Posamezne številke t Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1' . TABOR" »baja vaak dan, razven nedelje >“ praznikov, ob IS. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10-—, zaino-■emstvo D 18 , dostavljen nn dom D ll*~* izkaznice PIO—, inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA"' MARIBOR Jurčičeva ulica štev. h Poštnina plačana v gotovina Cena današnja štav. 75 para TABOR 'onmeme števflliei Navadno Din ■—'7$, ob nedeljah Din 1'—, UREDNIŠTVO •e nahaja v Mari boru, Jurčičeva u!. št. 4» L n a cist rop jr. Telefon intsrurb at. 27^ UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno Tel* fon it* 24. — SHS pošt n očaka w račun štev. 11.787. Na naročila brei denarja ae m* onitu, — Rokopisi aa ne vračaj* Naslov 1 Maribor, sobota 13. decembra 1924. CURIH, 12. dec'. (Izv.) Sklepni tečaji. ■Pariz 24.24, Beograd 7.75, Praga 15.54, Milan 22.72, Ncwyork 516.40. ZAGREB, 12. dec. Pariz 360-365. Švica* 1299—1.109, London 313.10—315.10, Dunaj 0.0035—0.0955, Praga 201—204, Milan 268.90 —289.90, Newyork 66—67. Nimiievi sestanki v Rimu. Sestanek z dr. Griinbergerjem. Avdi jenca pri italijanskem kralju. Chamberlaina. — Sestanek s Mussolinijem. — Obisk BEOGRAD 12. dec. Iz Rima poročajo: Avstrijski delegat v svetu Društva narodov Granberger je včeraj dopoldne obiskat našega zunanjega ministra Nincica in se je razgovarjal z njim zastran ukinjeni a sekvestrov. Govorila sta tudi o dunajskih trgovinskih pogajanjih med našo državo in Avstrijo. Ninčič je izjavil. da je naša politika ivapram Avstriji slejkoprej enaka. Ob pol 12. uri je Niučiča sprejel v polurni avdijenci italijanski kralj Vit-io-rio Emanuele. Kralj se je zanimal za položaj v Jugoslaviji. Ob tej priliki je kralj naglasil, da mora Jugoslavija dobiti na razpolago tudi železniško progo Postojna—Reka preko Sv. Petra. . Po avdijenci se je kralj podal z nan1.' etrom Ninčičem v jedilnico, kjer je bil njemu na čast prirejen dejeneur. Navzoči so bili tudi Mussolini, naš rimsai poslanik A n ton i jev i p ter drugi člani našega poslaništva. Po Aejenerju sta kralj in Ninčič nadaljevala razgovor, ki se je su- kal okoli ureditve jugoslov. italijanskih odnosov. Minister. Ninčič je izjavil po avdijenci, da je zelo zadovoljen z njenim potokom. Zatem je dr. Ninčič odšel v angleško poslaništvo, kjer se je sestal z* angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom. Chamberlain se je zanimal za naš notranje politični položaj, potom pa za odnose napram sosednim državam, oso-bito nasproti Albaniji. Kazal je veliko skrb radi najnovejših dogodkov v tej nemirni državi. Dr. Ninčič je izjavil, da naša država spoštuje neodvisnost Albanije in se no vmešava v njene "notranje razmere. Potem je imel Ninčič še sestanek z Mussolinijem in je predlagal, da naj Jugoslavija in Italija podpišeta tudi letos izjavo, da ne bo druga drugi posegala v notranje razmere. Zvečer je bil na kapitolu slovesn sprejem tujih diplomatov in državnikov. — Navzoč je bil tudi Ninčič- Stanovanjski zakon podaljšan. Naredba ministra za socialno BEOGRAD, 12. dec. Danes je minister za socialno politiko Gjuričič podpisal na-redibo o ureditvi najemniškega in .stanovanjskega vprašanja. Naredba. se glasi: § 1. Stanovanjski Zakon z dne 31. dec. 1921 ostane v veljavi do 1. maja 1925. % 2. Ta naredba postane veljavna 'ta-' politiko. — Do 1. maja 1925. koj, ko jo podpiše kralj, vendar pa zado-bi pravno moč šele .s 1. januarjem' 1995. V komentarju, ki je priložen odredbi, se nagluša, da je. vzakonjena s sklepom ministrskega sveta hi kraljevim podpisom. V ta namen .se bo danes popoldne sestal ministrski svet. Nemiiia se zopet ? Vesti o senzacijonalnem poročilu BERTJN. 11. dec. Razni listi poročajo iz Pariza, da je tarnusnja izdaja »Daijy Nevvsa« objavila poročilo, ki ga ‘e predložila vojaška kontrolna komisija o razorožitvi Nemčije in ki prihaja k nastopnim senzacijonalnim sklepom: 1. Mcdzavezniška kontrola ni mogla doseči uspehov, ker so nemške oblasti vstrajno in dosledno Sabotirale delo komisije. 2. Vsled tega nc bo moglo Društvo nu-rodov ugotoviti, ali je Nemčija resnično razorožila ali nc. mednarodne kontrolne komisije. 3, Nemčija colo nadaljuje z oboroževanjem. Organizirala je zopet svoj generalni štab in je danes /v v stanju, da začne novo ofenzivno vojno. 4. Nemčija razpolaga razen z »Reichs-ivehrom« (državna hramba) še s 100.080 mož oborožene policije. 5. Stroji za izdelovanj* vojnega materijah! niso biii uničeni, topovi in muni-cija se izdelujejo ■" množinah. Berlinski listi izražajo v splošnem dvom, da bi kontrolna komisija resničn-o predložila poročilo v navedenem smislu. Doma in po svetu. — Himen. Dne 9. trn. se je poročil v Sv. Križu pri Rog. Slatini nadučitelj g. Miloš Verk z gdčno učiteljico Marto Se kirnikovo. Vrlemu somišljeniku iskrene čestitke! — Smrtna kosa. V pretečenem tednu je v Poljčanah zadela kap blago gospo Elizo Bohaik. Po dveh dnevih trpl.lpn.ja je zlato srce izdihnilo v dobi 83 let. Kako je bila spoštovana in ljubljena, je pokazala velika množica ljudi pri pogrebu. — Kako kaznujejo Francozi državna uradnike, ki so proti državni obliki. — Francoski ministrski predsednik Horri-ot ki mil ne nvore nihče očitati, da ni prepriča pristaš široke demokracije in politik globokega socialnega čuta, je izjavil minule dni, da uradniki in učitelji, ki so bili odpuščeni zbog komunistične propagande, ne bodo znova sprejed v državno službo Vlada je namreč odpustila celo vrsto komuni stičnih hujskačev, ki so rovarili proti državni obliki Francije in ki bi jo radi s pomočjo komunizma podredili nemškemu vplivu. Ti ljudje so zaprosili za zopetni sprejem v državno službo, toda vlada jih je odklonila. Pri nas so bili nekateri nasprotniki državne oblike, stabilizacije in notranjega reda samo vpokojeni, P a je nastal strahovit krik o reakciji. V Franciji pa najbolj svobodoljubna vlada naravnost odpušča take državno nameščence, ki hočejo na ljubo tujcem razrušiti državno neodvisnost Francije in jo podrediti oblasti III. internacijonale. — »Jadranska Straža« podružnica v Ptuju priredi svoj T. redni občni zbor v sredo dne 17. decembra 1924 (na dan rojstnega dne Nj Vel. kralja) takoj po slavnostni službi božji (ob 10. uri dopoldne) v veliki dvorani Mestnega urada z dnevnim redom, ki ga določa ^ 15. društvenega pravilnika. Udeležba za člane obvezna. Ilva požara v okolici Hoč. Dne 6. decembra zjutraj je izbruhnil požar v hiši kočarja Janeza Čretnika v Hotinji vasi št. 26. Zgorelo je leseno, z opeko krito ostrešje in razen raznih malenkosti na podstrešju še 3 šivalni stroji. Posestnik je bil dobro zavarovan. Požar je najbrže zanetila njegova žena, ki je s petrolejko iskala na podstrešju perilo. — Dne 11. dec. okoli 3. ure zjutraj pa je začelo goreti pri posestniku Štefanu Plečku v Rogozi st. 37 Požar je uničil podstrešje, kjer je imel posestnik shranjeno gospodarsko orodje in razne pridelke, Zgoreli so tudi hlevi. Živino so o pravem času rešili, tudi z opeko kriti del hiše so sosedi obvarovali pred ognjem. Požar je nastal vsled neprevidnosti domačih kadilcev. — Nezgode slovenskih mornarjev pri Šibeniku. Iz Šibenika