Poštnina plačana v gotovini.
Telefon št. 119.
Posamezna številka 1.25 Din.
Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upru/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Mal h oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust
St. 117.
V Ljubljani, sobota 12. junija 1926.
Leto I.
živel davek na ročno delo!
K predlogu za ovekovečenje davka na ročno delo.
Vlada tkani torej ovekovečiti slavno ibuidižebsko določilo o nabiranju davka na ročno delo. Izgloda, da 'so beograjski vladni finančniki in fitskusi silno ponosni na njihovo, res svojevrstno davčno iznajdbo, s (katero se ne more ponašati nobena druga »civilizirana in kulturna» država. Pravijo, da je davek na roč-ino delo vrgel veliko več, kakor iso najbolj optimistični fiskuški strokovnjaki računali. Davek na ročno delo da je za naše častitljive in prostorne državne blagajne pravi blagoslov, neusahljivi vir dohodkov, ki se stekajo v nje s čudovito točnostjo in likvidnostjo. In kar je najprijetnejše, prihajajo v naj večji meri iz Slovenije, torej iz kraja, ki je Jtak samo zato v tej blaženi in srečni državni zajednici, da plačuje tiho m v redu vse mogoče davke. Ta nepričakovani fiskuški uspeh, ta ogromna vsota okroglih milijonov, ki se jih j,e vzelo našim sijajno stoječim delavcem v tej dobro poiznani dobi industrijske prosperitete in obilnih delavskih plač, je zbudil pri 'bedgrajski vladi in najlbržo tudi pri šefu naše finančne delegacije silno •navduišenje in še siinejši tek. Zato hočejo dosedaj provizorično zakonsko odredbo pretvoriti v stalni in definitivni zakon, ki naj bi osrečeval naše že itak srečne in presrečne delavce vsaj še nadaljnih 40 let. Menda so sedaj izračunali, da je s tem dana možnost izravnanja naše državne in trgovske ibiiance!
Tako se -glasi najnovejšo poročilo iz Belgrada in vsak delavec ve sedaj;, da naša slavna vlada v pogledu davka na ročno delo ni pozabila nanj. Nasprotno, tako dobro se je spomnila njega in njegovih grošev, da ga hoče prikleniti na to človekoljubno, pravično, pravilno, pošteno in skrajno (patrijotsko in do-Rioljubno davietno dajatev tja do druge polovice sedanjega stoletja. jb> tedaj namreč računajo, da bo Rajala patri jo iška vnema, domovinska zvestoba, državno navdušenje (T krščanska, odnosno pravoslavna h°tipežljivost našega dobro situirala in v socijallnem pogledu tako Uborno preskrbljenega proletari-Jclta.
oz’ dvorna, da bo delavstvo, z da l?m na hajnovejšo vladno vi,a?110 naklonjenost, pocadravilo žet ° s^bb hi vnemo iza svoj bud-n„ ,zv'Dajvečjim in najpositnejšim n‘ r^enjean ter poslalo finančne-nostrTh1^t.11u' C(l' koš ginljivih vda-
[sj1 , 'zjav. kako i • smo menda že povedali, potrdimo1! 'delavstvo o tej nameri, i 1° sedaj, da vprašamo se Jvnn-i v^°®t, kako se (bo ona v tej
l)oJa-Žala-
^.80 namreč samo delavci povei ali, kaji ij!n kako mislijo o tem prijetnem izakonu. Radi bi pa vedeli, ee preveva tudi ostalo slovensko javnost in njeno stranke tostran in
Vrnite delavcem njihov denar!
[hduvKika zbornica je poslala na ministra aa sooijalno politiko naslednjo pismo:
Gospod minister!
IOdpisana zbornica si dovoljuje, poslati Vam i»kaz sVot, ki so bile nabrane za podporo brezposelnim « I>rog. injo, da zahtevo tudi od svojo strani podpirate.
onstran vladnega korita enako soglasje in navdušenje.
Po sredi je namreč to malenkostno vprašanje: Že prej se je splošno in opravičeno povdarjalo, da je davčna politika ugonobila slovensko gospodarstvo, pozabilo se je pa, da se je z davkom na ročno delo, ki je šele poslednjega datuma, naložilo spet v prvi vrsti Sloveniji tako težak davek, da jo morajo popasti srčni krči, pa če je še tako odporne in vzdržne narave. Objavili bomo iz-lcaz davkov na ročno delo, ki ga plačujejo naši izstradani, nesramno plačani delavci, in videlo se bo, kako ogromna je vsota, ki jo je davčna oblast že v tem letu izprešala v Sloveniji na račun ročnega davka in v kakem kričečem razmerju je ta davek z ostalimi davčnimi dajatvami.
Javnost na j isamo pomisli: industrija peša, sami gospodarski ‘krogi gledajo s strahom v bližnjo bodočnost; brezposelnost narašča iz dneva v dan; plače se znižujejo; dela se pri skrajšanem številu delovnih ur in dnevno; kar delavec izasluži danes na krajtu tedna ali meseca je tako pičlo, tako odurno malo in nezadostno, da mora do kraja omagati in olhupati. Pa pride finančno ministrstvo, pa pridejo davčni stiskači in naložijo na to neverjetno nizko in siromašno plačo še poseben davek, da se mu še tistih par težko zasluženih dinarjev porazgubi, da bo pomanjkanje v družini še večje, da bo tisti košček črnega kruha v delavski družini še manjši! In to v dobi, ko se od viseli strani odkrivajo slučaji najhujše korupcije, ko .se kradejo milijoni, ko se Rade Paši-ču očita, da je osleparil državno blagajno samo na davkih za okroglih 15 imilijioinov dinarjev!
Kako mora vse to utrjevati v delavski duši potrijotsko zavest in navdušenje za sveto, milo, skrbno in pravično domovino!
Le tako naprej! Le ovekovačite ta prepravičnj davek na ročno delo; ali še boljše: uvedite znova suženjstvo; delavstvo naj dela le za davek; zaplenite vso njegovo plačo; živi naj delavec od kamna in vode; hodi naj v kozji obleki; delavske otrok«; prodajte indijskim ali kitajskim oblastnikom in kar dobite za nje vzemite spet kot davek; sploh, obnovite staro rimsko pravo, smatrajte delavce za stvar in ne za človeka; izstradajte ga, prodajte, zlomite ali ubijte: njegova večna hvaležnost vam je zajamčena!
Davke v naši državi ne bo plačeval velekapital, denar so no bo jemal tam, kjer je. V (naši državi se bo jemal denar tam, kjer go je tako malo, da ga skoraj nič več ni, do se ■pokaže, kako modri so naši davčni in finančni »strokovnjaki« ...
Tako jo in tako mora biti.
Živel davek na ročno delo!
Pri nas se ne daje v nasprotju s tozadevnimi mednarodnimi obveznostmi, v nasprotju s prakso, ki obstoji v drugih državah, skoro nikakih podpor brezposelnim delavcem.
Pač pa se odtegujejo delavcem potom bolniških blagajn posebni prispevki za podpiranje brezposelnih.
V ta fond plačuje samo delavstvo iz področja podpisane zbornice 'letno okrog 1,500.000 Din, delavstvo v celi državi pa nad petkrat toliko. Ves ta donar. je naložen v Državni hipotekar-
ni banki v Belgradu in se odteguje svojemu namenu po.d pretvezo, da še ni pravilnika o načinu njegove vpo-rabe.
Delavska zastopstva so v tej zadevi neštetokrat posredovala, a zaman. Bila so neštetokrat veren tolmač čustev, iki jih tako postopanje vzbuja med delavstvo, a vendar doslej brez uspeha.
Z ozirom na to, da je zadeva vsled vedno naraščajoče brezposelnosti še bolj aktualna kot kedaj prej, si je podpisana zbornica dovolila obrniti ponovno na to pereče vprašanje pozornost vseh merodajnih činiteljev.
Podpisana zbornica računa pri rešitvi tega vprašanja tudi na Vašo zaslombo in pomoč.«
#
Radovedni smo, če se 'bo vlada vendar enkrat zavedla svojega početja ter vrnila delavstvu od njega nabrani denar za brezposelne. Nad 50.000 brezposelnih imamo v naši državi, vlada pa ne daje tem brezposelnim delavcem niti vinarja podpore, in kar je najbolj vnebovpijoče, zadržuje celo denar, ki so ga delavci .sami plačali v fond za breziposelme. Ali je kje drugje na svetu to mogoče? Ne! To je mogoče samo v Jugoslaviji. In slavno in sito jugoslovansko patrijotsko trebuharstvo se čudi, če delavstvo mrzi talko vlado in take razmere. To je eno najbolj grdih poglavij, kar jih je doslej bilo. Naši zastopniki na ženevski konferenci naj povedo, kako se pri nas dela, da bo svet vedel kako ravnajo z našimi brezposelnimi delavci in da bo vsaj pritisk inozemskega javnega mnenja prisilil belgrajsko 'vlado, da vrne brezposelnim delavcem vsaj njihov denar.
J. Arh.
Izrodki!
Naše delavsko gibanje preživlja po prevratu silne notranje pretresljaje. Je res sicer, da so ti pretresljaji zajeli tudi delavstvo v drugih državah. Vendar tam se je to že deloma izživelo in že so znaki tu, da se delavsko gibanje obrača na 'zdravo realno pot razredne misli in dela. In pri nas? Pri nas je žal drugače. Razlogi so različni. Naše delavsko gibanje je postalo samostojno šele z ustanovitvijo nove države. Starejši sodrugi, kateri so se udejstvovali v poikretu pred vojno, niso imeli po prevratu dovolj eneržije in tudi v delavstvu samem ni bilo dovolj razumevanja za pravo razredno borbo. Tako je svetovna vojna, ki je imela poleg ostalih slabih posledic, tudi to, da je na eni strani demoralizirala človeštvo, na drugi pa pognala človeštvo v nekak divji ekstrem, kvarno uplivalla tudi na naše gibanje. Tem novim nezdravim razmeram ni bilo lahko biti kos, naši stari sodrugi niso mogli več uravnati pot masam, čeprav so imeli najboljšo voljo. To priliko so izrabili razni lisica-jež-socijalisti, kateri so se vrgli med delavstvo kot jastrebi med golobe ter povečavah splošno neorijen-tiranost in nered s svojim laži-revolu-cijonarizmom ali pa s svojimi prismo-darijami o načeli javnosti in goseiii-čni valuti vse do skupnega — pufa. Ti so, izrabljajoč delavsko nerazsodnost začeli blatiti kar jo bilo še poštenega in razredno mislečega delavstva, da so si na ta način omogočili ifl podaljšali svojo eksistenco. To je bil povod tem odpadnikom meščanske družbe, da so razbili delavsko gibanje na toliko drobcev, ter s tem uničili odporno silo delavstva proti kapitalizmu. Da bi pa delavstvo le ne prišlo na sled njihovim nečednim nameram, ga zadržujejo potom svojega tiskd. in svojih vodenih govoranc v zamisli, da
bo že nekdo od nekod prišel, ter popeljal 'naše delavstvo čez noč v obljubljeno deželo, ali pa, da ga bodo rešili s tem, da kričijo na vse pretege »Primite tatu.« Da, naivno delavstvo naj išče tatu tam, kjer ga ni, da ga ne bo iskalo tam, kjer je! V tem je vsa njihova revolucijonarnost in vsa njihova modrost in čistost.
Žalostno, da sta delavskannorala in razum padla na talko nizki nivo, da se ne loči več pošteno od nepoštenega, značajno od neznačajnega. V takih razmerah izgublja delavstvo postojanko za postojanko in svoje najtežje socijalne pridobitve. Delavstvu preti vsled njegove nemoči in nerazsodnosti popolno zasužnenje od strani kapitala. Vprašanje je samo, če ne bo že enkrat izpregledalo in se vprašalo, čemu in v katerega korist vse to? To vprašanje si mora danes delavstvo resno zastaviti. Vpraša naj enkrat odločno skrajno leve revolucijonarne frazerje in čvekavepšeničnikarje, koliko so že te fraze delavstvu koristile; vpraša naj enkrat »Naprejevce«, koliko so že oni pomagali delavstvu in rešili delavske interese in spore s svojim načelom javnosti, s svojim progresivnim čvekanjem in zapufanjem.
Ko bo delavstvo znalo razločevati med prijatelji in nepri j atriji, med pozitivnim in negativnim delom, takrat bo tudi vedelo, kje je zlo in kje je rešitev. De .takrat S tem trenutkom pa bo postalo delavsko gibanje res močno in zdravo. Potrebno je zato, da pomagamo delavstvu priti čimprej do tega spoznanja, in da gremo zato brezobzirno v boj proti zapeljivcem in nergačem. Nezavedno delavstvo bo tedaj kmalu našlo pravo pot. Ne mlačnost in ne obzirnost, marveč odločna volja in jasni cilj v boju proti demagogom bo in mora zmagati.
Novo krivično breme za delavstvo.
Delavci, kje so Vaše organizacije?
Finančni zakon o dvanajstinah določa med drugim tudi, da delavstvo in nameščenci (dnevničarji) v državnih podjetjih in uradih, ki nimajo pridobitnega značaja, sicer spadajo pod zakon o zavarovanju delavcev, vendar se pa zanje ne plačuje nikakršnih prispevkov, dasi imajo vse pravice do dajatev iz zavarovanja kakor delavstvo privatnih podjetij. Teh delavcev in nameščencev utegne biti v področju okrožnega urada za Slovenijo okolo 2000. 'Za te delavce in .nameščence bo torej nosilo v bodoče vsa bremena delavstvo privatnih podjeti.j. Denarni efekt, seve le v okroglih številkah, nam pokaže, da je ta določba jako katastrofalna obenem za zavarovanje. Na prispevkih izgubi zavarovanje samo v Sloveniji okolo 800.000 Din, na dajatvah za te zavarovance pa utegne izdati najmanj (150.000 Din iz svojih rezerv, v katere ne bodo prispevali ne navedeni nameščenci ne država.
V celi državi je takih nameščencev in dnevničarjev nedvomno nad 12.000, za katere odpade zavarovalni prispevek v iznosu okroglo 1,500.000 Din, dajatve zanje pa bodo znašale okroglo 1,000.000 Din na leto.
Socijalno zavarovanje pri nas še ni dograjeno ter se ima boriti z velikimi težkočami. Vrhutega je zavarovanje prevzelo nekaj bremena name* sto javnega skrbstva. Vse to so vzroki, da je postalo zlasti bolniško zavarovanje pasivno. In sedaj naprti temu zavarovanju, ki mora štediti in .pogostnima preveč preganjati prave zavarovance, še to ogromno 'breme na račun države, ki za svoje nameščence ne bo nič prispevula. Nasprotno, vlada je
poleg' tega že črtala dejansko 700.000 Din od onega milijona, ki ga je za celo državo prispevala k upravnim stroškom zavarovanja.
Čuditi se moramo, kako je ikaj takega v pravni državi mogočega; kakšen jurist in kakšen zavarovalni tehnik je priporočil vladi tak slklep.
Razpravljalo se je sicer o tem tudi v delavskih zbornicah, toda takrat se je reklo, da se državne nameščence sploh izloči iz zavarovanja brez pravic do dajatev, a danes pa se ta zakon že izvaja.
Delavci! Tako se nam godi! Zaslužimo to, ker se raje prepiramo za osebe, za posamezne peteline, namesto da bi zgradili svoje organizacije in uveljavili njih vpliv, prepirljivce pa pognali.
Govorimo! Otresimo se lenolbe, če ne, bomo vso delavskovarstveno zakonodajo zahararutali in tisti, iki nas razdvajajo, se nam bodo dalje smejaLi.
H krščansko socialističnem kongresu v Celju.
Celje, 10. junija. Janez Smola, vnet pristaš krščanskih socijalistov je hotel na vsak način govoriti na kongresu krščanskih socijalistov, ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. Zato si je Janez Smola sestavil govor, katerega se je na pamet učil za plotom nove okoliške šole, ki ,jo šele zidajo. Govor se bo glasil približno takole:
Pozdravljeni mi farizeji, pismouki, kapitalisti in gospodje delavci!
Pozdravljam Vas v imenu celjskih boljševikov, pardon, zaletelo se mi je, krščanskih socijalistov. Predno nadaljujem, moram konstatirati, da smo še vedno ostali stari, to se pravi, da smo klerikalci. Samo ime smo malo spremenili, To pa zato, ker je beseda klerikalizem že preveč omadeževana in ker beseda socijalizem med delavstvo bolj vleče. Delavci namreč vedo, da pravd socijalizem res nekaj pomeni. Torej preidem k stvari. Mi smo klerikalci, ki smo vam že več sto let poznani in to posebno po našem delu v prid delavskega razreda. Gotovo še niste pozabili, da smo ravno mi bili tisti, ki smo pomagali gospodu Westnu pri stavki s tem, da smo igrali čedno vlogo stavkokazov', »Lohndrukerjev« in klečeplazcev. In drugo, kar smo naredili v prid delavskega razreda, posebno za železničarje je, da smo pustili leta lb‘20. postreliti nič več kakor 12 ljudi med njimi otroke in žene, ki niso
KOLESA
najboljša in najcenejša
samo pri
J. GOREČ
2,o Palača Ljublj. kreditne banke.
drugega zagrešili kakor to, da so zahtevali več kruha. V spominu vam bo gotovo še tudi, kako smo pomagali raznim tovarnarjem v Ljubljani pometati na cesto vse one, ki so zahtevali več kruha in več pravic. Gospodu Polaku srno celo pisali, da se strinjamo s tem, če nam .zniža plače in odvzame naše pravice.
Cenjeni zborovalci, jaz mislim, da so to dovolj tehtni dokazi, \da se mirno lahko tudi imenujemo kapitalistične hlapce. Sedaj pa k dolžnostim, ki nas kot krščanske socijalisti čakajo.
Najprej je potrebno, da podeseto-rimo ljudsko neumnost in nezavednost. Mi celjani skrbimo, da se te dobre lastnosti širijo po Celju, posebno pa po okolici, kakor kuga. Tako smo n. pr. napeli vse sile, da bi preprečili zidanje nove okoliške šole. Najeli smo .razne ljudi, da so intvervenirali v Belgradu. Uspeha ni bilo. Je pač križ, če ljudstvo hoče imeti' šolo.
Dragi prijatelji! Podpirajte nas v našem stremljenju ter ne glejte, kaj se godi v Avstriji, Angliji ali celo Rusiji. Ce ima delavstvo tam pravice in več kruha, kakor ga ima naš delavec, so temu krivi marksistični socijalisti. To so tisti pravi socijalisti, ki se brigajo za delavstvo in niso najeti od kapitalistov, kakor smo mi. Če nas 'boste gospodje delavci podpirali v našem stremljenju, vas bomo tudi mi podpirali. In sicer s tem, da bomo izdajali vaše interese, da vas bomo razdelili na male, nič pomembne črede, ter vodili še nadalje za nos. Gotovo je, da ne bomo pri tem pozabili izrabljati za ta naš posel prižnice in celo spovednice samo, da vas bomo bolj in bolj skubli in strigli.
Vslučaju, da vas zadene brezposelnost, beda, lakota, takrat se pa zatecite k bogu in nikar ne poslušajte pravih socijalistov, ker ti vam hočejo priboriti spet neke pravice, tega pa vam ni treba, marveč čaka jte, da od lakote umrete, ker takrat boste gotovo zveličani, morda celo imenovani za svetnike st ra dal cev.
S tem zaključujem moj referat in vam .kličem:
Bog živi vas in nas in vse kapitaliste!
sebno okrožnico zadrugarje Slovenije, da porabijo
3. oziroma 4. julij
za praznovanje zadružnega dne. Slovesno naj bo to praznovanje! 3. julija zvečer ali že popoldne naj se prirede zadružni sestanki in shodi, zadružna slavlja .in zadružne veselice — kjer pa to ni mogoče, pa naj se vrše vse te prireditve 4. julija.
Na delo, zadrugarji, .da bo zadružni dan res dostojno tudi pri nas praznovati.	|
Našim zadrugam in zadru-garjem!
(Kakor vsako leto se vrši tudi letos v julilju mednarodni Zadružni dan. Mednarodna Zadružna zveza s sedežem v Londonu je določila, da se letos vrši ta zadružna manifestacija
3. JULIJA.
Po vsem zadružnem svetu se že vrše velike priprave za praznovarije zadružnega dne, ki naj zopet vzdigne zadrugarsko zavest, poglobi 'zadružno idejo ter ji pridobi novih in novih pristašev.
»Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo« v Ljubljani je pozvala s po-
»Brezalkoholna produkeija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/5 pošlje vsakemu mirovniku »Delavske Politike« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
Politični pregled.
Reorganizacija sveta društva narodov, z drugimi besedami povedano, vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov, vznemirja zopet evropske vlade .in njihove odlične zastopnike na ženevskem zasedanju. Slovesni sprejem Nemčije bi se moral vršiti šele jeseni, vendar je treba še prej marsikaj urediti, da ne bomo jeseni tam, kjer smo bili spomladi. Ta. modra previdnost je vodila znane diplomate sredi poletja v Ženevo — toda, o joj! —(bolje bi morda bilo, da so ostali doma. Zakaj trenutno razpoloženje nekaterih držav, Odnosno njihovih vlad, je vse prej kot ugodno. Brazilija in Španija se branita, nočeta sploh nič slišati o reorganizaciji, kakor bi jo hotela Francija in even-tuelno tudi Anglija — umikata se, grozita z izstopom. Čudno pri tem je, da se ravno ti dve državi, ki sta imele z Nemci najmanj sporov in sovražnosti, da se ravno ti dve državi tako s.lepo protivita vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Očitno je, da sta Brazilija in Španija le figuri v rokah drugih vele-siL Tako n. pr. pravijo, da tiči za njima italijanski koncept, zopet drugi trdijo, da prihaja njuno zadržanje prav celo tistim državam, ki se najbolj zavzemajo za Nemčijo. Bilo kakorkoli', zo sedaj je j'aŠTib; da pretresa Zvezo narodov huda kriza, da je sploh cela ta mednarodna ustanova v nevarnosti, da se do kraja ra/ibije in poruši. In potem? Ali naj pride potem zopet do vojne! To bi bilo najbrže še celo nemškim revanžerjem všeč — kako pa evropskim' narodom? Evropi groze temni dnevi, če jo ne sreča vsaj v zadnjem trenutku prirodna pamet.
Grofa Bethlena, predsednika čedne madžarske vlade, je tajnik madžarske republikanske stranke oklofutal na seji ogrskega odbora pri Zvezi narodov. Klofute so bile prav priseljene in Zenevčani si vprašajo s kakšnim obrazom bo ta ponosni madžarski plemič hodil sedaj po mestu in zastopal na slovesnem1 zasedanju Zveze narodov oblast in čast viteške Hortijeve
Madžarske. Francoski listi pišejo sedaj, da je Bethlen te zaušnice zaslužil in da je na vsem tudi njegov obraz precej kriv, ki da je kakor nalašč za klofute.
Hindenburgovo pismo v zadevi razlastitve nemških knezov in — seveda — tudi nemškega Kaiserja, je izzvalo v Nemčiji hudo vznemirjenje. Hindenburg je s tem pismom pokazal, da je ostal oni stari monarhist in nazadnjak, ki je vedno bil. Medtem, ko je doslej znal o kočljivih vprašanjih nemške notranje in zunanje politike še precej molčati ,je sedaj naenkrat spet zbezlal ter povzročil s tem nemški vladi silne neprijetnosti. Njegovo pismo pa bo vendar rodlito neki precejšnji uspeh:	vzdramilo bo republikanske
elemente, zlasti pa podžgalo nemško delavstvo, da čuva z večjo energijo in pričujočnostjo nemški narodi pred reakcijo in monarhistično restavracijo. Ljudska Nemčija se bo rešila le, ako bo krenila bolj in bolj na levo ter izročila nemško republiko povsem v oblast delovnega ljudstva. Pni glasovanju o odškodnini nemških knezov se bo pokazalo, do kje je nemško ljudstvo res republikansko in revolucionarno.
Nemško-rusko pogodbo je ratificirat nemški parlament. Predsednik vlade dr. Marks je ob tej priliki izjavil, da ta pogodba ni v nasprotju z duhom in s pogodbami locarnske konference. Locarnske velesile niso zahtevale, da bi tudi Nemčija vodila Rnsip sovražno politiko:. Pogodba z RUS1J0 takorekoč dopolnjuje locamski spoia-zurn in služi politiki miru v EvroP1- Za pogodbo so glasovale vse stranke, proti je govoril le komunistični poslanec Korsoh, ki je pa bil iz komunistične tranke izključen.
Uzunovič je zadnjič izjavil, da mora narodna skupščina delati, in glej: sam ni pa prav mič poskrbel, da bi skupščina res delala. Sedaj so prišle pred parlament pogodbe z Italijo in še te bolj pod pritiskom Italije. Ko bodo te pogodbe sprejete, pa se bo narodna skupščina zopet shajala menda le zato, da utrdi dnevni redi, nato pa trati čas v brezpomembnih stvareh, ba Iie-aeLaviiost par 1 amenta je končno’ razkačila celo naše nepolitične gospodarske kroge, ki zahtevajo, da se parlament začne končno brigati tudi z gospodarskima problemi. Gospodarsko stanje je že tako skrajno obupno, da morejo le nagli ukrepi itn široka vladna in finančna pomoč preprečiti popolni polom. Meščanske stranke se seveda sedaj tudi širok ©ustijo z gospodarsko krizo — doslej so pa raje uganjale vladno kombinacijski in ustavni šport. Uvidevamo tudi mi, da je naš gospodarski položaj silno kritičen, smo o tem v našem listu že dosti pisali, vendar se bojimo, da se ne sme preresno računati na pomoč in na razumevanje takih vlad, kakor jih imamo sedaj, pri reševanju naših težkih in skrajno .zavrženih gospodarskih prilik.
40
Jack London:
Železna peto,
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
„Tega zakona ni," trdi gospod Calvin uver-jeno. »Ni ga. Mladi gospod, to se vam je sanjalo. Vi ste govorili uporabo milice na Philippinih. To je protiustavno. Ustava jasno govori, da se milica ne sme pošiljati izven države."
»Kakšen posel ima s to zadevo ustava," vpraša Ernst. »Sodišča razlagajo ustavo, in sodišča so, kakor je potrdil gospod Ausmundsen, kreature hrustov. Poleg tega je tukaj zakon, kakor sem rekel. Ta zako obstoji že več let, gospoda, že devet let."
»Da se nas lahko pozove k milici," vpraša gospod Calvin neverjetno. „Da se nas v slučaju zoperstavljanja ustreli?"
„Da,“ odgovori Ernst.
„Kako to, da nismo nikdar slišali o tem zakonu," vpraša oče. Zapazila sem, da je tudi za njega bila stvar nova.
„lz dveh vzrokov," reče Ernst. „Prvič, ni bilo potrebno spešili s tem. Ako bo potreba, boste itak zvedeli dovolj rano. Drugič, la za-kon se je sprejel tajno, v stvarne diskuzije. Seveda ničesar poročali. Ali mi Objavili smo ga v naših nikdar ne čitate."
„Še vedno mislim, da sanjate,
„Deželni zbor bi
tega
naglici in brez vsake niso časopisi o tem socijalisti smo znali, časopisih. Ali vi teh
je rekel go-
spod Calvin trdovratno, nikdar ne dopustil."
„Ali deželni zbor je dopustil,^ odgovori Ernst. »Kar se pa mojih sanj tiče Ernst seže v žep in potegne iz njega drobno knjižico — »ali izgleda to kot sanje?"
Odpre knjižico in čila:
Clen prvi odreja... in tako dalje in tako naprej... da se mora sestaviti milica iz vseli službe sposobnih, močnih mož držav, ki tvorijo Združene države, teritorijev in distrikta Kolumbija, ki so več kot osemnajst in manje kot
petinštirideset let stari.
