Številka 220. Trst v soboto H. avgusta 1906, Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan iti vi lettiiafe H vnnitll do 5. iri, ob poiedflitii oi 9. tri ititiai. T &&mi#iie ftevilke se prodajajo po S 1T6 (€ etotink) mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, - 'gr.iu, r-t. Petru, Sežam*. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ' ec oglasov se računajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoke j, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; t. o* mitnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov o i>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-f ijca vrsta K 2. Mali oglasi po 3 at. beseda, najmanj pa r o 40 stot. — Oglase sprejema inseratai oddelek uprave -Vinosv'. — Plačuje se izključno le upravi ,.Edinosti". Glasil« političnega društva „EiiRtst" za Primerek«. V edinomti Je toč I Saro6ai&a sa*i* za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece ti K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo !■ rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. »lorglo Galattl 18. (Narodni 4oa>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsort-ija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poitno-hraaUalČnl račnn gt. 841.652. — TOM iUv. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Slovani in Italijaiji. i. Glas pametnega spoznanja iz Italijanskega tabora. _L/ Alto Adigeu, glasilo trentinskih Italijanov, je priobčil te dni članek, ki mu smemo pripisovati veiik siptomatičen pojav. Zakaj ? — to povemo jmzneje. nL«T Alto Adige^ pravi uvodoma, da vprašanje med Italijani in Slovani se ne stavlja prvikrat. To vprašanje da koreni v nesrečnem položaju Avstriji podrejenih Italijanov, ki so siljeni, da se na obalih morja Adrijanskega bore proti slovanskemu, v Trentinu pa proti nemškemu elementu. Tako so Italijani med tema dvema, za nadvladje v Avstriji borečima se plemenoma zašli v iz-vestne težave glede vprašanja, katero pot naj bi ubrali ? Ko se je pred tremi leti dozdevalo, da pride v Dalmaciji do nekakega spora zumijenja, ki bi Italijanom omogočilo, da bi si brez posebnega truda vzdržali tisto pozicijo, v kateri so se zavarovali za skrajno obrambo, se je „Alto Adige" — bavil s tem vprašanjem. Tedaj ie ta list zastopal stališče, da jedini, resnični, naravni sovražnik italijanske narodnosti je nemški ž i v e 1 j ... Italijani ob morju Adrijanskem so slabo poskrbeli /.a-se, ako menijo, da bo zveza z Nemci pov-speševala njihove aspiracije. .,To smo rekli — pravi „Alto Adige* — že pred tremi leti ter smo pripomnili, da bi kazalo resno proučevati to stran problema, da bi videli, ne bi-li bilo možno priti na podlagi pravičnega in pametnega dogovora do L* a L- 0 g a m o -dusvivendi se Slovani, da bi potem združeni in v skupnem interesu nastopili proti prodiranju germa n s t v a**. Italijani bi morali — pravi dalje — imeti pred očmi, da glavni sovražnik avstrijskemu italijanstvu. ki ga morajo pobijati, so Nemci. Ko je „Alto Adige"* pred tremi leti tako pisal, je italijansko časopisje temeljito — molčalo, pač pa so avstrijske novine prevele in reproducirale ta izvajanja. A najznamenitije na stvari je okolnost, da so zmerni italijanski klerikalci nekako odklanjali željo po kompromisu med Italijani in Slovani. Ako bi izvestni ljudje motrili stvari manje s strankarskega, a bolj se stališča zdravega človeškega razuma, bi morali pozdravljati tak kompromis kakor prvi korak do zboljšanja odnošajev med obema plemenoma, naseljenima v „Venezia Giuliau, a to zboljšanje bi bil preludij formalnemu in trajnemu sporazumljenju. Iz teh razlogov se obrača — ,.Alto Adige" do italijanskih bratov ob morju Adrijanskem in jih opozarja na nevarnost od nemške strani. Ta nevarnost je za Italijane v Trentinu neposredna. Za Italijane ob Adriji je sicer res bolj oddaljena, ali radi tega ni nič manje resna. Dolžnost je Italijanom ob moiju Adrijan- skem, da ne preprečajo te obrambene akcije. Dolžnost jim je, da proučujejo in ustvarjajo predpogoje za odkritosrčno in trajno spo razum ljenje med Italijani in Slovani. V takem sporazumljenju vidi „Alto Adigeu rešitev za Italijane v Trentinu in ob morju Adrijan-s k e m. V takem sporazumljenju je možnost in jedino sredstvo za vspešno odbijanje neprestanih narodnih in političnih napadov od strani nemškega plemena. Borimo se — vsklika trentinski list — proti nemštvu, ker to je sovražnik !! ' Da Italijani niso izločeni iz načrtov za ponemčevanje, na to kaže že dejstvo, da država ustanovlja na njihovem ozemlju v Tirolu in na Primorskem veliko število nemških srednjih, ljudskih in meščanskih šol, ki so po večem delu obiskovane od nenemških otrok. Zbog okolnosti, da so ponemčevalni zavodi na Primorskem naperjeni tudi proti Slovanom, ne postaja nevarnost za Italijane nič manja. „Alto Adige" zaključuje : Ali zveza med Italijani in Slovani je možna le na podlagi poštenega pripoznavanja obojestranskih narodnih in kuKurelnih pravic. Dokler pa Italijani v Primorju ne pripo-znajo Slovanom jednakopravnosti v šoli, uradu in javnem življenju, so Slovani prisiljeni boriti se na dve strani in je vsaka zveza med njimi in Italijani nemožna! Iz Hrvatske. Hrvatska in Slavonija sta na zadnjem ljudskem štetju imeli 2,416.304 duš. Po izvest j u hrvatskega statističnega urada za mesec maj 1906. je pa bilo 2,537.349 duš, to je za 121.045 več nego leta 1900. Zagreb je imd koncem maja t. L 69.045 prebivalcev. Se je eas I Dr. Susteršič v „Slovencu**, dvorni svetnik dr. Ploj pa v „Sudosterreichisclie Stim- men" branita postopanje hrvatsko-slovenskih poslancev, oziroma sklenjeni kompromis. .Poseben članek je posvetil dr. Susteršič našemu Primorju, kjer dokazuje, da se je za naše primorske pokrajine dosegel velik vspeh. Kakor dokaz za to navaja dr. Susteršič — v s e-občno zadovoijnost, ki baje vlada med primorskimi Slovani z vspehi sklenjenega kompromisa. Izvajanj in trditev gospoda dra. Šusteršiča ne smemo pustiti brez odgovora. Tu naj zabeležimo le, kar pravi dvorni svetnik dr. Ploj ozirom na Koroško. Pravi namreč : „Kar se tiče Koroške, izjavljam slovesno, da zadnja beseda še ni spregovorjena. Krivica, storjena koroškim Slovencem, se mora odpraviti in na to mora delovati ves naš klub z vso energijo in upotrebovaje vsa dana sredstva To slovesno izjavo drž. posl. dvor. svet. jemljemo na znanje g. dra. Ploja s pristavko, da smatramo to izjavo kakor obvezno za vse poslance naše, ki so z drom. Plojem v istem klubu. Še je čas !! Ta beseda, ki jo je spregovoril dvorni svetnik Ploj, more pomirljivo vplivati na brate na Koroškem in na vso slovensko javnost, ki v strahu trepeče radi usode koroškega Slovenstva. Tem veče bo pa ogorčenje, ako beseda ne postane dejanje ! PODLISTEK. Na poti k ciljem- 36 milijonov za Dalmacijo ! Ministcrski predsednik baron Beck je baje izjavil nekemu dalmatinskemu poslancu, da hoče vlada tekom 10 let potrositi 36 milijonov za zboljšanje gospodarskih razmer v Dalmaciji. In sicer hoče trositi vsako leto 3 milijone več nego bo določeno v prora- čunu. Dogodki na Ogrskem. Volilna reforma. Iz Budimpešte poročajo, da se v mini-sterstvu za notranje stvari sedaj živahno deluje na volilni reformi. V prvi vrsti je naloženo statistiški zbornici, da zbere novih podatkov, ker so oni, ki jih je nabral bivši minister Kristoffy zelo nepopolni. Proučavanje teh podatkov in inozemskih volilnih zakonov ter pripravljavna dela: vse to bo trajalo do leta 1907, a tedaj prične se izdelovati volilne osnovne zakone, tako, da bo zakon potrjen še le koncem leta 1908. Volitve po tem novem zakonu se bodo vršile še le leta 1909. Romunski klub. Dne 6. t. m. so imeli romunski poslanci sejo, v kateri so na predlog poslanca Pape sklenili, da ustanove političen klub, ki bo popolnoma neodvisen od parlamentarnega narodnostnega kluba. Ta klub bo istočasno cen- trum romunske narodne stranke. Novi klub prične 11a jesen politično akcijo, ki so jo romunski poslanci sklenili. Dogodki na Balkanu. ProtigrSke agitacije v Bolgariji. Kakor javljajo iz Sofije, se bo dne 19. t. m. vršil v Plovdivu velik vsebolgarski shod proti Grkom. Za ta shod se delajo velike priprave po vsej Bolgariji. Pripravljavni odbor je izdal proglas na prebivalstvo, naj se v Čim večem številu udeleži tega shoda. Proglas poživlja tudi vlado na energičen način, naj stori pri velevlastih primerne korake, da se v Makedoniji zboljšajo odnošaji in naj izda potrebne odredbe v varstvo Bolgarov v Makedoniji pred grškimi bandami. Na protigrškem shodu, ki se je vršil v četrtek v Jamboli, je v začetku vladal mir, potem je pa množica razrušila več prodajal-nic in neko tovarno. Polk konjeništva je le z velikim trudom napravil mir. Drobne politične vesti. Medicinska fakulteta v Bele m g r a d u. Vseučiliščna komisija za ustanovljenje medicinske fakultete v Belemgradu je dovršila svoje delo in je razdelila profesor- 81. Vilinski. II. Ko je vstopil v malo sobo gori v četrtem nadstropju, je Grabar ravno nekaj ..Fant, sedi, pa počakaj, da dovršim !" :u je dejal in naglo pisal dalje. Poljanšek je sedel in pogledal v kup papirjev, ki so ležali pred njim. Par zvezkov opisanih s svinčnikom, verzi in proza... Po-;mšek je vzel v roko papir in čital nedovr-*>ne verze : In ti si šla... Izginila si v svetu, kot cvet izginja v vodi kalni šumečega potoka... Ostali so samo spomini žalni na tebe, čistega otroka, samotnemu poetu... Jn glej ! Spomini ti prihajajo in dušo temno mi obdajajo nocoj... na ta večer... Poljanšek je hotel čitati še dalje, a Grabar je iztegnil roko čez mizo in potegnil Poljanšku list iz-pred oči. „Pusti, Francelj, te blede verze, ki jih delam, ko sem se napil „Kdo je ta čisti otrok ?u je vprašal Poljanšek. „Cemu, ti bo ime ?... Sploh ne maram brskati po spominih iz prejšnjih časov! Idiva rajši lu je dejal Grabar in vstal. In šla sta. Po par ulicah sta prišla pred svetel lokal. Vstopila sta. Bela svetloba električnih žarnic je plula po nizki prostorni sobi in osvetljevala v kotu ob okrogli mizi veselo družbo. Bilo je par slovenskih akademikov, ki so se izborno zabavali. Besedo je imel ravno Gaber, debel fant, ki je delal čast svojemu najljubšemu ; izreku: — „Pljuni na svet in skrbi za ! zdravje !"* — „...In to naj bo \jubezen ? Puhel pojm, ; ki nima v sebi ničesar razen par kapljic bo-Iehne sentimentalnosti... Skrbi za zdravje!" je dovršil, ko sta vstopila Grabar in Poljanšek. in zgrabil za vrček piva — svojo najljubšo pijačo. „Živela je pozdravila družba došleca i in jima napravila prostor. Bleda, našminkana natakarica je došla k mizi in donesla par čaš in steklenico vina. Nalila sta si in pila. Veselost se ju je polastila in kmalu sta bila istotako razigrana kakor ostala družba. Poljanšek se je obrnil k Grabarju in mu pripovedoval z veselim glasom o rožni ljubezni svoji... o Veri... o lepih načrtih za bodočnost... „Najlepši cilji se razblinjajo v nič... Lepa dekleta so ponajveč nezvesta... Sanjajo in gledajo človeku v oči... a kdo ve njih sanje ?... Tak-le backtisch !... Ha — ha — ha — Kakor vreme je spremenljivo... Ti Francelj si neumen, če tako ljubiš !..." je govoril Grabar sarkastično in poskušal vino. „Ne verujem..je prigovoril Poljanšek. „Ne veruješ ?... Ker jih ne poznaš... Jaz bi ti pa vedel povedati marsikaj...u „Povej mi, Vid !u je zaprosil Poljanšek. „Naj bo, povem ti... Sicer ne brskam rad po nekdanjih spominih... Gimnazijo sem dovršil in ljubezni in idealom sem veijel... Pesnil sem tedaj mnogo, a vse je že zgorelo ske stolice. Svoje izvestje je poslala ministru, da je predloži skupščini v odobrenje stroška 200.000 dinarjev. Vse profesorske stolice se spopolnijo s Srbi, razun anatomije in fiziologij e. Avstrijski proračun za leto 1907. Kakor poročajo z Dunaja, bodo sredi tega mestna dovršene konference za ustanovljenje proračuna. Že sedaj je možno videti glavne obrise proračuna za leto 1907. V proračunu je zopet povišana plača raznim državnim uradnikom. Za same uradnike državnih železnic bi moral proračun narasti za približno 4 mil. kron. Domače vesti. Pod patronauco Avstrijske vlade... Zdi se mi, da bi trebalo, da bi imeli naši devniki stalne rubrike o kinezarstvu izvestnih organov. To bi jej delalo vsaj sramoto, ker vse naše |pritožbe itak ne pomagajo nič! Tako se zadnji čas slovanske stranke hudo pritožujejo nad mandarinstvom tukajšne tinančne uprave, izlasti, kar zadeva trgovstvo. C. kr. tinanca ? posili a slovenskim strankam laške plačilne naloge in zatem laške opomine ! Ker pa slovanske stranke samolaške dopise vračajo, dostavlja jim jih tinanca iznova 2 do 3 krat — saj to nič ne de (?)