Št. 40. V Gorici, v soboto dne 20. maja 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II; uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter.s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pre- . jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta. . ,.....6 » 60 » » » 3-30 cotrt leta .......3 » 40 » » ' *'¦ 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stov, 7. v Gorici v »Goriški -Tiskarni«"""A.* Gabr§5el? vsak dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raeunijo po petit-vretah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 ki\, 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po dogodbi. — Vt;čje črko po prosjtoru:8- — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXV.' »Vse^aom'iko,fsvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plahti loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo 1p uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katero ne fpadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakaini ScUwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavreučr« ur trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolsffon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal, Klerikalci in slovensko vseučilišče. Kadar kaže našim ljubim klerikalcem doma, potegniti se za s'<>vensko vseučilišče, takrat so goreči, polni bobne-Sih fraz, tako navdušeno pišejo o potrebi slovenskega vseučilišča ter o tem, kako se zavzamejo njihovi poslanci za ta naš kulturni postulat — da prevarajo za hip eelo take može, ki jim drugače nič ne verujejo. Ali taki so v teoriji, v praksi gorijo le za katoliško vseučilišče v Solil o g r a d u. Sedaj ko se je pripravljala poslanska zbornica na prvo branje zakonskega načrta o laški juridični fakulteti v Roveretu, so se pridušali po »Slovencu«, da je bilo misliti, da nastopijo Šusteršič in njegovi junaki z vsem ognjem narodnega in kulturnega navdušenja za slovensko vseučilišče. Toda kaj se je zgodilo? Doma so kričali, na Dunaju pa so hoteli molčati, in le naši napredni poslanci so spravili katoliške može do tega, da so se konečno dvignili ter izprosili pri čeških govornikih dve mesti, da so sploh mogli kaj spregovoriti o slovenskem vseučilišču. Naši napredni poslanci so se pobrigali, da je prišel Plantan takoj v začetku do besede. Ko so klerikalni junaki to videli, so okušali najprvo vplivati na Plantana, &d ne bi govoril obširno, marveč da bi podal ie kratko izjavo, v kateri bi bilo označeno stališče napredne stranke, priglasili pa so se šele na 10., 11, in 12. mestu k besedi. Ker je pa običaj tak, da se od vsake strani pro in contra pusti le štirim govornikom govoriti, je bilo videti naprej, da sploh ne pridejo do besede. — Sedaj so bili v škripcih, češ, Plantan bo govoril, »lepi klube pa ne pride do besede. Zategadel so beračili okoli prvih govornikov, da jim prepustijo kako mesto. Romanczuk jih je zavrnil odločno, kakor jim je povedal tudi Plantan, kar jim je tikalo, ko so ga nadlegovali, kaj naj govori. Slednjič so se jih usmilili Čehi, ker jim je zadoščalo, če govori jeden v njihovem imenu, in odstopili so dve govorniški mesti Ploju in Biankiniju. Le po tej poti so prišli do besede. Ker so si torej izberačili govorniški mesti šele potem, ko so videli, da bo govoril Plantan, se da sklepati iz tega jasno, da če bi ne imeli naprednih poslancev, bi se v tako važnem trenotku, ko je šlo za laško Lakulteto,od slovenske strani sploh ne bil Čul nikak glas zajiteve po slovenskem vseučilišču! Klerikalni poslanci v »lepem klubu« so postopali naravnost škandalozno, izdajsko, protislovensko. Škandal, da mu ga ni para! Pa to je umevno. Saj je nam Še v živem spominu, kako je vlačil dr. Žlindra vseučiliško vprašanje po kranjskem deželnem zboru v svojo umazano politiko, kako se je drznil zlorabljati isto v svrho svoje obstrukcije potom interpelacije, debele kakor mašita knjiga. Kdor že doma tako sveto narodno in kulturno vprašanje tako pro-1'anuje, kakor je to storil dr. Žlindra, o tem pač nimamo pričakovati, da se bo na Dunaja potegoval za isto! Po dejanjih spoznavamo, kako sleparijo svet, kadar se »navdušujejo« za naše svete narodne pravice! — Oe bodo tako delali klerikalci, ne pridemo nikdar do slovenskega vseučilišča!! Kongres slovanskih časnikarjev v Voloskem-Opatiji. (Konec.) V nedeljo zvečer jo bil koncert v dvorani »Narodnega doma« v Voloskem, združen s plesom. Pele so se razne slovenske pesmi. Sodelovalo je glasbeno-dramatiško društvo v Voloskem in pevsko-tamburaško društvo »Lovor« v Opatiji, veliko. Navdušenje je bilo Drugi dan. Zborovanje je otvoril predsednik Hribar ter naznanil, da je došla cesarjeva zahvala za brzojavko. Pozdravil je še posebej slovaškega ogr. drž. poslanca M. Hodža. Hovorka je prečit al došle brzojavke ter potem poročal v stvari osrednje zveze slovanskih časnikarjev. Skupni shodi so vstvarili med časnikarji stike, katerih poprej ni bilo. Adrese slov. časnikarjev so zbrane, treba jih pa še popolniti, da nastane prava adresna knjiga slov. časnikarjev. Tako se ustanovi slovanski dopi-sovalni urad. Želi, da bi se udeleževali shodov tudi bolgarski časnikarji. —• Laskovvnicki meni, naj bi časnikarska organizacija vsakega naroda zase pristopila k mednarodni časnikarski zvezi. Med tem je prišel v dvorano drž. poslanec Spinčic, katerega je pozdravil župan Hribar ter so mu zborovalci napravili veliko ovacija. Spinčic" je v navdušenem govoru pozdravil časnikarje ter jim želel uspeha v organizaciji. O e j n e k je poroča! o sklepu najvišje sodnije, da morajo uredniki pričati, ter je predlagal protest. Sprejeto. Urednik celovškega »Mira« Ekar je osvetil slovanskim Časnikarjem razmere na Koroškem, kjer ima 100.000 Slovencev le dve slovenski šoli. (Klici ogorčenja.) Pojasnil je, kako preganjajo sedaj sovražniki našega naroda »Mir« s tožbami. Toži ga »Sudmarcka«, »Scbulverein« in 12 c. kr. uradnikov. Pojasni, kako v tožbah proti »Miru« silijo naročnike, naj hodijo pričat, kar je vzbudilo med navzočimi časnikarji splošno ogorčenje. Soglasno je bila sprejeta resolucija, katero je predlagal g. P u s t o s 1 e m š e k, in ki se glasi: »Kongres slovanskih časnikarjev protestuje proti nasilnemu, v zakonu neutemeljenemu postopanju državnih oblasti zoper slovenski list »Mir« v Celovcu ter pozivlje vse slovanske poslance brez razlike strank, da odločno nastopijo v obrambo preganjanega edinega slov. lista na Koroškem ter izvojujejo pri vladi, da bodo drž. organi tudi proti »Miru« postopali s tisto objektivnostjo, ki je predpisana v zakonih, in ne bodo slepo in poslušno orodje v rokah nemškega nacijonalizma«. O novem tiskovnem zakonu je poročal g. dr. Ant. Beaupre: Načrt tiskovnega zakona je časnikarstvu neprijazen. Najpred obeta kar največjo svobodo tisku, — pozneje pa to tako omeji, da od svobode ne ostane nič. Tisk mora biti svoboden. Svoboda tiska je svoboda naroda. Potrebne meje tiskovne svobode mora storiti Časnikarstvo samo in njegovo