poročajo: Mor- narji, gojenci 2. tečaja podoficirske šole vojne mornarice v Šibeniku, so minule dni plavali na neki jadrnici po vzburka-heni morju izven šibeniškega zaliva. — Vsled močne burje se je ladja preobrnila in vsa posadka — 14 mornarjev, razven dveh vsi Slovenci — je bila. v hipu sredi divjih morskih valov. Fantje so se več ko eno. uro borili z valovi na življenje ali smrt. Nazadnje so jim tovariši prihiteli na pomoč z motornim čolnom in jih ■tako rešili sigurne smrti. Vsi so so srečno vruili v pristanišče. — Sokolski dom v Šoštanju je bil v nedeljo 7. trn. slovesno otvorjen. — V Avstriji ne bo telefonsko stavke. Iz Gradca poročajo, da je odvrnjena nevarnost telefonske stavke v Avstriji, ki je grozila še včeraj.A — London v megle Ogromno velemesto London, ki je znano radi svoje megle, je predvčerajšnjim pokrila tako gosta megla, da že 50 let ne pomnijo enake. Megla je tako gosta, da sploh ni razločka med dnem in nočjo. Električne luči gore brez nehanja. Nastale so ogromne prometne težikoče in število človeških žrtev, ki jih nekaj zahteva poulični promet skoraj vsak dan, je znatno naraslo. Tatovi imajo srečno in bogato žetev. Ustavljen je ves rečni in zračni promet. — Prošnja. Vsled strastne ljubezni sem zagrešil zločin, za katerega se pokorim že 16 let. Kmalu bodem zopet prost; a svoboda zlata .ie za mene groza: — slep sem. S poštenim delom bi rad izbrisal svoj greh. Za telesno delo nisem. Popeval pa bi stare ljudske pesmi, ki mi jih' je vsadila v srce stara dobra mujka; tudi svoje skromne pesmice bi pel v smislu dičnega goričkega slavca, da »To bode najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti!« Glas moj pa ni več čist kakor nekdaj; kriti bi ga moral s primernim godalom. Po kitari koprni moje srce! A kako si jo naj kupim revček, zapuščen in zavržen ... Morda pa sameva v -kakem prašnem zaboju »tara kitara? Plemenitim darovalcem in dobrim darovalkam bil bi hvaležen do smrti. Kitara naj bi se poslala na »Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence«. — Vprašanje uradniških legitimacij za železu, vožnjo. Prejeli smo: Ker nove uradniške legitimacije ne morejo biti izvršene do konca tega leta in jih tiskarna niti ni I do tiskala, je gospod Minister saobračaja z odlokom M. S. br. 27019-2 odi’edil, da, se stare legitimacije ne podaljšajo za leto 1925, pač pa smo direkcija na prošnjo izdati prosilcem, kateri so uradniško legitimacijo že zaprosili, pa še ne prejeli, nakaznice za vožnjo l>o polovični ceni, kadar za to zaprosijo preko svoje nadležne oblasti. Kadar se bode že zaprošena legitimacija za povlastice rodbinskim članom in penzijonistom izdala, se bode v njej črtalo toliko rubrik, kolikor se je izdalo na račun nakaznic. — Pozor, izseljenci' V Auveirsu je bilo nedavno aretiranih •' - Poljakov, ki so imeli potvorjene potne listine za Združene države S. A., malo prej pa v Mar-solju 55 izseljencev tudi s potvorjenimi potnimi listinami. Zato r^zor! — Ne v Belgijo in F. jo! Oblastva so bila opozorjena, da hodijo mod ljudstvom sumljivi agenti, ki nabirajo delavce za belgijske in francoske rudnike. V veliki večini slučajev zabredejo taki delavci v obupno razmere, ki v teh državah vlada velika brezposelnost in nekvalificiranih delavcev prav nič ne pogrešajo. JDS. Zopet nova krajevna organizacija JDS. Demokratska misel v mariborski oblasti se lepo razvija. Poleg nove organizacije v Mežici, ustanovljene v nedeljo 7. tnu sc .N istega dne ustanovila nova krajevna organizacija Demokratske stranke v popolnoma kmečki občini Sv. Štefan v Šmarskem okraju. Še ni dolgo, kar je »Slovenski Gospodar« od tam vedel poročati, da v štefanski fari sploh ni nobenega demokrata. V nedeljo. 7. pa se j-o ustanovila Krajevna organizacija Leto: V. — Številka : 284. JDS, kateri na čelu stojijo sami vrli kmetje in sicer Janko Koprive iz Babnih brd kot predsednik, Fran Jazbec iz Babne gore kot blagajnik, Martin Strašek iz Grobele kot tajnik, tr Ljudevit Vrečko in Anton Slatenšek kot odbornika. Tako smo štefanski demokratje dali najboljši odgovor »Slovenskemu Gospodarju«. Živeli! Krepko naprej! Proslava Žižkove petstoletnice v Mariboru. Nedavno so Čehi širom svoje domovine in tudi daleč v tujih naselbinah proslavili SOOletnico smrti narodnega junaka Jana Žižka, Kdor količkaj pozna češ-' ko zgodovino, ve, kakšen sloves ima samo ime tega husitskega vojskovodje, ki ga Čehi imenujejo s ponosom:, simbol češko svobode in proti germanskega odpora. Žižka je postal pod vplivom Jana Husa eden najvnefejših bojevnikov češkega duha; že v tistih dneh — za Karla IV. — se je jasno zavedal, da gre češkemu človeku in češki besedi enakopravno mesto na dvoru in v cerkvi. Več let se je mudil na Poljskem, kjer se je v vrstah Jageloncev bojeval proti nemškemu vi težkemu redu. Na Češko se je vrnil sto-prav po Husovi smrti, ko je husitsko gibanje dobilo socialni in vojaški značaj. Najprej je začel na južnem Češkem an-tifevdalni demokratični pokret proti grajščakom, nato pa je nadaljeval v Pragi oster boj proti Karlovemu nasledil i k u Zigmundu. Zdaj so se začeli, vel eza-nimivi boji. ki jim je stal na čelu hrabri, izurjeni vojskovodja Jan Žižka, Žižkova vojska je bila nekaj posebnega: sam papež Pij II. je dejal, da Žižkovi vojaki boljše poznajo sv. pismo nego italijanski prelati. Bili so »božji bojevniki«, ‘borci za pravico, za duha svobode in resnice. Dolgo so trajali husitski boji in burna so bila leta Žižkovega vojaškega življenja. Vsa češka in druga objektivna zgodovina priznava, da. je bil Jan Žižka e-den najizrazitejših slovanskih tipov 15. stoletja. Ta junak, davni bojevnik za tiste politične in narodne ideale, ki jih je uresr ničil šele današnji, z Žižkovim duhom odpora in vere v pravico prepojeni češki rod, — zasluži, da se ga ne spominjajo samo Čehi, ampak tudi ostali Slovani. Pozno sicer, a vendar ne prepozno bo tudi Maribor položil svoj skromni venec pred nesmrtno senco junaka Žižke, ki je pred 50(1 loti umrl na dolgi fronti slovanskih narodov proti germanskemu impe-rijalizmu in nasilju. V ta namen bo JugjDslov.-Češkoislovaš* ka liga priredila skupno s Češkim klubom v soboto dne 13. tm. v Narodnem do« 11111 Žižkov večer s predavanjem češkega rfljaka, ljubljanskega vseuč. prof. g. ar. Vaclava Buriaua. Mariborske vesti. Maribor. 12. decembra 1924. Umor v Studencih. Čevljar Miki umoril ženo in pobegnil. 5 letno hčerko pogrešajo. Danes zjutraj so vajenci in pomočniki čevljarskega mojstra Vincenca Miki a v Studencih,- Aleksandrova c. 13, prišli na delo. Takoj v prvem hipu se jim je zdelo čudno, da še delavnica ni bila s cestne strani odprta, kakor vsako jutro doslej. Zavili so okoli hiše in krenili skozi zadnja vrata, ki vodijo v kuhinjo in odtod v spalnico in delavnico. Vrata so bila odprta. V stanovanju ni bilo nikogar. Ko so prišli v.delavnico, se jim je nudil strahoten pogled. Mojstrova žena Terezija Miki je ležala mrtva v luži krvi sredi delavnice, obrnjena z obličjem k podu. Očivldno je bilo, da je bila ponoči umorjena. Takoj so obvestili sosede in nato orož-ništvo v Studencih, ki jo delavnico jn stanovanje zaprlo in odredilo komisijo-lialno preiskavo. Sodna komisija bo preiskala umor fin licu mesta danes popoldne Im Tiio. c« n ti Pri dopolnjevalcu jeva 2775 zabele Cene dopolnjenih steklenic Stev. O 1 Din 5-— 10-— 17-- 36’ nai se pazi na to, da se sabela dopolni iz Maggi-jeve velike c«igi- \ , ,. 'jr ‘ nalne steklenice, ker «se v teh steklenicah po zakonu sme shranje-vati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega. awsš?& WW»|>!lwgPiWH Bada&iifebUuG.I iapremenilo. O stvari je bil takoj obveščen polki j siki komisarijat, ki je razposlal svoje detektive, da iščejo morilca. Nedvonii.o je, da je Terezijo Miki umoril njen mož čevljarski mojster Vincem« Miki. Sosedom je znano, da nista živela v dobrih odnošajih. Zakonca sta se pogosto prepirala in je redkokdaj posijalo solne e miru v njiun zakonski dom. Čevljar Miki je namreč pobegnil in nihče ne ve, kje se sedaj skriva. Sosedje trde, da so ga videli snooi okoli Vt na 9. uro. Ali se je umor zgodil že v večernih nrah, ali pa šele ponoči, tega za sedaj ni moči ugotoviti. Zanimivo je, da je z očetom pobegnila 5 letna hčerka, ki je tudi niso našli v stanovanju in jo je oče bržčas vzel s sabo ali pa kje skril. Rana je na vratu in kaže, da je bila zadana z nožem. Po oblačilu ranjke je soditi, da se zakonca še nista vlegla in je najbrže žena zbežala pred možem v delavnico, kjer jo je ta obvladal in ji zarinil nož v vrat. Nadaljna preiskava bo dognala ozadje in druge podrobnosti te rodbin-Vc ža-loigre. * m Himen. V cerkvi sv. Magdalene sta se poročila dne 11. tm. g. Franjo Rodošek, magistralni tajnik v Mariboru in gdč. Margareta Schara iz Maribora. Priči sta bile gg. dr. Ivo Vrečer, »rezki komisar, za nevesto in Rihard Vrečer, železniški uradnik, za ženina. Bilo srečno! m Društvo Jadran ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 13. tm. v gostilni »Pri plzenski m viru« Tatenba-rhnva ul. (nasproti policijskih zaporov). Začetek ob 8. uri zvečer. Udeležba je zn člane obvezna. m Iz Ljudske univerze. V pondeljek nadaljevanje predavanja g. arh. Jelenca o gotskih katedralah. Obširneje o tem predavanju in o prihodnjih v jutrišnji številki. . m Proslava Žižkove 500 letnice s predavanjem prof. dr. V. Buriama. Jugoslovansko - češkoslovaška liga bo priredila v soboto dne 13. tm. v restavracijskih prostorih (»kmečka soba«) Narodnega doma predavanje profesorja ljubljanske univerze g. dr. Vaclava Buriana o češkem narodnem junaku Janu Žižki. Kdo je bil Jan Žižka, poročamo na drugem mestu. Želeti je, da se zanimivega predavanja iz češke zgodovine udeleže vsi člani Lige in kluba, pa tudi drugi, ki te zanimajo za slavno poglavje slovanske preteklosti. Saj smo Slovenci živeli v podobnih razmerah in se borili na ravno isti protigermanski fronti, na kateri je Jan Žižka s svojo husitsko vojsko pred več kot 500 leti pokazal svobodoljubje češkega naroda in globino češkega duhh. Vstop k predavanju je popolnoma prost. Po predavanju bo prijateljski sestanek. m Klub »Grohar« otvori svojo prvo grafično razstavo dne 14. dec. 1924. ob 11. uri dopoldne v kazinski dvorani ter vabi tem potem mariborsko občinstvo, da se udeleži otvoritve. Za odbor: prof. | Gvajc. m Samomor pred lajteršberskim tunelom je storil brezposelni natakar Lah. — Vrgel se je v sredo pod vlak, ki ga je popolnoma razmesaril. Pri njem so našli nekoliko par denarja. m Za Cankarjev večer, ki ga priredi Sok. društvo v Mariboru v nedeljo, dne 14. tm., v restavracijskih prostorih Narodnega doma z začetkom ob 20. (8.) uri, je prevzel recitacije br. strok, učitelj škof. Z eno recitacijo nastopi tudi naraščajnik Ingolič.. — Ker ni vstopnine in sodeluje tudi društveni orkester, je pričakovati obilne udeležbe. m Podružnica »Ferijalnega Saveza« na drž. moškem učiteljišču v Mariboru prirejuje v soboto, dne 13. dec. 1924. ob 8. uri zvečer v slavnostni dvorani tega zavoda »slavnostno akademijo« ter s tem vabi širše občinstvo, da po možnosti prisostvuje in prostovoljno prispeva, ker gre v prid pobujočim dijakom po naši lepi domovini Jugoslaviji. Odbor. m Za centralnolf-judsko knjižnico v Prekmurju je neimenovani prijatelj ljud sike prosvete izročil našemu uredništvu 8 knjig oz. brošur. — G. prof. Mravljak je daroval 4 knjige, g. prof. Cestnik pa 2 knjigi. Tako jo v našem uredništvu slranjenih skupaj 19 knjig oz. brošur. m Kaj vse ljudje izgubijo. Včeraj je nekdo »pašel« živo svinjo, ki se je izpre-hajala po Mariboru. Lastnik se ni pobrigal, da bi takoj poizvedoval, kje je bila svinja in kdo jo je ujel. Selo danes je povprašal na policiji, ali vedo za njegovo svinjo. Tam pa imajo neprilikt s takimi »najdbami«, ki nočejo biti nikjer na miru in ki krulijo, kadar je želodec prazen. — Na policiji čakajo lastnika tudi večja svota denarja, zlat naočT.k itd. m Smola zagrebškega vlomilca. Dne. 1. decembra se je prlpeljnl iz Zagreba v Maribor mlodeni”, v krferega se le takoj na kolodvoru zapičilo oko postave in preden se je trogel prav ozreti okoli po postaji, ga je že stražnik povabil s sabo. Oko postave se ni zmotilo, zakaj prvo, kar so ugotovili, je bilo to. da se je mladenič pripeljal brez voznega listka iz Zagreba, Že to je bil zadosten povod, da so ga izročili sodniji radi goljufije na škodo železniškega erarja. — Potem so se vršile nadaljne poizvedbe, ki so dognale, da je mladenič pravzaprav znana osebnost, ki ima v zagrebškem policijskem svetu že priličen sloves. V Zagrebu Pa so ga že dolgo zaman iskali, dasi je njegova stika izšla v policijskem listu. Storil je namreč več vlomov in tatvin. — Imel je smolo, da se je vjel, ko je to najmanj pričakoval. m Iz policijske kronike. Mariji Riedl ob Železnici 12 je nocoj ponoči nekdo u-drl v drvarnico in ukradel 3 kur. -- Straže so vložile prijave o 2 tatvinah, 1 prekoračenju policijske ure, 1 gostilniški goljufiji, o eni zgubi in najdbi. m Mestni kino: »Med zverinami in plameni« krasna cirkuška drama v 5 činih v glavni vlogi Vera Polly, Georg Heint-ich. Ellen Kuerti in Ernst Winar, se predvaja od petka 12. do vključno pondeljka 15. decembra. Kot zaključek se prikazujejo aktualni posnetki -Z III« med poletom in prihodom v Ameriko. m Dediči strica James v Grajskem ki-nu z opico Klo v glavni vlogi, je velikan- ska senzacijonelna igra v 6 dejanjih z izborno naučenimi drugimi živalmi in se predvaja samo še do vključno nedelje. m Kavarna mestni park. Dnevno svira dobro znani in priljubljeni pianist Mir ko Hercer od 21. do - ure. Doh M čez Ciril Met. ul. je električno razsvetljen. 2819 Narodno &3edaS!š£@. REPERTOAR. Petek, 11. dec. »Trubadur«. Gostovan je g. Thiery-Kavčnikove. Sobota, 13. dec. »Razporoka«. Ab. D. Pre- mijera. Nedelja. 13. dec. »Apolonov hram«. Ab. B. Pondeljek, 14. dec. Zaprto. Gostovanje v Ptuju. (Razporoka). Današnja predstava »Trubadurja« se ne vrši za ab. C kot je bilo včeraj pomotoma javljeno, temveč izv. pač pa imajo vsi aboiienti kupone. Današnje gostovanje v »Trubadurju«. Opozarjamo ceuj. občinstvo na današnjo zanimivo gostovanje v operi »Trubadur«. Gostovala bo prva altistka, ljubljanske opere ga Thiery-Kavčnikova, ki šteje partijo ciganke v imenovani opri med ene svojih najboljših. »Razporoka« (Cypriennc). V soboto, 12. dec. se bo vršila premijera Sardou-.ieve in E. Najae-ove veseloigre »Razporoka«. V tem delu, ki je imelo povod, kjerkoli vprizorjeno, vedno lep uspeh, nam slika dramatik razmerje dveh mladih zakoncev, ki sta na tem, da se ločita. Na tem mestu se na lahek, a duhovit konverza-cijski način razpravlja o zakonu, debatira o ločitvi zakona itd. itd. Delo je pisano, v živahnozabavnem tempu, da gledalca nehote potegne za seboj. — Režira g. Bratina. Glavne vloge igrajo ga Gabri-jelčič-Bulogova. g Bratina. Pomilo .sodišče. Maribor, 12. dec. K včerajšnji razpravi o ponarejenih kolkih. V včerajšnjem poročilu o porotni razpravi proti razpečevalcem ponarejenih kolkov je bila obsodba prvega krivca natisnjena napačno. Dobrovnik j» bil obsojen na dve in pol leta težke ječe. Glede drugega obsojenca velja, kar smo sporočili. Požar v Račjem pred poroto. Obtožena sta Emerik Braunsber-ger, roj. 1. 1865 v Cankovi v Prekmurju, pristojen v Podovo, oženjeni koujač, in Roza L a š i č e v a, roj. 1. 1880 v Račjem, množena posestnica tamikaj, prvi da je v noči 4. sept. zažgal gospodarsko poslopje Roze Lašičeve, druga pa. da ga je k temu dejanju nagovorila. Roža Lašičeva je bila lastnica hiše in z n.io združenega gospodarskega poslopja samo do polovdce, lastnik druge polovice je bil njen mož Stefan. Hišo sta imela oddano v najem, gospodarsko poslopje pa sta sama rabila. To poslopje, že precej staro in v razpadu, je bilo prvotno zavarovano na 53.000 K, leto« spomladi pa je Roza La-šičeva zvišala pri zavar. družbi »Jugoslaviji« zavarovalnino na 125.000 din., povrh je pa zavarovala še seno, slamo, vozove in druge premičnine za 50.000 din. V noči 4. sept tl. je približno ob G23. uri izbruhnil v kolarnici gospodarskega poslopja ogenj in je poslopje popolnoma uničil, zgorela je pa tudi večina sena, slame itd. Škoda se je cenila na 87.500 din. Postopanje zoper neznane storilce se je •moralo ustaviti, ker ni bilo nobene podlage za opravičen sum. Čez mesec dni pa je eden izmed Lašičevih najemnikov. Stefan Pajtler, pripovedoval okrog, da je današnji obtoženec Amerik Brauns-berger zažgal Lašičevo gospodarsko poslopje, ker ga je sosed Mihael Šlambcr-ger v kritičnem trenutku zalotil vsega zbeganega na svojem dvorišču. Po kratkem tajenju je Braunsberger priznal, da je res tisto noč bil najprej v Lašlčevl gostilni, kjer ga je R. Lašičeva ponovno nagovarjala., naj zažge in mu obljubljala zato svojo »ljubezen« in pa tudi nagrado. Ko je potem šel iz gostilno mimo gospodarjevega poslopja proti domu, je vrgel v slamo v kolarnici gorečo vžigalico. Svoje priznanje je vzdržal Braunsberger tudi oči v oči napram Lnšičevi. Tudi Roza Lašičeva je končno po dolgsm tajenju priznala, da se je z Braunsber-gerjem res v tem smislu razgovarjala, vendar pa taji, da bi ga bila nagovarjala. Zavarovalna družba bi v slučju, da bi preiskava ne bila dognala krivcev, utrpela škodo 52.661 din., na kateri znesek je razsodišče družbe cenilo škodo. — Ker pa je Štefan Lasič bil do polovice lastnik zgorelega poslopja, trpi on dejansko polovico šikode. Porotniki so potrdili vprašanje krivde. Emerik Braunsberger je bil obsojen na 4 leta težke ječe, Lašičeva pa na 3 leta težke ječe Mnogostranskl hudodelec. Danes je stal pred poroto posestnik Peter M e r 6 n i k v Štajngrobu pri Sv. Treh kraljih v Sl. gor., rojen tam 1. 1875, oženjen, ki je bil obtožen nič več in nič manj kot petero hudodelstev: posiLtva in krvoskrunstva nad lastno komaj 9-letno hčerko Lucijo ter obenem zapeljevanja iste k nečistosti, javnega nasilstv« in prestopka zoper telesno varnost nad svojo ženo Marijo, ter hudodelstva tatvine. Svojo hčerko Lucijo je od spomladi 1. 1923 pa do Velike noci 1924 ponovno spolno zlorabljal, zlasti kadar žene ni bilo doma. Svoji ženi Mariji je. dne 5. in s maja tl. grozil z umorom in jo Istočasno pretepal z železno palico in motikiniml toporiščem. jo vrgel na tla in ji priza-djal lahko telesne poškodbe. Povrh je ukradel Antonu Zemljiču v Štajugrnbu nosilnico za gnoj, Francu Zupetu pri Sv. Benediktu tri nasajene kose s toportšči vred, Francu Ješovniku pri Sv. Benediktu brus z opremo, Jak. Ketišu v Tr.-te-niki eno verigo, Antonu Guzmerju v Staingrabu stenski okvir s 6 šipami in 2 skodelici. Splošno je znan obtoženec kot velik nasilnež v celi okolici. Ženo je ope-tovano trpinčil, jo tepel, zaklenil in ji grozil z umorom; mnogokrat se -e morala pred njim zateči k sosedom. Občina in orožništvo slikajo, obdolženca kot skrajno nevarnega nasilneža On seveda zanika vse razun treh tatvin. Ker se je razprava pričela šele ob 16. uri. bomo objavili obsodbo v jutrišnji številki. Yečia tovarna ob železnici bliu Celia sprejme * 1. ali 15. a nuarjeml925perfektnegakn|l-govodlo bilanclsta. Slu ha trajna. Po'eg plače prosto stanovanje, električna razsVellia ya in event, kurjava. Refllek-tira se le na prvovrstno moč * ve‘letno prakso Začetniki izključeni. Pogoj: SHS držav ljanstvo, vnanje slovenskega, srbohrtkega in nemškega je zika. Dober telovadec pri *So kolu“ in pevec tenorist ima prednost. Ponudbe s prepi i spričeval „Currieulum vitae“, z zahtevki plače in navedbo; samski ali poročen na upravo tega lista pod „Vitrajen 1925“ 2751 3-3 Dobro ohran'ena kompletna spalnica 4500 Din., dve lepi postelji trdi les in d«» nočni omar-ei z ploščo, 10 omar, postelje, stolice, mize, pisalna miza in drugo na pr >-daj Rotovški trg 8 I. nadstr. 'levo. SBI* Natakarica z vnk 30.000 Din na samostojno vodstvo prvovrstne gostilne se išče Ceni. ponudite pod „Gotilna* na upravo. 2811 2-1 Večja ledenica se odda. Mlin ska ulica 23. 2812 2—1 Železna peč večia dobro o hranit na se kupi Tovarna č o kolade, Prešernova ulica 19, • 2804 2—2 Hlev in več a skla i*ča tudi pri p.avno za tvorniško podjetje se odda. M inska ulica št. 23 2813 2-1 'njlgovodkinla, za par me-e-cev -e išče. Reilektaniinje nat se oglase od 12.—14 ur» v Tattenb.-chnvi ulica St. 25/1. 28' '5 2—' Cratek glasovlr Stiitzfliisrel) po ceni na pro aj. Etnrp e er. ieva u ica in 16v*;o kristal.................... „ 14*SO v podružnici JUI.IO OIEINL D. D. Gosposka ulica 7. 2771 o®®®®®®®®® □laioopiaooiaiaraiDiaioiaiaiaio Cenjenim obiskovalcem KAVARNE »EYR0PA“ in ljubiteljem ru«ke pesmi in plazbe invijamo, da prired popularni ruski balalaaa orke,te' »Ja4“ v dneh 12 . 13. in 14. decembra zaporedoma noJovilnt večer, in sice : petek 12 , benelis z or« ,'zbor in solisti poio od O.—1, ure brez odmo ov med iz*a anjem) -oboto 13. benefis so-lis a Vladimir Zorin-a, ne d.jo 14, zbor m sol sti poio na željo občinstva. — n obilni po e' se priporoča 2810 Kavarna »Evropa'1. S Lastnik in izdajatiljr Konsorcij »Tabor«. Glavni in odgovorni aredaik: Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d.