales eslovenas asistieron, durante dos semanas, al curso de idioma esloveno que se desarrollo en Ljubljana. Los lugares que visitaron, junto con sus anecdotas, se pueden ver a traves de Internet en http:// www.rast36.blogspot.com/, el texto esta en esloveno (y las fotos son imperdibles). En este numero se resumen los primeros diez d^as en los cuales recorrieron las diferentes regiones, presentaron los bailes que prepararon en Buenos Aires y segun sus comentarios, se divirtieron a lo grande. (Pig. 3) nuevo libro El consul esloveno en Entre R^os, Carlos Cesar Bizai, presento su tercer libro "La inmigracion eslovena en Entre R^os", el pasado 1° de julio en el centro de San Mart^n. La principal motivacion que llevo al autor a escribir, fue la necesidad de conocer sus ra^ces. En esta busqueda, se convirtio en historiador, y escribio sus conclusiones. El libro de la editorial Dunken tiene dos partes: una historica y la otra es una recopilacion de anecdotas. El prologo fue escrito por el arquitecto Jure Vombergar, con quien comparten la pasion en la busqueda de la historia. (Pig. 3) futbol El equipo de futbol Eslovenia Unida obtuvo, por segundo ano consecutivo, el primer lugar en la categor^a A del torneo amateur Northchamp. Fue el 15 de julio al enfrentarse con el segundo equipo en la tabla de posicio-nes y vencerlos por 1:0 (Hermi Zupan). El nuevo objetivo para los 22 jugadores, es la participacion en el 3° Torneo de Futbol de los Eslovenos por el Mundo, en Ljubljana del 30 de julio al 4 de agosto. El principal impu sor del proyecto es Heri Zupan. El equipo viajara a Eslovenia el 26/7 para jugar el 28/7 frente al equipo del gobierno de Eslovenia (estan confirmados el primer ministro Janez Janša, el ministro Zver y los ex-futbolistas Miran Pavlin y Zlatko Zahovič). El cronograma de partidos y resultados se podran ver en www.slo.org.ar/nogomet. Ademas de los participantes del torneo, se enfrentaran con dos equipos de la primera liga eslovena donde actuan jugadores de la Argentina. (Pig. 6) nadomestnih volitvah, ki so jih morali razpisati po smrti najstarejšega britanskega poslanca, 82-letnega Piare Kha-bre, ter odstopu nekdanjega premiera Tonyja Blaira, so laburisti slavili v obeh okrajih. Nadomestne volitve so že sprožile ugibanja, da bi lahko novi premier, ki je ta položaj zasedel brez volitev, kmalu razpisal parlamentarne volitve. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Stane Žužek, Mojca Presern Jelenc, RAST, Vera Breznikar Podržaj, Jože Rant, Jernej Tomazin, Pavlina Dobovsek, Marko Vombergar, Martin Križ in Matjaž Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri pošiljanju po pošti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar O