Msjvečjl tlorsnikl dnevnik ▼ Zdrnienlh državah. Velja sa celo leto.........ft.M Sa pol leta............... |3.00 Za Kew Tork celo leto----$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largllt KoTesI&B DsOj In Uit United Stalel« i « Zmed every day except Sunday! and legal Holiday«. IV 75,000 Reader«. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered aa Second Class Matter, September Jl, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 177. — STEV. 177. NEW YORK, SATURDAY, JULY 30, 1P21. — SOBOTA, 30. JULIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. LENIN JE IZRAZIL SVOJE DVOME EKUŠAL SE JE OPRAVIČITI PRED ŽIVILSKIMI KOMISARJI, KER SE JE ODDALJIL OD PRISTNEGA KOMUNIZMA. — VELIKE INDUSRIJE SO MRTVE. Poroča Ciril Brown. TRECSSDNIK DE VALERA IN ČLANI MIROVNE DELEGACIJE V LONDONU To je ena piv,h slik irskega predsednika De Valere in njegovih tovarišev, ki je dospela v Združene države. Spredaj sta Eamon de Valera in Arthur Griffith. Zadaj stoje: grof Plunkett, Mr. Chuders dublmski znupan, M.-s. Farnan, M:,s O Brcnnan, Robert Barton in Miss O'Connel VELIKA SELITEV PROTI IDAHO NASVET! BIVŠEGA NEMŠKEGA POSLANIKA Sovjetska vlnda se mora prilagodili novi sovjetski zgradbi. Washington, D. C. 28. julija. — Trgovski tajnik Hoover je objavil danes besedilo kratkega odgovora, katerega je dobil od Maksima Gor-kija v Petrogradu v odgovor na *vojo rahtevo, da mora Rusija osvoboditi vse A meri k anee, če hoče bit: deležna podpore iz Amerike. — Vaše poročilo hvaležno prejel, — se glasi v radio brzojavki. | — Podroben odgovor bo poslan iz Moskve od predsednika ruskega pomožnega komiteja zoper lakoto. TOČA POBILA TOBAČNA POLJA. < Suffield, Conn., 29. julija — Več kot tisoč akrcv tobaka je bilo uničenih od strašne toče in viharja, ki je iel včeraj preko Suffied. Izgubo se ceni od tristo do štiristo tisi«" dolarjev. Toča je na gotovih mestili padla šest do sem inčev visoko. j ŠPANSKA SE PRIPRAVLJA NA ODLOČILNO VOJNO. Pariz, Francija, 29. jitfija. — Sem je dospelo • poročilo, da je španska vlada sklenila zasesti ves šanski Maroko vsled zadnje nstaje Mavrov. Španska se pripravlja na odločilno vojno. Včeraj so bile re-kvirirane za vlado vse ladje po španskih pristaniščih. Veliko čet odhaja danzadnem proti Maroku. IZGUBIL OKO RADI SNEŽENE KEPE. Colorado Springs, 29. julija. — J. C. Williams iz tega mesta bo mogoče izgubil vid na enem očesu, ker je zadela to oko snežena kepa. Williams je tekom preteklega večera plezal proti Pikes Peak v družbi številnih drugih turistov. Neki drugi oddelek turistov se je kepal v bližini in ena kepa, katero je vrgla neka ženska, je zadela Williamsa naravnost v oko Karavana 28 brooklynskih družin, ki so se izselile v Idaho, je dospela 8 milj daleč na prvi dan potovanja 28 družin i/. Brooklvna. v celem 100 oseb, ki je odpotovala v četrtek iz New Yorka, da se nastanijo j pri Buli I, Idaho, na pet tisoč, akrov obsega jočem vladnem ozem-' lju, je spalo včeraj v Tumble Innf amp, Croton ob Hudsonu v svojih šotorih, potem ko so premerili pot 4S milj. Vsi člani ekspedicije so bili zelo izmučeni, lačni, a srečni, ko so dospeli do prve postojanke dolgega potovanja. To velja ne le glede ljudi temveč tudi glede dveh psov, par mačk in kanarčkov, katere so vzele družine s seboj. Ce govorilno o šotorih, je treba razumeti to \ prenesenem smislu, kajti "Seottova moderna karavana'' kot se glasi ofieijelni naslov tega podjetja, je vzela s seboj bun-gale, katere se lahko zloži skupaj iti ki so bili v teku ene ure po prihodu že postavljeni, prav kot tudi mize. stoli in drugo. V nosove lačnih izseljencev pa je pričel drezati vabljivi duh pečenega špeha in kave. Bil je v resniei slikovit prizor, ki se je nudil očem. Vzbudil je spomin na čase, ko so se neprestano pomikale take karavane proti za-padu, pri katerih pa so voli zavzemali mesto gazolina in ko ni bilo nobenega govora o komfortu, katerega so izeseljenci deležni sedaj. Cilj današnjega potovanja je Rhiuebeek v državi New York. London, Anglija, 29. julija. — Marki Serlupi. o katerem se glasi. da je sorodnik papeža, je danes umrl v neki bolnici v Pisi, — kot se glasi v nekem poročilu rimskega poročevalca na Daily Mail. Bil je zaboden z nožem tekom preteklega tedna v San Prediano, v provinci Pisa. tekom izrt^dov in bojev med komunisti m fašisti. * OROPALI BLAGAJNO. Binghampton, N. Y„ 29. julija.! Roparji so oropali blagajno v prodajalni Harrisa, tukajšnega zlatarja ter odnesli blaga v vrednosti osmih tisoč dolarjev. Domneva se, da je bil ta rop! delo amaterjev ali pričetnikov v I tem hvalevrednem poslu. OMAJANO STALISGE ŠPANSKE VLADE Vsi listi so mnenja, da je pričakovati izpremembe v kabinetu, ko je zavladal v Maroku mir. Madrid, Španska, 29. julija. — Kabinet ministr. predsednika Aliunde Salazar bo resigniral, čim bo postal položaj v Maroku zopet nor malen, — izjavljajo danes tukajšnji listi. Domnevajo, da bo sedanjemu ministrstvu sledil bolj konservativen kabinet, kateremu bo načeloval Jose Sanchez Guerra. sedanji predsednik poslanske zbornice. Danes je pisal prejšnji ministrski predsednik Alhucemas v listu EI Sol. da Šp;:nski politiki ne uživajo zaupanja dežele. Izjavil je, da je sedanja vlada poslabšala probleme, s katerimi se mora pečati Španska in da je edina možna politika za deželo, ona liberalcev. V poročilu, ki je bilo izdano danes zjutraj, se glasi, da se nahaja kolona generala Navaro. glede ko-jf1 usode še ni vedelo ničesar določenega. pri P»u telet - Tisunin, kjer nudi močan in odločen odpor proti naskakujočim domačinom List Aceion pravi, da skuša vlada poslati še nadaljne čete na po.-moč generalu Berengutrju, ki bo dobil vrhovno poveljstvo nad celim marokanskim ozemljem, ki se jo dosedaj nahajalo pod kontrolo Spancev. Lis: izjavlja končno, da so popolnoma neosnovana poročila, katera so priobčili nekateri dru gi listi in v katerih se je glasilo, da bo poslan v Maroko vojvoda iz Kubi ali prejšnji general AVevler. Položaj v Maroku je za enkrat neizpremenjen, čeprav se ga ne smatra več tako opasnim, kakor je bil pred par dnevi. TURKI BODO ZAPUSTILI ISMID GRŠKE VOJNE SILE NAPREDUJEJO TAM V SMERI PROTI MESTU ADABAZAR. — POROČILO O GRŠKO-TURŠKEM PREMIRJU DEMENTIRANO. London, Arglija, 2S. julija. — Turški nacionalisti so sklenili izprazniti polotok Ismid, — se glasi v nekem sporočilu na Exchange Telegraph Co.. iz Carigrada, in 11 r vsled grškega napredovanja v smeri proti Adabazar, ob temelju polotoka, ki leži iztočno od Carigrada, med Marmarskim in Črnim morjem. Poročilo, da so se približali Turki zaveznikom v namenu, da dosežejo prenehanje sovražnosti med seboj in Grki, je neutemeljeno, soglasno z informacijami, ki so dospele v tukajšnje oficijelne kroge. Te informacije poudarjajo dejstvo, da je bilo v resnici zaznamovati grške zmage v Mali Aziji, — vendar pa omalovažujejo moralni učinek, ki so ga imele na Turke. Glasi se, da se je umikanje Turkov izvedlo na zdo spreten način le 7. majhnimi izgubami za ljudi in ;.aloge. Carigrad, Turčija, 28. julija. — V govoricah, ki krožijo tukaj, se pripisuje Grkom namen, da izkrcajo čete ob obali Ornega morja v Mali Aziji. Izkrcanje, če bo izve- TEŽKO JE PREPREČITI PREVAŽANJE ŽGANJA S TOVORNIMI AVTOMOBILI. Washington, 1). C., 27. julija. — 1 Prevažanje opojnih pijač, preko jj dežele s pomočjo avtomobilov postajal polagoma eden največjih ^ problemov, s katerimi se morajo |s pečati zvezni prohibicijski komisarja Haynes. j\ — Velike množine opojnih pi- ii jač se je na ta način poslalo v šte-|š vilna mesta in manjše kraje deže-jv le, — je rekel. — in vsled tega je 1 treba največje paznosti, da se za- s sledi z žganjem obložene tovorne * avtomobile, ki se neprestano po- ^ mičejo po cestah. Po mnenju glavnega proliibicij- . skega komisarja pa je naloga zelo r otežkočena, ker so ceste zelo zve-rižene ter jih ni mogoče naenkrat s obvladati. i »!c POSVETITEV NOVE KNJIŽNICE. Louvain, Belgija, 28. julija. — Danes je bila posvečena nova vse-učiliška knjižnica, podarjena od Amerikancev, ki je zavzela mesto one, katero so Nemci tekom vojne uničili. \ ODVEDENO IRKO SO USMRTILI. London, Anglija , 29. julija. — Pred 'kratkim so trije zakrinkani možje odvedli Mrs. J. W. Lindsay, vdovo nekega trgovca v Crku. Žena je bila te dni usmrčena, češ, da je bila špijonka. Potni listi. najnovejši odredbi bel graj ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo b seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je do ma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadne pismo ne zadostuj« več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stan kraj, naj piše županstvu ene ob čine, v kateič je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene letine. Frank Sakser State Bank, 82 Cartiandt SL, New York, N.T Eernstorff je svetoval