! Dostavlja jih pa sluga, ki niti slovenskega ne zna ! Ali stranka, ki ne umeje laski mora 11a vse zadnje vendar le izgubiti čas in se potruditi na tinanco. Zlodja, tam se pa zagleda vanjo tinančni uradnik, ki slovenski umeje prav toliko kolikor novoizleženo pišče ! Skuša stranko pridobiti z nemščino ali ne gre...! Zato od- haia alarmirat srnin nl-JiVn oi; nnuinn tega konec, preteče dovolj vode in stranka, ki nima toliko časa, je odšla mej tem. Vprašam zopet: ali je c. kr. oblast zaradi nas tukaj, ali smo le mi zaradi nje na zemlji ?! To je krivično, če tudi je pod patronanco avstr. vlade! O rJ [ určij a..* ! skoro se nam boš dozdevala kakor kakov Eldorado ! Avstr. vlada molči na vse svoje odkrite grehe. Tudi globokemu razžaljenju slovanskega naroda ob otvoritvi nove državne železnice, ni še zadoščeno — ali vlada bodi gotova da se — zaračuna ! Naj le hrabro molči in namešča povsodi tako „modre** može kakoršen je Treo v Sežani — ali prav tako bomo molčali odslej mi proti njej, s tistim grobnim in pomembnim molkom kakor so ga opazili gospoda iz slavnostnega vlaka na tržaškem ozemlju pri naših ljudeh. Naš naraščaj pa bomo primemo vzgajali v narodnem smislu ! To bodi uaš odgovor na zatiranje in duševno ubijanje. Vlada je znula|vsikdar spretno ukon-čavati velike umne darove naših sinov. In narod je bil na lastni divnokrasni zemlji — uboga raja! (Je rapravljivec zapravlja posestvo svoje, kažejo za njim s prsti... Ali avstr. vlada zapravlja svojo posest, ali ne, to nam ,že ne gre nič mari. Odločno pa protestujemo proti temu, da vedoma in dobro premišljeno za- — kakor ljubezen in ideali. Glej, v tistih časih sem ljubil. Hči nekega železniškega čuvaja blizu trga, kjer sem bil doma, je bila moja ljubica... Mati jej je umrla, oče je bil pijanec in tako je darovala vso ljubezen meni... Toda nekoč je oče obležal pijan na progi, vlak ga je povozil in ona je morala v svet... O slovesu ti ne bom pravil... Nekoč sem jo še pozneje videl elegantno oblečeno z oficirji... bah... še poznala me ni... Kaj hočeš ?...** Poljanšek je molčal in se zamislil. Grabar pa je zapalil cigareto, se naslonil na stol z glavo in zrl v kolobarčke dima, ki so se dvigali proti stropu in se lepo razločali v beli luči. Ob mizi je bilo glasno. Debeli Gaber je razlagal natakarici svoja srčna čutila s pol-tihim glasom. Cmaknil je tuintam z jezikom in se hrupno zasmejal, da so se mu oči mokro zasvetile v veselju... Nekdo pa je razlagal pomen nove slovenske literature, skrivaj pogledoval z enim očesom Grabaija in hvalil stare pisatelje in rodoljube, ki se bojujejo za pravice one literature in manire, v kateri sta pisala in pe-snikovala Cigler in Koseski... (Pride še.) Stran U. ►EDINOST« Ste7. 220 V soboto, dne 11- avgusta 1906 pravlja našo narodno last. To je „anarhi stično" delo! Ko pa nas na eni strani zatira na vse kriplje in podpira s tem recimo laški in nemški irredentizem, pa nas že hoče na drugi strani klicati v boj proti istemu irredentizmu in zahteva od uas na usta nemških škofov, naj jej mi — utrjamo tla! Luna ni daleč od zemlje in pravijo, da [rada trka...! V svoji državniški modrosti pa oddaja avstr. vlada velika stavbena dela tujim tvrdkam, da morajo tuji častniki, preoblečeni v delavce, polagoma in pjčasi spoznavati njeno ozemlje in vse. Delo samo pa, ki stane sto in stoti-soče, ki so pritrgani grižljeji ubogega ljudstva, pa nazadnje ni vredno niti piškavega oreha (podrti pomol v Trstu n. pr.) ! Kdo zna dali ne pride še do tega, da bodo ptuji častniki... špijoui celo uradno napovedovali svoja potovanja in ogledovanja na avstrijski vlasti. Pod patronanco avstrijske vlade je možno tudi to. Meče se milijone in milijone za topove in vojne ladije. Mi pa pravimo, da so omika, napredek in zadovoljnost ljudstva najbolje sredstvo proti sovražniku ! Potem še le naj pridejo topovi, v kolikor res potrebni. O pro-s vetij eni časi — še ste v srednjeveške temi! Avstr. vlada naj gleda, da da našemu narodu to. kar mu gre, ker drugače" zna doživeti prej ali slej veliko presenečenje. Ravno potujčeni Slovani so njeni najhuji sovražniki — a ti so naša kri ! Škoda, ki i o je prizadela avstr. vlada Slovanom, ie tolika da bo trebalo temeljitega ^pokorjenia, ako jo bo hotela popraviti. K i r i 1 o v. Nesramnost izvestnih bicfklistov. Z Unca nam pišejo dne 8. avgusta : Danes zjutraj ob 6 in pol uri so vozili 4 vozovi takoimenovane rklade" iz Planine v Postojno. Vozovi so zelo težki in dolgi po 13 metrov. Obloženi so bili vsaki z 90—110 ku-bikov. Prišli so v takozvane Ride (ovinki med Planino in Postojno). Dospevšim v gornje Ride jini je prihajal iz Postojne nasproti mo-torbicikel. Vozniki so dajali biciklistu že od daleč znamenja, naj vozi počasi, ali pa naj se ustavi, ker vozniki vedo predobro, kaj se ^: l-^o-Iii <"Rr.vnn na tietoin ovinku je spomenik, kjer se ie svojedobno zvrnila kočija in je nekdo izgubil življenje.) Istim voznikom — (ki so iz Ivanjegrada, 20 minut od naše vasi) se je dogodilo tudi že večkrat, da so jini bili vozovi poškodovani in razbiti in so bili vozniki sami v nevarnosti za s:oje življenje. Kakor rečeno : vozniki so danes, ko jim je drdral nasproti biciklist, dajali znamenja. Mislite pa. da se je vročekrvni Italijan, ki se je vozil z motorjem, kaj zmenil za svarila ! Kaj še ! In zgodilo se je še huje : drdral je dalje in drzno Izvlekel iz žepa |revolvor, s katerim je grozil voznikom — po italijanski. Prestrašeni vozniki so se morali umakniti z vso veliko težo na vozovih in so bili v nevarnosti, da jim vozovi z živino vred gredo v več metrov globoki prepad. Junak z revolverjem je iz rodbine G a 1 a t t i, ki biva v Planini. Prosimo Vas, gospod urednik priobčite takoj ta opis dogodka. Kajti mi vemo dobro iz raznih slučajev, kako italijanski listi ob takih prilikah falzificirajo dejstva in pačijo resnico. Pišejo nesramno tendencijozno, da izziva če, ki celo imetje in življenje ljudi spravljajo v nevarnost prikazujejo kakor žrtve slovenskega „divjaštva"4. Tako more naše ljudstvo po deželi vrhu tega, da dovolj trpi že po nesramnem vedenju takih razbrz-danežev in brezsrčnežev, pozneje trpeti še za-sramovanja po laških listih. Zato je nujno svetovati našemu ljudstvu, da nemudoma, kadar se je dogodil kak tak slučaj, pošiljajo našim listom resnična poročila, tako, da obre-kovalci naših pokrajin in našega ljudstva dobe takoj zasluženi udarec po lažnjivih in klevetniških zobeh. Radi ustanovitve stolice za jugoslovansko literaturo na £e$ki univerzi v Pragi je predložilo društvo r Adrija" v Pragi nastopno spomenico : Slavni akademični senat! Število jugoslovanskih dijakov na češki univerzi leto za letom narašča. V letošnjem letu je doseglo višino 100 (41 Slovencev, 35 Hrvatov in 24 Srbov). Razmerje med številom slušateljev na posamičnih fakultetah pa ne odgovarja resnični potrebi; pa ne odgovarja resnični potrebi; kajti na pravniški fakulteti jih študira 65, na filozo-tični pa le 17. To nerazmerje je utemeljeno v tem, da imajo skušnje, napravljene na pravniški fakulteti, veljavo za vso Avstrijo, jugo- ; slovanski filozofje pa morajo dopolnjevati svoje skušnje iz nemščine in jugoslovanskih jezikov na nemških univerzah, ker velja skušnja iz nemščine samo za češke srednje šole in ker se skušnje iz jugoslovanskih jezikov na češki univerzi sploh napraviti ne more, ker tukaj ni sistemizirana stolica za to stroko. To, da mora kandidat na nemški univerzi dopolniti skušnjo, ki jo je bil napravil na slovanski visoki šoli, gotovo prav zelo odvrača jugoslovansko dijaštvo od študija na češki univerzi, kjer bi iicer gotovo večinoma študiralo. Zato prosimo slavni akademični senat, da bi se zavzel za ustanovitev stolice za jugoslovanske jezike na c. kr. češki filozofični fakulteti Karolo-Ferdinandovi v Pragi". Poleg zastopnikov „Adrije" so podpisani še delegatje društev „Hrvat", „Ilirija", „Šumadija" ter „Svaz češkoslovanskega studenstva". Iz „Omladine" doznajemo, da so prosi-telji dobili zagotovilo, da se tej želji ugodi še tekom prihodnjega leta in da je v tem smislu storjenih že nekaj realnih korakov. Vzor italijanskega Župana v Istri. Kako naravnost nečuvene so razmere v občini Veprinac, je zopet enkrat jasno pokazala vzklicna razprava, ki se je vršila dne 8. ti m. na kazenskem oddelku tukajšnjega c. kr. deželnega sodišča. Kakor znano, so se pred kratkim v tej nesrečni občini vršile občinske volitve. O nezaslišanih nepravilnostih, ki sta jih zagrešila o tej priložnosti župan Gasparich (puro san-gue!) in njegov tajnik zloglasni Marki, so pisale vse novine. A že pred volitvami se je župan vedel tako. da je prišel v konflikt s kazenskim zakonom. Gf. Gasparich je bil namreč mnenja, da je njemu, kakor „italijanskemu" županu v Istri, po znanem receptu „osar tutto" — vse dovoljeno ! Ni mu bilo dovolj, da so njegovi plačani agitatorji na vse dovoljene in nedovoljene načine hujskali ljudstvo proti narodni stranki; on se je celo osmelil uradno in po uradnih občinskih organih napadati svoje politične nasprotnike. Ta „slavni" župan je namreč dal aprila meseca t. 1. po občinskem slugi pred cerkvijo objaviti razglas sledeče vsebine : rSe glasi, da klati po Veprinašćine neki ki bi hotel smućivat liudi na neku druffu veru, ku ni on držal dokle mu je bilo do koristi; ale neka mu ljudi pleča obmu i neka dobro prosude njegovo ponašanje ko ima danas i ko je imel va celem svojem živote a to je on Tonili Buchich." Ta očita zloraba uradne oblasti je razburila celo sicer tako potrpežljive Veprinčane in napadeni Bučić je vložil po g. dru, Po-ščiću proti vzornemu županu tožbo radi raz-žaljenja časti. Ko je pa Gasparich videl, da bi mogla stvar imeti zanj neprijetne posledice, se je začel izgovarjati, da ni nameraval žaliti Ba-čič-a kakor privatnika, temveč le kakor politika. Sodišče pa ni hotelo razumeti te čudne logike in je iznajdljivemu županu prisodilo globo 100 K, Proti razsodbi se je Gasparich pritožil, vsled česar se je vršila v Trstu uvodoma omenjena razprava, na kateri je bil obtoženec zastopan po odvetniku dru. Baseggio, gospod Račić pa po odvetniku dru. Rvbatu. Pa tudi na tukajšnjem sodišču so bili mnenja, da načelo „osar tutto" ni še vspre-jeto v avstrijske zakone, in so zato razsodbo potrdili in obsodili Gasparicha tudi na povračilo vseh stroškov. Nemški diplomi slovenskih poslov in naše hiše. Deželni odbor v Gradcu je Goričarjevi Marjeti, dekli v Lačjivasi v občini Kokarje na nfeno v slovenskem jeziku spisano prošnjo dovolil 50 K nagrade za njeno 38 letno zvesto službovanje pri enem in istem gospodarju, kateri znesek se je imenovani izplačal. Obenem jej je deželni odbor doposlal v nemškem jeziku tiskano diplomo; ker je bil tudi dopis na občino Kokarje samonemški, je župan vrnil deželnemu odboru dopis in diplomo z zahtevo, naj se pošlje občini dopis, a dekli Goričarjevi Marjeti diplom v slovenskem jeziku, ter je v svoji zahtevi pojasnil, da nemški diplom nima za slovenske posle in naše družine nobenega drugega pomena, nego samo zapostavljanje in žalitev slovenskega jezika in naše narodnosti. Ker je bil deželni odbor v tem času na tožbo občine Kokaije od državnega sodišča dne 3. julija t. 1. obsojen, d a je prelomil zakon ter se pregrešil zoper enakopravnost slovenskega jezika, kerje občini na ;n j ene slovenske dopise po nemško odgovarjal, se pač zagotovo pri- ( čakuje, da bo odzdaj naprej pravičen našemu jeziku in naši narodnosti, ter da bo izdajal 1 slovenskim poslom slovenske diplome. Ako se