« v 51 a t n?'Oni, e neznanca vrnila in sta okoli % na 9. uro prišla v Mikio-vo stanovanje. Ob tem času je nekdo v bližini slišal iz stanovanja krik. ki pa mu ni priisodil posebnega pomena, la.ro ni nihče slutil, da se je ob tem času go-flil v Miklovi hiši strahoten zloom. K a-kor stvari sedaj stoje, bi se lahko domnevalo, da sta se neznanca najprej lotila Miklove žene, ki je bržčas zbežala T,Tpd njima v delavnico in sta jo tu pobila do smrti. Potenn sta šla v sobo, kjer iP spala bletna hčerka na desni postelji, blizu katere stoji omara, ki je v nji imel Miki svojo glavno blagajno Tako vsaj pripovedujejo njegovi po-močniki ki vedo povedan, da je imel Miki v tej omari, ki je oda nasilno odprta, za več sto tisoč kron gotovine. ^u^iliK. je, da so našli v nekem erogen -'njenem predalu 12.000 K denarja in ' potni list, glaseč se na njegovo ■ • Pomočniki pravijo, da e luln to - .• « ka priročna blagajna in j e najorze z; -cinca nista našla. Ko sla s< tedaj lol.m ropa v omari, sc je deklica bržčas predra mila in začela vpiti Zločinca P» pLa -V dala Po glavi in jo pokrila z žimjlieaun Ob 10. uri ponoči so videli Še luc v stanovanju Miklovih. ijetrt ure pozneje pa je nekdo videl taista neznanca, odhajati v ono smer, koder sta. v večernih urah krenila v družbi pogrešanega, morda u-morjenega Mikla, Iz stanovanja ni samo izginil denar, ki o njem pripovedujejo pomočnik; ampak tudi nekaj obleke, večj;j_ un no?.; n n čevljev in drugih predmetov. Ko sta neznanca odhajala, sta, bila tudi obremenjena z nekim tovorom. Nihče pa n: mislil, da sta odhajala po grozovitem zio-činu, ki spada v poglavje \ViId M est senzacij. Kdo sta bila neznanca, je za sedaj zavito v temo, sumijo pa neko osebo, ki je seveda še ni mogoče izdati- Kje je Miki, tudi pi mogoče reči sigurno in ves potek zločina je zgolj kombinacija, zgrajena na nekaterih izpovedbah prič, vendar pa je toliko verjetna, da je dala umoru povsem nov značaj. Dane« popoldne bosta oMucirani trupli Terezije Miklove in njene Sletne hčerke. Dognano bo, kaj je povzročilo njuno sam rt. Oblastveni organi pa pridno iščejo sledove za Miklom. Morda jih skrivajo gozdovi proti Limbušu ali dalije, morda, pa že Drava nesi Miklovo truplo doli na Dravsko polje. Ob sklepu lista so so razširile po Studencih govorice, da so truplo našli. Oroožništvo nami te vesti ni potrdilo. m> Iz Maribora sta. premeščena od 32. art. puka kapetan š n p n t in poročnik Zobec, prvi v Za ječar, drugi v Užice. Oba, gospoda sta uživala med Mariborčani največjo priljubljenost in sta se zlasti udejstvovala pri športnem društvu »Maribor«; bila pa sta tudi vneta člana, sokolskega društva. V znak za-hvalaiosti jima imenovani organizaciji priredita poslovilni večer v torek. 16. tm. v restavraciji Narodnega drama. želeti je, da sc te odhodnice priljubljenima oficirjema udeleži naše narodno občinstvo v čimvečjem številu. m Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na predavanje g. arhitekta Jelenca o »Francoskih gotskih katedralah«, ki se bo vršilo prihodnji pondeljek ob •K 8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. To je sicer nadaljevanje predavanja o istein predmetu, vendar bo gospod preoa-vatel j ponovil najbistvenejše iočke in še enkrat pokazal najlepše slike zadnjega predavanja. Polka zal ho vsega skupaj se kakih 45 zares krasnih skioptičnih slik. Nihče naj ne zamudi te izredne prilike, d'a si poigleda najveličastnejše stavbo, ■kar jih je izume 1 človeški duh. Gospod arhitekt Jelenc je p-ckazal pri svojem prvem predavanju, da zna poljudno in zelo zanimivo predavati. Predprodaja vstopnic je pri ge. 21. Brišnik, cene od l—g din. Kot na dal j no zanimivost »Ljudske univerze« beležimo »Otroški večer«, ki bo prirejen dne 21. tm. ob 4L uri pop. Ljudska univerza hoče nuditi tudi otrokom duševno hrano. V to svrho bo gospod ravnatelj Bratina recitiral najlepše slovenske, češke in ruske prov-liice. A dve pravljici bodo ilustrirale tudi lepe skioptične slike. Tudi opel'!^ pevka gdč. VI n dimi ro-v a je obljubila, da zapoje nekaj lepih otroških pesmi. o Brat dr. Ljudevit Pivko, zvest na čelom, naj politiki ne stoje na, cclu sokolskih organizacij, je odložil mesto župnega staroste. , - m Občni zbor mariborskih pml-iuznic CM D se bo vršil 19. dec. tl. oh -9. uri restravraciji Narodnega doma. m Cankarjev večer, ki ga priredi Sokolsko društvo v Mariboru v »cncl3°* dne 14. tm., v restavracijskih prostoiil Nar. doma z začetkom oh 20. (8*) ,u'1* di dostojno ročaSconje umetniUcvki m.v nov in se priporoča za mnogo »rejen obisk. -- Na sporedu ;{0 predavanje ni recitacije; sodeluje društveni orkcmcr. Vstopnine ni. . . . ,m Predavanje o stanovanjskem zakonu. Opozarjamo na zanimivo predavanje o novem stanovanjskem zakonu jutri, nedeljo dopoldne ob 10. uri v mes nem kinu. 111 Klub »Grohar« otvori svojo prvo grafično razstavo dne 14. dec. 19-1. ob 11. uri dopoldne v kazinski dvorani .er vabi teni potem mariborsko občins-vo, da se udeleži otvoritve. Za odbor: prof. Gvajc. . . ... m Potresi v Mariboru. Prijatelj Usta nam sporoča, da ,ie bilo tudi v Mariboru čutiti včeraj zjutraj okoli pol 5- ure lahen p-otresni sunek ki ,ie v Ljubljani nekatere ljudi predramil iz spanja. Tudi minulo noč med polnočjo in eno uro je bilo čutiti lahko potresno valovanje. rn Glasbena Matica se skrbno pripravlja za slo.; novi koncert, ki ga na- merava prirediti, sredi meseca januarja 1925. Tokrat nastopi z velikansko muzikalično atrakcijo, ki se še ni nudila. Mariboru in okolici. Proizvajala bojiamrcč epohalno Dvorakovo kompozicijo »Mrtvaški žeiiin«, pri katerem sodeluje sto pevcev in 70 godbenikov. m Slov. lovsko društvo — podružnica Maribor bo priredilo v četrtek, 18. tm. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Nar. doma ■ družabni večer za. podružnične člane, mariborske lovce in prijatelje lova. Vabljene tudi družine. Na sporedu je zanimivo predavanje g. kapetana Zvonka: »Lov na divje koze v Črni gori«. Po predavanju latinska zabava. Odbor. 65 m Radio-klub. V torek 16. t-m. ob 6. uri v klubovem lokalu seja izvršnega in teh n. odbora. m Orkester Glasbene Matice. Vse elane opozarjamo, da se vrši prihodnjaror-kestral.ua vaja v pondeljek, 15. trn. šele cb 20. uri. . m I. Citraški klub v Mariboru vabi vse svoij-e člane in članice k II. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v petek cino 19. decembra 1924. ob 8. u,ri zvečer v rezerviranih prostorih hotela pri »Zamorcu« v Mariboru, Gosposka ul. št. 50. s sledečim dnevnim redom: I. Pozdravni govor predsednika. II. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. HI. Poročilo pregledovalcev računov. IV. Volitev novega, odbora. V. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora, se vrši isti pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom ob vsakem številu navzočih članov. Odbor. _ ^ N 63 m Svarilo. Ker so v zadnjem času ponavljajo mnoge pritožbe, da. se v Mariboru in okolici kruh iz drugih pekarn prodaja za naš kruh, se čutimo doižne, opozoriti naše cenjene odjemalce, da je kruh, ki izhaja iz naše pekarne, zaznamovan z znamko D. P. Zato prosimo cenjene odjemalce, da ohranimo glas naših vsestransko priznanih dobrih izdelkov, da n,as v vsakem takem slučaju obvestijo. I. Mariborska delavska pekarna Maribor. N 64 m Obrtno gibanje v Mariboru. V mesecu novembru je bilo podeljenih v Mariboru na novo 13 obrtnih dovoljenj izbrisanih pa 18 obrti. m Pobrežje. Tukajšnje gasilno drust vo priredi tudi letos Silvcstov večer v gostilni gospe Rojko na Spod. Pobrežju. Priprave -so že v teku in zanimanje za to prireditev jc splošno. Druga domača društva pa prosi,mo. da se ozirajo nato. m Primarij dr. Mirko Černič speci j a-1 i st za kirurgijo v Mariboru se je preselil in ordinira od 14v~16. ure Trg Svobode št. 6 I. (nasproti Grajske kleti. 