Nemcem, naj pošljejo v Washington kot poslanika človeka, ki bo ^nal angleški Berlin, Nemčija. :i9. julija. — Grof Johann von Bernstorff, prej-šni nemški poslanik v Wasliing-tonu, je opozoril v neki obravnavi gkde mirovne pogodbe med Nemčijo in Ameriko na dejstvo, da mora znati bodoči nemški poslanik v Washington ii toliko angleški, da bo lahko imel improviziran go-ver v angleškem jeziku. Vsak drugi jezik, trdi grof, bi bil za nem-j škega poslanika v ameriškem glavnem mestu brez vsake koristi. Od poslanika se pričakuje, da je v stanu obrazložiti ameriškemu narodu v lastnem jeziku slednjega nazore svojega naroda ter stališče j s\oje vlade. Nadalje je treba, dat ne bo novi poslanik obremenjen s kakim neprijetnim spominom na zadnjo vojno. Grof daje nadalje izraza svojemu naziranju, da je veliko odvis-j' no od tega, če bi hotele Združene obenem z Anglijo postaviti mejo i proti kontinentalnemu imperijaliz-mu Francije. Opozoril je, da žene francoska politika Nemce v naročje angleško govorečih narodov in da je vsled teg absolutno potrebno, da se Nemci bolj kot dosedaj pečajo z angleškimi in ameriškimi zadevami. — | Grof je nadalje mnenja, da l>o liovi poslanik za nekaj časa obsojan nn ulogo gledalca in opazoval ca, posebno z ozirom na dogodke v ashingtonske razoroževalne kon-fernce. Za nikako nesrečo ne smatra dejstva, da Nemčija ni bila povabljena, ker je že itak popolnoma razorožena. RUSI HOČEJO UVELJAVITI ZMERNO VLADO. NOVI SLUČAJI OTROŠKE PARALIZE. I Albany, N. V., 29. julija. — Pet in dvajset slučajev poliome-litis ali otroške paralize se je sporočilo državnemu zdravstvenemu departmentu tekom prvih sedem in dvajsetih dni meseca julija. : — To je večje število kot ka-"tero v mesecu juliju izza velike epidemije leta 1916. — Dočim se ne ozira department na sedanji položaj z vznemirjenjem, — se glasi, — je vendar razposlal zdravstvenim uradnikom navodila, kako ravnati v takih slučajih. Riga, Letska, 29. julija. — Pre-. jbivalstvo Rusije se je naveličalo j prelivanja krvi in proti-revolucij ter si želi bolj zmerno oblike sovjetske vlade, — pravi Emerson IP. Jennings, predsednik ameriške trgovske zveze za pospešenje trgovine z Rusijo, ki je prišel semkaj potem ko je preživel šest mesecev v sovjetski Rusiji. Pravi, da je izgubil mogoče več kot kak drugi ameriški industrijalec s svojimi posli z Martensom, sovjetskim zastopnikom v Ameriki, da pa je še vedno uverjen, da bi se izplačati stopiti v trgovinske odnošaje z Rusijo. Rekel je. da so boljševiki dobro ustanovljeni in nobene večje število Rusov ne želi strmoglaviti vlade. deno, se bo najbrž završalo v bližini Eregli, starodavni Kerakliji, 125 milj vzhodno od Carigrada. Predno je zapustil Erzermn, kar se je zgodilo pred kratkim, ter se napotil v Angoro. se je Kiazim Kara Bekir, poveljnik turške naei-onalističn eaimade v Erzerum okraju, posvetoval v tem mestu s poveljnikom enajste ruske sovjetske armade ter se domneva v nekaterih tukajšnjih vojaških krogih, da se je odredilo vse potrebno za ka-valeriste generala Budefiija, sijajnega sovjetskega poveljnika, da vderejo v Anatolijo za slučaj, da bi postal položaj nacionalistično armade kritičen. STRAŠNA VROČINA PO GELI ŠVICI Izvanredna vročina je pognala ljudi v go-e. — Komisije se selijo iz dolin v gorovje. Zermatt, Švica, 28. julija. — Soglasno s š\ iearskim meteorolo-gičnim uradom je treba celih 24 dni, da pride val vročine iz New Yorka v Švico in sedaj se nahaja Švica v krempljih vročinskega vala, ki je v mestih prav tako močan kot je bil oni, katerega je New York pred kratkim doživel. Različne mednarodne in švicarske vladne komisije so vsled tega sklenile sestati se v visokih gors-k'h krajih, kjer je temperatura vedno izdatno nižja. Tako se bo naprimer konferenca svetovne poštne zveze sestala jutri v Zermatt, v višini 5600 čevljev. Švicarska parlamentarna komisija, ki razmišlja o reviziji švicarskega kazenskega zakonika, je postavila svoje šotore na višini Rigija, 5900 čevljev visoko. Dve švicarski parlamentarni finančni komisiji pa sta sklenili, sestati se na najvišjem mestu v Eniradinu. Mednarodni delegat je in švicarski izvedenci izjavljajo, da ne morejo opravljati takega natančnega dela v ozračju, kot prevladuje v nižje ležečih krajih Švice. Delavci na poljih delajo š mnogih okrajih lo v zgodnjih jutranjih urah ter zvečer. Vsled vročine se kopljejo ljudje v vseh mogočih vodah, brez ozira na globino in brez ozira na to, če znajo plavoti ali ne. Posledica tega je, da utone vsak dan dosti ljudi v različnih delih dežele. Tako jo n. pr. v Sehaffhausenu utonilo deset otrok, ko se je odtrgala neka lesena stena v reki, in še več nadaljnih otrok bi utonilo, če ne bi bili rešilei takoj na delu. Ljudje se kopljejo cel ov mlaku-žah ledenikov ter izjavljajo, da je voda mlačna. Majhna planinska jezera, ki so bila ponavadi zamrznjena preko celega poletja, so sedaj stajana in veliko število ljudi se koplje v njih. ITALJANSKE PAROBRODNE DRUŽBE. Rim, Italija, 27. julija. — Ita-ljanske parobrodne družbe, ki obratujejo med italjanskimi pristanišči ter Ameriko, ne morejo dobiti dosfi potnikov in sicer radi nove priseljeniške postave, ki je bila uveljavljena. Da odpomore položaju, ki je nastal vsled tega, je Navigazione Ge-rale Italiana dodelia del svojih ladij za novo italjansko-canadsko službo. To bo prva parobrodna zveza, ki bo ustanovljena med Italijo in Ca-nado. Domneva se, da bodo tudi druge italjanske parobrodne družbe sledile temu vzgledu ter obrnile svoje ladje drugam, kajti zveza z New Torkom sc ne izplača več. ' ^ . _______ ____,____j m r« wronap ajp mwaammp wpb fmmpt t»«. wy iwiompirtuwoy owwa i. «« m pot ornem or ctwtoik. m. Y.**mrnmm pwtn.nh—.f. Bo "lin, Nemčija, 28. julija. — Povsem raznoličen motiv skrajnega razočaranja je najti v značilnem govoru, katerega je imel pred kratkem Lenin na nekem moskovskem sestanku živilskih komisarjev, katere j« pozdravil kot trez-nomisteče ljudi, ki bodo odšli v kratk em v razne gubertuje, da prevedejo v prakso najnovejše boljševiške ekonomske t«nrije. To j«' bilo dolgo opravičilo za njegov nenadni korak, katerega je storil, ko se je radikalno odstranil od or-todoksnih principov boljševizma in se vrnil k psevdo - kapitalistične m »istemu. Lenin jim je rekel: — Novi poeoji žalostne realnosti so izpremenili našo ekonomsko politiko. Ti novi pogoji so obstojali na eni strani v slabem položaju kmetov, ni drugi strani pa v slabem razvoju velikih industrij. Mi se moramo sedaj posiužiti vseh svojih sil, na.) stane, kar hoče, da se bodo izboljšale male buržuazij-hke industrije. — Novi pogoji so dali celi sov-' jetski vladi nov temelj ter obrnili rjeno ekonomsko politiko v pov-! sem novo smer. Vi veste kako trdo smo bili na delu vsa ta elta, da ! zgradimo in izboljšamo svoj aparat. Vi veste, kako težko je bilo! zgraditi vse na novo. Nobenega: i etničnega po« itka ni za nas in ve-j liko teč koč je pred nami. Nova po- I tika bo dolgo časa trajala. Ne o->>otavljajte se'. Dežela je ekonom, iau rpaiia, a vsaka nova težkoča je spravila na dan nove sile in novo' navdušenje. Mi gremo strašno po-1 časi a Še vedno naprej. Čeprav še' nismo obvladali vseh težkoč, jih vendar obvladujemo. Vedno bolj narašča med delavci spoznanje, da so novi pogoji novo bojno polje. na katerem si bodo delavci sami, brez pomoči kapitalistov, priborili počasi pozicijo za pozicijo. — Kljub strašno slabi letini moramo na vsak način zbrati dosti hrane, — najmanj sto odstotkov.! ('o bodo pokrajine s slabo letino' pokazale deficit, ga je treba nado-1 mestiti ij. drugih krajev. Pojdite i« glejte, da ne bodo novi sovjetski dekreti ostali le na papirju. —j kar se zal i bo g le. prerado dogaja. PAPEŽEV SORODNIK UMORJEN. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah M potom nale bank« izvrftnjejo po niski eeni, saneoljivo in kitrtf (Včeraj »o bil« naie cene tUdečct JUGOSLAVIJA: RaipoAilja mm sadnje potto in izplačuje "Kr. pofttn! tokovni Urad" im "Jadranaka bmkm" r Ljubljani. 