sploh čutimo Slovence, ne moremo nikakor dopustiti, da bi se po naših hišah razobešali diplomi v nemškem jeziku, kar bi dajalo hišam znamenje nemštva t«* ljudi utrjevalo v krivi veri, da je le nemščina kaj vredna, slovenščina pa ničesar. Na nobeni slovenski hiši naj ne bo nobenega napisa, ki bi, četudi samo med štirimi stenami, kazal, da smo mi najbolj nezavedno ljudstvo v Avstriji. Hiše naše naj kažejo povsod na znotraj in na zunaj svoje pristno slovensko lice ! Po „Obč, Upravi". Otvoritev javne telefonske govorilnice na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Sežani. Dne 5. t. m. izročila se je prometu javna telefonska govorilnica na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Sežani. Beljaški Slovenci v Trstu. Naznanjamo, da smo ustanovili „omizje belja-ških Slovencev v Trst u", katero se zbira vsaki torek zvečer ob 7. uri in pol v hotelu „Balkan" v I. nadstropju v posebni dvorani. Tabimo brate Slovence iz Trsta in okolice, da nas počastijo ob teh večerih, ob kateri priložnosti hočemo spoznavati naše razmere. Starosta. Koliko je slovenskih vtsokošolcev. Slovenskih gimnazijcev je bilo v minolem letu skupno 2656, slovenskih realcev pa 635, skupno torej 3291. Ljubljanski knezoškof dr. Anton B. Jeglič se je v petek povrnil s svojega potovanja v Lurd. Telefonske pristojbine se znižajo v Avstriji baje že meseca oktobra t. 1. Telefonska tajnost. Minister za trgovino dr. Fort je izdal vsem poštnim ravnateljstvom naredbo, v kateri opozarja na zakonsko določbo, da ne smejo uslužbenci pri telefonskem prometu poslušati tujih razgovorov. Ako pa slučajno slišijo kaj besed razgovora, morajo to smatrati za uradno tajnost, ki jo morajo strogo varovati. Županom v Krškem je bil soglasno izvoljen dr. Tomaž Romih, podžupanom pa Ivan Jerman. POinilnfiČCn flocar jo pomilooiil It omrti na vesalih obsojenega Pavla Arzenška, ki je leta 1903 z mišnico zastrupil svojo ženo, kateri zločin je pa še le čez tri leta prišel na dan. na 20-letno težko ječo. Izlet v Postojno. Posebni vlak k slavnostnemu odkritju Vilharjevega spomenika v Postojno je zagotovljen. Vlak odide iz Trsta ob 6*10 zjutraj in pride v Postojno ob 8*56. jviak se vstavi v Nabrežini, na Prošeku, na jOpčinah, v Sežani in Divači — tja in nazaj. V Nabrežino pride vlak ob 6. uri in tričetrt, na Opčine točno ob 7*14, v Sežano ob 7'26. | Za druge postaje nam ni možno povedati natančno prihoda, ker ga nam še le danes povedo. Prepričani smo pa, da se bodo vsi izletniki s Prošeka in Divače, oziroma slav. pev. | društvo „Tabor" iz Lokev lahko ravnali že ! po teh podatkih. Apeliramo na vse udeležence, da pridejo točno na postajo, ker ' vlak bo stal povsodi jako malo časa. — Torej točnosti, da kdo ne zaostane in da ne ; bomo imeli zamude. Opozarjamo, da izletniki iz Nabrežine, Prošeka, Opčin in Sežane dobijo vozne listke od nas ; ni jih treba torej kupovati pri železniški blagajni. Na vsaki postaji pa naj eden izmed gospodov sešteje izletnike in (če je možno) naj tudi v poprej pobere denar. Vozne listke dobe od enega naših gospodov, ki bo imel znak „Trgovsko-izobraževal-nega društva". ' Ker znaša cena za posebni vlak ILLraz-1 red le 3*60 K in za II. 5*30 K tja in nazaj, ! in ker bo vlak primerno jako hitro vozil, se | tudi izletniki izven Trsta na dobičku, ako so peljejo v Postojno in nazaj s posebnim vlakom. Tja bo vozil vlak 2. uri in tri četrt, nazaj pa 2 uri. Iz Postojne odide vlak točno ob 11*30 zvečer in pridemo v Trst ob 1. uri 28 m. Prosimo tudi mestne Tržačane in one iz okolice da pridejo, če jim je le možno še danes po listke v „Trgovsko-obrtno zadrugo", ul. S. Francesco št. 2. Komur pa ni možno, naj pride pa jutri zjutraj na postajo, kjer dobi listek, a paziti mora, da pride pravočasno. (Blagajna se odpre že ob 5. uri zjutraj). Končno apeliramo še enkrat na vse naše zavedno ljudstvo, da se tega, za slovensko zavednost tako pomembnega izleta vdeleži kolikor možno v obilem številu. Pokažimo Pokažimo Postojnčanom in vsem drugim Slo- vencem, kakor že večkrat poprej, tudi zdaj. da žive ob sinji Adriji Slovenci, ki vedo, kaj jim veleva narodna dolžnost in ki znajo ceniti zasluge svojih mož ! Naša parola je : Jutri v Postojno ! Vozni red za v Postojno. Odhod iz Trsta ob 6*10 zj., odhod iz Nabrežine 6'4s zj., odhod iz Prošeka 7*05 zj., odhod iz Opčin 7*14 zj., odhod iz Sežane 7*31 zj., odhod iz Divače 7*48, prihod v Postojno 8*56 zj. Na teh postajah se lahko vstopi; na navedenih postajah se vlak tudi nazaj grede vstavi in sicer : Odhod iz Postojne 11*30, iz Divače 12'23: iz Sežane 12*36, iz Opčin 12*45, iz Prošeka 12*51, iz Nabrežine 1*02, prihod v Trst ob 1*28 po polunoči. Umrljivost v Trstu. Od 29. julija do 4. avgusta t. 1. je umrlo 48 moških in 4 h ženskih, skupno 96 oseb, nasproti 104 v istem tednu minolega leta. Povprečna umrljivost v tem tednu je znašala 25.4 pro mille. Samomor in poskus umora. V hiisi št. 23 v ulici Griuseppe Gatteri stanuje družina Rigotti : oče, mati in ne vemo koliko otrok. Mej otroci te družine je bila tudi 17-1. Valerija. No, čeravno je bila še le 17-letna. so jej stariši vendar dovolili, da je imela ljul -čeka v osebi komaj 20-letnega Marija S aulo, ki je bil v službi pri tvrdki Ignacij Steiner. A ti vzorni stariši so dovolili hčerki ne le, d je imela ljubčeka, ampak so še tegu poslednjega vsprejeli pod svojo streho in so tem še smrkovemu paru zaljubljencev oddali sobo, češ, če se že imata tako rada. pa naj stanujeta skupaj. Posledica tega ljubezenskega razmerja je — hčerka, ki ima sedaj približno i <' mesecev. Zadnje čase je pa mej tema zaljubljenima otrokoma večkrat navstal prepir. Tem prepirom je bil povod Marijeva ljubosumnost. 