DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 35.
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 11th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Francozi se ne zedi- Tisoč oseb areti-
nijo z Zed. državami ranih radi vlomov
_ —
London, 10. febr. V imenu | Chicago, 10. febr. Več kot francoske delegacije je danes en. ducat umorov se je pripe-govoril francoski zunanji mi- tilo v Chicagi poslednje dni, nister Aristide Briand, ki je poleg številnih bombnih na-jzjavil, da Francija nikdar ne padov, ropov in streljanja.
podpirala predloga angle-j Policija je bila razjarjena ra-ških in ameriških delegatov di neštevilnih zločinov, ki so na razoroževalni konferenci, se pripetili, in je naredila v c1a se submarini kot vojno nedeljo pogon na znane bez-snedstvo odpravijo. Briand nice v Chicagi. Tekom par je načelnik francoske delega- dneh je bilo aretiranih skoro c'je na razoroževalni konfe- 1000 ljudi. Policija se je renči, dočim se ministerski spravila na delo, ker so pošte-predsednik Tardieu mudi v ni državljan* neprestano na-Parizu. Včeraj je imel dolg padali policijo, češ, da trpi ta-Pogovor z ameriškim držav- ko grozne razmere- Policij-n'm tajnikom Simpsonom, tekom katerega je povedal svo-tf jnnenje glede submarinov. oriand je povedal, da se mora glede submarinov obravnavi tako kot glede drugih ^,rst vojnega brodovja, in da ^rancija nikdar ne bo priznala, da bi se submarini popolnoma odpravili. Francija priznava, da se mora operiranje s submarini v vojnem času je največ Italijanov in Židov. "Umanizirati, toda da bi se N i k d a r v zgodovini mesta s u b m a r i n i odpravili, v to Chicago ni bila policija še to-
ski načelnik je spravil vso chi-caško policijo na noge. 40 avtomobilov je peljalo skoro 300 policistov v razne beznice, kjer so aretirali vsakogar, kogar so tam zalotili. Računa se, da je med aretiranimi najmanj 100 morilcev in roparjev ali pa enakih zločincev, ki so vznemirjali mesto Chicago zadnje čase. Med aretiranimi
'rancija ne more nikdar do- liko aktivna kot včeraj.
Od Lincolna bi se moderna mladina lahko mnogo naučila
!
F
v°Jiti. Jutri začne razorože- _ -o-^
valna konferenca z debatami Morilke 25 let, tatice do
'e d e odprave submarinov.'	smrtno ječo
je Anglija in Amerika i New York, 10. febr. Sodnik ^ to, da se submarini popol- Lavine je včeraj obsodil 29 j
cii a 0dPraviJ0- Pa bo Fran- letno Ruth St. Claire v do-Ja zahtevala, da lahko obdr- smrtno ječo, -ker je v neki tr-,1 najmanj 50 submarinov, govini ukradla za $2.00 vred-*ajere smatra za absolutno nosti blaga. Ruth St. Claire Potrebne za obrambo svojega je bila že prej trikrat kazno-,Drežja. In v tej zadevi bo do- Vana radi tatvine, in postava !'a Francija podporo od fetra- države New York pravi, da 11 Japonskih delegatov.	^tcvi in roparji, ki so četrtič
'—0	pred sodnijo spoznani krivim
testo Cleveland za ce~ tatvine ali ropa, da se morajo nejše cene plina obsoditi v dosmrtno ječo. Sod-, Plinova družba v Cleve- nik> ki )e žensko obsodil, je andu najbrž ne bo tožila na 1 obžaloval, toda izjavil, da si na)višj0 sodnijo Zed. držav v glasom postave ne more po-namenu, da izsili od odjemal-! magati. Medtem pa je neki cev plina v Clevelandu višje drugi sodnik y New Yorku gne. Doslej je plinova dru- obsodil Mrs. Gladys Parks, ki 2ba propadla na vseh inštan- )e umorila dva novorojena vah- kamor se je obrnila, in otroka, na 25 let ječe.
da ne bi mogla prodreti i Matere bodo učile svoje va najvišji sodniji. Mestna otroke, ki štrajkajo 'aua pa medtem pripravlja Chicago, 10. febr. Kakih poseben načrt glede cen na-j aob-mater je danes zborovalo avnemu plinu. Ako se mest- d0 zgodnjega jutra, da se po-2uV posreči Priti do sPora" govorijo glede načrtov, kako k ma s plinovo družbo, tedaj prioeljati svoje otroke zopet j. mo v bodoče manj plačeva- v golo. Otroci so .šli na štrajk, a naravni plin. »	ker so bili preostro pokarani
^ot*.,^ • i« j* i • od učiteljic. In ko so se po "Sumni ljudje, ki se enodnevni Odsotnosi iz šole
žrtvujejo za znanost skušali Vrniti, jih je zavrnil ^Washington, 10- febr. Dr. šolski raVnatelj-i. .Matere so ? ,1' > a m Royal Stokes od nato sklenile, da se polastijo ravstvenega urada v Balti- šele z naskokom in same za-. ore in Harry Anderson iz čnejo učiti otroke. (Kaj bo.po tj ega mesta, sta si dala vcepi- licija pri tem rekla, se še ne Q,Serum papagajeve bolezni, ve.