300 kron ---- $2.05 1,000 kron ____ $ 6.30 400 kron ---- $2.75 5,000 kron .... $31.50 500 kron ---- $3.40 10,000 kron ____ $62.00 ITALIJA Df EABEDENO OZEMLJI: Raxpoftilja na aadnj« potto in iaplačuje "Jadranska banka' r T»tw. 60 lir ---- $ 2.80 500 lir ____ $23.00 100 lir ---- $ 5.00 1000 lir ____ $46.00 300 lir.. .. $14.40 FEMfeKA AVSTRIJA: BacpotOj« mm sadnje potto in IspUtnj« "Adriatische J3ankr M Dunaju. - 1,000 nemško-avst. kron.. $ 2.20 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 10,000 nemsko-avst. kron.. $18.00 50,000 nemiko-avst. kron.. $87.50 Vrednost denarju sedaj nI stolna, menja ss večkrat sepričako ▼ano; k tega razloga nam ni mogoče podati natančna eene vnaprej Mi računamo po eeni istega dne ko poslani denar dospe t roki Kot generalni zastopniki "Jadransko Banks" in njenih podrat nie imamo ssjsmčens i zv an redno n godne pogoja, ki bodo vslike ko hati sa on«, ki ss is ali ss bodo posluževali nate banka. Dm nam j« poslati mrnfb*! »o Donssfeto Mousy Ordsr, ali p« »6 VOW Tork Bank Dnfl Fwk Saksar Stala lak ummusm. m mi GLAS NAKOPA, 30. JUL. 1921 _ Važen uspeh angleškega delavstva. Peter Zgaga V nekem oglasu Zakrajškove Ave Marije je zapisan stavek: "Cene so tele Ne. prijatelj, cene niso tele. pač je pa tele vsakdo. ki ti kaj pošlje. a- * * Anglija se boji, tla bo ententa razpadla. Njen strah je upanje vsakega poštenega človeka. " * Grof Bernstorff pravi, da morajo imenovati Nemci za svojega poslanika v Wrsliingtonu človeka, ki govori brezhibno angleščino. To je res. Po našem mnenju je pa poglaviten pogoj, da bo ameri- kanščino razumel. " * Vročina je pritisnila. Vse beži na kmete. Toda, komur hoče Bog izkazato kako posebno uslugo, one | ga pusti doma. * " I naj povest od pričetka do konca | prebere. Urednik se je mučil in j . mučil, prečita! do konca ter odg^-' [ voril "pisatelju"' v listnici ured-j . ništva ; Gle le vase povesti "Zakaj; ' živim?" odgovarjam, da le zato.s 1 ker niste rokopisa osebno prinesli' • v uredništvo. * D v;: prijatelja sla se po dolgih lotili srečala. — Ali še vedno delaš za isto kompanijo ? — je vprašal prvi drugega. — Da, še vedno za isto kompa-. nijo. namreč za ženo, taščo in pet , otrok. ■*■■ . * * Prijatelj, če vidiš na kakem 1 predmetu v izložbi napis: $2.99, vedi, da je predmet vreden devet-indtvedeset centov in da misli trgo vec spraviti civa dolarja dobička. * Osel gre samo enkrat na led. Poznam pj osle, katerim so od« same hoje na led srca čisto zlede-r.ela. železnice okrožnico od ljubljanskega obratnega ravnateljstva, podpisano od g. Bračiča; ta okrožnica zabjčnje vsem gospodom predstojnikom z ozirom na to, da je bilo pri minulih občinskih volitvah veliko število železniških u-službencev in delavcev izvoljenih v razne občinske odbore, da ne smejo le-tem dovoljevati v s vrh o občinskih sej, komisijonalnih ogledov ali intervencij pri strankah ( nobenega dopusta! Opozarja se , na to, da se uslužbenci in delavci morajo posvetiti edino in popolnoma le svojemu poklicu. Ta o- j krožnica je pravcato konjsko ko- , pito za uslužbence. V stari Av- i striji so smeli uslužbenci kot ob- ^ činski odborniki neovirano vršiti svoje funkcije, v Jugoslaviji pa f I ne več! Mnogo težko pribor jenih 1 pravic je osobje Južne železnice 1 v. SugnBlmmttska KatnL 3ri*turta Ustanovljena 1. 1898 l^gfcSgSr Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. fitarnl lAmdU: Preflastlnlk: RUDOLF PERDAN. Vi3 H. 186U» St., Cleveluvl, O. Podpredsednik: LOUTS P AT. A NT, Box 10«, 1-earl Avenoe, Loralft, a Tajnik: JOSEPH PISHLO*. My, Minn. Blagajnik: OiSO. L. BHr.fclCEI, KIj. Mlnn. Blagajnik nelzphi&nUi amrtnlu: JUHN MOVBAN, 9U4 M. 2nd A»4, W. Dointn, Mirna. Trbaml iflnTaiki Dr. J OH. 7. 6KAHKK, 848 B. Ohio St, N. S.. Plttaburafc, Pa. Nadami adhm: MAX KEBŽISnik, Eox 873, Kock Spring Wyo. MOHOB MI.ADIU, 2603 So. iAwxutefe Ave, Cblca»o, UL FRANK ŠKHABEC, 4822 Washington St.. Dtavar, Cola. PanW alkw: LBONABD KLABODNIK, Box 480, Ely. Ml«* GHEGOK J. POBENTA, Box 178, Black Diamond, Wuk FRANK 2Q&ICEE. 621T St. Clair A ve., Cleveland, O. XArnSeratel adbwt VAXENTTN PIRO, 810 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, 111. PAULINE ERMENO, 53*> — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 BL Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAEO, 708 Market Street, Waukegan, IlL ----! Jednotlno uradno Rlarflo: ,'GLAS NARODA", p um Vte stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poAtlja- tvo naj se pofiUJaJo na glavnega Ujnlka. Vse prltnioe naj se poiUJ«. na predsednika porotnegn odbora. ProSnJe za. sprejem novlb^ članov ln bolnlfta spričevala naj ee pošilja na vrhovne^j zdravnika.' Jugoslovana** Kacollška Jed nota se prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristen. Kdor žel! postati tfan te orgsnizic^s. nsj se iglast tajniku oljlžnega druživa J. 8. K. J. Za umaocviter norite dmitev ■e pa obrnite na gl. taJcJka. Novo droit v o se lahko v stanovi ■ «. Bani ali Sanicami. "GLAS NARODA" jjj^-. - . aUVIMIAN MILY1 -u ► • -f*** MAJ PUBLUHEN^OOMPAn Am MmsIwsss si MM Bwtfstliii an S ASSrassss s t Above Offlclsrs« 1 CfftaaSt »fm SMssst mt Manhattan. New York City. N. V. _-mm N«w«i» tefcala v—ki «an tevnsiM aodaU In sr«xfilkov._ mm ssta usa vatla MaS as S MS« Its za Nm) Vsrlč aa ls«s ITN la Cana4s BUM ss asi ista MJW Ba M Ista Ssas Mm biissstirs sa osi* Ma ITJI ■s AsSM leta_UJM_ ss si ista _»1.M ■ L A I N A R • ■ A Hi.* - t IV®las ml Um PmcU) «• MM BM flw swsspt •unsays sag UMaia __—bsw^ptloa TMrir MM_ aim tlsaiswt an sarssmswt iapM fevsa p - Talin ta miimlf sa a* prloOAujeio. Denar naj sa blaaovoU DO-Bktl so Mousy Ordsr. Prt sprsmsmbi kraja naročnikov prosimo, da ss aw «aai yrajsnin MiilMHi da kltr«j> naldeaio naalovnlka._ • LAMNAROOA ■ B-SlsSf QMssI Morouaa of Menbsttsrt. NSW VsHu N. V. ___Tswshonai Cartlaadt SSTS________ 44« t TRADES ZUNANJE ZASTOPSTVO. Ju^osUivanska vlada nima posebne sreče, pri izbiri poslanikov in konzulov. Že vsit.j v Ameriki je ni imela. IV našem skromnem mnenju bi moral zastopati državo v inozemstvu rlovek, ki je vseskoz ugleden, zmožen, in tudi precejšnje mere prebrisanosti mu je treba. < "e nima teli lastnosti, naj rajši doma ostane ter naj rešuje diplomacijo in visoko politiko po kavarnah ali celo po skupščinah, kjer sta diplomacija in politika tiihio cenena roba. Lansko leto je bil izšel v nekem ljubljanskem dnevniku elanek. ki se je temeljito bavil z zunanjim zastopstvom (ali t v Belgi-adu, je povedal vladi britko resnico, pa se niti cucek ni bil zmenil zanjo. Rekel je, da so ljudje, ki zastopajo vlado in državo v inozemstvu deloma premalo zmožni, deloma pa popolnoma nezmožni- Poglavitna naloga vlade bi bila marsikatero svojo napako prikriti v inozemstvu potom ljudi, ki so v med-nrodnih otlnošajih dobro verzirani ter znajo malo va samo navajati bistvene iazloeke med l-aznimi bsoiiskimi strankami. Precejšnja debata se vname skoraj vselej, ko je treba koga poslati v kako državo zastopat. Preeej ostre besede so jjadale takrat, ko pe je nagibalo, kdo bo zastopal Jugoslavijo v Kodanju na Danskem. Nehroj kandidatov bilo takrat. In še vee bi jih bilo, ee bi šlo za jugoslovansko poslaništvo v zamorski re]>ubliki Liberiji. Kajti v Liberiji bi imel jugoslovanski poslanik še veliko manj dela kot pa na Danskem- Reprezentanta države je treba dobro plačati- Tako mesto je namreč nadvse ugledno in važno. (V ga jugoslovanski poslanik kje kaj polomi, ne bodo njega dolžili polomijadc, pač pa Jugslavijo in njeno vlado. Kot že rečeno začetkom tega članka, je Jugoslavija svoje zastopnike slabo izbirala in slabo izbrala. Y Ameriki je približno pol miljona Jugoslovanov. Torej najmanj stokrat več kol po vseh ostalih deželah in državah, kjer ima Jugoslavija svoje diplomatične in druge zastopnike. Ta polovica miljona naših ljudi je za Jugoslavijo izvanredno važnega finančnega pomena- Pošilja namreč letno v domovino v obliki ameriških dolarjev več zlata in srebra kot ga bo mogoče v letih in letih izkopati v vseh jugoslovanskih rudnikih. Naloga jugoslovanskega poslanika v Ameriki in jugoslovanskih konzulov v tej deželi je, skleniti čimtes-nejše stike med obema vladama ter iti našim ljudem v vseh ozirili na roko. Značilna stvar pa je, da se ni slišala zadnja leta v Ameriki uiti besedica o jugoslovanskem poslaniku in da niti mi, ki smo o vsaki stvari precej dobro informirani, ne vemo, kako se pLše jugoslovanski konzul v Clii-eagi in kako oni v Sail Franeiscu. Kot je bilo že na tem mestu poročano je odvzel pred dobrim mesecem predsednik Harding jugoslovanskemu konzulu v New Yorku konzularno pravico, ker si je začel prilaščati moč, katere nima nihče v Ameriki. Jugoslovanski konzul se pa ni oziral na dotieni Hardingov odlok, vsled česar so ga pred par dnevi zaprli. Hujšega se mu pač ni moglo pripetiti- Na vse to pa ni jugoslovanska vlada v Belgradu niti malo reagirala. Jugoslovanski poslanik je baje šel iz Washingtona v Belgrad na počitnice. Sedaj torej nima jugoslovanska vlada v Ameriki nobenega zastopnika. Resno jo pozivamamo naj nekaj stori v tem oziru, če hoče biti že vsaj pred svetom čista in oprana. Obenem se ji pa nudi sedaj najugodnejša prilika, da enkrat za vselej obračuna s človekom, ki je dal konzula zapreti. Ona naj poravna star račun, ki ga imamo ameriški Jugoslovani žnjim, in naj se pri tem ne plaši niti stroškov niti sredstev- Njena sveta dolžnost je popraviti napako, da ne bomo mi in da ne bo ona v zasmeh vsej ameriški javnosti. Sarajk rudarjev, kiilt-ri je trajal trinajst teine sklepati, da je bitko sploh izgubilo, kajti ono se sploh nikoli ni protivilo