0 kateri pa ne vemo povedati, je li bila opravičena, ali ne. Marij Saule ie namreč trdii. da ima njegova ljubica Valerija Rigotti še druge ljubčeke. a da jej njena mati daja pri tem potuho. Včeraj v jutro sca bila ostala z: -ljubljenca sama doma. Mati Valerije Rigotti je bila šla namre<~ na trg. a ko je prišla nazaj domov, je — vstopivša v sobo zaljubljenega para — zagledala strašen prizor : u:> postelji sta ležala Marij Saule in njena hčerka, a mej njima je spal njiju 10-mesečni otrok : on in ona sta pa bila vsa krvava. Mati, t" videča, je šla hitro na ulico in tam obvestil 1 o stvari prvega redarja, ki ga je srečala. Re-| dar je pa telefoniral takoj na zdravniško postajo. Ko je prišel zdravnik, je konstatova!, da se je Saule ustrelil z revolverjem v desno sence, a ona, Valerija, da je bila dvakra: ustreljena z revolverjem in obakrat zadeta v glavo za desnim ušesom. Saule je o prihod > zdrav-nika že umiral, a stanje Valerije ni bilo še tako opasno. Prenesli so oba v bolnišnico, kjer je on malo pozneje umrl. Valeriji so so pa okolu 10. dop. vneli možgani, vsled česar. tudi nje stanje jako opasno. Sinoči ob 11. uri. i ko se je naš poročevalec oglasil v bolnišni , f je bila Valerija še živa. A sedaj vprašamo : Kdo je kriv te t:.<-I gedije V Edino le stariši, ki so dovolili 16-iet-j nemu svojemu otroku, da je imel in tiral na-j prej ljubezensko razmerje s komaj 19-letnim mlečnozobini dečakom. Ti vzorni stariši ne j da so privolili v to ljubezensko razmerje, am-| pak so je še podpirali. Požar. Predminolo noč, okolu 2. ure p" j polunoči, je bilo začelo goreti v poslopju po-j morske vlade in sicer v skladišču za svetiljk;. ; Gasilci, ki so bili prišli gasit s tremi brizgnl-jnicami, so tekom ene ure pogasili ogenj in Itako preprečili, da se ni požar razširil. Ne-i varnost je bila velika, ker je v istem skladišču mnogo jako lahko vnemljivih stvari ix> 1 mej temi tudi veča množina vžigalic. Ogenj je napravil približno 20.00n kron škode. Jezik si je odgriznila. Pekovskega ; mojstra žena Kugler v Mariboru je sla v sredo popoludne po Glavnem trgu mimo neko hiše, kjer so popravljali streho. V tistem hip:: je po nesreči padla opeka s trehe in jo za-7 dela na glavo. Kugler je dobila hudo rano | na glavi in si je ob enem pregriznila jezik. SoUd&r ta Tram«. Danes: Suzana, dev 1 in mučenica; Boleniir; Voka, — Jutri: Klara, op*-| tica ; Dobrogoat; Tekaua. -- Temperatura v6erir : ! ob 2. uri popoludne 30'° Celsiu?. — Vreme : d-i loma oblačno. Društvene vesti in zabave. Jutri v nedeljo bode slavilo „Delavsk > podporno društvo" v Trstu običajno obletnica ( blagoslovljenja društvene zastave z jutranjo in popoludansko slavnostjo. Točno ob 8. uri zjutraj se bode čitala v cerkvi sv. Antona novega sv. maša, pri kateri bodo peli pevci uglednega ^Slov. pev. V soboto, dne 11. avgusta 1906 »EDINOST« št 220. Stran III. društa" novo mašo H. O- Vogriča, popo- sodelovala na veselici tamošnjega bratskega ludne pa se bo vršila veselica na vrtu „Narodnega domau pri Sv. Ivanu s sodelovanjem društva „Prešeren". Odhod točno ob 3. uri popoladne iz-pred že zgoraj imenovanega pevskega društva j društvenih prostorov peš. Povratek se zadnjim kakor tudi godbe g. Wagnerja. Želeti je da j vlakom. _ bi bil jutranji nastop čim impozantneji in čim; ^ - ^^ častneji pred tržaškim občinstvom. Zato sej IsOSpOudrStVOa vabijo vsi udje tega društva, da se zberejo v; Izvoz sladkorja iz Trsta, nedeljo ob 7 in pol uri pred društvenimi i. januvaija do 31. julija t. L je proston v uhci Gmrgio Galatti od koder se ^ ^J ^ ^ « ^ odkoraka v cerkev 10 minut pred B uro z ladkorja n ti 430.400 met. stot. izvože-razvito društveno zastavo m ob zvokih narod- nih y ^ dJ{ lansk leta. nih koračnic VV agnerjeve godbe. Isaj vidi 0 tržaški živelj, da nas je Še in to krepkih . delavcev žuljavih rok, a slovenskih src ! r^filZflC VCStl. Istotako se vabijo vsi udje tega društva, kakor tudi slovanski rojaki v Trstu in okolici sploh, da se mnogoštevilno udeleže popolu-danske veselice na preprijaznem vrtu „Nar. domau pri sv. Ivanu. Preskrbljeno je. da se bo ob znanolepem pevanju „Slov. pev. društva" in ob veselih akordih dobre Wagnerieve godbe pila dobra kapljica. Tudi za „pod zob" se bo dobivalo različnega. Izlet na Vin^ar in Bled, ki ga je hotela trž. podružnica „Slov. plan. društva" prirediti dne 19. avgusta t. I., mora se preložiti na dne 2 6. avgusta, ker za dne 19. avgusta železniški upravi ni bilo možno privoliti posebnega vlaka. Nakaznice na vozne listke, ki so se priredile veljavne za 19. avgusta, bodo imele isto veljavo za posebni vlak dne 2 G. avgusta. Vožnja iz Trsta na Dobravo in nazaj v Trst je znižana na polovico in sicer bo stala za vsakega od četrtega leta naprej 5 kron. Da ne bo treba odreči posebnega vlaka, se mora razprodati najmanj 300 nakaznic vsaj do 23. avgusta. Nakaznice se prodajajo v sledečih krajih: Kavami Balkan in ( ommercio, trgovina Ivan Miilonig, Piazza Barriera št. 3; Sv. Ivan : H. Schmidt. trgovec ; Rocol: A. Škilan p. d. Drion ; OpČina : Karol Malalan. gostilničar ; Rojan: „Konsumno društvo" in Barkovlje ■ ..Narodni dom". Izlet v Pulo. Kakor smo že javili, priredi jutri Llovdov parnik „Almissa" izlet v Pulo. Cene tja in nazaj so jako nizke, namreč 4 K za I. razred in 3 K za II. razred, zato je gotovo, da se mnogo občinstva iideleži tega izleta. Čitatelj najde podrobnosti v oglasu na III. strani lista. Jutri, dne 12. t. m. priredi pevsko društvo „Zarja" in Svetoivanski tamburaški zbor \eliko veselico s plesom, godbo, petjem in tamburaniem na okrašenem prostoru v Kob-dilju pri Štanjelu se sodelovanjem tamošnjega pevskega in bralnega društva ».Slovan" ter pevskega in braluega društva -Dom" z Velikega Repna. Petje in tainburanje vodi društveni ka« I elnik g. H. O. Vogrič. — Začetek veselice ob 3. uri pop. Vstopnina k veseliti 50 st., otroci upehani po stariših so vstopnice prosti. — Plesni komad 20 st., b komadov l K. Na veselici in k plesu svira veteranska ^odba iz Pervačine. Svetoivanski tamburaški zbor odide z vlakom nove državne železnice s postaje na Vr-deli ob 1. uri 14 min. pop., pevsko društvo Zarja" pa s postaje na Opčinah ob 1*50 pop. Ob dohodu na postajo v Štanjel-Kobdilj, bo slovesen sprejem od tamošnjega pev. in br. društva ,Slovan" ter od druzih rodoljubov. Po vsprejemu odkoraka se z godbo na Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Leban, krčmar, BOROVNICA; Savorgnani, c. k. gozdni nadz., BEKA ; Lapi, zaseb., FIRENZE; Studeaus, zaseb., GENOVA; Huttner, c. k. uradnik. CELOVEC; Srickla, zas.. DUNAJ; Finderle, trgov , ZAMET; pl. Gustaki, posestnik, ZAGREB ; LOschner lekarnar, BANJALUKA ; Rikbrfik, trgav., DUNAJ ; StoJper, dijak, DUNAJ ; Landaberger, DUNAJ; Bam-berger, dijak, DUNAJ; Jelinek, c. k. prof., PULA; Huttner, zaseb., GRADEC; Pehare, pos., TRZIC; Dittmajer, c. kr. nadzornik, DUNAJ. T i Vsem prijateljem in znancem javljamo podpisani v svojem in v imenu vseh naših sorodnikov tažno vest, da je naS stric JAatija ŠčuHa včeraj ob 2. uri popoladne po dolgi in mučni bolezni previden svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospoda zaspal. Pogreb bo jutri 12. t. m. ob 11. uri predpoludne iz mestne bolnišnice. TRST. 11. avgusta 1906. Žalujoči osftaii. Tržaška Mfrafcn« psdjttj* ,.PIETAS*\ uliu ViaMRH Milini it 13 oooooooooooio Dr. A. Barkanović specijalist za notranja in žirćoe bolezni se je povrnil iz Karlovih vari. ORDINUJE : vsak dan od 10 —12. ure zjatraj in 4.—5. popol. ulica San it« itev. 2. Izlet v Pulo • po znižanih cenah, z V nedeljo dne 12. avgusta etegantn in prostorni Lloydov parnik „ALMISSA" priredi IT izlet v PULO Prvi razred : 4 K, II- razred j K (tja in nazaj). Parnik odpluje a pomola 8. Carlo ob 6. url In pol sjutraj, t« Pni© pa ob 8. url zvečer. V Pulo dospe v 5. in pol urah. Vsak izletnik prejme pri ukrcanju zas toni listek, s katerim konkurira na žrebauju nastopnih 5 darov : ena srbska državna srečka, vredna okolo 23 K, en napoleon vreden okolo 20 K, deset steklenic piva, ena atezlenica šampanjca in ena košarica naj finejih testenin Evo najlepše p ilike. da se z malimi atio^ki in zelo elegantnim parnikom obišče Pulo ter se navžije svežega morskega zraka. Vozni listki so na prodaj v prodaji to« baka COR8O St. 10. Oglase, posLiaa, osmrtnice, zahvale, male oglas* in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejem;. „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti Št- 13 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad j? odprt od 9. zjatraj do 12. ia od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost * Ne čitaj samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno zalogo olja IUflN MILLONIG TRST. Piazza Barrlora it. 3, TRST FILIJALKO Campo S. Glaeoiuo št. lf». belo in de-na drobno. C«niki na razpolago. Zaloga ta- in inazeistil m, špirita in ia®s in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque 5tv. 6. (aaSpnti DJE Ceiul3; Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dt-zertn b italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaui. Bjr gunder renskih vin, Mcsella in Chianti. — Buru. konjak, razna žganja ter posebni pristni trop;novec, slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrate, do5i: it dotičnih krajev. Vsaka uaročba ee takoj izvr-i. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Bazprodaja od pol li'ra naprej. !-lOiiO.;0'iOilOI'OllOliOi>OllOlie» Tovarna pohlitva ^ksander £evi JfCvm 01 alica Tm Sto. 52. * (dstaa Mh* ( ZALOGA: J nzzn ROSARIO (Salsk« H»l«fW S ovna,MMnl »att ntken« Spngoug« aa Tiakomku d«U tadi pa TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. Stran IV. ^EDINOST« ?tev. 220 V soboto, dne 11. avpir-ia lOOr. Tržna poročila 10. avgusta. ;;uliimpe?ta. Plenica za okt- K 14.80 do K 14 fe-, rž za ofct K 1-J3S do 12 40, oves za okt. •i K 1*2.70 do 12 72, koruza za avgust 12*44 do 12.40 F>enii-a: ponudbe pičle, pcvprasevsnie zbolj^ano, tendenca ugodneja. — Prodalo : 23.000 met. stot., vzdržano ; druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. , Hamburg. (Sklep pop.) Kava :?anto« gooij avernee za .september 301/4, za december 39a/t, za i ninrec 40'/4, za maj 40a Stalno. — Kava Rio na- , va.'uia loco 40—42 nava lna rčelna 43—44 navadna dobra 45—4r, Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust IS 35. za september 1H15, za oktober 1'jJ, za E0vcir.l;er IT-Ti, za dec. ll.sO, za januar lf.00. — Mirno. — Vreme: lepo. N e w - Y o r k. (Otvorjenje) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, za 10 stotink nižje. Prodaja: —.— vreč. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 48.25, /.a sept. 48-57. I. on d on. Sladkor iz repe surov, A 9»/tB Sh. Stalno. Pariz. Kž za tekoči mesec 16.—, za sepf _. za dec. 16.15, za nov.-1'ebnivar 16.25 (mirno). — Plenica za trkoči mesc e 22.65, za sepL 22*45. za -ept.-dec. 22^5, za november-februvar 22 65 (stalno). — .Moka za tekoči esec 31 .SO, za eept. :i0.3u, za «pt.-dec. 3 J*ko ZDBOŽen> sc ponuja društvom ndlllOl in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-s'ov je prafiati pri nlnseratnem uradu Edinosti" (700 Moli Hunror v Škorklji je na prodaj. l>yo- mall UVUICU rec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, rušnico; v L nadstropju: 2 sobi in kuhinja; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 lovni nloci na širokem lesenem podu se Javili |llt?dl bodo vršili vaško nedeljo in praznik v ulici dello Scoglio. Gostilna Benčič. „Al Transwal". 868 Išče vratarja krojača brez otrok. Naslov: 515 ulica Torrente 10, I. n. 866 V„ Jom se odda 25 minut od mesta do Ro-IlCftjUlIl cola 2 sobi, sobica in kuhinja po nizki ceni Pri Kanarinah 3t. 119. 861 H.-- G i o v. P1 i e k a, Corso St. 13, izvrSi vsa-UI d I korSnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Volotpnnifina LuiSs Trevisan, Trat VBItttrgUVind razpošilja kavo, ri£, olje IfSeln 9Dlio rePa 8 Kranjske, je v vseh let-V\IOlU &CIJO Dih dobah v zalogi Josipa D o 1 Č i 6, ulica Sorgente 7, telefon 1465. (227) Novi modni salon VbVoVti gospe. Parižki in dunajski uzorci, po najzmernejih cenah. 455 fiAQ+ilnO "Stadt Laibach" (ulica Giulia St 15) UU3UIIUI Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. I vrstna k ukinja. Priporoča se slav. občinstvu I. Kart«. (295) Prva slovenska zaloga in tovarna _ pohifitva ANDREJ JUG — Ti>t, ulica sv Lucije St. 18 (ea deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! Inteligenten mladenič S? govoru in pipavi, i£če pisarniške službe, bodisi tudi za slugo pri kakem uradu, raznašalca itd. Kaj primernega tudi pri kakem časopisu. Naslov pod: „Iskajoč-r,a „Inseratni o "delek Edinosti". 