občinstvo. K besedi se oglasi poslanec dr. B a x a, ki povdarja, da večina državne zbornice ni prijazna časnikarstvu. Radi tega so mora napraviti skupna akeija vseh časnikarjev, da se vpliva na državne poslance. Ko jo še g, Miškovskij v istem smislu govoril, stavi predsednik Hribar predlog, naj se izroči vsem slovanskim državnozborskim klubom prošnja, naj 50 zavzamejo za svobodo tiska in časnikarstva. Predlog in resolucije so bile soglasno sprejete. Deputacija slovanskih časnikarjev je med shodom položila na opatijskem pokopališču na grob v Opatiji pred leti umrlega šlesko-Češ-kega novinarja in odličnega narodnega organizatorja Jana Zacpala venec z napisom. Opoldne je bil skupen obed, potem prekrasen izlet v Senj. Tretji dan kongresa. Shod je otvoril predsednik Hribar ter prečital brzojavki iz Prage in Krakova od županov dr. Srba in dr. Leona. Slednji je zajedno vabil zboro-valce, naj določijo mesto prihodnjega kongresa v Krakovu. O. A. Markov je poročal o naročanju časopisov potom pošte in o praktični uporabi ruskega gališkega časopisja. Po obširnem poročilu &a je sprejela resolucija, s katero Urof- Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Papež in Oesare Borgia najdeta hitro nova dva kardinala. Rila sta to Giovanni Rospigliosi, kije opravljal štiri važna •"esta svetega Stola, in Cesare Spada, jeden najodličnejšili in najbogatejših Rimljanov. Oba sta čutila vrednost te papeževe naklonjenosti. Bila sta Častihlepna. Ko zasedeta svoji novi mesti, w hitro najdejo kupci za njuna dosedanja dostojanstva. »Rospigliosi in Spada, ki sta postala kardinala, in osem drugih, kateri so prišli na njuna dosedanja mesta, so plačali velikansko kupno ceno, in blagajna Špekulantov se je pomno-ž,Ia za osemsto tisoč tolarjev. *k'as je, da se razkrije Se tretji del špekulacije. Ker je ; obsipal papež Itospigliosija in Spado s Častmi ter jima podelil ' kar,tinalska klobuka, za kar sta hotela ta dva pokazati svojo « hvaležnost ter opravljati svoji Častni mesti kar nujdostojnejše ; m sta prodala zato vsa svoja posestva, ki sta jih imela izven Uirna, ter se naselila v Rimu, — povabita papež in Cesare ; HMtfa ta dva kardinala k obedu. »To je bila preporna točka med svetim Očetom in njegovim ; M»om: Cesare je mislil, da lahko nastopi proti njima s.,sred-_ l,- kakoršna je imel vedno pripravljena za svoje intimne pri-I Melje. Pred vsem je bil to znani ključ, ki ga je dal izvestnim J judem v roke in jih prosil, naj odpro nekatere omare. Ta ključ I Je imel — najbrže vsled nemarnosti klučavničarjeve, — majhno ost, ki je zbodla onega, ki je poskušal odkleidti ključavnico, \ roko, na kar je bil drugi dan mrtev. Poleg tega je imel Cesare tudi prstan z levovo glavo, katerega je nataknil na prst, če je hotel izvestnim ljudem stisniti roko. Lev je vgriznil to odlikovano roko v kožo, in rana je bila tekom štiriindvajsetih nr smrtna. »Cesare torej predlaga svojemu očetu, naj prosi kardinala, da odpreta neko omaro, ali pa jima on stisne prijateljsko njuni desnici. »Toda, Aleksander VI. odgovori r »— Kako nama more biti mnogo za jeden obed, Če se gre za izvrstna kardinala Rospigliosija in Spado. Neka slutnja mi pravi, da se nama to izplača. Sicer pa pozab^aS, Cesare, da deluje indigestya takoj, dočim deluje pik šele čez jeden ali dva dni. »Cesare se vkloni tem razlogom. Takoj nato se odpoš\jeta kardinaloma povabili k obedu. »Ta se je imel vršiti v prekrasni papeževi vili, o kateri sta cula kardinala že mnogo pripovedovati. »Rospigliosi, ves vzradoščen vsled tolike prijaznosti, pride z veseljem in brez skrbi. Spada pa, ki je bil previden mož in močno ljubil svojega stričnika, mladega stotnika z najlepšo bodočnostjo, vzame papir, pero in črnilo ter napravi svojo oporoko. »Nato naznani svojemu stričuiku, naj ga počaka pred vhodom v vilo; toda sluga ga ne najde doma. »Spada je poznal, povabila. ..Odkar je pomnožilo krščanstvo v Rimu civilizacijo, jih ni donašal več centurio, prihajajo v imenu tiranovem z besedami: »Cesar hoče, da unirješ," ampak legat a latere, prihajaje v imenu papeževem z besedami: »Njegova Svetost želi,'da pridete k njemu obedovat." »Spada pride v vilo, ko je bila ura, že blizu dveh; papež ga je že pričakoval. Prvo, kar preseneti oči Spadove, ie bil njegov stričnik, ves srečen in vesel; Cesare Borgia mu jo pri-. jazno stregel. Spada prebledi; in Cesare, ki se ozre vanj s pogledom, polnim ironije, mu dokaže, da je slutil prav in da jo zanjka nastavljena izborno. »Sedejo k obedu. Spada more svojega stričnika samo vprašati, če je vedel za njegovo naročilo. Stričnik odgovori, da ne, in spozna takoj, kakšnega pomena je to prašanje. A bilo je prepozno, kajti b.pil je že kozarec izbornega vina, ki ga je prihranil papežev kletar nalašč zanj. Ob jednem vidi Spada prinesti drugo steklenico, iz katere postrežejo njemu. Uro pozneje jima pove zdravnik, da sta zastrupljena. Spada umrje na pragu vile, in njegov stričnik izdihne dušo pred svojo hišo, dajaje znamenje, katerega njegova žena ni mogla razumeti. vTakoj planeta Cesare in papež po dedščinJ, iu sicer pod pretvezo, da si hočeta pogledati listine umrlih. Tcda dediščino [je tvoril'kos papirja, na katerega jo napisal Spada to-le: »— Svojemu ljubljenemu stričniku zapuščam svoje kov« čege, svoje knjige, med njimi svoj lepi breviarij z zlato okovanimi ogli, želeč, da ohraui svojega ljubečega ga strica v trajnem spominu. »Dediča preiščeta vse, občudujeta breviarij in strmita, da je bil bogataš Spada tako slab stric. Nikakih zakladov ni bilo razun zakladov znanosti, zaprtih v knjižnici in laboratorijih. »To je bilo vse. Cesar in njegov oče iščeta in brskata, ali ne najdeta ničesar "ali »saj jako malo: srebrno opravo v vrednosti jedneg^ do dveh tisoč tolarjev in približno prav toliko zlatega in srebrtiega denarja. Toda stričnik je rekei umirajo svoji ženi: »— Išči med papirji mojega strica, med njimi je veljavna oporoka. »Sorodniki iščejo, morda U marljivejšo kakor visoka de^ diča, toda zastonj: zapuščino .sta tvorili dve palači in vinograd se je obrniti na drž. zbor in mini-sterstvo: 1.) Da bi se poštarina za časopise uredila po obsegu vsakega posameznega lista in da bi pošta enakomerno naročevala na vse liste; 2.) da bi bil za časopisje znižan telefonski in brzojavni tarif; 3.) da bi se uvedel med posameznimi avstrijski provincijami ugoden železniški in telefonski promet in 4.) da bi uprava železniška dovolila časnikarjem svobodne vozne listke za vožnjo po vseb železniških progah, ali jim vsaj dovolila iste ugodnosti, kakor jih imajo državni uradniki. O slovanskem korespondenčnem uradu je por jčal Fr. H o v o r k a, rekoč, da se ta urad še ni mogel osnovati radi nedostojanja trdne gmotne podlage, ali vendar je napredovala ta misel že toliko, da se je nadejati, da bo mogoče oživotvoriti jo v kratkem času. Vodijo se obširna pogajanja v tem pogledu. Rus dr. Vergun je predlagal, naj se »Zveza« obrne do vseh slovanskih časopisov v Avstro-Ogrski, na Balkanu in v Rusiji s pozivom, da si naroče izvestja slov. koresp. urada. Razvila se je obširna debata, na kar se je poročilo referenta odobrilo, Vergunov predlog se je izročil osrednjemu odboru v pretres. Predlog Poljaka Szepanskega o izdaji slov-nika z besedami, ki imajo v raznih slov. jezikih različen pomen, se je izročil osrednjemu odboru. Predsednik je na to zaključil kongres ter zahvalil župana dr. Stangerja za sprejem in gostoljubje. Dr. Stanger se je na to v krasnih besedah poslovil od Časnikarjev. Predsednik je predlagal deputacijo, ki naj se gre zahvalit kopališki upravi za divno razvetljavo kopališča, ko so se vrnili časnikarji iz Senja, izrekel je zahvalo glavarstvu in ogrsko-hrvatiki parobrodni družbi. Zborovanje >6srednje Zveze«. Glavno skupščino je otvoril podpredsednik Josip Holeček, ker je bil predsednik Chvlinski zadržan. O delovanju »Zveze« je poročal tajnik Fr. Hcvorka. Iz njegovega poročila posnemamo, da tvorijo »Zvezo« ta-le društva i »Towarzystwo dziennikarzv polskih«, »Spolek českvch žurnalistu«, »Jednota češko-slov. žurnalistu«, »Združeni českvch nov. Moravv a Slezka«, »Ob-ščestvo ruskih* žurnalistov«, Ziazek liter, poteki in »Društvo, slovenskih književnikov in časnikarjev«. Zveza ima sedaj 277 članov. Po izvestju blagajnika Euffnerja ima zveza 840 K 26 h premoženja. V odbor so bili voljeni: Za Oehe: J. Holeček, J. Vejvara, H. Cejnek, Josip Kuffner,J. Vrtel; za Poljake: M. Chvlinski, Br. Laskownicki, Kaz. Ostaszewski, Jonas, Gr. Sraolski in Frant. Hovorka; za moravske Cehe: Boh. Knechtl, Fr. Sokol-Tuma, Blažek in Miškovskv; za Slovence: M. Malovrh in Fr. Govškar; za Ruse pa dr. Vergun. S tem je bil dnevni red izčrpan in podpredsednik Holeček je skupščino zaključil. Odbor se je nato konstituirat tako le: Predsednik M. Chvlinski, podpredsednik Josip Holeček, tajnik Fr. Hovorka in blagajnik J. Huffner. Po programu je bil za popoldne določen skupni izlet na Reko, ki pa je radi neugodnega vremena izostal. Časnikarji so se nat > razšli; nekaj jih odšlo na Reko. drugi so se vračali domov, nekaj Cehov, Poljakov in Rusov pa je preko Trsta odpotovalo v Benetke. Vsi pa so odnesli s seboj s shoda najboljše utise. DOPISI. Si. Križ Vipavski. — Je že tako, da katoliški dopisnik hoče biti nedotakljiv ter vedno na vrhu, kakor olje, naj pa že nakopiči to laž ali ono, samo da 66 javncst nafarba. Ki čada ne, ako vera peša, če ima take stebre v svoji pomoči. -¦- Za kakšno orožje je prijel dopisnik »Gorice" št. 37 ? — Ti rečem, da mi ne porečeš. Pravi, da je dopisnik „Soče" maščevalen, ker radi maščevalnosti je imel že kazenske kljuke. Lažnjivec 1 Ni težko dokazati, da dopisnik ,,Sočea ni imeli nikdar kazenskih kljuk. Če bi jih bil pa imel in bil podžupan, bi bilo vodstvo plačalo globo iz občinske blagajne !! — Zaradi konjske podkvi na cesti pa je zastonj moliti ali preklinjati več ljudstvu. Po toči zvoniti, je prepozno, pravijo nekateri občinski modrijani. To smo vedeli že kdaj. Ako bi se bilo pravočasno vsaj z mezincem ganilo, ostala bi stara cesta. Ko je prišel načrt v Sv. Križ v pregled skozi 14 dnij, se je bilo treba ganiti, pa bi bilo kakor se je izjavil podjetnik pri Vipavski železnici. Spodnji del postaje bi premaknili malo bolj proti Ajdovščini, pa bi bila cesta lahko ostala; pa seveda če so oni zadovoljni, bodimo tudi mi! — Dopisnik „Goriee" misli, da niso shodi, če ni vladnega zastopnika zraven. Tam se pridiga in agituje pri polnih litrih, za tiste dni pa se čuje, da najamejo natakarja iz Gorice od „Treh kron'' ; tudi ako ne bo znal prav slovensko, nič ne de, saj smo se tudi mi privadili že precej nemško, — Glede živinskega trga je res čudno, da ga je glavarstvo potrdilo, prej pa menda zahtevalo novega, po drugih krajih mora biti živinski trg po novih določbah. Živinski trg je že pred 400 leti ravno isti, doložaj k temu pa je še zasuti kal, ki je 4 m globokejši od starega trga, ta služi pa povečini le v sadovnjak. — Strankarska maščevalnost župana presega vse meje. Kjer je župan izvoljen h farovža, tam so godi po-vsodi tako, kakor pri nas. Klerikalni krčmarji n. pr. poznajo malo policijski red, dočim se redarju strogo zaukaže, da naj pazi na napredne krčraarje. Ako se koga teh ne more v krivdi zasačiti, pa se ga kaznuje iz maščevalnosti. In zgodilo se je, da ker se je krč-mar pritožil, je bilo županstvo kaznovano na troške 11 K. — Javni plesi nesejo občini precej dobička. Ko se je lani prašalo župana za dovoljenje proti dovolj velik? taksi, je rekel: jaz bi že dal. ali župnika se bojim. Torej smo mi potrebni dveh županov: enega za farovž, enega za občino. — Glede občinskih potij še ne bomo več prerekali. Le pogledati je treba, pa mirna Bosna! — Naši občinski gospodje so res pridni. Oni skrbijo vedno, da je blagajna polna ali pri vsem tem se odlikuje naša občina z občinskimi dokladaroi. — Iz nekega opisa je razvidno, da ima naša občina veliko bolniških troškov. Ubogega se tirja, dočim se je županu za sina pred kratkim dovolila lepa svota. — Nekaj dobrega pa so le storili, da so namreč naselili v kaplanijo regiment vojakov, še v farovž en bataljon, saj je dovolj prostora. O našem župniku moramo še omeniti, kako preganja napredne časopise. Če je v kaki krčmi napreden časopis, pa že preti krčmarju, da ako ne odvrne tega lista ter ne naroči koj „holjšegau, ne bo njegov gost. Pač mislijo tako: Ljudstvo, ne čitaj resnice, da se ti ne zjasni. Mi že poskrbimo, da ti bo gorje, kar ti ni že tako dovolj. Il Štanjel!, dne ll. maja lD0r>. ---Kakor znano, dela mnogo Črnogorcev na novi železniški progi. Če se primerjajo z drugimi delavci, lahko rečemo, da se najbolje obnašajo. Kar je pri domačih in laških delavceh glavna napaka, pijančevanje, se pri njih ne opaža. Na željo teh črnogorskih delavcev je poslal dne 14. maja blg. gospod baron Sesler pravoslavnega duhovna gospoda I. Mariumča iz Peroja pri Pulju, da je v tukajšnjem gradu, sedaj lastnina imenovanega g. barona, daroval sv. mašo. Če tudi je naš g. kurat strogo prepovedal, da se nihče domačih pod smrtnim grehom in izključbo iz rim. kat. vere ne sme udeležiti obreda, je vendar mnogo domačih prisostovalo pravoslavni slovesnosti, ne oziraje se na smešno prepoved. Gospod Maričovič je jako prijazen mož in se je v Kratkem Času tukajšnjega bivanja s svojo prijaznostjo vsakemu, kdor je z njim občeval, prikupil. Na prvi pogled se je videlo, da Črnogorci imajo veliko več spoštovala do svojega duhovna kakor mi do našega. Dobro ve vsakdo, ki količkaj pozna zgodovino zadnjih let, da je bilo tudi pri nas do apostolov miru in resnice isto spoštovanje. Da pa ni več tako, so sami krivi, ker so spremenili svoj pravi poklic, in niso več to — z malimi izjemami — kar bi morali biti. V seji dne 14. t. m. je tukajšnje starešinstvo imenovala med drugimi g. barona Seslerja *astnim občanom, ker je občini že z mnogimi darovi pomagal i:; se na sploh obči-narjem prikupil; dasi je po rodu Nemec, je vendar mišljenja slovanskega. Škoda, da ne biva vedno in stalno med nami, ker ima za občino vedno odprte roke. Domače in razne nbuice. Iz Štanjela. — Pri občinski seji dne 14. t. m. so bili izvoljeni za častne občane gospodje: dr. Maks Fabiani, vitez Josip FabianiinbaronSessler-Herzinger. Iz Dobravelj na Vipavskem: Da ne bode nikakošnega pomisleka glede ponočnega vlaka dne 21. maja, se javlja, da jo vlak zagotovljen, in gre iz Dobravelj ob 9-34 zvečer proti Gorici; iz Dobravelj proti Ajdovščini pa ob 12.30 po noči. Iz Gorice v Ajdovščino odide ob 11-15 ponoči. Z Gorjanskeija na Krasu nam poročajo, nekoliko zakasnelo, da so bile občinske volitve v preteklem mesecu jako burne. Ali zmngnla f; je stranka mladih mož, ki so imeti za blagor občine, in za župana je bil izvoljen g. Mihael Š tolfa, sin pok. župana g. Fr. Žtolfa, V pokoj stopi baje v kratkem predsednik prizivne sodnije v Trstu vit. K i n d i n g e r. ti Za naslednika njegovega se imenuje dr. f Schrotta, ki je sedaj sekc. načelnik v ju- I stičnem niinistcrstvu. > Perofoe razprave. - ¦¦ v sredo so eoctiu iu L letnega Al. Peršolja iz Mimika radi posilstvu, f Dne i>. sept. lani je spravil s svojim prijate- f ljem Grudina v gozdič na Bregu dve 7 letni deklici. Poškodovana se imenuje Marija Grudina, ki jo bil« zaslišana kot priča. Deček je bil obsojen na 3 mesece težke ječe s trdim % ležiščem vsaki mesec. V četrtek je sedel na zatožui klopi Alojzij Nunin, rojen leta 1800. Ta deček je bil nastavljen v trgovini K Zardiniju v Krmimi, kateremu jo ukradel večkrat kake reči, tudi denar, <>10 K v denarnici pa je ukradel mesarju A. De Lorenzi v Krminu. o Božiču je bil zapustil trgovino ter ukradel 10 K. Potem je prišel v Gorico, si izposodil tu kolo pri Tabuju ter se odpeljal v Krmin, kjer je ukradel v mesnici Lorenzovi tilO Iv, ko se jo gospodinja odstranila, da mu prinese, kar je hotel kupiti. Vrnilsejo v Gorico, kjer je vrnil kolo ter kupil novo za 220 K. Putem je šel v Trst ter z nekim prijateljem po Istri, v Videm, pa nazaj v Trst, kjer so ga prijeli. Takrat jo imel še 105 K. Tatvino je priznal. Dobil je 14 mesecev težke ječe s postom in trdim ležiščem vsaki drugi mesec. —- Deček je baje nekoliko zaostal ter se je po izpo-vedbi njegovega gospodarja kljubu starosti l."> let obnašal kot otrok. Porotna razpraia proti Mihi in Teren Križnic z Anhovega se bo vršila v ponedeljek. Morda se raztegne še na torek. Razprava pr^ti G. Torossiju iz Gradišča radi razžaljenja Časti potom tiska jo odložena. (Dalje u prilogi.) za Palatinom. Toda nepremično imetje je imelo tedaj majhno vrednost; palači in vinograd pustita papež in njegov sin sorodnikom, ker je bilo to premalo za njuno ropaželjuost. »Meseci in leta so minevali. Aleksander VI. je. umrl zastrupljen po neki zmoti; Cesare se je zastrupil tudi, pa se je rešil in izgubil samo svojo kožo ter se prelevil kakor kača, a na novi koži mu je zapustil strup lise kakor ua tigrovi koži. Ko je moral končno zapustiti Rim, se je izgubil v temi, umrl v nekem nočnem poboju ter ostal za zgodovino skoro pozabljen. »Po smrti papeževi in izgonu njegovega sina se je splošno pričakovalo, da se dvigne rodbina zopet do onega knežjega dostojanstva, katero jo je dičilo za časa kardinala Spade ; toda to se ni zgodilo. Spade so ostali revni, njihovo Življenje ni bilo primemo njihovemu stanu, tajna megla je visela nad tem črnim dogodkom. Splošno mnenje je bilo, da se je polastil Cesare, ki je bil bolj zvit kakor njegov oče, za njegovim hrbtGm premoženja obeh kardinalov; obeh, pravim, kajti kardinal Eospigliosi, ki ni ukrenil ničesar, je bil oropan popolnoma.« „Do tega inesta/ se prekine Faria smehljaje, so vam stvar ne zdi baš neumna, ali ni res ?'' „0 prijatelj," pravi Dautes, „baš nasprotno se mi zdi, da čujem o zelo zanimivih dogodkih. Nadaljujte, prosim vas." »Torej: »Rodbina se je navadila revščine. Leta so minevala; nekateri izmed potomcev so se posvetili vojaškemu stanu, drugi diplomaciji, nekateri so se posvetili cerkvi, drugi so postali bankirji, nekateri so obogateli, dočim so drugi oberačili popolnoma. „Preideva zdaj na poslednjega te rodbine, na grofa Spado, katerega tajnik sem bil jaz. »Pogosto sem ga slišal, ko se je pritoževal, da hi njegovo dostojanstvo v nikakem razmerju z njegovimi dohodki; tudi sem mu svetoval, naj naloži malo premoženje, katero je še imel, v kaki banki. Ubogal je ta svet, in njegovo imetje se je podvojilo. ,,Nenavadno krasni breviarij je ostal v rodbini in bil na ta način naposled lastnina grofa Spade; podedoval se je večino od očeta na sina, kajti opazka jedine oporoke, katero so našli, je napravila iz te knjige relikvijo, katero je rodbina čuvala skoro z vražarsko častjo. Ta knjiga je obsegala najlepše barvaste gotske slike, in zlato jo je delalo tako težko, da jo je nosil ob velikih svečanostih pred kardinalom njegov sluga. „ Pričel sem raziskavati listine vseh vrst, dokumente in kontrakte, ki so bili nakopičeni v rodbinskem arhivu in so izvirali vsi od kardinala, kakor jih je raziskavalo pred menoj že dvajset služabnikov, dvajset intendantov, dvajset tajnikov, da bi razpršili temo, visečo nad skrivnostnim dogodkom. Kljub svoji pridnosti in skrbnosti nisem našel ničesar. Čital pa semi in celo sam napisal zelo natančno, da, skoro dnevniku slično zgodovino rodbine Borgia, da bi se prepričal natanko, Če se je imetje teh princev izza smrti kardinala Spade kaj pomnožilo; toda pomnoženje imetja so značila samo posestva kardinala Ro-spigliosija, ki ga je zadela ista nosreča kakor Spata. „Bil sem torej skoro prepričan, da ni prišla dedščinn niti v roke rodbine Borgia, niti rodbine :ipada, ampak da je ostala brez gospodarja slično zakladom arabskih pravljic, ki sps v na-! ročju zemlje iu jih čuvajo duhovi. Utuunil sem ter preračtmil tisočkrat dohodke in izdatke rodbine v treh stnlet^h. toda zaman : jaz sem ostal v svoji nejasnosti, grof S^uu v svoji revščini. „Moj pokrovitelj je umrl. Svoje rodbinske Ii&tine, svojo knjižnico, sestoječo približno iz pet tisoč zvezkov, in imenovani breviarij je ločil od svojega ostalega imetja ter zapustil meni in pridal k vsemu temu še tisoč tolarjev, ki so bili doma v njegovi blagajni, pod pogojem, da dam brati vsakoletne zaduš-nice ter napišem genealogično zgodovino njegove rodbine, kar sem storil jako točno. ^Pomirite se, moj ljubi Edmond, bližava se koncu. „Leta 1807., mesec dnij, prieduo so me zaprli in štirinajst dni po smrti grofa Spade, dne 25. decembra — zakaj mi je ta dan nepozabljiv, bodete videli kmalu • - sem vrrj a listine in papirje, ker je bila palača zdaj lastnina tujčeva ter sem jo moral zapustiti tekom štirinajstih dftij, na kar sem >e nameraval preseliti s knjižnico, breviarijem in kakimi dvanal-t tisoči frankov v Florenco. Pri tem sem čital listine vnovič ter, utrujen vsled več prečutih nofij, okoli treh popoludne zaspal. Ko se zbudim, je bila ura jest. Dvignem glavo in vidim, da sem v popolni temi. Pozvonim, da si naročim luč, ker pa nihče