Clen sedem; da se vsak častnik ali v spisku .nahajajoči mož - ne pozabite člena prvega, gospoda, vi vsi se nahajate v spisku — da sc vsak v spisku nahajajoči mož milice, ki bi se p roti vil ali bi zamudil prijaviti se, postavi pred vojno sodišče ni se ima neposredno od tega vojnega sodišča kaznovati.	..
Clen osem. Ta vojna sodišča se sestavijo le
iz častnikov milice.
Clen devet. Milica, ako je vpoklicana k aktivni vojni službi Združenih držav, se ima podvreči taistim zakonom in vojnim naredbam, kakor regularna armada.
Evo vam, gospoda, amerikauski državljani in milični tovariši. Pred devetimi leti smo mi socijalisti mislili, da je zakon naperjen proti delavcem. Ali sedaj se mi trdno dozdeva, kot da je ta zakon, .previden vrat’ — moli, to ste vi, gospoda —, in kot varstvo za vse slučaje sprememb v življenju, svobode in privatne svojine.
In ako se boste kcdaj nasilno spuntali, mislite na to, da ste se spuntali proti svojim trustom in proti svobodi trustov. Zobje so vam polomljeni, gospoda, kremplji so vam obrezam. Tiste dni, ko se boste nasilno spuntali, brezzobi in brez krempljev, boste neškodljiva armada školjk."
„Ne verjamem," vzklikne gospod Kowalt. »Takega zakona ni. To je časnikarska raca, ki so jo izumili socijalisti."
»Zakon je bil vnesen v reprezentacijski hisj dne 30. julija 1902," je bil odgovor. In sicer od poslanca iz Oliie, Diek-a. V naglici se je P1®-mlel in je bil 14. januarja 1903 enodušno sprejet. Tn natančno sedem dni pozneje je bil podpisan od prezidenta Združenih držav."
9. Matematika sanjarij-
Sredi osuplosti, ki jo je povzročilo njegovo
razodetje, je začel Ernst zopet:
»Najmanje ducat vas je danes zvcčci trdilo,
da je socijalizem nekaj nemogo&Jga j0 ^mogočnost ste izrecno izjavljali in dovolite mi, da vam dokažem neizbežnost socijaliznia. Ni samo neizbežno, da boste morali kapitalisti izginiti, nego je tudi neizbežno, da izginejo velekapitalisti in trusti. Ne pozabite, da val razvoja ne pljuska nikdar nazaj. On teče neprestano naprej: Teče od proste obrti h korporativnim skupnostim, od majhnih zvez k velikim, od velikih h kolosalnim in se končno razlije v socijalizem, ki je kolosal-
nejši vseh združenj.
J	(Daljo	prih.)
Dnevne no vice.
Namakaj 2 »Žensko hva!o“ — peri z »Jelenjim milom11! To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHICHTOV NAČIN PRANJA
Križem sveta.
Ameriške žene za volilno pravico.
Liga volilk in ženska stranka pošljeta svoje delegatiuje na mednarodno žensko konferenco za volilno pravico v Ženevo. Najprvo je bila ženska stranka povabljena, da se kongresa udeleži, a bila je nato odklonjena. Zato se ipa njene delegatinje na konvenciji bodo smatrale le za sesterske. Liga volilk podpira zakone za varstvo žene v industriji, ženska stranka 'pa išče za žene le enake pravice z moškimi, noče pa slišati ničesar o zaščiti žene v industriji. Ona smatra zaščito žene za Privilegij. Članice ženske stranke so večinoma, bogatinke, ki ne delajo v tovarnah ali industriji. Ameriška Liga volilk je pa sestavljena ^z žensk širo-kih slojev.
Stavka na železnicah na Kubi končana. Generalna solidarna stavka na Kubi je bila te dni končana. Vladni Predsednik Machado se je ponudil za razsodnika med družbami in delavci.
Angleški štrajk oškodoval trgovino. Ameriški trgovski krogi priznavajo, dasiravno je generalna stavka v Britaniji Irajala samo osem dni, da je skoraj prenehalo uvaževanje bombaža v Britanijo. Poljedelski depart-ment Združenih držav navaja v svojem poročilu ta pojav in dodaja, da je bila ameriška trgovina z Britanijo precej oškodovana. Trgovina ž drugim blagom, ki se izvaža v Britanijo, ni toliko trpela Ikot trgovina z bombažem. Razkladanje blaga z ladij v britanskih pristanih je od 4. maja- pa do dvanajstega skoraj prenehalo. V letu, ki je končalo z dnem 30. junija 1926, se je izvozillo iz Amerike v Britanijo 751,000 bombaža. Ta vsota predstavlja skoraj polovico vsega pridelka, ki je kil izvožen v tem letu iz Združenih držav v Britanijo. Poljedelski depart-n|eut pravi, da bo učinek stavke britjih delavcev tak, da bodo Angleži ||v°zili mnogo manj ameriškega bom-važa. Angleško ljudstvo bo precej manj Ikupovalo, kar bo zopet ^iitkovalo na ameriški izvoz. Aineri-0 Praš. meso in mast se bosta v Bri-;amii nekaj časa bolj prodajali, ker je blv8^	kot ''rugi 1 nesni pro-
, Ko je bi!l v Nemčiji slab go--^ki položaj, jo Nemčija kupovala anniiško prašičje maso in mast, ki je Pi o naUomLwtilo
za dražjo mast. Britvi'. • ^hvdi bodo morali nekaj časa izmjai 2 xtiajujšo količino živil kot V IlormalPib časih.
Delavske razmere v Ameriki. Šte-v o ovarnigkih delavcev v državi Illinois \ severni Ameriki se je znižalo v mesecu aprilu za tri desetinke odstotka. t alko poroča ameriški državni delavski departmemt. Ampak ta izguba v tovarniškem zaposljenju ise je nadomestila s pridobitvami v industriji za javne potrebščine in zgradbe. Poročila brezplačnih posredovalnic za (lcb) izkazuje, da je vprašalo za sto razpisanih služb 129 oseb, v mesecu marcu I4;j (>seb, v mesecu* aprilu leta 1925 pa 143 ostb, v mesecu aprillu leta .1924 pa le i;k; (m(,|)i Letos je v mesecu akrilu zaposlenih za štiri odstotke'več oseb o v Tneseeu aprilu lan.sik ega leta. Povpr nn mezda tovarniškega delavca je znašala leto.s 2H.87 dolarjev, lani v mesecu apiilu 27*0! 1 dolarjev in predlanskim 27.61' dolarjev. V državi
New York je bilo letos v mesecu aprilu zaposlenih dva odstotka manj tovarniških delavcev Ikot lani ob tem času.