principu, da po-jemonje draginje življenskili produktov pravičuje znižanje mezde. Baš zato je štrajk rodil -voj uspeh, ker angleška strokovna organizacija ni zapirala oči pred dejtsvom. da manjši izdatk. za kruh in meso nujno zahtevajo, di se tudi mezde temu prilagodijo, in je tako že izpočetka zagradila pot nespametnemu radik&lizmu. Slo je za to. da se s tem gospodarskim položajem velepodjendštvo neprimerno ne okoristi, in to se je doseglo. Dočim so se lastniki koncem marca za žive in mrtve rotili, da ne morejo nikakor izhajati, če se mezde ne zni žajo za :i0 do .">0 odstotkov, znaša znižanje mezde po tarit'u. ki stopi zdaj v veljavo, samo 12 d-> 15 odstotkov. Ker pa je delavstvo doseglo jda se za celo državo mtanovi državna mezdna minimalna tarifa, jo j izključena vsaka samov< ljna ureditev mezdnega vprašanja od strani t lastnikov po posameznih premogovnih kopih kakor tudi v>ako zniža-fnje pod življenskim minimom. ki znaša dvajset dstotkov nad mezdami. kakor so se plačeval« julija 1914. Najvažnejše pa je to. da na podlagi sporazuma delavci dobe zakoniti delež na dobičku v izmeri 17 odstotkov mezde in s3 odst. od odšteje minimalni osebni dobiček, kateri se prizna vsakemu lastniku, (takozvanega "snperplus-profita*". to je dobička, ki ostane, ako se S tem principom je gospodarsko živlejnje Anglije stopilo na popolnoma novo pot, socializacije rudnikov pa angleški delavstvo sploh ni zahtevalo. še ena stvar daje temu štrajku prav posebno obilježje. sijajn delavska disciplina. K temu pa je veliko pripomogle tradicijonalno zadržanje vladnih upravnih organov, ki niso nikoder s kakšnimi obzna-nami ali s poudarjanjem vladne meči dražili delavstva. Varnostne Tete. ki so imele nalogo preprečevati zločinsko poškodovanje rovov, ii i s o imele nobenega opravka in so z delavci mirno igrale footbal. Niso se postavile niti štrajkovske niti varnostne straže. Tudi protestnih 'shodov ni nikjer bilo. Bil je to štrajk. v katerem se ni poudarjalo re-|volucionarno razredno stališče, kar je mogoče le vsled velike politične in strokovne izobraženosti angleškega deavstva in iberalne men-jtalitete vlade. Ko ^e je razglasil konec štrajka n njega rezultat, tu-Idi ni bilo nobene opozicije in je delavstvo z zadovoljnostjo zopet šlo na delo, zavedajoč se. da se k popolni zmagi gr? polagoma. Komunistični šlagerji pa s}>luh oil samega početka niso našli niti najmanjšega odmeva in poizkusi lastnikov, da javnost preparirajo /.ase s tem. Ida so pripisovali štrajkujočemu delavstvu boliševiške tendence, so j se popolnoma izjalovili. Iz poteka stavke angleških rudarjev se jah-ko nauči veliko tako vse (.stalo evropsko delavsivo kakor tudi vlada. » Aj----' Iz Slovenije. > Pogreb slov. žurnalista. 'I Neizprosni l;osee življenja si je Jizl iral žrtev najboljših moških let. Dne 27. junija zvečer ob tričetr.t 'na 10 je umrl v Ljubljani sredi svoje rodbine Emil Vodeb, ured-. nik ''Slov. Naroda"Bil je tih. a zato tein b<>lj vztrajen in požrtvovalen delavce. Od zgodnje miado- - sti je posvetil vse svoje znanje, vse svoje zmožnosti delu za narod. Javne zahvale za to ni žel in . je ne iskal. Bil je tudi v tem ozi-1 ji*n pravi časnikar, ki ne piše in j jjje dela za selx* in zaradi sebe. V ^ krogih pa, ki so sa poznali, zlasti im^l svojimi stanovskimi tovariši, je bil priljubljen in cenjen. Saj " pa je bil tudi re- tovariš, da je 1 treba iskati -makih. Storil je za vsakega, kar je največ mogel in posebno svojim mlajšim tovari-• še t u je Šel na roko s svojo požrtvo- - valno pomočjo. Naravnost vzorno 1 je bilo pokojnikovo delo za po- vzdigo časnikarskega stanu. Kot malokdo je imel ranjki Bdim Vo-" i deb smisel in čut za skupnost, za [ j.za skupne stanovske interese. Vse . tnjegovo stremljenje je šlo za tem, da se dvisme s skupnim delom, z močno, solidarno stanovsko organizacijo novinarski stan tudi med i nami na ono visoko socialno stop-^ njo. ki m n gre po njegovem pomenu in njegovem delu in ki jo že zavzema v življenju vseh. razvitih narodov. Kakor vsi uredniki političnih listov, jo bil tudi pokojnik preobložen z delom. A vendar je žrtvoval še od svojega, tako pičlega prostega časa neštete ure podnevi in prnioči delu za stanovske interese. Bil je med Ustanovitelji "Društva slovensikib književnikov in časnikarjev"'. Po našem ujedinjenju je neumorno propagiral idejo enotne organizacije vseh jugoslovanskih novinarjev. Prvi del njegovih načrtov se mu je uresničil dn<* 31. marca 1919. ko se je osnovalo v Ljubljani 1' Društvo j u gosi ovansk ih n ov i-narjev". Pozneje je z vnemo sodeloval prvemu kongresu ujedinje-nih jugoslovanskih novinarjev jeseni 1920 v Zagrebu. Doživel je zadoščenje, da je postala od nje-era s t£tko ljubeznijo negovana 1 ideja skupne organizacije last vseli novinarjev po vsej državi. Letošnjega velikonočnega kongresa v Sarajevu, kjer se je končno tudi formalno osnovah) enotno "Jugoslovensko novinarsko udrn-ženje"', se zaradi bolezni ni mogel več udeležiti. V uteho pa mu je bilo. da je videl zgrajeno stavbo, katero je pomagal graditi s tako ljubeznijo. — Emil Vodeb je bil rojen '27. aprila 1880 v Ljubljani, kjer je maturiral na realki, nakar !se je posvetil filozofskemu Ln !pravniškemu študiju. Leta 1909. Iga je u oda pripeljala mesto na (katedro v uredništvo "Slov. Na-|roda", kjer je ostal do svoje smr-jti. Že po naravi je bil slaboten, te-i zavni in naporni časnikarski po-I ki h- pa mu je na.kn.pal tuberkulo-|zo (jetiko), ki je bila že zmirom zelo razširjena med novinarji in ki je- umorila t mi i njega v najlepših letih življenja v sredi družine, i žalujoče žene in dveh malih hčerk. Njegovi stanovski tovariši ga bodo zelo pogrešali, še težje ga bo pogrešala njegova nesrečna družina. Človeško življenje je neprestan b'»j in pred ciljem je smrt! Pogreb se je vršil 29. junija. Na njegovi zadnji poti na pokopališče pri sv. Križu so ga spremili njegovi ostali stanovski tovariši ter drugi prijatelji in znanci. Pevci ''Ljubljanskega Zvona*' so pred hišo in pred mostom zapeli žalo-stinki. Xa grobu se je v imenu 1 'Jugoslo venskega novinarskega u draženja" iskreno poslovil od pokojnika g. Smodej. Pritožbe železničarjev. Država v državi, to je slavna I Južna železnica, kateri kraljuje dinastija Rothschild. Da, ta država je celo mogočnejša kot katerakoli po prevratu nastalih držav, ker se nj^ meje ne krijejo z mejami političnih držav, marveč gredo preko teh. Tudi v pokojni Avstro-Ogrski je tvorila Južna železnica posrbno državo, ki ji ni bilo treba spoštovati vseh Zakonov. veljavnih za draga pod jest ja. Tmela je vedno svoje zakone. To : svojo staro prakso hoče nadalje- < vati tudi sedaj v državi SHS., aa- : ino s še večjim poudarkom. Pred j dnevi so dobili usLužbenci Južne ] po prevratu že izgubilo. Uslužbenci kot delavci nimajo ne personalne komisije, ne delavskega od-ibora. Vse to je nehalo biti in po-Jsamezni predstojniki so danes tož-: ii i k i in sodniki obenem! (Mi >e . orientiramo proti Himalaji!) C'lu-[vek nehote vprašii, ali je res |oče te najnovejše okrožnice gosp. jBračič; ^di se, da ne. ker je tu še Deržičeva koiupanij'i. — Pri občinskih volitvah je bilo veliko kandidatov, malo je bilo izvo-jljeiiili. Propadlo je največ kandi-idatov gornje ka.ste, izvoljenih I pa je bilo največ delavcev in u-službeneev, ki so pa po veliki večini rdeči. Da li ima sedanje ravnateljstvo res tako skril za interese ask e i j or a rje v, ni naša naloga da preiskujemo. Lahko jui doka-žemo, da io* igra tistih par mir, ki jih izgube železničarji kot občinski odborniki, nobene uloge v službi, marveč je iskati vzroka za omenjeno " p repo veti'* edino v političnih trikih nekaterih veličin pri ravnateljstvu in ob progi. Za 'jdanes hočemo navesti samo en slučaj, da se vidi. koliko je gospo dom na tem, da se uslužbenci in delavci posvečajo "samo in edi-■no" svojemu poklicu. Xa stotine j uslužbencev in delavcev je dnev-!no zaposlenih s privatnim delom j pri raznih gospodih predstojn i Moli do navadnih poduradnikov; >ii. pr. g. kontrolorju "pripadejo" U možje i/, skladišča, da mu drva iagajo cel dan ali tud.i »Iva dni; g. brzojavni mojster ima dnevno enega moža zaposlenega na svojem stanovanju: ta mož pa ne le žaga in cepi drva, temveč nosi *" milosti vi'' tudi vodo. pomaga v kuhinji in v gotovih slučajih pest va Unli otroke itd. Da morajo delavci prožnemu mojstru vsa hišna dela opraviti in tudi eventualno na polju delati, to ve vsak na železnici. Tudi g. Bračiču bo to najbrže znano. Seveda se vsa ta dela opravljajo ob delavnimi času. Včasih je bila izdana že tudi j kaka okrožnica, s katero se je formalno prepovedalo posluževati se delavcev za privatna dela, to pa menda le radi lepšega, obenem so pa gir. ''.predpostavljeni" lahko delali in delajo, kar hočejo. — Sicer pa se sploh požvižgajo gospodje