ne pride, sklenem filo>rofiČuo, da si postrežem sam. na kar .vi« se moral zdaj itak pri -uditi; ker si ne vem drugače pomagati, pričnem iskati kak papir, da bi ga užgal v kaminu ter si i njim prižgal luč. Ali bal sem se, da bi ne zažgal v temi kake važne listine. Tu mi Sine v glavo, da sem videl že večkrar v breviariju, ležečem na mizi, ožoltel nepopisan papir, ki j> bil pač v knjigi z namenom, da si je čitatelj zazuamoval mesto. katero je hotel, in je kljuboval stoletjem, ker ga je čuvala pobožna spoštljivost dedičev. Poiščem si ta papir, ga zvrjem i" užgem v že pogašujočem plamenu. ..Toda ko prične objemati ta papir plamen, se prično prikazovati na njem črke kakor po čarovniški moči. Prestrašili se, papir zmečkam v roki, da pogasim ogenj, in prižgem smčo v ognju. S silnim strahom poravnam zmečkani papir in ^ kmalu prepričam, da je popisan s skrivno, nečitljivo tinto, ki se je prikazala v ognju, kateri je uničil skoro tretjino lista. Ta je list, Duntes, ki ste ga čitali danes zjutraj. Prečitajte ga $e enkrat pazljivo, in potom vam ga spopolnini s tem, kar je «'!' žgano." In Faria preneha govoriti tsr poda ta list Dantesu, ki prične hlastno in pozorno citati sledeče besede, napisane z m-dečkasto, skoro rji podobno tinto: (Dalje pride.) Prilog? ,>ft" It. 4D. i to 20. ma)a 1105. Wikl *N«t t M. VrteJU -Opozarjano na veliko narodno slavnost, katera se bo vršila v iDol. Vrtojbi dne 28. maja t. L v proslavo 30-letnke obstanka tamkajšnje Čitalnice. Sodelovalo bo več društev. Vspored prihodnjič. Bllllttl Ifl MtRCf. — To je res čudno, da so Lahi tako zaslepljeni, da ne, .vidijo nemške moči, katere je že sedaj toliko^po naših de-: želah. Kar nočejo videti Nemcev, dasi so si n. pr. priborili v zadnjih letih jako važno pozicijo v trgovini v Trstu. In kaj šele bo! — Kljubu temu se drznejo celo v parlamentu, kakor je to storil te dni laški poslanec-Senatu, trditi, da se nemštvo nikdar ne ukore-nini v „laškik" deželah. V laških seveda ne, ali v primorskih naših deželah se ukoreninja nemštvo dan na dan bolj trdno, in Nemci na severu Študirajo, kako z novo železnico še podprejo nemštvo ter razširijo. Vr?ga tega ne vidijo Laki, no, potem se ni Čuditi, da imajo Nemci lahko stališče pri naseljevanju med nas v vseobčo škodo domačemu prebivalstvu! (,Dnltw itOTUskHi kiližemlkof ii čtttlktrjtf" šteje doslej 4 ustanovnike, okoli 120 podpornikov ter 46 pravih članov. Pričakovati je, da bo ob zaključku prvega upravnega leta vsaj 400 društvenih članov. Rodoljubi, podpirajte društvo! KtlttarskO 4uMn „:8*fee* napravi :«0et dne 21. maja v Dobravljc; odhod točno ob l1/, izpred kavarne ,,Centraltf. Pronise domače in vuajue člane, da »e vdeležijo Mm, J»tosti ker pevsko in bralno društvo v Dute»ijljah priredi veselico s plesom in tombolo. —- Odbor. bitk slovenski pesnik novem liti. - Ouček piše v ..Gorici* od dne Iti, V. — da tudi slovenski pesniki novejše dobe goje med vsemi neinšk. pesniki menda največ simpatij do Sehillerja! Menda je res!? A kdo so ti slovenski pesniki novejše dobe, kj -imajo tako velike simpatije do nemškega SntaUlerjaV Mi poznamo samo enega in še ta zasluži častno mesto med staro šaro - - ta je Rnjko Čuček, učitelj na c. kr. gimnaziji, razrednik IV. b, kjer poučuje nemSko-slovensko hrvaško mešanico iu pa blaženo nemSČiuo! Kajti on je v najnovejšem času zajezdil Pegnza in grešil enkrat na Sehillerjev račun .....kakor se je sam izrazil -¦¦> s tem, da je zložil tisto odo na Schillerja. Pardon! saj je vendar rekel, da ni biki oda! Kaj pa je neki bila tista „uebeška, divn*, krasim avetopisemskaa pesem'/ V Gospod, je H morda gazela, ali pa morda glosa. Gospod, povejte nam vendar kaj je V sicer bodo trpeli ubogi dijaki, ko bodo padale turške p*še, v njih razred. Turške ^aše so padale na Sloveusko, je rekel Ouček sam v šoli. Y. Kakšni art&Ht! pridejo ni postaje ime železnice • 11$ iofeii? — Znano je, kako radi pošiljajo tudi pri c. kr. državnih železnicah med Slovence uradnike, ki ne zuajo slovenski. Slovence postavljajo ppgostoina med trde Nemce, trde Nemce pošiljajo pa k nam. Bati se je, da železniška uprava pošlje na nove postaje nji samo nemške uradnike ali pa po pretežni večini. Culi smo, da bo bržčas res tako. Kadi tega opozarjamo roerodajne činj-telje, naj se pobrigajo pravočasno, da dobimo na novo črto tudi slovenske uradnike, ('emu jih služI tpliko okoli med tujci, ko bi služili lahko na domaČih tleh ! lUtft TFiftto. - - BSlovam»ky FfeUed" prinaša v svoji zadnji številki več pesmij č. g. Ivana Trinkp, prevedenih prav lepo na češki jezik, njegovo sliko, ter ocenja prav laskavp njegovo delovanje med bonefikimi Slovenci. Obtežen detomera, pred porote etreščeai. — Kakor smo poročali zadnjič, je bila Alojzija šinigpjava pre(J pepotniki oproščena obtožbe detomora. To je vzhudilo mnogo govorjenja; govori se največ proti porotnikom, tudi po časnikih. Ali treba vedeti, kako vprašanje je bilo stavljeno porotnikom. Dobili so le eno vprašanje, ki se glasi: „Je-li Alojzija Šinigoj kriva, da je dne 5. jan, 1905. v Gorici, namenom svojega nezakonskega otroka umoriti, Is tega ob porodu usmrtila." — Po teku razprave so porotniki '10) zanikali namen, nakar je sledila oprostitev. — Š|nigojeva je bjla pu-:' *na iz zapora ter je šla z očetom domov. NftlOiinMOflRi SOdni tajnik gospod dr. Mat-ttoni je že prišel v Gorico ter nastopil svojo službo. Iz krogov, ki so drugače dobro poučeni, ae je bila raznesla vest, da ni vešč slovenskega jezika, kar je vzbujalo med Slo= venci nemalo nevoIjq. Ali sedaj se nam zagotavlja, da vest nB odgovarja popolni resnici; radi tega omenjamo iz lastnega nagiba, da nas vesel*, ie je res g, fcjnik vešč uaseg* jezika v govoru in pisavi. Sicer pa bo tudi dosti pri- like, prepričati se o tem. — Toliko omenjamo, J ker nočemo nikomur delai krivice. 0 propadu ŠptMke razlaga »Slovenec" svojim ,,bravcem" neverjetne reči. Med drugim pravi, da posebno dve stvari sta, ki pokopujeta Špansko: razgoadovanje in pomanjkanje vode. — Mi pa rečemo, da je spravila Špansko na beraško palico farška bisaga. Tisti' nešteti. klošlH ;§b^TWZirir~ vsrnenopustoSftr* deželo. Ljudstvo je izsesano in nevedno, 51 % prebivalstva ne zna ne pisati ne citati. Izsesavanje od strani pobožnih mož in pa nevednost sta izkopala Špaiuji grob. Klerikalizem jo je pokopal, ne pa pomanjkanje vode! To naj .pove „SJovenec", če hoče govoriti resnico. Spet ?8 „Bfijeillle". — »Slovenecc kar ne more mirovati. Vsako toliko časa ga „ prijemlje" - tako mu obtežuje rSočau želodec. Naš odgovor je bil tako opopran, da ga ni mogel prenesti, spustil ga je v svoje predale ter poslal v svet. Prav bodo ljudje tudi dru-godi vedeli, kakšno mnenje imamo o tem katoliškem tiču. Boli ga pa vse tako, da se zvija prav čudno'iu sumljivo. Na koncu pa govori zopet o ciganih. Zadnjič je postavil nas pod cigane, da smo torej Še slabši od cigauov, sedaj nas postavlja med cigane. Torej j>ovišaui! - Radovedni -smo, kam nas dene prihodnjič! — Da bi mu le že odleglo! Vprašanje »SIcmch": Vedno spravlja škofov lažnjivec ..Slovenec" nnrodno-napredno stranko na Kranjskem v dotiko z baronom Sch\veglom. Pri vsem, kar stori narodno - napredna stranka, vidi »Slovenec" vedno le komando barona Schwegla. - Zato vprašamo: Ker vedno komnndira Sclnvegl narodno - napredno stranko, naj nam pove „Slovenec", če je tudi Sciroegol ukazal naprednim poslancem postaviti se tako energično v poslanski zbornici za slovensko vseučilišče V ! 