Naraščanje ameriškega prebivalstva. Prebivalstvo Združenih držav je doseglo svojo najvišjo stopnjo — 11:4,311.000. Vkljub temu pa je prebivalstvo naraslo leta 1925 za manj kot pa znaša povprečna mera narastka v zadnjih petih letih. Iz tega sklepa neki statistični urad, da se je sedaj končno ustalilo naraščanje prebivalstva. Številke zadnjih šestnajstih let dokazujejo, da redni narastek prebivalstva ni odvisen od priseljevanja, temveč od vedno večjega števila rojstev nad številom smrti. V omenjeni dobi je bilo 41 milijonov rojstev, smrti pa približno 22 milijonov, torej 19 milijonov več rojstev kot smrti. Priseljenci so povišali prebivalstvo za približno 5 in pol milijona, tako da se je v zadnjih šestnajstih letih prebivalstvo Združenih držav povišalo za približno 24 milijonov. Iz prejšnjih številk jc razvidno, da so k temu številu prispevali priseljenci samo malo več kot eno petino. Dejstvo je sicer, da mera rojstev pada, in je v desetih letih padla s 28.2 na 23.3 na tisoč prebivalcev. Toda istočasno pa je' padla tudi umrljivost, in sicer s 13.4 na 11,7.
BeicSanrse
ne potrebuje
ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča.	83
Fordova družba znižala produkcijo.
V Fordovih tovarnah v Detroitu, v Ameriki je produkcija omejena in delavci delajo le deloma in ne skozi ves teden in vsak dan. Groze pa še z tna-daljno redukcijo. Odpuščanje delavcev lahko postane splošno. Širijo se govorice, da se začasno preneha z delom. Kupčije so slabe in proda se vedno manj avtov. Ford je šel v tujino, da pridobi tujezemske trge. Avtov sistema Chevrolet, ki delajo konkurenco Fordovim, so v okraju Wayne, v katerem se nahaja tudi Detroit, prodali do tristo mesečno več kot v marcu 1925. Avti tega sistema so se dobro prodajali tudi v mesecu aprilu. Avtov Fordovega sistema so pa prodali v okraju Wayne manj kot v mesecu marcu leta 1925. V mesecu aprilu se je pa prodaja avtov Fordovega sistema znižala za več ko 1.180 avtov pod prodajo v mesecu aprilu leta 1925, Ford je v minuli zimi znižal cene, da privabi kupce. Temu je sledila podvojena produkcija, ki je naganjala 100.000 delavcev skoraj do onemoglosti. Mogoče se zopet znižajo cene, da se pomnoži prodaja avtov. Nekaj izrednega je, ako se cena v okraju \Vayno, se je tudi drugje. Fordova družba .se je skušala uveljaviti z nizkimi cenami. Nikakor pa ne izgleda, da sc delavske razmere in mezde izboljšajo pri Fordovi družbi. Gospodarski pritisk se najbrže poviša, mesto znižh. Take so razmere v tej industriji. Tudi za to industrijo velja to, kar za druge.
je najboljša žitna kava!
Nov občinski red dobimo. V Bel-gradu že dolgo pripravljajo načrte novih občinskih redov. Po sedanjem razpoloženju nameravajo napraviti dve-vrsti občinskih redov, in sicer za podeželske občine in pa za velika mesta, ki imajo nad 40.000 prebivalcev. Nismo še imeli prilike vpogledati .te načrte, toda kolikor se da posneti iz raznih poročil, bosta občinska reda, če bomo molčali, skrajno nazadnjaška, torej mnogo manj moderna kakor so naši občinski redi. Med avtonomna mesta bo spadala v Sloveniji samo Ljubljana, ki bo imela volilni red večinske stranke, kakor danes; tudi župana dobi, nad katerim ,bo pa postavljen poseben državni komisar, ki bo odločal o celi usodi občine. Načrti za ta dva občinska reda so torej pripravljeni, in neodpustljivo bi bilo, če bi se v tem vprašanju ne zganila naša stranka in tudi vse meščanske stranke, ki nimajo demokratizma le na jeziku. Videli bomo, kako. se bo vršil boj za demokracijo v občinah in tudi obračunali z vsemi, ki bodo krivi na izdajstvu ljud-ke demokracije v občinah in v mestih. Avtonomija Celja, Maribora, Ptuja je v novem načrtu sploh črtana, ljubljanske občine pa sploh jako omejena.
Podaljašnje stanovanjskega zakona. Belgrajska »Pravda« javlja, da se bo stanovanjski zakon podaljšal za leto dni. Vnesle se bodo ob tej priliki v zakon le nekatere nebistvene spremembe, ki se bodo v glavnem tikale le uradnikov druge, tretje in prve kategorije, kateri bodo morali plačati devetkrat večjo stanarino kot pred vojno. Minister za socijalno politiko Simonovič j,e potrdil »Pravdimo« vest ter izjavil, da bo stanovanjski zakon res podaljšan. Anglija in Belgija da sta že podaljšale stan. zakon do leta 1930. Predlog za podaljšanje pride te dni pred ministrski svet.
Poživimo stranko! Čitali smo resolucijo ljubljanske konference krajevnih organizacij Ljubljana, Vič-Glince, Ježica in Zveze delavskih žena in deklet. Veseli nas, da so te organizacije pokazale izkranost do pravega pokreta in pravo sodružno lojalnost, ki jo vse delavstvo v Sloveniji tako iskreno želi izvajati. Vse delavstvo je istega mnenja in vidi ozdravljenje pokreta v enotni miselnosti tega delavstva. Potrebujemo organizacije, potrebujemo politično stranko, programa-tično in načelno čisto, zato iskreno pozdravljamo, da se proletarijat pričenja zavedati, da je sam tisti, ki dela in tvori pravi delavski pokret, ki bo pa tudi vodil ta pokret do zmag v političnih in gospodarskih bojih.
Inšpekcija! V sredo, 9. junija, je bila takoj v jutranjih urah napovedana v strojnih tovarnah inšpekcija od strani inšpektorja dela. Kot bi strela udarila! Gospodje so se ustrašili, začeli so z mrzlično hitrostjo pospravljati po zanemarjenih prostorih. In res: v popoldanskih urah je prišel gospod inšpektor v spremstvu gospoda šef-zdravnika okrožnega urada, dr. D. Blei-\veisa in obratnih šefov, ki so pasirali posamezne oddelke z bliskovito naglico, kakor da so že zdavnaj vse videli! O higienskih nedostatkih po delavnicah se ni vprašalo, niti kako se delavci umivajo, v kakšnih »čistih« prostorih imajo shranjeno obleko, kje se vsaj enkrat v tednu okopljejo, in kako in kje si morajo segreti vodo, da so mogoče take nezgode, kakor se je zgodila pred kratkim vajencu, ki je grel vodo za umivanje. Ni izključeno, da je imela komisija nalogo ogledati si samo pisarne, kako so iste tapecirane in kakšni so stoli. Delavstvo se je pač čudilo vsemu temu ter se je upravičeno vpraševalo, čemu se je sploh vršila ta inšpekcija! Saj se navadno ne pošiljajo okrog cele komisije le zato, da si ljudje voščijd dober dan in ‘lepo vreme. — Delavci Strojnih tovarn.