na okrožnice, ki so naper-j jene proti njih interesom. Zn to' navedemo pa tale slučaj: Predi nedavnim je izdal g. liračič okrožnico, ki prepoveduje inkasiranjc! prispevkov za razna društva. Toda gg. načelniki puste še vedno' odtrgovati prispevke za Zvezo jugoslovanskih železničarjev in se pokašljajo na liračičevo okrožnico! Iz raznih okolnosti bi sklepali, kakor da g. Bračič ne bi bi! resnični ravnatelj Južne železnice v Ljubljani, marveč da drugi vse to delajo. Opozarjamo naše poslance na opisan škandal in prosimo, da nujno ukrenejo, kar je potrebno. Kako pridejo uslužbenci tako velikega podjetja, ki tvorijo v marsikateri občini znaten del prebivalstva, če ne večino, da bi jim bila odvzeta možnost zastopati svoje interese! C'e bi gornja prepoved ostala v veljavi, ledaj bi to bil nov madež za demokratično državo! Sicer pa se botao v biiž- ■ njem času malo obširneje pobavili upravo Južne železnice in naši • poslanci bodo izpregovorili na najvišjem mestu. Pozivljemo, da ' se takoj prekliče škandalozna o- ■ krožnica. — Več železničarjev. Žetev v Sloveniji. V Sloveniji računajo povprečno na s r»-d n jo žetev. Pšenica kaže ' navadno.. Ječmen je bii slab. Ponekod kaže rž razmeroma dobro, dasiravno rž v Sloveniji izmed L vseh žit najslabše uspeva, vsled če-;nr .i" sej«*jo večinoma povsod le zato, ker uporabljajo rženo slamo z.i kritje sireli. Vinogradi v Slov. vrorienh kažejo neugodno. Izmed ' sadja uspevajo v Slov. goricah jabolka d' Ino. Dežja je dovolj. Zelo ' bi potrebovali lepih in toplih dni. Koruza kaže v Sloveniji — kakor skoro po celi državi — dobro. Ra-1 di ln-povoljnega stanja pšenice in ovsa njune cene povsod v Jugo-1 slaviji rastejo. — Mermlajna je 1 za državo žetev v Vojvodini. Ker 1 so tam i/tried i slabi, more se reči o povprečni že! vi v Jugoslaviji le. da bo srednja. ;i i Izgnan je jza let iz Jugoslavije radi brežij posel n ost i in kot nadležen inoze-1 luce Karel Knehs. brivski pomoč-iiiik v Ptuju, pristojen v Arnfels j v Nemški Avstriji. ---- j____ADVERTISEMENTS. Kje je TON V WELLE V ? Leta Pil7. je bival v Kuperior, Pa., in je imel Box •"»:{. Kdor ve za njegov naslov, je naprošen, da nam ga naznani. — Frank » Sakser State Bank, 82 Cort-landt St., New York, N. Y. fl?!)-7—1 -8) Konec velike borbe. _ j Dne J. julija so bile oči Združenih držav ter marsikatere druge j dežele obrnjene proti pozomici v Jersey City. Sedaj pa je vse končano. Dempsev je zmagal, ne samo vsled svoje moči, ampak zato, kjer ni nikdar napravil no-Jbene resnične napake, ampak je ostal hladen, miren in vstrajen j vsako minuto borbe. Te sposobnosti pa vedno zmagajo. Če jih j boste imeli, boste uspešni v vsakem svojem p odvzet ju. Toda en ' neoporečen pogoj je: vaš želodec n ora biti v dobrem redu. Triner-jevo (»renko Vino je zdravilo v 1o s vrh o. Ono drži želodec in čre-va neovirana, poveča tek, prežene iz sistema strupene snovi in vsled te ga spravi ves človeški ustroj v popolno stanje, da se lahko ustavlja vsem mogočim boleznim. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trinerjevo Grenko Vino v zalogi. Izmed drugih izbornih Trinerjevih zdravil, imejte sedaj doma posebno Trinerjev Liniment zoper revmatične ali nevralgične bolečine ter za utrujene mišice in noge. Trinerjev An-tiputriu imejte zoper bolezni v grlu in za izpiranje ran. Umori s pomočjo goli. GLAS NARODA, 30. JUIi.. 1921 NOT F&ELAZ PKEKO KANADSKIH GORA Pofjsko-rumunska zveza. ADVERTISEMENTS. Ali je postal umor kot lepa umet nost v tem dvajsetem stoletju najvišji uspeh napredka in domišljije? Senzacijonalni slučaj za-strupljevanja, s katerem so ravnokar razpravlja v Parizu, daje mogoče odgovor na to vprašanje. V vsaki posabezni dobi je pre-j vladovala neka posebna metoda, kako iznebiti s» tega ali onega soseda. V «*asu pred iznajdbo strelnega orožja, je bil strup glavno orožje morilcev in morilk, seveda s takimi variiaeijami kot je pik kače, s pomočjo katerega se je tudi Kleopatra preselila s tega planeta. Zastrupljena pija«"a Medi-eejeev, brez katere se ni končal noben resnični florentinski banket v petnajstem stoletju, je prešla \ zgodovino. Isto velja tudi glede j nsodepolne čase. katero je nudila | markiza de Brinvillers v času francoske revohn ije. Za dušenje in pa umor z bodaleem sta prva soseda zastrupljcnja v zgodovini umorov ir. zločinov in ta trojiea ima tudi ne vesti večino zločinov viteli stoletij. Xato na so prišli revolverji in slične stvari in zastrupi jeva nje je počasi prenehalo biti priljublje-' na metoda uničevanja soljudi. Zelo redko se jf» pojavil v resni- t ti originalen kriminalec na pozornimi zločinov. N'eil Cream, angles- 1 ki zdravnik, ki je našel svoje ve- | sel je v tem, da je zastrupljal ne- ' srečne deklice z arzeniko v čoko-ladi, je bil h zadnji učenec Medi-I eejeev. Nadaljni Anglež, neki — i Smith, pa je našel nekaj originalnega v svojem načrtu, da utopi svoje žene, katere je prej zavaro-; val. Smith je potiskal svoje žene pod vodo v kopelji ter pri tem pazil na to, da ni pustil nobenih znakov svojih prstov. Vse pritiskanje' je izvršil 7. dlanjo roke na čelo nesrečne žrtve. • I * Pariška policija pa je sedaj mnč nja, da je dobila v roke posebnost, katero se da primerjati s Sinit bom ! — namreč morilca z domišljijo. —j Tudi motiv j<* isti kot oni Smitha. — nainerč kolektiranje zavaroval-! nine. Nekega popoldne v aprilu leta, 1918 je neka mlada ženska, po i-r.ienu .leanne Drouhin, povabila 40 letno madamo Monin v svoje stanovanje v Faubourg St. Denis v ; Parizu, pod pretvezo, da hoče pomeriti par klobukov, katere je prinesla madama Monin s seboj., Na tem naslovu je tudi živel ljubi-, r.iec madame Drouhin, neki vinski agent, po imenu Henry Gerard. —t Ko je bil pi zagotovil v svoj prid zava-j rovanje za 20.000 frankov. Dudonx p;, je očividne ušel nastavljeni pa-iti, čeprav je kuharica Gerarda • pričala, da ji je po nekem obedu, katerega se le vdeležil Durouxj i Gerard rekel, naj pazno umije j krožnik, s katerega je jedel sled nji. Sedaj pa se bo vršila proti Ge-( rardu in dvema sokrivkama obravnava. pri kateri se bo šlo za življenje, Alzačan po rodu. star 4G let, lepo oblečen in zgovoren, prihaja .Gerard iz dobre meščanske družili;, ki si je na -ne načine prizadejala, varčevala in si odtrgavaia od ust, da nudi svojemu obetajočemu I sinu sredstva za vzgojo. To vzgojo je dobil Gerard ter se prav posebno pečal z lastnostmi in učinki raznih strupov ter bolezni, ki povzročajo mrzlico in končno — smrt. I-točasrio pa se je mladi mož privadil razkošnega življenja ter zašel v družbo malovrednih žensk. (To kombinacija je bila prevelika za skromne zaslužke vinskega a-' gen ta ter zastopnika zavarovalnih j družb in vsled tega se je tudi zgodilo, da je bil leta 1914 obso-jjen na eno leto ječe ter 3000 globe radi poneverb ter kršenja postave, ki se tiče loterij. Leta 1917 je bil sopet aretiran radi tatvine, ker je kradel v ne-Ikcm velikem pariškem departmen-jtu. Ob tej priliki je simuliral blaznost in zdravniki so ga proglasili I neodgovornim. Šele sedaj pa mu je prišlo na misel, da se loti dobivati denar v več !jem obsegu In nrpravil je načrt, kako zavaroveti življenje svojih !prijateljev, sebi samemu v korist ter jih nato zastrupiti s strupom iz gob ali s pomočjo kužnih bacilov. Sedaj se vprašuje Pariz, koliko tisoč morilcev in morilk bi moglo ujiti vsaki kazni in vsakemu sumu, če bi ne bilo Pasteura in njegove slavne iznajdbe. KROMPIR STOPIL NA MESTO TOBAKA. Widsor, Ont.. 29. julija — Šte-Stevilni farmerji v Essex okraju so opustili sajenje tobaka radi iz-catno znižanih een surovega tobaka ter posejali svoja polja s krompirjem. Napravili so večje dobičke kot so bi'i kedaj oni, ki so jih vlek'i iz tobaka. Glasi se, da je bil pridelek kroiny irja najboljši v šte-> vilnih letih. _ Spasoje Stejič. Bel graj ska "Pravda" prinaša sliko atentatoiia Spasoje Stejiča( in razne podrobnosti o njem in njegovem činu. Slika kaže oduren 'zločinski tip, a vsa poročila >e strinjajo v tem. da je bil Stejič glavni nosilec teroristične ideje med ko-^ munisti. Kot bivši vojni ujetnik se je vrnil najprej na Madžarsko, kamor je pristojen, od tam pa je prišel v Jugoslavijo. Zadnje tri mesece je bi", al v Novem Sadu. kjer je neprestano netil na terori-i stična dejanja. ' i Stejič sedaj pred oblastmi hladnokrvno izdaja vse tajne komunistične stranke in brez usmiljenja odkriva posamezne osebe, s katerimi je bil baje ob atentatu v zvezi.' Pravi, da je bil vrhovni izvrševal-ni odbor že pred dvema mesecema sklenil, da m« rajo komunisti na "ohznano"' odgovoriti s terorističnimi čini proti regentu in vladi. Vse priprave I j i izvršitev je odbor poveril Stejiču. Ta je nalogo sprejel in se velikokrat peljal v liel-grad. v zadnjem času tudi na Dunaj, kjer je imel razne dogovore, j Dne 10. junija, na dan. ko so bile na vrsti interp« !aeije, je prišel Stejič v konstitu?nto z dvema tovarišema z namenom, da izvrši atentat na ministre. Toda ravno tisti dan so ostale ministrske klopi prazne, vrhu tega »e mu je eden tovarišev izneveril, zato atentata, nr izvršil. 