0 treh Marijinih hčerah v bližini mesta se širi čudna, prečudua govorica. Ta vest ne obsega pobožuosti, kakoršna bi se pač morala nahajati pri pobožnih Marijinih hčerah, ki hodijo na Sv. Goro, marveč naznanja - - greh. Iu celo pri Marijinih hčerah, pri katerih je čistost doma! Čudim reč to! Kako že pravi narodna prislovicn: Greh gre v meh, meh poči, greh pa ven skoči - in če ima „dekleu medajco z odpustki, pa je spet dobra za Marijino družbo! Iz Mirfll je zopet dopisič v »Prismojencu". Med drugimi ».novicami" pravi dopisnik, da rpevci liberalnih društev iz Vrtojbe, Žt. An-dreža in Mirna ob vsaki priliki italijanski kru-"lijo. Če hoče ,,Soča" dokazov, razpolagamo ž njimi." — lga nuuca. Priporočamo ga preč. ordv .»ri.iatu, da ga malo pretrese. V počaščenje tržaškega škofa so biiupostav- ijeni ob birmi slavoloki na nekaterih Krajih na Krasu. — To je vse osodbe vredno, da so postavljajo tako zagrizenemu nasprotniku Slovencev na slov. tleh slavoloki. — Potem se ni čuditi, če bo nns še bolj sovražil! Potišaij; kazeč. — Bivši kaznilniški paznik A. Čufer je bil v Gorici obsojen na 2 meseca ječe, kakor smo poročali. Na pritožbo drž. pravdništva mu je priziyna sodnija zvišala kazen na 4 mesece. Izpred SOdelJe* - Kadi težke telesne poškodbe je obsojen J. Zevmk s Kranjskega na 14 mesecev ječe. Delal je pri železnici v Hu-dijužni. — 0 mesecev je dobil Val. Kurinčič s Kobariškega, ker je bil ukradel v Volčah A. Jugu kravo iz hleva, »Operirati" |l lllet svojo ženo neki 00 letni delavec D. Fuuiis v Tržiču, kateremu se je zmešalo. Ponoči je vstal ter hotel na vsak način operirati svojo ženo na vratu. Le a težavo mu je ušla. Fumis je prestal pred kratkim v Trstu neko operacijo. OfMi so pasli svoje konje pri Tržiču na občinskem zemljišču. Ko je videl to poljski čuvaj, je šel po redarje, zlasti še, ker je bilo ciganov lepo število. Ti so vzeli ciganom konja za škodo, katero so napravili za pašniku. Potem so prišli cigani na županstvo, kjer so biti obsojeni na nekaj kron odškodnine. Liškl topnlčatfl preti sloTenskl zastavi. — Poročajo nam, da na cesti nižje od topničarske vojašnice je postavil neki Lah hišo. Ko je bila pokrita, je razobesil cesarsko in slovensko zastavo. Ko so to videli nekateri topničarji (baje iz Trsta), so zahtevali, da mora odstraniti slov. zastavo, AH posestnik se ni brigal za to, marveč je ostala slov. zastava še naprej na strehi v nemalo jezo laških kano-nirjev! Ke»J POpjAJI. — V četrtek zvečer je šel Villatov hlapec z vo#om proti Studencu. Na voglu se je jeden konj opotekel, padel na $a ter poginil. .Odprti lekarni. ~ Jutri pp,p } bosta odprti v Gorici lekarni Qristofolett::' ubich. Ponosna služba v lekarnah. — v času od 21. do «J8. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubich.- fantje na 'Volfilldragi priredijo y nedeljo dne 21. maja 1905. veliki javni ^!es v prostorih g. Ivana Kodermaca. Pri plesu svira izvežbana društvena sokolska veteranska godba iz Pr-vačine. Javni plftS priredijo fantje v Gorenji Vrtojbi dne 21. maja v prostorih Ivana Batističa. Fantje V Lokavcu pri Ajdovščini priredijo plesno veselico dne 28. t. m. na dvorišču g. Frana Rebek. Svirala bode godba izPrvačine. fomanjkanje teka iri slabo prebav« llR ni P so ,mi,aZie JzrhM pri mlnom zavživanju ro-C"<1, Saikega „Tempel-vrelca". Pri stavcih in kremenih boleznih naj so uporablja močnejšo vi*to „Styria-vrelec". - Dobiva bo pri A. JeretiOu in A. Se-penhofecju v Gorici. Vajua rt Ensi in Japonci. Roideetvemki obupal? Poroča se, da je admiial ltoždcstvenski bolan, da bo odpoklican ter da stopi na njegovo meBto admiral Birllev. To Bmnlrajo nekateri za dokaz, da je Roždestvenski že obupal, ter da je mnenja, da čaka Ruse neizogibni poraz. Seveda so to le prazne sanje 1 Japonski transportni parulk zadel ob mino. Iz Kiučvanga v Čifu došli pomik poroča, da je neka jap. transu, ladja v zalivu Počili zadela ob mino iu se potopila istočasno, ko se je potopil transportni yurnik »Šeintsu-muru\ Število ruskih ujetnikov na japonskem. „I)aily Telegiaph" jo dobil poročilo iz ToHiii, koliko jo vseh niBkili ujetnikov na Japonskem. l'o tom p^-ocilu je 10 generalov, 70 štabnih častnikov, 884 subnlternih častnikov, 8nn8 podčastnikov in 50.700 moštva, M japonske armade, Vojaški sotrudnik lista „Novojo Vremjn*, Uronski, je ju-eračunil po izjavah japonskih vojnih ujetnikov moč japonske, glavne armado nastopno: Ujetniki cenijo moč japonske armade, kakor doslej, na približno 400.000 bajonetov. Na bojišču se nahaja skupno 18 divizij pehote in 12 brigad deželne hrambe; divija ima 16, brigada 9 batalijonov, batalijon nad 1200 pušek. Vsak aktiven polk ima po en nadomestni batalijon, ki po potrebi oddaja polku inožfcvo, ki se vežba v batalijonu. Radi kratke daljave od bojišča do Japonske je možno Japoncem hitreje nadomeščati čete, nego pa Rusom. Baltiška eskadra. Iz Hongkonga: Parnik „Polynesianu poroča, da je videl v soboto po noči baltiško brodovje z ugašenimi svetilkami pluti blizo anr.mskega obrežja med predgorjem Varela in predgorjem Pandaran. Četrta baltiška eskadra. Kakor poročajo listi iz Kronstadta, jo načelnik baltiške eskadre admiral Virilov v nekem dnevnem povelju ukazal poveljniku ladij četrte eskadre, naj brezpogojno ima pripravljeno eskadro, da odpluje dne 14. junija t. 1. na skrajni vztok. ZdruiMl ruski eskadrl. Iz Saigona : Admiral Joquieres se je na križarju „Quichenutt povrnil semkaj. Admiral poroča, da vlada na ruskih ladijah železna disciplina. Poročevalec lista „JfIanoiu, ki je zašel v Port Dayot, je bil vjet od ruske eskadre, potem pa, ko je stvar pojasnil, prisrčno vspre-jct. Častniki pripovedujejo, da niso od meseca februvarija Še stopili na suho. Pričakujejo pa kmalo boja. Združeni eskadri nameravati odpluti v Vladivostok l Skupna eskadra šteje 60 ladij. -' Japonska lo Francija. „Echo de' Pariš" javlja iz Tokia, da prirejajo japonske trgovske zboruice zborovanja, na katerih se dela na to, da se pretrgajo vse trgovske zveze s Francijo. Japonci niso več zadotoljni z admiralom togo. In Loudoua javkajo: Japonski Usti so začdi ostro pisati proti admiralu Togu iu kri-Ukovati njegovo postopanje, polže ga, da je .neodločen, slab in strahopeten, ker ni mogel preprečiti, da bi se ne bilo združilo rvsko brodovje.. Nekateri časopisi celo »izražajo boja-.sen, da, ho$p grehi admiralov uničili vse sijajne aspehe japonske armade v Mandžuriji. Kazburjenje prebivalstva narašCa vsled teh napadov tako silno, da so bile oblasti