Kako ravnajo z vajenci. Vajenec, zaposlen pri 'mizarskem mojstru A. I., je izpovedal pri zaslišanju naslednje: »Dne 18. januarja 1985 sem vstopil kot vajenec v mizarsko delavnico, kjer sem še vedno zaposlen. Delodajalec se je z mojimi s ta riši pogodil za 3 in pol letno učno dobo, v kateri bom prejemal pri njem hrano in stanovanje. Vstati moram po leti ob 4. uri, nakar
moram takoj na polje, po zimi pa ob 6. uri, da žagam drva in drugo, kar je potrebno pri hišnem gospodarstvu. Delodajalec ima posestvo za pol grunta, katero obdelava z 1 deklo in vsemi vajenci. Žena njegova se s posestvom ne peča, ker ima svojo trgovino. Vajenci delamo vsi po zimi do 19. in po leti do 22. ure. Hrano prejemamo 3 krat na dan in sicer: zjutraj zelje s kruhom, opoldne ješprenj, fižol ter slične stvari in zvečer močnik. Spimo vsi v slabi, proti vremenskim neprilikam nezavarovani šupi na mrvi, vsled česar sem tudi zbolel. Okrog svečnice (1. februarja 1926) sem zbolel ter prosil delodajalca za potrdilo v svrho legitimacije pri Okrožnem uradu, ker sem potreboval zdravnika. Delodajalec je takrat materi rekel, da to ni potrebno, da mi ni nič in da ga bo izstavil, če se mi stanje ne zboljša. Odšel sem domov, kjer sem brez zdravniške pomoči ležal oikrog 14 dni, nakar sem se vrnil v delo. Ker sem slabotne narave, obstoja nevarnost, da bom spričo navedenega vedno pogosteje bolehal, vsled česar prosim urad, da za izboljšanje nezdravega in napornega stanja vajencev navedenega delodajalca potrebno ukrene.« — Ali ni s to izpovedjo dovolj jasno povedano, kako se dela z ubogimi vajenci? Kaznovani bi morali biti taki mojstri in prepovedati bi se jim moralo najemanje vajencev. Inšpekcija dela naj ukrene potrebno.
Znižana vstopnina na VI. Ljubljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926. Da se omogoči obisk te naše največne narodno-gospodarske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija, ki upravičuje do poljubnega vstopa na .velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh osebnih in brzovla.kih in parnikih (razven S. O. E.), je veljala prejšnja leta Dan 50, letos pa stane samo Din 30. Legitimacija se že dobi v predprodaji v uradu Ljubljanskega velesejma, pri Putniku, v ljubljanski Kreditni banki in pri Josip Zidar, Dunajska cesta v Ljubljani. Legitimacije prodajajo tudi večji denarni zavodi, tujsko prometna društva in trgovske, obrtne in industrijske organizacije v vseh večjih krajih po državi, kakor tudi pri velesejmskih zastopnikih. Vstopnice za enkratni vstop so po 10 dinarjev. Rodbinska vstopnica stane Din 20 in upravičuje do enkratnega vstopa 3 oseb skupno, članov rodbine na velesejm.
Vsi poljski državljani, ki stalno
bivajo v Jugoslaviji in se ne mislijo preseliti kam drugam, dolžni bo se v svojem interesu obrniti osebno ali pismeno na generalni poljski konzulat v Zagrebu, Dalmatinska ulica 2, v svrho vpisa v register poljskih državljanov. Potrebno je predložiti dokaz o poljskem državljanstvu (domovnico iz ene občine na Poljskem), kakor tudi potrdilo od oreškega poglavarja v Jugoslaviji, da ni državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Razen tega je potrebna prošnja za vpis v spisek poljskih državljanov. Poljski državi ja-' ni vpisani v ta register dobe potrdilo o vpisu, kakor tudi konzularne potne liste za polovične takse.
Cenjenemu občinstvu svetujemo,
naj pohiti dne 27. junija popoldne v Hribarjev gaj, kjer bo obilo zabav« in razvedrila na veselici, ki jo priredi Slovensko pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« ob trnovskem prošeenju.
Vif-Glince. Prostovoljno gasilno društvo vabi na veliko vrtno veselico, katera se vrši v nedeljo 13- t. m. v gostilni pri g. Pavliču na Gliucah z običajnim sporedom in zelo bogatim srečelovom.
Tiskovni sklad. Do sedaj nabranih Din 2.62L50; v tobačni tovarni: Černe Franc Din 1, Franc Suhadolc 2, Andrej Ciuha L26, Anžič Herman 2, Demšar Polde 2, Ropret Andrej 5, Karl Petrovčič 1, Beseničar Franc 2, Emil Anžič 2, Baraga, Rajhenburg 10.80, Megomš, Loke 2, Avsenag An., Tržič Din 5; skuipaj iDn 2.657.55.
t
da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato) ©3-a VIS
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste ve* lovall. Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene.
šport.
Hazena. S. K. Svoboda ustanavlja bazensko sekcijo. Odbor pričakuje, da bo našel za ta šport med sodružicami primernega odziva. Prosijo se vse so-družice, 'ki imajo veselje kakorkoli sodelovati, da pismeno javijo svoj naslov do 19. junija 1926 na naslov Josip Seme, Japljeva ulica št. 4-1. V slučaju zadostnih prijav se bo vršili v kratkem ustanovni sestanek.
Športna predavanja S. K. Svobode. V peteik, dne 4. junija se je .vršilo prvo športno predavanje S. K. Svfebode. Predaval je s. dr. Henrik Tuma o športu v splošnem. Poslušalci smo ibili ,so-drugu dir. Tumi za njegova res zanimiva izvajanja jako hvaležna Udeležba ugodna. Na predavanje so bili povabljeni vsi meščanski klubi, kakor tudi L. N. P., kakor pa smo pričakovali, od vseh teh nismo opazili nikogar. Z ozirom na pokazani interes članstva bo SK Svoboda predavanja nadaljevala.
Prijateljska tekma SK Svoboda, Trbovlje : SK Svoboda, Ljubljana. V
nedeljo, dne 13. junija odigrata moštvi trboveljske in ljubljanske Svobode, ob 3. uri popoldne na igrišču AiSK Primorje, prijateljsko revanžno tekmo. Kakor znano, sta se gornji moštvi prvič srečali dne 24. maja t. 1. v Trbov-
ljah ob priliki razvitja prapora trboveljske »Svobode«. Tekma je izpadla z 8 : 2 v korist ljubljančaiiom, vendar so Trboveljčani pokazali, da imajo v svojem moštvu dokaj dobrih moči, tako da se pričakuje odigranje revanže z zanimanjem. Vabimo sodruge, da pokažejo razumevanje do sličnih prireditev ter da se jutrišnje tekme v čim večjem številu udeleže. Ljubljanska SK Svoboda bo nastopila predvidoma v sledeči postavi: Ladinovič - Jerelb -Sušnik - Vičič - Roje - Hariš - Baggia - Wolmuth - Seme - Gaberšek - Ge-nussi.
Julijske športne prireditve na Dunaju. Letošnjih velikih delavskih športnih prireditev na Dunaju se udeležita z več člani tudi Delavska telovadna enota in športni klub Svoboda, zadnji predvsem v teku na 3000 in 5000 metrov.