20. junija t. I. se je vršil v Bel-gradn tajen komunistični kongres iz cele Jugoslavije, a naslednji dan je imel Steiič v neki novosadski kavarni sfsfanek s komunisti Kolačkom iz Novega Sada. dijakom Srvo Nikoliče*n iz Belgrada. - katerim sta se poznala že iz Rusije, in več drugimi. Stejič je v sporazumu - komunističnimi poslanci — tako izpoveduje on sam — Filipovičem. Čopičem in Kovačevičem izdelal načrt za atentat na regenta na sam Vidov dan. Zadnje dni se je neprestano \ozil v Belgrad radi priprav, a pot Pr stroške je deloma pokiival sam deloma je dobival v ta iTamen oid navedenih poslancev manjše svote. Na dan napada je zopet priše' v Belgrad. a takoj spoznal, da mu ne bo mogoče priti v skuščino Po hitrem preudarku se je s svojima dvema tovarišema odločil za zgradbo gradjevinskega ministr |Stva kot mesto, s katerega izvrši ■atentat. On ^e je postavil v tretje I nadstropje, njegova dva tovariš«* jsta stala pod oknom, da dovršita (napad, ako bi se Stejiču ponesreči1 jToda zgodilo se je tudi to pot, da je Stejič ostal sam in sta njegova [tovariša pobegnila, kakorhitro jt 'on vrgel bombo. A nanj se je ta koj vrgla množica. Tako Stejič. Na temelju teh nje jgovih izpovedb je sodišče zahte-jvalo izročitev že večkrat imenova j nih treh komunisiičnih posl ancev I :Na sejo imunitetnega odbora, na i kateri so obra vnavali o zahtevi so dišča, je poleg elalnov prišel tudi obtoženi poslanec Filipovie in iz ji-vil. da on Stejič a sploh ne pozna, da ga ni še nikdar videl; or — Filipovie — je bil vedno nasprotnik vsake teroristične misli ir brezpogojen pristaš legalnega bo-1 ja. Prosi, naj ga odbor ne izroči sodišču, ker je bil že preje dvakrat v preiskovalnem zaporn in je tu-d: obolel na jetiki; ako ga še enkrat vržejo v ječo, ga bo bolezen gotovo končala. Pač pa je pripravljen. da odgovarja parlamentarni enketi, ki naj se v to svrho skliče. V debati so govorili proti izročitvi dr. Korun, < Kkelerovič ip Sto-, Vladna kriza na Laškem.: Ker je pri glasovanju o Sforzi-' liem ekspuzeju prejela vit da le neznatno večino, je Giolitti odsto-' pil. Pomen njegovega odstopa leži' v tem, ker krije ?. njim Giolitti; politiko Sforze, to je, da je za spo-' razum z Jugoslavijo, ki je <*lvisen' od izvedbe rapallske pogodbe. Z drugimi besedami, odstopili se ima Jugoslaviji luka Baroš z Delto, Reka ima postati svobodno mesto in v Dalmaciji se končno tretja zona izprazni. Torej same točke, ki zadevajo fašiste in druge ultranacije.ualiste, ki so zato nastopili v glavnem proti Sforzi. pa rudi proti Uiolittiju. Sicer uživa Giolitti pri vseh nacijonalLstih »rez razlike simpatije in so mu' vsi meščani iz srca hvaležni, da je uničil sanje o komunistični Italiji, izboljšal italjansko valuto (denarno vrednost), zmanjšal državni primanjkljaj in bi ga zato ho-J teli Še vnaprej imeti za minister.j •-kega predsednika, če bi se odrekel vodstvu v zunanji politiki. Tu-; Ja Giolitti ni mož, da bi bil samot ludi za težaven voz italjaai.sk« no-! ranje polirike in zato stavlja kot j predpogoj za zopet en sprejem >lade, da bo vodil tudi v nadalje' zunanjo politiko. Za Jugoslovane končno ni brez-' pomembno, kdo vodi zunanjo politiko Italije, in zato ima tudi sejanja kriza vlade pomen za Jugoslavijo. Fašisti, ki so povzročili I ;rizo, danes že to obžalujejo, kakor je razvidno iz nastopa njihovega voditelja Mussolinija. Za fašiste je namreč postala jasna ne-j varnost, da pridejo v vlado soci-jalisti ali pa popolari, kar bi go- fovo ne bilo njim v korist. j atfdB^ LahkoHmme - hitra nSMfl VNETJU KMHmImehurja I Vanijta aeponar^db .................. janovič. Večina odora je pa sklenila. da se izročita poslanca Fili-povič in t'opic. ne pa Kovačevič. proti kateremu sodišče ni navedlo zadostnih dokazov, i Tedaj se j- sam od sebe javil Stejičev znanec komunist Sava Nikolič in izpovedal, da je bil po-slanec Kovačevič v najtesnejši zvezi s Stejičem. ! V popoldanski seji je konstitu-| anta kljub ugovorom komnnistič-l nih, socijalističnih in nekaterih drugih poslancev sklenila, da" se, Filipovič, Čopič in Kovačevič iz-, roee sodišču. j Zanimivo je še tole: Glasom is-; te "Pravde"' m* še do danes ne ve. kdo je prvi prišel do atentatorja Stejiča in ga zgrabil. Kakih ."»0 o-\ seb si prilašča to zaslugo! Ravno, tako je še sporno, kdo je atentatorja ohranil pred razjarjeno mno-j žico. To zaslugo si lastita dva srbska kmet ska poslanca; Aleksa Žu-j jovič in Dragan Bojovič. toda policija jima je. odreka. Varnostnih organov, očita zopet ''Pravda" vso silo i";isa ni bilo od nikoder in je šele čez dolgo časa prišel neki podpolkovnik z nekaj vojaki, ka-1 teremu so atentatorja izročili. I Kakor napoveduje "Pravda""' se bo temeljem Stejičevih izpovedb] uvedlo sodno postopanje tudi proti celokupnemu izvrševalnemu odboru in osrednjemu svetu komu-1 nistične stranke, ker sta baje ona-1 dva skleniia teroristično akcijo proti regentu in vladi. Pred kratkim so štiri prospektorji razkrili nov prelaz preko Canadi mi Rockies pri McKenzie reki. Pre- __laz prikrajša pot za celih 20 milj. " " ----------------- Zakon. Že pred vojno je bilo vprašanje zakona dosti kočljivo. Zahtevalo < se je tako od mladeniča kakor od mladenke, da dobro premislita vse : piedno stopita v ,••s]aka zbornica dne 2. julija odobrila. "Gazeta Warszaw-ska" prinaša besedilo te pogodbe, ki obsega osem točk. V prvi se zavezujeta obe vladi, da bosta v slučaju neprosociranega napada na vzhodne meje, druga drugo podpirali z orožjem. 2. Sporazumevali se bosta v zunanji politiki, v kolikor se tiče sosednih držav na | vzhodu. 3. Nč.čin podpiranja bo točno odrejen na vojni konvenciji. 4. V slučaju, če se nahajata obe državi v vojnem stanju, ne bo no-jbena oti njih podpirala miru ali se sploh pogajala brez vednosti druge. Pogodba velja pet let. More pa se po preteku dveh let preklicati. Preklicni rok znaša šest mesecev. 6. Nobena od držav ne bc sklenila pogodbe s kako trčijo državo, ne da bi prej obvestila o tem drugo državo. Poljska vlada vzame na znanje konveneije, ki jih je v svrho osiguranja miru skic nila Romunska z drugimi državami. Romunska vlada pa vzame na znanje konvencijo, ki obstoji med Poljsko in Francijo. 7. Ta konvencija se bo javila Zvezi narodov. — 5. Izmenjava ratifikacije se izvrši v Bukarešii. Za Romunijo je podpisan Tak^ Jonescu. za Poljsko pa K. Sapieha. Ob priliki debate glede te konvencije v poljski zbornici je poljski zunanji minister Skirmunt obširno referiral o važnosti te pogodbe. V vojnem referatu se je dotaknil razmerja Poljske do male antante in je dejal. da Poljska vsled te pogodbe .'nikakor ni primorana pristopiti k mali antanti. Da bi pristopila Poljska k mali antanti. o tem 7.n sedaj sploh :ii govora. Ni pa tudi nobene zapreke, ki bi te države ločila. Zveza držav male antante je. dobra garancija za obstoj novo-nrejene Evrope in to je cilj tudi poljske politike. Posebno še s češkoslovaško državo mora Poljska živeti v dobrih in prijateljskih od-nošajili. Politika Sforze in nacijonalisti. "Idea Nazionale" konstatira predvsem simpatije francoskega časopisja za grofa Sforzo in svari laško časopisje pred zunanjim vpli vom z ozirom na končno rešitev vladne krize. Nadalje pravi, da parlamentarna desnica nikakor ne sme pripustiti nadaljevanja zunanje politike grofa Sforze. Pariški dopisnik tega i ista poroča o nezadovoljstvu pariškega časopisja radi odstopa grofa Sforze. ki je zlasti v gornješ'eškem vprašaju podpiral francosko politiko. Dopisnik piavi dobesedno; Ako bi v Parizu vedeli, iz kakšnih vzrokov je grof Sforza tako čustvoval s Poljaki! |V rimskih krogih je namreč razširjena govorica, da so politiko grofa Sforze napram Poljski vodili sentimentalni ocTnošaji. Najvišji sodniki v različnih državah. Poroča Frederick Deane. Imenovanj«*, katrro je izvršil predsednik Združenih držav, Harding in ki se tiče prejšnjega predsednika Williama Tafta, ni prišlo kot presenečenje za vs»- misleče ljudi v Ameriki, kajti Taft je na vsak način usposobljen zavzemati visoko mesto, katero je prevzel in ki je predstavljalo amicijo vsega njegovega življenja. Zadnji urad. katerega je zavzemal Mr. Taft, je bilo predsedni-jštvo Združenih držav. Na temelju novega imenovanja pa je postal .predsedujoči sodnik zastopstva (devetih mož, ki imajo silo in pol-nemoč. da razveljavijo vse akeije predsednika in kongresa, ler je mož, ki razpolagajo z življenjem več kot sto milijonov ljudi. | V času. ko je bil Taft predsednik Združenih držav, je dejanski ; reorganiziral najvišje sodišče, j V tem svojem prizadevanju