prisiljene doloSti varnostne odredbe v zaSčito To-gove rodbine. r Poškodovani Japonska »rta. »Dailv Telegraph" poroča iz Toldja: V vihkrju, M je razsajal več dni, je križarka nNekkomBru" pri Fuzanu obtičala na skali in bila nevarno poškodovana. Trije parniki se trudijo, da bi jo rešili. Topa admiralska ladja ponesrečil*? Poročilo, da je Togova admiralska ladja zadala ob skalo, je še nepotrjeno, vendar pa je verjetno vsled poročila, da so videli v korejski cesti, kako so droge ladje vlekle veliko vojno ladjo. Seveda je ondi vladala gosta megla, Vsakakor bi težka poškodba japonske bojne ladje opravičevala ton japonskih pritožb pri francoski vladi V tem tonu se vidijo ne« pokrite skrbi, da, celo pesimizem glede prihodnjosti. Brodoili alairala Top. - Kje Je? Iz Tokija poročajo berolinskemu listu „Lokal-Anzeiger", da je popolnoma neznano, kje da se nahaja brodovje admirala Togo. Posadka brodovja ne sme pošiljati svojcem ni-kakih pisem, ker je vsako dopisovanje prepovedano. Kje ]e lendir Togo? Iz Londona se poroča sedaj, daje večji del Togovega brodovja skrit v južnih pristanih otoka Formose, in da hočejo Japonci naskočiti rusko brodovje najprej že pri tem otoku. 0 baltiške« brodoiju. Obe ruski floti sta se dne & t. m. združili izven indo-kitajskih teritorijalnih vod. Ladije so odrinile na visoko morje ter so dne 14. t. m. odplule v vztočni smeri. Lazaretna ladija „Orel" je nameravala odpluti v Šangaj. Admiral Jouquieres poroča, da je na svojem inšpekcijskem potovanju ob anamski obali za-dobil povorjen utis. Brzojavka iz Singapora poroča: Poveljnik parnika „Segoira" javlja, da je blfeo predgorja Varela, ležečega 40 milj severno od zaliva Honkoe, plul mino ruskega brodovja, ki je obstojalo iz 42 ladij ter počasi plulo proti Japonci za mir? V,Washington je došla baje brzcjavkaz japonskimi mirovnimi pogoji. A v Rusiji se nihče ne zmeni za to. Car stoji na stališču, naj se vojna nadaljuje, dokler se položaj Rusije v vzhodni Aziji ne izboljša. Japonska izgube pri Mukdeno. Japonski ujetnik pripoveduje, da je japonski kontingent že izčrpan. Sedaj kličejo pod orožje že stare in mlade, slabotne in nevajene ljudi. Pri Mukdenu je bilo ubitih 12.355 Japoncev, pogrešajo jih 1359, težko je ranjenih 49.600 lahko 36.000; skupno so Japonci imeli pod Mukdeuom izgub čez 110.000 mož. Kaj noče Japonska. Bivši japonski ministerski predsednik Okuma je dejal dopisniku pariškega „Jour-nala", da bo Japonska pri sklepanju miru odklonila vsak predlog, M bi omogočil Rusiji, da poplača svoj poraz Japonski. Japonska mora biti razsodnica nad daljnim vzhodom, >Mi bi ne bili zadovoljni, ko bi dobili nadvlado nad Korejo in v posest poluotok Ljao-tun s Port Arturjem in Daljnim ter otok Sa-halin. Ako ostane Vladivostok ruski, mora ostati le kot trgovska Inka in ruska oblast se mora ustaviti, kakor pod Nikolajem I. ob Amurju. * Japonci so zasedli v Mandžuriji prelaz Jandilin. Pri Šahotse so bili odbiti, istotako pri Seomoku. To so le majhni spopadi. — O gibanju ladijevja ni nikakih poročil. Tli Ifl Inozemske zdravniške avtoritete ra-devolje pripisujejo svojim na protinu in rev-matizmu bolnim Zoltanovo mazilo, ki že po prvikratni vporabi pomaga. Steklenica K 2. — B. Zoltan, Budimpešta, V., Szabadsfig-tei. Razgled po svetu. Spuičeoje rajne ladij« i morje. — Jutri 21. t. m. ob 11. uri zjutraj spusta v Trstu v morje v ladijedelnici tehničnega zavoda najnovejšo avstrijsko vojno ladijo, ki se krsti na ime: „Nadvojvoda Ferdinand Maks". Vojna ladija, ki je izdelana iz materijah* avstrijske provenijence, je tretja ladija sedaj najmočnejše divizije naše mornarice. Dolgost ladije znaša 118.55 m, največa širokcst; 21.72 m ter obsega ladija 30.600 tonelat. Jakost posameznih oklopov je mej 40 in 240 mm. Stroji indici-rajo maksimalno 14.000 konjskih sil ter podeljujejo ladiji hitrost 19.25 morskih milj na uro. Glavno armiranje obstaje iz Štirih 24 cm brzostrelnih topov, ki bljuvajo 215 kg težke kroglje z začetno hitrostjo 750 m in s pro-bojno sild za 400 mm najboljšega utrjenega kromnikelnastega jekla. Topovi nosijo kroglje do 16 km daleč. Nadalje pride na ladijo dvanajst 19 cm.skfli brzostrelnih topov, dva jeklena 7 cm.ska topova, 22 brzostrelnih topov (in sicer dvanajst 7 črnskih in deset 37 mm.skih mitraljoz), slednjič Štiri 8 mm.ske mitralježe. Ladija bo imela 2 podvodna lan-cirna aparata, sistema Armstrong, za 44 cm.ske Whitehead-ove torpede. Teža torpedov bo znašala 560 kg. Za razsvetljavo bo skrbelo v notranjih prostorih približno 700 žarnic, zunaj pa sedem obločnic z močjo 25.000 svpč. Atentat t ilmftm na karavanski železnici. V Celovec je dne 16. t. m. dospel z Dunaja sekcijski načelnik Wnrmb ter Šel v Kožno dolino, kjer se je pred dnevi dogodila eksplozija na tamošnjem viadutku. Konstatovalo se je, da je 19 metrov dolgi in 30 metrov visoki viadukt na treh obokih močno poškodovan; srednji obok je popolnoma razdejan. Škodo cenijo na 20.000 kron. Dalje so konstatovali, daje zaloga dinamita tvrdke Doderer slabo zaprta. 'V zalogi je bilo 15H5 kilogramov dinamita. Orožniki iščejo storilce in so že aretovali nekega italijanskega delavca, ki je na sumu, da je ukral dinamit ter izvršil zločin na viaduktu. V pol nre oddaljeni vasi so baje slišali <» detonacij med 12, in t. uri po polunofii. Nova šola družbe sv. Cirila in Melodija v Istri. — Dne 15. t. m. je odprla naša šolska družba šolo v Sušnjevici. Takoj prvi dan se je upi-salo nad 60 otrok v/lic vsej nasprotni italijanski agitaciji. Na Ogrskem še vedno ni prišlo do sestave ministerstva. Vsi dosedanji poskusi so se izjalovili. Sedaj je minister Bnrian oni, ki ima nalogo, pripomoči do sestave novega ministerstva. Baje je pooblaščen ponuditi opoziciji, kar hoče krona sploh dovoliti. Ako tudi Bnrian ne doseže nikakega uspeha, se imenuje 'nemudoma uradniško ministerstvo. Nov atentat na Ruske«? — Baje se je izvršil atentat na guvernerja v Varšavi z bombo. Zadet pa je napadalec, ki je umrl, in ranjenih več oseb. Guverner je nepoškodovan. Predor skozi Karavanke je bil predrt v sredo dopoldne ob 9. uri- Papaževega tajnega komornika so zaprli, ker je na ulici uganjal iridolinstvo. Žrtev je neki deček. Ta sveti mož se piše Mac-Kut ter ima odlikovanja raznih držav. »Slovenska Matica" vabi na redni občili zbor, ki bo dne 7. junija t. I. v Ljubljani v „Mestnem domu". Proti glagoliCI. — Sedaj, ko so poklicani v Rim škoije iz naših dežel na posvetovanje o glagolici, so spravili laški hujskači iz Istre v Rim deputacijo občin Čres, Lnšinj mali, Lušinj veliki in Osar, da bodo protestovali proti rabi glagolice. Baje sprejme papež to deputacijo te dni. Češki deželni Zbor. — Deželni zbor se je sešel 18. t. m. ter je imel formalno sejo,, na kateri je deželni odsek predložil proračun za leto 1905., ki zaključuje z nepokritim primanjkljajem 13 in pol milijonov kron. Med došlimi vlogami se nahajajo interpelacije radi prepovedi nemških hišnih in drugih nasipov v Pragi, potem radi ustanovitve