2800 m Vsled obče denarne krize, kakor tudi vsled slabega gmotnega položaja današnjih državnih in drugih nameščen; cev, je tem skoraj nemogoče, da bi si nabavili le najnujnejše gospodarske potrebščine. kakor n. pr. obleko, manufakturo. perilo, itd. Tudi, ako kdo prosi pri kakem denarnem zavodu za tozadevno posojilo v svrho nabave takih potrebščin, ga zelo težko, ali pa sploh ne dobi. in če že, zaračunavajo ti zavodi visoke obresti in druge visoko, manipulacijske stroške. Tako prošnje sc vlečejo na tedne od ene do druge seje, deloma ni mogoče dobiti primernih porokov itd., tako, da prosilec končno le ne pride do zaželjenega posojila, oziroma, do zaželjenih potrebščin. Vse te ofeolšcine u.videvajoč, je tvrdka Davorin Johan i drugovi, družba z o. z. Maribor, Gregorčičeva ul. 1. osnovala polog že obstoječe manufakturne trgovine in lastne hro-jačniee, še kreditni oddelek, kjer^ dobiva lahko vsak in brez kompliciranih formalnosti zaželjene predmete i.s. proti rednemu odplačevanju na mesečne obroke. Tvrdka ima, v zalogi fino angleško in češko sukno. vse vrste platna za perilo, itd. izgotovljene obleke in ze izgotovljeno vsakovrstno perilo pletenine in vezenine in poleg tega še, lastno prvovrstno krojačuico. z le prvovrstnimi močmi, kjer se dobivajo obleke za gospode in dame kakor tudi um turne. Vsak kdor rabi obleko, zimsko suknjo, ženski plašč, perilo itd. ali pa samo stof oziroma samo sukn-o ali -datno itd. naj takoj piše, tvrdki, ter natančno naznani, kake vrste Stotov itd. želi, nakar se mu nemudoma pošljejo vzorci z natančno na vedho cen. Navede naj sc tudi način odplačevanja, ter natančni naslov službenega mesta; ako želi obleko po meri. naj pošlje pravilno in natančno mero. nakar se mu ta tokom enega tedna izgotovi in dopošlje. Ravno sedaj je dana vsakemu ugodna prilika, nabaviti svojcem lepa in primerna božična m novoletna darila. (Lepi štofi zn gospode »n dame, Double. Vclourji, itd.) Ker' je tvrdka za državne nastavljenem_velikega in važnega pomena, jo najtopleje priporočamo, ter ob eneni tudi opozarjamo na nje današnji inserat. N 62 1 m Cankarjev večer priredi Sok. društvo v Mariboru ob 6. po-srartuici pisateljevi v nedeljo, 14. tm.. v restavracij-kih prostorih Nar. doma. Na. sporedu so predavanje in recitacije. Sodeluje društveni orkester. Začetek ob 20. uri. Podrobnosti se še objavijo pravočasno. — Zdravo! — Nač. kult.-prosv. ods. m Grajski kino predvaja od pondelj-ka do vključno sredo krasno veseloigro v 6 činih Potasch & Perlmutter. Opozarjamo na ta velikanski film v katerem se vidi največja mood.ua revija leta 1924-25. P®r©t§ra® Mnogostranski hudodelec. Včerajšnja razprava proti Petru Merčniku je končala z obsodbo na pet let težke ječe. Maribor, 13. dec. Umor v Lahencih — ponovno pred poroto. Letos 18. j um je porotno sodišče že obravnavalo slučaj bestialnega umora 89-letnega starčka. Franca Puntigama v Lahoncih pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, ki je dne 19. okt. 1923 zjutraj ob zvenenju juitrnice pribežal k sosedu Poštraku in prosil za. pomoč, češ da ga .ie Jožef Benko obstrelil. Na pragu hiše se je -nezavesten zgrudil. Ko je zopet prišel k zavesti, je pripovedoval, da ga je Barbara Benko ml. poklicala pri oknu, naj odpre. Ko jo vrata odpahnil in šel nazaj v sobo ter hotel leči v posteljo, je v sobi zapazil. Jožefa Benka, ki je v hipu udaril po luči, da je ugasnila., potem pa ga je vrgel na tla, pokleknil mu na prsi in oddal proti njemu dva strela. Eden ga je zadel v nogo, drugi v trebuh. Ko je začel kričati, mu je zamašil usta. Šele ko je pas začel lajati, ga je puistil in zbežal. Orožnikom in županu, ki so bili medtem poklicani, je izpovedal enako, in tudi drugim pričam. Tudi v ormoški bolnici, kamor so ga prepeljali, je ponovil isto pred pričami. Dne 20. jan. popoldne je Puntigam umrl. Na podlagi njegovih izpovedb sta bila takoj aretirana Barbara, Benko ml. in Jožef Benko. pozneje tudi še mati, Barbara Benko st., ki so pa vsi tajili in valili krivdo na posestniškega, sina Franca Obrana. Pozneje se je ugotovilo, da so storili to iz osvete, ker Obran ni maral za ljubezen Barbare Benko ml. Za krivdo Jožefa Benka pa govori dejstvo, da se je našla v sobi umorjenega krogla iz samokresa, ki ga je nekoč dal Puntigam! Jožefu Benko v svrho straženja vinograda.. Samokres je bil najden pri obdolžencu Jožefu Benko. Motiv? Stari Puntigam) je prepisal meseca aprila 1923 svoje posestvo Barbari Benko st, ki ga je pa pozneje prepisala na svojo hčerko Barbaro Benko ml., ki je od takrat gospodinjila Punti-gamu. Puntigam si je izgovoril dosmrtno gospodarstvo in hasek. Benkovi so sploh na slabem glasu, podvrženi tatvini in Barbara Benko st. ima na vesti že en umor. Auntigaui jim je kmalu bil v uapotje in želeli so ujegovo smrt, Ker je pa bil žilave narave, jim je ta zazdela prepočasi. Značilno je, da je Barbara Benko ml. drugače vsako noč spala v Puntigamovi hiši, ravno v noči na 19. okt. na doma in da je ona zjutraj klicala Puntigama skozi okno. Vse to in zlasti ponovno izpoved Puutigamova pred smrtjo je dovoljno utrdilo sum, da sta storilca Barbara Benso -ml. in Jožef Benko. Porotna razprava dne 18. jun- tl. proti Barbari Benko ml. in Jožefu Benko je bila preložena v svrho zaslišanja novih prič. Na podlagi izpovedb Barbare Benko st. in nrl. ter Jožefa Benko, da jim je Franc Obran takoj po dejanju priznal, da je on ustrelil starega Puntigama. je državno pravdništvo tudi proti njemu uvedlo preiskavo, pa jo zopet u-stavilo, ker ni dobilo nobene podlage za njeg. obtožbo. Na zadnji porotni razpravi pa, so gori navedeni vztrajali pri svoji trditvi. Tudi brat Ljudevit Benko je izpovedal, da mu jo Obran tik pred dogodkom zaupal, da bo Puntiganma u-strelil. kar se jc ponoči res zgodilo Tudi priči Josi p in a in Liza Kobula sta izpovedali, da jima je obdolženčeva sestra Matilda Obran povedala, la se je I rane Obran pred dogodkom izrazil, da bo Puntigama ubil. Na podlagi teh izpovedb je državno prav-dništvo obnovilo postopanje proti Francu Obranu >n tudi dvignilo obtožbo proti njemu, 'lako srn-je danes pred poroto kot obtožene; radi umora Franca Puntigama Jožef in Barbara Benko ml. ter Franc Obran. Ker je treba zaslišati dolgo vrsto prič, se je razprava ob uri, ko smo zaključili list, nadaljevala. Obsodbo je pričakovati pozno zvečer. Kavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Koman iz francoskega življenja. 23 Ker pa se tnjec ni zmenil zanj, se je užaljena živalca priplezala čisto blizu in nazadnje položila svoj koničast gobec na njegovo koleno. Mladi potnik je oenil pse in je majhnega kosmatinca prijazno gladil po glavi. »Kako si ljubezniv!« mu je pravil. »Mar si izgubil gospodarja in si izbral mene? Če je tako, mi povej, pa se bo zgodila tvoja želja.