Program teh prireditev je izredno obsežen in kaže, kako visoko je razvit delavski šport v drugih državah. Pri nas v Sloveniji pa se najdejo ljudje, ki se v javnih športnih glasilih vsakemu delavskemu športnemu pokretu smejejo.
Mi pričakujemo od sodrugov, ki bodo odšli na Dunaj, da bodo zastopali naš — še revni — šport po svojih najboljših močeh.
Kranj.
Pred dobrim letom smo ustanovili strokovno organizacijo, poid imenom S. D. Z. J. To je kapitaliste in njih podrepnike v Kranju zabolelo, češ, kako si upa uboga gmajna organizirati tam, kjer njim (kapitalistom) to prav nič všeč ni in potrebno. Silili so nas, naj se vpišemo v Orjuuo in Unijo. Gospodje delničarji pozabljajo, da tam, kjer so oni organizirani, ne more biti delavstvo! Ločijo nas prehudo različni gospodarski in politični interesi. Terorizirali so nas delavce, preganjali, češ, da smo komunisti, samo zato, ker smo si upali povedati na glas, da
smo lačni. Delavska zavednost in vstrajnost je premagala i to; danes šteje naša strokovna organizacija lepo število borcev za. delavsko stvar. Želja nas zavednih delavcev v Kranju je, da se v kratkem ustanovi krajevna politična organizacija SSJ h kateri bo takoj pristopilo lepo število članov, ker vemo, ida se je proti kapitalizmu treba boriti tudi na političnem polju. Ob koncu leta bodo pri nas občinske volitve, takrat bodo zavedni delavci in mali kmetje nastopili s samostojno listo. Treba Ibo osvojiti občino, če se hočemo uveljaviti doma in v celi državi. Delavci v Kranju! Kvišku glave, v borbo za svoje pravice!
Zagorje ob Savi.
Sodrug urednik! Znano Ti bo, da je naš zagorski kraj precej idiličen in da smo Zagorjani sicer temperamentni, drugače pa prav mirni ljudje. Oso-bito sedaj, ko smo pred meseci 'dobili po volji družbe in po milosti velikega župana, na našo občino gerenita v čislani osebi gosp. D. Korbarja, je vse strankarsko življenje takorekoč izumrlo. Komunisti so odložili svojo re-
volucijo na sv. Nikoli; ne-se-sar-je so demo,krati požrli; klerikalci so dobili nove zvonove in imeli so misijon, na katerem so dobili za svoje grehe odpustke za na vekomaj. Amen. A tistih par socijalpatrijotov s Čobalom na čelu in Arhom v ozadju, pa tuhta, kako bi se Kranjcem vremena zjasnila. Ce se ne bi tupatam kak nacijonalen učitelj sprl s kakim rimskim predstavnikom, ali pa zopet kak drug učiteljček premišljeval o svoji žalostni zgrešeni poti v zatišju zelenih smrek Zagorske kotline, bi še sploh ne vedeli, če smo še od tega sveta. Imamo sicer nekaj odpuščenih rudarjev in delavk, ki nimajo niti črnega kruha za svoje otroke. Pa to ne pride toliko v poštev, zakaj zdaj je pri nas poleitje in sveži zrak in modrijani pravijo, da se da s tem tudi živeti. Vse drugače je pa v občinski upravi; tam se dela intenzivno na popravi mostov, kanalov in vodovodov, to pa menda samo zaradi tega, da jugoslovanska cementna industrija v Zagorju ali drugod ne skrahi-ra. Tako smo vsestransko srečni s tem stanjem, da pravimo: občinskih volitev nas reši Gospod in veliki župan!
Zadovoljnež.
V soboto, nedeljo In ponedeljek
veliki dvojni program!
Čudotvorni sanatorij za pomlajevanje
Doktor Šotori
AROLD LL0YD
v svoji najnovejši mladini prepovedani burki
On se ženi
Vkljub dvojnemu programu in visokim nabavnim stroškom cene
nezvišane.
Najcenješa in največja zaloga dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, delov in pnevmatike. Otroški vozički različnih vrst po čudovito nizki ceni. Posebni oddelek za
popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, šivalnih strojev i. t. d. Shranijo se preko zime. Prodaja tudi na obroke.
Ceniki franko!
„TRIBUNA“ F. B. L.
tovarna, dvokoles In otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.	82
llnderuiood
pisalni stroji pri
LED. BARAGA, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 6/1.
Telefon številka 980.
102
Drva
bukova, cepanice, dolge ali žagane, suhe, dalje odpadke od žage in parket prodaja po najnižjih cenah tovarna parket IVAN ŠIŠKA, Metelkova ulica 4. Dostavlja se posamezne vozove tudi na dom.
Širite Del. Politiko! IHI. RAUCH
trgovina otekla
Celje, Prešernova ul.
priporoča steklo za oknna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobnolNa debelo!
Naznanilo!
Uljudno naznanjava, da se nahaja
zobni atelje
Franjo Radovan
v Ljubljani VII
Celovška cesta štev. 14
zobni atelje
Ivan Radovan
v Ljubljani
Šelenburgova ulica št. 4/1
(preje Dr. Prossinagg).
SPLOŠNO KONZUMNO DRUŠTVO „P0SAVJE“ fj
Suni !i svojim!
Nekatere tvrdke se branijo oglašati v delavskem tisku.— Delavski gospodar, delavska gospodinja se bosta branila njihovih izdelkov. — Kdor ne oglaša v edinem delavskem dnevniku Jugoslavije
..Delavski Politiki",
naj ne išče odjemalcev med delavstvom!
m
k
Modne ftemgarne in Sevijote
v veliki izbiri in po ugodni ceni
naj dete
v obče znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. Miklauc
„Pri Škofu"
Ljubljana
Zunanjim naročnikom se pošje tudi po pošti.
m
115
Ei
Čevlje rji pozor!
Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani otvori prikro-jevalni, teoretični in praktični tečaj za g. mojstre m	in g. pomočnike. Sprejemajo se tudi vajenci, po-
sebno sinovi g. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila in prijave pismene in ustmene sprejema
oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. MAJCEN, Celovška c. 57.
Ljubljana VII.
V ZAGORJU OB SAVI Ima svoje prodajalne v Zagorju, Loka pri Zagorju in Velenje. Blago prodaja vse vrste špecerijskega in manufakturo po najnižjih dnevnih cenah. — — — Član lahko postane vsak.
Pristopnina Din 2*50 — — Delež Din 50--m	RAVNATELJSTVO
Glavni i* odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja feoneorcij »Delavske
v Ljubljani. — Za tiskarno
ZaBoga pohištva Bn pBetenBBi izdelkov!
Kdor želi	za »»oje stanovanje, ajj
Idi popolniti, kar mu manjka, naj se oflj^ da ireliko ralalogo ,»Produkcijo*1 na cesti v Ljubljani. — Na pismeno powpra**nJc takoj odgovor. — Priloži naj se
.PRODUKCIJA*
UUBUam. IMi teta. kolonija ..Stal ii Hm".
Politiko« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tlak J. Blasaika nasl. odgovoren MLhael Rožanec.