se je posluževal metod, ki so se izkazale kot najboljše pri izbiri za tako .važna mesta. | V svoji novi lastnosti kot vrhovni sodnik bo imel Mr, Taft dosti prilike služiti svojim idealom ter vtisniti pečat svojih lastnih i-li na amerško življenje. Prevzel bo seveda veliko odgovornost, kajti njegova služba je kaj kočljiva, ker >:e tiče koncem konca življenja ee-lega ameriškega naroda. Najvišje sodišče Združenih držav praznuje ravno sedaj svojo stoletnico obstoja. Iz zgodovine pa imamo številne primere o vla-d;Vjih, ki so stavljali svoj lastni blagor v nevarnost s tem. da so odrekli narodu veliko zastopstvo v javnih zadevah. ---— ■ ROJAKI. NAROČAJTE SE | NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-' NIK V ZDR. DRŽAVAH, ^a Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega i.jravja z zanemarjenjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja Oevera's ^ Regulator (Severjev Rsgulator). Ta regulator je blažilno delujoča tonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslabelosti in neredov. ki so jim podvržene ženske. Cena $1.25. Na prodaj po vseh lekarnah. si TDRISRČEN smeh je naj- iS ■2 boljše zdravilo sveta. |j U Če ste otožni, zamišljeni — BR [g se prav na široko zasmejte H — pa boste takoj ozdravlje-■j ni. ■I Si g Knjiga Peter Zgaga vam g i' povzroči smeh, kadarkoli || (I pogledate vanjo. h j j Ena knjižica za 50 centov i[ j t vam bo trajala za vedno. \\ jj S 11 Izrezi te ta kupon prldeait« petdeset centov ▼ t\ 11 mamkah ter ga pošljite: v f i- _ ^ ■ j ■ Slovenic Publishing1 Co., E i 82 Cortlandt St., New York. - j S Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ S' 19 znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." g! 11 Ime ............................................• • • B i I S Nrlfilfi V ® i^i »■ ff i ui Država •.*.•••*.*.*•**••.*■«•■.*••.p i SKRIVNOST ORCIVALA. t—--e—; _ K -jv 9 9 • '* - ' Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za O. H. priredil O. P. 50 (Nadaljevanje.) Naslednjega dne je odšel v Melun, brez vsakega sporočila, kajti! ni mogel še nadalje prenašati pogleda na to agonijo in razventega se je bal, da se bo mogoče izdal. Pustil pa je svoj naslov in ko .iu je Berta sporočila, da ga hoče Sov resi videti na sak način, se hitro vrnil. Njeno pismo je bilo okrajno neprevidno in absurdno in ko ga je čital, so mu stali lasje pokonci. Ko se je vrnil, ji je hotel očitati, a ona ga je takoj ustavila. — Kaj pomen ja ta beg? Nisem mogel ostati tukaj. Trpel sem, se tresel in mislil sem bom umrl. — Kakšen strahopetec s:! On bi ji rad odgovoril, a ona mu je položila roko na usta ter pokazala z drugo roko na vrata sosednje sobe. — Tiho! Trije doktorji se posvetujejo tam že celo uro ter nisem bila v stanu slišati niti ene besedice o tem. kar pravijo. Bog ve, o čem razpravljajo ' Ne bom mirna, dokler ne bodo odšli. j Strah Ii« rte pa je bil brez v^ake podlage. Ko je imel Sovresi svoj zadnji napad ter je pritoževal nad glavobolom ter neodoljivim' požel jen jem po popru, je dr. K. na pomemben način vzkliknil. To ni bilo m o 2 oče nič, a Berta je cula ta vzklik ter se strašno vznemirila. Mislila je. da je ona predmet zdravniške konzultacije v sobi. Njeno vznemirjenje pa je seveda kaj hitro izginilo. Simptomi so se v teku dvanajstih nadaljnih ur popolnoma izpremenili in naslednjega dne je čutil bolnik povsem druge bolečine kot jih je imel prejšni dan. Ta raznolikost simptomov je zelo vznemirjala zdravnike ter jih spravljala v zadrege. Sovresi je v zadnjih dneh komaj kaj trpel, kajti sam je izjavil, da spi ponoči dobro. Dejstvo pa je obstajalo, da j- umiral, in vsakdo je zapazil to. Sedaj pa je sklical dr. R. konferenco zdravnikov, koje izid ni bil še znan. ko se je vrnil Tremorel. Vrata spalnice so se konečno odprla in mirni obrazi zdravnikov so takoj potolažili zastruljevalko. Prišli so do sklepa, da je položaj brezupen. Vse so preizkusili, a niso imeli sedaj nobenega upanja več. Edino upanje je še obstajalo v močnem telesnem ustroju Sovresija. Berta. hladnejša kot mramor. s solzami v očeh, je sprejela ta sklep zdravnikov s tako očividno žalostjo, da so bili ginjeni celo zdravniki. — Torej ni nobenega upanja? — je zakričala. — Moj Bog! l>r. K. je imel komaj toliko poguma, da jo je skušal potolažiti. Na njena vprašanja pa je odgovarjal izbežno. — Ne sinemo obupati. — je rekel. — Ljudje Sovresijeve konšti-1 ucije lahko ozdravijo na čudežen način. Zdravnik pa ni izgublja lnobenega časa. Poklical je Hektorja na stran ter ga prosil, naj pripravi ubogo, udano in ljubečo mlado damo na strašni udarce, ki bo kmalu prišel. — Mislim, da ne more gospod Sovresi živeti več kot dva dni, — je rekel. Berta, ki je prisluškovala pri luknji ključavnice, je cula napoved zdravika. Ko se je vrnil Hektor od vrat. do katerih je spremil zdravnika, jo je našel radostno. Pohitela je v njegov objem. — Sedaj, — je zaktičala, — nama bodočnost v resnici pripada! l e ena točka je senčila obzorje in ta je sedaj izginila. Moja stvar je uresničiti napovedovanje zdravnika. Večerjala sta skupaj, kot ponavadi, d očim je ena izmed hišnic ostala pri bolniku. Berta je bila tako vesela, da se je komaj obvla-tia. Gotovost uspeha in varnosti, jo je delala tako veselo, da je postala neprevidna. Govorila je naglas, c-elo v navzočnosti služabnikov, o bližajoči se prostosti. Tekom večera pa je bila še bolj razuzdana, če bi imel kak služabnik le senco suma. bi bila izgubljena. Hektor jo je neprestano suval pod mizo, da jo opozori na nepri-merdnost njenega obnašanja. Nič pa n ipomagalo. Včasih postone hi-ravščina tako nadležna za človek, da se je mora oprostiti, makar le za en trenutek. Dočim je Hektor kadil -vojo -modko. se je Berta ndajala svojim sanjam. M Mila je. da bo preživela dobo žalovanja v Valfeji in Hektor se bo nastanil nekje v bližini. Najhujša stvar pa se ji je zdela, da bo morala ža!ovati za S«,vrenjem »Ii se v>;ij delati kot da žaluje. Konečno pa bo vendar prišel dan, ko bo lahko brez škandalu vrgla proč •vojo žalno obleko ter se poročila. Kje? V Parizu ali Oreivalu? Tudi misli Hektorja so se gibale v isti smeri. Tudi on je želel videti svojega prijatelja pod rušo. da napravi konec svojim lastnim strahovom in da se podvrže strašnemu jarmu Be rte. Dvajseto poglavje. Čas je potekel. Hektor in Berta sta se napotila v sobo bolnika. Spal j. Previdno sta sedla na stole poleg ognjišča, kot ponavadi in služkinja se je umaknila. V namenu, da bi se bolnega moža ne moti« z lučjo svetilke, se je obesilo zastore tako, da ni mogel videti ognjišča in kamina, če je ležal v postelji. Če je hotel videti, se je moral dvigniti na blazinah ter se skloniti naprej, opirajoč se pri tem i:a desno roko. Sedaj pa je spal, težko dihal ter se od časa do časa btresel. Berta in Hektor nista govorila. Slovesni in obenem skrivnostni molk je prekinjalo le tiktaka- , nje ure ali pa obračanje listov v knjigi, katero je Hektor čital. Ura | jt udarila deset. Kmalu nato se je Sovresi zganil, se obrnil ter pre- I budil. Berta je bila takoj ob njegovi postelji. Videla je, da so njegove oči odprte. j — Ali se poehtiš kaj boljše, dragi Klemene, — ga je vprašala. I — Niti boljše, niti slabše. ' — Ali kaj želiš? j — Žejen sem. j Hektor, ki je dvignil svoje oči, ko je pričel prijatelj govoriti, je j naenkrat pričel čitati. ! Berta, stoječa pri kaminu, je pričela z veliko skrbjo pripravlja- J ti zadnji reeept dr. R. Ko je bila gotova, je kot ponavadi vzela uso- J de polno stekleničieo ter utaknila vanjo eno svojih pin z las. I Ni imela časa umakniti pinfr, ko je čutila lahen dotikljaj na svo- \ jem ramenu. Stresla se je od nog do glave. Nato pa se je hitro obr- \ Lila ter strašno zakričala od strahu in groze. ! — Oh! j Roka, ki se je dotaknila njenega ramena, je bila ona njenega J moža. I Medtem, ko je bila zaposlena s strupom pri kaminu, se je So- j vresi nalahno dvignil. Še bolj lahno je potegnil zastor na stran, iz | tegnil roko ter se je dotaknil. ____ ______ ) Kriku Berte je sledil nadaljni, zamolkli krik, ali boljše rečeno stokanje. Tremorel je videl in razumel vse. — Vse je razkrito! - Oči obeh so izgovarjale te tri besede. Nastal je trenutek groze ter tako globokega molka, da je čul Hektor udarce žile na svojih sencih. Sovresi je zopet zlezel za zaveso. Pričel se krohotati, naglas in divje, prav kot bi se kroliotal okostnjak, kojega čeljusti in zobje fc: udarjali skupaj. Berta pa ni bila eno onih bitij, katere porazi en sam udarec in r^j je še tako strašen. Tresla se je kot list v vetru. Noge so se ji ši-liile. Njen duh pa je bil že na delu ter iskal izhoda iz zagate. Ali je .Sovresi sploh kaj videl Kaj mu je znanega? Tudi če je videl stekleničieo, bi se dalo pojasniti tudi to. Mogoče se je le slučajno dotaknil njenega ramena v trenutku, ko se je