« Ne vemo, kaj mu je odgovoril hrt; v onem času, ko so govorile živali (kakor nam je njihove pomenke lepo zabeležil Jean de Lafontaine), bi se mu bil odrezal tako-le: »Nisem izgubil gospodarja. Živim1 v dobri hiši, kjer pazijo na me in me imajo radi; če sem se približal vam. spoštovani tujec, je temu krivo samo to, da ste mi všeč.« Komaj je mladi gospod pogladil ži valico, se je oglasil iz neke daljave po-karovalni glas: »Gi'bby! Gibby! Kje si, Gibby!« Hrt je prepoznal glas in se malce prestrašil, vendar pa ni z nobenim gibom poikazal, da je voljan, se vrniti li gospodarju. ki ga je zval. — Zdi se mi, da je tebi ime Gibby, 11»j mali prijatelj, — mu je dejal tujec. Tedaj pa ga je nekdo poklical bolj iz bližine: — Gibby! Gibby! Semkaj, semkaj! Hrt j« stresel glavo, ko da se mu ne bi ljubilo ubogati. — Zdi se mi. da ubogljivost ne spada k tvojim čednostim1, — je pristavil tujec. Gospodar ga je poklical tretjič. — Zlodja, — je grmel srdito, -- ta žival je neznosna. Margarita, treba jo je vkrotiti in ji njene muhe spoditi iz glave. Drugi glas, ki je dal slutiti mlado ženo ali dekle, je dejal nekaj besodi, ki pa jih popotnik ni razumel. Tedaj se je Parižan obrnil in opazil nedaleč od sebe dvoje oseb. — Gospod. — je rekel prihajajočima, — če je živalica, ki jo iščete, majhen bel psiček z rdečim ovratnikom, tedaj jo imate tu-le pri meni. Tako se jo stisnila k meni. da kar noče proč od mene. — Hvala vam, — je odvrnil moški glas, zveneč nepopisno blago. Ta klic je premagal psičkovo trmo in živalca je pohlevno stekla dami naproti. — Potepuh, ti! — je vzkliknil gospod in zamahnil s palico. — Prosim, ne tepite ga! — je prosila mlada dama. Ko je Gi'bby opazil žugamje srditega gospodarja, se je koj vrnil v tujčevo zavetje. Ta je vzel psa in ga ponesel gospodarju, rekoč: — Dovolite mi, gospod, da vas zaprosim milosti za ubogo živalco. Ne kaznujte je radi tega, ker je vzljubila mene. Vračam psa gospodični s trdnim prepri-, Čanjem, da ne bo v bodoče počenjal podobnih neumnosti. — Mairgerita vam je zelo hvaležna, gospod, — je odvrnil stari gospod. — To pot mu odpuščam. Tebi, Margerita sem rekel že večkrat, da ne smeš voditi psa 'brez vrvice. Dobro veš, koliko slabih navad ima! — Dobro, bom si zapomnila, — je odvrnila dama, ki jo je gospod nazival Margerita. Starcu je vtegnilo biti oseminšestdeset do sedemdeset let. Njegova vnanjost ni bila ne posebno izrazita pa tudii ne vsakdanja. Bil je visok, mršav in kljub visoki starosti ravnih pleč; po nastopu bi sodil, da je bil upokojen oficir. Nizki široki klobuk mu je porival vso plešasto glavo; obraz mu je nil izrazit, oči modre in usta pokrita z napol vsivelimi brki. V gumbnici temnega plašča je bilo videti vrvico častne legije. Njegova spremljevalka je bila visoke rasti; poteze obraza so pričale o mladosti, pogled je sijal čisto, visoko čelo se je belilo liki lilija; dih nedolžnosti in devištva je vel od nje ter se je zdelo, da je to krasno, milo bitje v letih, ko otrok dozoreva v devojko. Ne dejal bi, da je imela šestnajst let; v resnici je 'bila že v devetnajstem. — Obleka ji je bila prav tako ubrana in brezhibna kot njen obraz in vsa krasna postava. Njena lepota ni bila preveč kričeča kot jo najdeš pri ženskah, ki si delajo reklamo z svojo lepoto, in zaslepila in očarala človeka, ki je občutil dovzetnost za njo; ni silila v glavo liki ognjeno vino, temveč je tiho govorila srcu in budila sladko sanjavost. Posebno lepe so ji bile oči; njih sinjina je bila podobna vedrini italijanskega neba, a pogledi so prihajali prosto od srca; ko se je ozrla nate, se ti je zdelo, da je zatrepetala najnežnejša srčna žilica in bi jo človek oboževal in spoštoval hkrati. — Vse to g »Vinarstvo«, prvo slovensko knjigo o celokupnem vinogradništvu kot stroki, ki je za velik del naših kmetovalcev življenslce važnosti, je izročil Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru, gosp. Andrej Žmavc. Knjiga bo bogato o-premljena z najboljšimi slikami. Ni dvoma, da bodo tako važno delo pozdravili vsi vinarji z velikim veseljem. Prav uporabna bo tudi za vinarske in druge kmetijske šole osobito v Sloveniji, v katerih doslej niso imeli pripravnega učbenika za ta predmet. g Praški vzorčni velesejin. Spomladanski praški veliki semenj se bo vršil od 22. do 29. marca 1925. Velesejmi v Pragi so mednarodni in sme na velesejmu učestvovati vsak producent in trgovec, ki se bavi z eksportom. 'Za poglobitev gospodarskih stikov med nami in Češkoslovaško bi bilo želeti, da se semnja udeležijo vse one naše tvrdke, ki bi mogle z uspehom uvažati svoje produkte v češkoslovaško republiko. g Izmenjava 5 Ke bankovcev 1. emisije. Glasom naznanila Bančnega urada ministrstva financ CSR v Pragi konča rok za izmenjavo čsl. 5 Kč bankovcev I. emisije (rdečih) z datumom 15. aprila 1919, dne 31. decembra 1924. Do te dobe izmenjuje omenjene bankovce centrala in vse filialke bančnega urada ministrstva financ v Pragi. Po poteku tega roka se omenjeni kankovei ne bodo več zamenjavali. je prestregel tujec z enim pogledom £0- »Zlodja«, je pomislil, »kako pa, da ima ta okostnjak tako lepo hčer?« — Gospodična, — jo je nagovoril, — vaša prekrasna živalica nimalo ne zaostaja za hrti našega Lamartina. Ko je začul a v drugič besedo »gospodična«, je zopet zardela. Dvignila je oči in uprla vanj globok, še mil pogled. — Ali poznate Lamartinove hrte spod? — ga je vprašala radoznalo. Mladi mož se je priklonil in odvrnil smeje: — Da, gospodična. In Gibby jim je podoben? — Po obliki in po barvi. — Ah! Prosim vas, gospod, kakšno barvo pa imajo Lamartinovi hrti? — Svetlosivo, gospodična. Toda — kot sem dejal: vaš hrt ne zaostaja tudi zastran žlahtne pasme. — Hm, — hm, — se je vmešal v razgovor stari vojni vpokojenec — mogoče je, da je Gibby zares lep eksemplar, vendar pa ostajam pri tem — zamera gori ali doli — da je to najneznosnejši psiček na svetu. — Kaj pa je storil, kar bi bilo tako hudo? je vprašala Margerita. Zasilmirastic Čudna razporoka. Pred sodiščem v Budimpešti se je vršila minule dni zanimiva razprava o ločitvi zakona. Sodišče je predlogu za razporoko ugodilo in obe stranki grof in grofica — sta cdšli z dvorane z roko v roki, kar pri razporočenih gotovo ni navada. Grof je bil posestnik veleposestva 6000 oralov v onem delu Madžarske, ki je po prevratu pripadal Romuniji. 