okrožnega sodišča v Trutnovu in spremembe deželnega reda glede sestave deželnega odbora. Prihodnja seja v ponedeljek. Ustaja V Arabiji — Petrograjski list „No-voje Vremja" je prejel poročilo iz Adena, da je pri Lenao padel načelnik turškega gene-; ralnega štaba, Issel paša, tej da je 3000 turških vojakov pobegnilo v ustaški tabor ter se branijo vojevati proti svojim sovercem. Položaj v Arabiji je zelo kritičen. Usoda ruskega vseučiliškega profesorja na Ogrskem. — Rusko naučno ministerstvo je poslalo vseučiliškega docenta Petra Aleksan-droviča Zabolotskega v inozemstvo, da prouči metode drugih tujih vseučilišč in spozna literature drugih slovanskih narodov. Šel je najprej v Berolin, od tam v Prago in na Dunaj, kjer je Študiral češko in slovensko slovstvo. Od tam je odšel čez Budimpešto v Belgrad ter nameraval priti na shod slovanskih časnikarjev v Opatijo in od ondi v Ljubljano, da bi bolje spoznal slovenski jezik in slovstvo. Bil je izredno blaga, tiha duša, popolnoma vdan znanosti in brez vsakega političnega mišljenja. Toda imel je neko strast, ki ga je na poti iz Belegagrada v Opatijo spravila v nesrečo. Ljubil je lepoto prirode in semtertje tudi fotografiral kakšno lepo okolico. Ko je v Novem sadu hotel nekaj fotografirati, ga je vlada, ki ga je imela na sumu, da je ruski ogleduh, prijela in dala zapreti. Revček je moral v luknjo, pobrali so mu vse reči, rokopise itd. Seveda so bili s tem vničeni tudi vsi njegovi načrti. Car Nikolaj 1. In poveljnik straže. — Car Nikolaj I. je prišel pozimi do sobe komandantn dvorne straže ter pogledal skozi okno. Oficir je sedel na stolu ter spal. Car vstopi ter zagleda pred oficirjem kos papirja, na katerem je bilo napisano: Stanovanje, hrana, itd. 2000 rubljev, obleka in zabave 2600 rabljev, dolg 3000 rubljev, pomoč materi 400 rubljev, vsega 8(J00 rubljev. Dohodki 4000 rubljev; deficit 4000 rabljev. Kdo ga plača ? Car je podpisal pod vprašanje Nikolaj ter odšel. Drugi dan je dobil 4000 rubljev in carjevo pismo, da naj drugič spi, kadar ima čas za to, sicer pa naj služi vemo carju in mater naj bolj podpira. M. U. D Dereani zdravi v Gorici Stoli)! te§, 2. I- Razglas. Dne 19. julija 1905 ob 10. uri do-,poludne se prodajo pri podpisani sod-niji v izbi št. 3 na dražbi torjatvo Mihe S termami a v Sv. Luciji v znesku K 2020 75. Varščina znaša K «50; najmanjši ponudek K 200. C. kr. okrajna sodnija Tolmin Odd. II. 15. maja 1905. Snr» Samoigralnl -% tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd P Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hiinili L GhristoflB & C.iE Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. *— V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsiei comp. ftsdomoitek i« Paf n-Exp«ller je splošno priznano kot tovrstno bol blažajoče mašilo; cena 80 vin., K 1*40 in "K 2 se dobiva v vseh Iekarnrh. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, nuj se jemlje le cr.ginalne steklenice v Skatliah z našo zaficitno znamko , Sidro* iz Mentorjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ^RICHTERJEVA LEKARNA r^ +1 k ..zlatem leva" v Pra^l f& Ji) Elisabethgasse St. 5 nova. lil SV/J Dnsvno razpoliljanje. tt\I I telefonov, plina in vode. I Poprave-se-Jzvr5ujej© hitro In nO cenL iTiFOtO^&ilpl Gorica, za Tojainico. I Precizijska Mavrica predmeti* za me«. | i Bogata zaloga > [ raznih predmetov za razsvetljavo zu pllnovo > in električno lur. ^ Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. — p Popravljalnica au omobilov, molociklov in dv«-.- > ' kole*. — Delavnica za pobnkrenje in poniklanjc* L — Purnpe, železne in kovinske cevi. Zaloga p mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih > britev, ikarij itd. p, **«**4Mfe»4MMfe***#4fe Ogrska cvetlična paprika iz Segedina I. vrste, sladka, garantir. pristna, priznano izvrstno vrste. Lastni pridelek kg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franka. Nadaljne posebnosti: slanina, Ogrski salami Ud so zaračunajo najceneje- Razpošlijalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagasse 22. ##**r#^r##***** Bcižjas'L Kdor trpi na liozjasti, krčili in drugih nervoznih iKiltv.nih, noj zahteva knjižii-o, .) teh L\,ioznih. Doliiva so zaMo.ij in f ranko v priv. Schwanncn - Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici — ul ca Vetturini it. 3. *-* Pfaff-ovi šivalni stroji EPC* so najboljl. "ENJ To sliši kupec sicer o vsakem izdelka in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nil v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naii več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Plaffovim. ffaffovi šivalni stroji L!Š«™.po 1Wclni dobi Se vednc ffaffovi šivalni stroji SrL?SS2?za domačo rab0 ln IHaffnui tiualfli efrnii so posebno pripravni za umetno vezenje flallUfl Olvallll allUJI (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. v —zi^? - -:-^ ffaffovi šivalni stroji-&&-LtŠ^«^-*?!»™._ Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje. laloga ?faffovih šivalnih in drugih strojev v Corici via lunicipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA. ropiavljalnicu Šivalnih strojev, dvokolen Nunska ulica 14 mm Mizarska zadruga **1 v Gorici Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarn« s strojeviilm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useti siogou tor sprejema v delo vsa večja stavbena dela.. Podružnica v Trstu Via dl Plasza veerjila 1. podružnica v Spljotu. Zastopstvo Y Orl|entu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Mm & (M : v Gorici krčmar in zidarski mojster na Vrfcovljah št. .SO „~Na Planini" izvršuje vsakovrstna zidarska in stavbarska dela, katera izvršile natanjčno in točno po vsakem obrisu. Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela in črna vina. Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne. Lekarnarja A. THKRRT-jev BAL2AM pristen Ie x RHkcnni varstveno znamko želena nuna. Najstareje ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kaslju, ribanju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgufri, zaprtju, napihovanju, iafluesci, ranam, zobo-bolu Ud. Frauko na vsako' poŠto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvoj-nLtih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatin steklenic 15 K. #82 Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentroi.) RajmoCneJie Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo prt zastarelih bolečinah in ranah. Stam*«sprem-mco in poštnino vreč: 2 lončka K 3*60. Pri tno jedino iz lekarne pri angelja varnhn A. TBIERBJ-Ja v Pregradi ?rl RogatCtt-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. )a ta zdmvila gt.tovo uSinknjejo ter ho nenadumestna, pričuje bro5iiri<;a..s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pndjana zastonj balzamu, ali se i»to dopožljo posobej na zahtevo. Stclrrifrgšf.9 (PiszzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelj." št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let.