857 Hiša na prodaj lovi jih? uTsoŠe In^Tu- hinja; okoli hi$e vrt. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti". 853 Odvetniški uradnik dvaintridesetih let. absolvent kadetne, poljedelske in trgovske šole si želi zboljšati službo. Naslov : A. Trobec. Tim. 865 Precfajalnlca jestvin in lolonijalnep blaga Mateja Kocjan ulica Piccardi voga ulice Petronio. Izber svinjine, sira, moke, riža, soelvja, kave, «ladkurja, olja, kisa. nrila sveč; vse blago prve vrat« po cenah, da ni bati tekmovanja. GLAS. V begatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund j (praj j ulica Mm 24 (pritličje) daj* novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih conah v najam. = DR06ERIJA Josip Zicioniicmal • • • » ■ _ w • • • • Izbor drog« barv, čoplćev, pckoatl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na zarzlo pripravljenoga sirupa tamarlndo, malinoves. itd. Itd. 'VR FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Torre blanoa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nad 1'je priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AH"Ad ia4 nlica Nuava St. 11 in „Ai fratell dalmati., v \ » Zudeeefce št. 8. v katerih toči svoja vina I. v:~ie >ow»cawsoomeoo v o MIZARSKA DELALNICA Josip ^Tisnovitz TRST, ulica Dante Alighieri izvršuje vsakovrstno delo pri novih zgradah Prodaja jelove deščice za pode. Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI' v „Edinosti" Podpisani priporoča si. občmstvn Mijo zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre fcianca šf. 4o in gostilne nI. Romagna št. 4 in nI. Giulia št. 71 v kuterih toči dalmatin.-ka vina najbolje vrste /tate Dvornik trgovec z vinom. £lla citta di Trieste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krojačnlco. Priporoča se cenjenim odjemalcem radi konkurenčnih cen in radi točno izvršenega — — dela izkušenega krojača. -- Podpisani javlja interesovanim osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „pima autorizzata agenzia di mediazione 6ambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Oambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami pvva. kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekih in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, pivo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo in zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Mario Josnram, Prva avtorlzovana agencija „tiambrltius" TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje od ». zjutraj do 13. opol. In od 3. pop. do 7. uro »veter. -=====_ OOOOOi>PP»: i od izurjenih l«Htnih delavcev jftalo in dobro. Za polovico ceneje, nego v kataloga ce o pri nakupu enega komada vam prodamo Tt«. Tako »tanejo ko-40 |U. Od 47 gld oaprej popoluouia pro»to rarin. a avstrijske oo vrstnih kap za moške in ženske. 1 = Brez konkurenčne cene. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatia" stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin tkakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati sa pri domaćem zavodu — že da ne gre denar v tuj mo. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - trst --CORSO štev. 1 ---— WW Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Ivanka Doreghini TRST. - Ul. Madonnina štv. S. VELIKA ZALOGA pohištva, manufaktuv, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7.. II. naostr. T lastni hiti. Afltbui ScHOOl flf L21KBS uči moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska koreŠpondenca. Kora-Itinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odrađene in otroke v Trstu, ulica Nuova*5t. 11, II. cadstr. i P. T. Naznanja se častitim odjemalcem in P. T. občinstvu, da zaloga obleke ulica Arcata štev. 1 odpre Novo tržaško krojacnico (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. MARCOLINI. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v vt-liki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za možke, kolikor za otroke, gpo najnižjih in konkurenčnih cenah. VIKTOR PIŠKUR. Načelstvo in nadzorstvo je skleni -v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/,' ' • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z povedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po nn varščino ali zastavo in na menice po 6"/0 Glavni deleži koncem leta 5'/s—- Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov 11781 z deleži K 113.382. — Hranilne I v 1 o g e 1,^54.089*13. — Posojila 1..'.70.81 o Vrednost li i ž 110.075.— (v resnici -o vredne več). — Rezervni zalog 75.1010.. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon štev. 7!>. 3francesco Slovinscky železnina TRST — ulica Torrente 4-5 — TRST 3zbera železnine za sUvbinsko uporabo. SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, šteailr.e ognjišča in železne peei. Tržaška reglttrovena sadru«a s emejenlm poreltvem. PimMMM Cmsermm štev. s, i. m. — TMST - TlmstniMtU. Tmlmfom št. f •v Vhod po javnih stopnicah. ~wm Mranlln« ul*«* ipnjma od mkm, 6m tudi ai od ndrup in jft •brmtvj« p« 4V ▼log pla&aja m vod im. Vlaga m lahko po 1 krono in uov na nknjilbo po mm MonjkM po ••/., nn Rentni iavtk od______B Pn»«Jlla dajo aaao aadroinikom " t.—Ta Uraan« ur«: od t.—13 dopolndao m «4 1-4. popolndnt. UplaeuJ« Tanki dna ok aradnih arah. — Ob nedeljah ia praaaškth ja nrnd s a p r l. laa aajsadornajo arojoao varaoatao eoHoa aa shramb« m«Mitalk papftfjav, llaHn Itd. Faftaa kraatlallal raita a I «.004. iiSSSSB^BSti^SS^^ii c -^.oga ^ izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) In vležane (Lager) z=z pi?e nnn aodSekih in v boteljkah, kakor tud i p Is tovarne Bratov Reinlnghane Steinfeld pri Gradcu. Zaloga JKattomjeve Qiesslrabler vedno sveže kisle vode 9« smarmih ooaah ANTONU DLIAK junior ^ TRST Via iegli Artisti štev. 10. *