2000 oralov so mu na podlagi zakona o agrarni reformi vzeli, 4000 oralov pa so mu pustili pod pogojem, da ima postati romunski državljan. Madžarski gro:' pa se ni hotel kar zlepa odločiti k temu, da bi si oblekel plašč romunskih bojarjev, ki pod njim ni prijetno pravemu madžarskemu srcu. Tako je prišlo do tega, da bi grofu prodali grajščino; k njegovi sreči pa se ni oglasil noben kupec. Tedaj je grofu šinila v glavo dobra misel: dogovoril se je s svojo ženo, da se bosta razporočila. Žena poslane romunska državljanka in prevzame romunsko' posestvo. Tako je tudi zgodi- lo. Ločitev je bila sodno odobrena in ob istem času je bilo grofici tud; prizna- no romunsko državljanstvo. Grof pa se je koj priglasil za glavnega oskrbnika na romunskem posestvu svoje ločene žene. Seveda ga je žena >• :d". sp: < jela v službo in oba bosta vzda s sabo tudi otroke ter živela lepo v miru m slogi kot dcsihdob. Tako je praktičen grofovski par tudi rešil vprašanje nedeljive historične Ogrske in sicer po oni da je volk sit, a koza cela. Pomlajevanje ljudi. O tem čisto resnem in znanstveno u-temeljenem problemu so listi pisali pogosto in mnogo. Navadno nepoklicano pero bolj škoduje kot koristi. Tako je bilo opaziti, da zanimanje za poskuse pomlajevanja največkrat ne prihaja iz čistih virov, temveč stoje za njim lažni nemoralni »interesi«. Dunajski profesor Steinach je sam mnogo kriv, da je ta znanstveni problem dobil obliko opolzkega »vica« v samski družbi. Vendar pa se uspehi njegovih poskusov niso dali zanikati in pariški zdravnik dr. Voro-nov — ruski emigrant — je pomlajevalno metodo zelo izpopolnil. Dr. Vorouov, ki je med drugimi »pomladil« tudi znanega pisatelja Maurice Maeterlincka, je odšel iz Pariza in je prepustil svoj laboratorij asistentu dr. Javvorskemu. Ta je odkril novo metodo pomlajevanja, ki sedaj z njo prakticira. Njegov učitelj je — kakor znano —transploatiral opičje žleze na človeški organizem. Tako so bili samo moški deležni dobrot nove iznajdbe. Dr. Jaworski pa skuša pomladiti ljudi s transfuzijo krvi. Za »pomladitev« starejše ženske je treba odvzeti mladi ženski najmanj dva decilitra zdrave krvi. Tej operaciji se je minule dni podvrgla francoska pisateljica Colletova, ki se je že srečala z Abrahamom. Odkar jo je pomladil prof. Javvorski, se baje počuti popolnoma mladostno in čilo. Kri je prodalo pisateljici Colletovi kmečko dekle, ki ga je zapeljala k temu visoka odškodnina. Kakšne bodo pa posledice in ali ne bo dekletu še žal za prodano kri, ne vemo. Vsekakor je pomlajevanje ljudi vsaj za sedaj še tako s socialnega kakor z moralnega stališča velik greh proti čutu pravičnosti in človeškega dostojans va. Njegov edin namen je ta, da si oni, ki ima dovolj denarja, na račun revežev podaljša dobo seksualne aktivnosti. V dobi, ko človeštvo pleše okoli zlatega teleta,’se ne smemo temu niti najmanj ču- diti. Serum resnice. Ameriški zdravnik iz Texasa dr. Hou-se je izjavil, da je iznašel »serum resnice«, s katerim jo mogoče prisiliti zloeiri-ca, da prizna svojo krivdo. Ta, serum J® nazval scoipolnmin apomorphia. Ce ga vbrizgamo v človeško kri, pride živčni sestav v tako situacijo, da človek izgubi vse postranske občutke in vplive ter proti svoji volji, čisto mehanično pove to, kar jc videl in doživel. Serum ga te- / Barvni traki, ogljent papir, prebojni papir, ANT. RUD. LEGAT & CO., Maribor, Slovenska ul. 7, telefon 100. Kultura in umetnost. x Mladinski list Zvonček. Čitatelje in naročnike Zvončka opozarjamo, da simo iz tehtnih razlogov sklenili, preurediti izdajanje Zvončka taiko, da izide prva številka lista redno v septembru, zadnja pa koncem junija. S tem načinom izdajanja nam bo mogoče pričeti v septembru 1925. V času od novega leta pa do konca bodočega leta pa moramo pospešiti izdajo letnika 1925. Ta letnik bo izšel v dobi med decembrom in julijem, in sicer v šest zvezkih, ki bodo obsegali vsak po 2 številki. Prvi zvezek izide že tikoma pred božičnimi prazniki, zadnji pa pred sklepom šolskega leta. Zvonček ima za 1. 1925 že pripravljeno popolnoma novo zunanjo opremo, ki je preprosta in lična, da bo gotovo prijala otroški duši. Tuli vsebinsko bo bodoči letnik nadkriljeval vse dosedanje. Opozarjamo cenjene starše na ta najboljši mladinski list, ki nudi naši mladini res zdrave dušne paše. Naročajte ga pridno Vašimi malčkom. — Uprava Zvončka v Ljubljani (Učiteljska tiskarna). x Filip Dom: Kako so sc vragi ženili ter druge legende in bajke, 'z češčine prevel Fr. Bradač. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Med darovi, ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom, je zbudila največje zanimanje in priznanje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izšla knjiga sedaj tudi v slovenščini. Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na. nebu. Take so: Kako so so vragi ženili, O štirih bratih, Kako so nastale zvezde na nebu.To-čouosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna starega vraga in mlado vražico. Za Miklavža in Božič knjigo prav toplo priporočamo. x Honorarne odredbe za sve tchničke radove inženjera, arhitekta i geoinetara, katere imajo po sklepu letošnje glavne skupščine Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov v Novem Sadu veljavnost za celo Jugoslavijo, so izšle na 58 straneh v priročni izdaji v srbsko-hrvatskem jeziku ter so v zalogi in se dobe pri U družen ju jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov — sekciji Ljubljana, Turjaški trg 1. Pošilja se tudi po pošti ali po povzetju. Honorarne odredbe obsegajo 4 poglavja: T. Splošni del. II. Časovni cenovnih. III. Povračila stroškov in odškodnine. IV. Okvirni ee-novnik. Honorarne odredbe obravnava- jo vse inže n jurske stroke in sicer: !• gradbenih inženjerjev; 2. arhitektov; 3. strokovnih inženjerjev; 4, elektrotehniških inženjerjev; 5. inženjerjev za ladije-delstvo in ladijske stroke; 6. inženjerjev za kulturno tehniko; 7. rudarskih in plavžarskih inženjerjev; 8. gozdarskih inženjerjev; 9. inženjerjev za tehniško kemijo; 10. geometrov. Honorarne odredbe so neobhodno potrebne vsem inže-njerjem, arhitektom, geometrom, izvedencem, podjetjem in gradbenim gospodarjem. Služile bodo tudi vsem gospodarskim korporacijam, oblastvom in sodiščem. Z unifikacijo honorarnih odredb za celo kraljevino so storili jugoslovanski inženjerji važen in pomemben korak naprej h konsolidaciji naših gospodarskih razmer. Nakup tega temeljitega in važnega strokovnega dela toplo priporočamo. x Trgovski koledar za leto 1925 je, izdalo Slov. trg. društvo Merkur v Ljubljani. Je to žepni in zelo priročni koledar, kakor jo znan še izza časa pred vojno. Koledar je leto« še boljši in obširnejši kot doslej. Vsak trgovec, vsako podjetje in tudi vsak nameščenec neobhodno potrebuje Trgovski koledar in zato priporočamo, da si ga vsakdo čimprejc pabavi. Naročila sprejema Slov. trg. dru- štvo Merkur v Ljubljani. Gradišče 17 I. x E. K. Burroughs: Tarzan in svet. Splošna, knjižnica št. 38. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Po prvi knjigi Tarzanovih povesti »Tarzan, sin opice« je sedaj izšla, v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani kot 38. zvezek »Splošne knjižnice« že druga knjiga: »Tarzan in svet«. Ta roman je prav tako, kakor prvi »Tarzan, sin opice« od kraja do konca poln napetosti, najzani-mivejših, pestrih dogodkov, in čarobnih opisov pragozdnega življenja, tako, da bralec knjige no more odložiti, predno je ne zbere do konca. x Verdi — Trubadur. V vlogi ciganke Azucene je včeraj nastopila mesto obolele ge. Mitrovičeve prvič na našem odru prva altistinja'ljubljanske opere, ga. Thiery-Kavčnikova. Ž njo se nam je predstavila umetniška osebnost, ki poseduje v srečni združitvi vsa potrebna svojstvu v najvišji meri. Imponujoča zunanjost igre, ki je polne duše globoko muzikalnosti, ter krasen in sočeit glasovni materijal, katerega obvladuje v vseh legah z eleganco. Svojo vlogo je absolvirala suvereno ter nam nudila u-žitek prve vrste. Hvaležno občinstvo ji je prirejalo kar gajsrenejše ovacije. H. D