poslužila strupa. Vse te misli so švigale skozi njeno glavo, tako hitro kot bliski med oblaki. Nato pa se je približala postelji, s strašno spačenim smehljajem ter rekla: — Kako zelo si me prestrašil! Ozrl se je vanjo za trenutek, ki se ji je zdel kot večnost ter enostavno odgovoril: — Jaz razumem to. Nobene negotovosti ni bilo več. Berta je videla le predobro v očeh svojega moža. da ve nekaj. Koliko? Vsled tega se je ojunačila ter nadaljevala: — Ali še vedno trpiš? — Ne. — Zakaj pa si se dvignili » Zopet se je dvignil na blazini ter nadaljeval z nepričakovano močjo: | — Vstal sem, da ti povem, da imam dosti teh muk, da sem dospel do skrajnih meja človeške eneržije, da ne morem niti en dan idalje prenašati agonije, ko vidim, da se me zastruplja, kapljica za kapljico, iz rok moje žene in onih mojega najboljšega prijatelja. Prenehal je. Hektor in Berta sta bila kot zadeta od strele. •— Ilotel sem vama tudi povedati, da imam dosti vajine krute previdnosti in da trpim. Ali ne vidita, kako strašno trpim? Hitita, napravita konec tej moji agoniji. Ubijta me, a me ubijta z enim samim udarcem — zastrupijevalca ! (Dalje prihodnjič.) VABILO na POLŽEVO VESELICO. Slovensko podporno društvo v Hanoverju pri Nanticoke, Pa., priredi POLŽEVO VESELICO v nedeljo 14. avgusta kakor ponavadi vsako leto v gozdu blizo Ha-noverja. Povabljeni so vsi Slovenci iz okolice od Forest City do Nanticoke na dotični dan. Upamo, ■da bo dosti zabave, kakor tudi postrežba s pijačo in prigrizki. Torej na veselo svidenje dne 14. avgusta! Odlior. (30-7—1-8) t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjamo vsem znanaem in prijateljem, da nam je umrl ljubljeni sinček FRANK MORELJ. Pokopali smo ga na katoliškem pokopališču dne 2C. julija v Elk Garden, \Y. Va. Lepa hvala vsem pugrebcem. Žalujoči osstali: Ivan in Marija Morelj, stariši. Ivan in Friderik, brata. ■ESS BB MS5) % ADVERTISEMENTS. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Grško srednje jagode, zelo čiste, cena ........$7.— boksa. Cipar največje jagode in najslajše, cena ......$7.— boksa. in razne druge vrste. Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bokso za $1. Z naročilom pošljite $2.00 are za vsako bokso grozdja. Adriatic Importing Company «06—11 Avenue New York, N. I. i I Frank Sakser State Bank | 82 Cortlandt Street, New York | RGENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugdlavija: »•ograd, Celje, Dubrovnik, Ko tor, Kranj; Zgubljen*/ Maribor, Metkorift, Sarajevo, Spttt; fcbenik, Zagreb. Italija: t Tnt, Opatija, Zadar. \ V -T Healka Avstrija: ' ' " Dunaj. ' 1 Joseph Jovaa " " WhMs VaBar. Ph. I I ^ ut advertisement*.____ KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO 0DPLU JEJO IZ NSW Y0BKA, ----- WASHINGTON 3 avg. — Cherbourg ROUSILLON 2 avg. — Havre ADRIATIC 3 a«g. — Cherbourg LAFAYETTB 3 avg. — Havre ARGENTINA 4 avg. — Tr« FRANCE 4 ava. — Havre CALABRIA 6 avg. — Trst RYNDAM 6 aug. — Boulogne MAURETANI A 11 avg. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. — Havre ZEELAND e avg. — Cherbourg BOURDONNAIS 9 avg. — Havra CANOPIC 9 avg. — Genoa SfLVSDERB ti a'ja. — Tret N. AMSTERDAM 13 avfc. — Boulogne KROONLAND 13 avg. — Cherbou^s BERENGAR1A 18 avg. — Cherboui-fi noordam 20 avg. — Boulogne Glede cen za vozne listke ln vse i TOANK SAKSER STATE BANK . OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg LA SAVOie 13 avg. — Havre LEOPOLDNA 18 avg. — Havre — H avte e PARIS 17 •vg. 1 LAPLAND to avg. — ChcrDcurg • LA TOURAINE » avc. — Ha« re — Tret t ITALIA 23 avg. AQUITANIA 23 avo. — Cnerbourg a AMERICA >4 avg. — Chertooura a FRANCE 25 avg. — Havre g PRES. WILSON 27 avg. — Tret FINLAND 27 avg. — Cherbourg ■ AMERICA 27 avg. — Cherboura it ADRIATIC 31 ava. — Cherbourg e i WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg a ROTTERDAM 3 sept. — Boulogne p 1 OLYMPIC 3 sept. — Cherbourg 4 MAURETAN1A 6 eept. — Cherbourg drage pojasnila, obrnite- se u tvrdfco 82 CertlauK St.. Hew Yeffe. NAREDBA GENERAL. JU60SL. KONZULATA French Line C0HPA6MIE 6EHERALE TRANSATUNTIQUE V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE LEOPOLDINA .............. 3. avsusta FRANCE .................... 4 avgusta S A VOIE .................. 13. avguata FRANCE .................. 25. avgusta S S PARIS M70° ■ a raama^ 45.000 konjakih all. 17. avg. - 14. sept. Dlraktns lalaznlika zvaza U Parlsa • vse alavn« *-4ka Juooalavlto Httrl parnlkl ■ atlrlml In ivtmi vijakoma. PoMbta zawtoontk JuaoalowanaKS vlada bo pričakal potr Ika ot> prihodu na. lih oarnlkov v Havru twr Jih totr.o SOJ Dram 11 kamor ao namanjanl. Parnlkl Franeoaka trta mo tranaportlraS tako«n_ voJrva na tltot* iahsals^attcin «*> laav fera «n aearllika. Za tmtarts In aane varataAs e DRUZBim PISARNI, 19 Stltl Stf, It. aH aa pri lak.iulh asentia Vlak bo lahko dobil potni Ust, kdor ima dokaze, da ja ▼ resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom mi-aistrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov. Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni ILit priložili tudi zadostne dokaze o jugoslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da «0 predloženi dokumenti pristni jb radostni, bo dobil prosilec pot si list. V slučaju, da bi pa nastali keki poupfcleki, bo izdan potni list Šele s dovoljenjem ministrstva. Ker j« Število prosilcev ogromno in i vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo priUi vsi na vrsto. Nuide naj no kupi iifkarte prej, prodno ae osebno ao zgiasi aa konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovor-sosti za čakanje v New Torku, ir če ladja, za katero so vzeli karto, odpiuje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-jico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krntni list ali potrdilo »krajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil pot-ai list lele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. PREDNO SE ODLOČITE /a svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da <4e ga potnik sam kupi, piSite naj-prvvo za tozadevna pojasnila na mano in zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 32 Cortlandt Street New York fCosuifchTrta j p Direktno potovanja v Du- p j brovnik (Oravosa) in Trst. ^ 5 ARGENTINA ..... i avgusta J 6 PRES. WILSON .. 27. avgub.a 5 9 S 5 Cene za Trst ln Reko so: R g $100 in $110. 3 Potom llatkov Izdanih za vaa kra- E K le v Juaoalavlll In SrtoHI. S Mazkoin« ugodnoatl prvega, druos- S 'd ga In tretleaa razreda. 2 Potniki tretleaa razreda dobivale K K orezolaCno vino. # 5 PHELPS DROTHERS1& 00. ^ S Paesenoer Department S ^ 4 West Street New York ^ No odlošajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za V^s&o družino, sorodnika -ali prijatelja. Piiiie za cene in druga potrebna sav:>dila na najsiurejie in skufe-no slovensko bančno podjetja; FJLANK SAKSK2 STATE BANK (potniiU oddblek) f« OartlssA BL Snr Tartt, V. T. ----- / l\ \ I f\ i/ P Garantiram Ms is Ma £j£\lJ 1 il T MJ * - — eeoata vad rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Sreeve SI., C0NEMAU6H, PA. DOCTOR LORENZO ■HBBBHbbbhbbhbhbbhbhhbbb aHMBaHnaMHMBiMBMaaa a m^Of ^^Hni EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK t^L f/ &PECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh. Moja stroka je zdravljenje akntnih ln kronl&ilh bolezni. Jas sam že zdravim nad 23 let ter Imam skufinje v vseh boleznih ln kei znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati vaic bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moC in zdravje. Skozi let sem pridobil posebno skuSnJo pri ozdravljenju moškib bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zaatruplleno kri. maaulie In Ilae po teleau. bolezni v grlu. Iz. padanje laa. bolečine v kosteh, atare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrah ln želodcu, nnenlco. revmatlzem. katar, zlata žile. naduha Itd. Uradne ure ao: V pondeljek, sredah ln petkih od t. zjutraj do B. popoldne. V torkih, četrtkih In aobotah od 9. ura zjutraj do a ure ivettr. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO. NE POZAHITE IME IN NASLOV. ■ Dr. L0RENZ M Pcnn Ave PirTSBURGH, PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmaC*. da vaa razumejo. Jaz anam hrvat-sko ie U starega kraja, zato vaa laŽJ« zdravim, ker vaa razumem. fVIDsek, Pa.: J. Petemu. . _ G. J. Porenta. Ceketea, W. fa: Frank Kodan. Ti asa« a, W. Va: Primož Modie. •OKrakoee, Wis : Joseph Ttamlk. Wwfcaiiaii, Wis.: John RtampM In H. BvstUn. West AUIs. Wis. Frank Skok ln Ant DcwSek. Beak Springs* Wje.s NAZNANILO in PRIPOROČILO. Nas stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEfiKO pobira naročnina za Glas Naroda na 6104 St. Claix; Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljaiev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravniitvo Glasa Naroda.