se a .sta nevarno zbolela, in	-
^Pričakuje njiju smrti. Nav-j	Smrt rojaka
p zdravniki so pa pri teh V Milwaukee, Wis, je pre-Cej ^Usih vseeno dognali pre- minul rojak Jakob Bečaj, p. d. boi S^de te najnovejše Markov, doma iz Grahovega ezni.	pri Rakeku V Ameriki za-
li^
Žganje vozijo v Senator Geo. Norris I mrtvaških vlakih, je napadel Hughesa
Toledo, Ohio, 10. febr. Ti-; Washington, 10. febr. V hotapci z žganjem se poslužu- Washingtonu je nastal polo-| jejo vsakovrstnih sredstev, da žaj, ki je brez primere v pripeljejo pijačo na gotovo ! ameriški z g o dovini zadnjih j mesto. V tem mestu je sredi-1 100 let. Senator George Nor-šče tihotapcev z opojno pija- ris iz Nebraske, je napadel čo, katero transportirajo po j predsednika Hooverja, ker je ; državi Ohio in v Michigan ter imenoval Charles Hughesa za Indiano. Poslužujejo se gla- predsednika najvišje sodnije. I sovirjev, mrtvaških r a k e v, Senator Norris je načelnik I "dolik" in celo lesene noge sO sodnega odseka v senatu, iti prišli zadnje čase v poštev. kot tak ima prvo besedo, dft Zvezni prohibicijski agenti so nominacijo potrdi ali ne. Iz-zadnje čase prišli na sled ne- javil se je, da bo glasoval pro-kernu butlegerju, ki je imel j ti imenovanju Hughesa. Od navado, da je vsak mesec na- leta 1836 ni še noben senator jel cel vlak in prevažal v njem nasprotoval imenovanju vr-pijačo iz Kanade. Napram hovnega sodnika. Senator vodstvu Železnice je izjavil, da : Norris je izjavil, da se je prevaža mrliče, in v resnici je Hughes preveč družil z boga-' naložil na vlak do 200 mrtva- tirni korporacijami, da je deških krst, v katerih pa se ni-jloval za njih interese in kot so nahajala trupla mrličev, tak ne more postati predsed-pač pa pristno kanadsko žga- nik najvišje sodnije v deželi.
nje. Toda usoda ga je kmalu	-o--
dohitela. Suhaški agenti so;	Nagla smrt
| ravno tako pazljivi in preme-! V pondeljek večer je na-
teni kot butlegerji. Dotični člevek je namreč pozabil voziti pogrebce v vlaku, ki je vozil krste z žganjem. Zato so suhaški agenti postali sumljivi, ker so neprestano vozili
gloma preminul Frank Kramer, stanujoč na 6822 Edna Ave. Bil je poznan trgovec z mesnico na 1174 Addison Rd-Ranjki je bil star šele 37 let, doma iz Št. Petra pod sv. Go-
Slovenski trgovci protestirajo pri managerju Morganu.
vlaki s krstami v Toledo. To- rami na Štajerskem. V Ame-liko mrličev je bilo namreč riki je bival 19 let. Zapušča nemogoče, da bi jih v mesta tu soprogo Antonijo, in dva Toledo pokopavali. Šli so sina, Henrija in Edvarda. V včeraj in ustavili tak "mrtva-j domovini zapušča starše, dva ški vlak," v katerem so dobi-1 brata in dve sestri. Njegov Ii 217 rakev, in v vsaki rakvi brat ima mesnico na St. Clair 100 steklenic k a n a d skega j Ave- in 53. cesta, toda se se-žganja. Poleg takih "mrtva- daj nahaja v domovini. Ranj-
Slovensko trgovsko društvo, znano pod imenom Sr.
vred se dobijo v slovenskih trgovinah v Newburghu in
Clair Merchants Improve-iS. N. Domu. Za 50c dobiti ment Association, je na svoji j večerjo, potem pa še plesno
Oanci ne dobijo žga-^ nja v Nemčiji •
ln'U' 10' febr> Policijski
H^e!nik tega mesta je prepo
len i Vsem lastnikom gosti-


Rakeku. V Ameriki zapušča dva brata in več sorodnikov. Pogreb se je vršil v soboto 8. febr.
Novi odvetniki Državno skušnjo za odvet-
__________b____ ništvo sta naredila naša mla-
n ' da pod nobenim pogojem da Slovenca Mr. Wm. A. Vid-jače Prodajati opojne pi- mar in Mr. Frank V. Opas-cev .skupini Sioux Indijan- kar. Našima mladima odvet-som P°tuje z nekim cirku- nikoma iskreno čestita 'Ame-(Jni xPo Nemčiji, in ki pride te riška Domovina.' sa J . erlin. Vodstvo cirku-	27 aretiranih
IndijJe Rjavilo, da postanejo; Policija je od zadnjega pet-dra?,aqci zelo nemirni in raz- ka do pondeljka aretirala nič 10 SvVAk6 pokusijo le ma- manj kot 27 kršilcev prohibi-Clno žganja.	leije.	. ,, ' ni;
zadnji redni seji sprejelo resolucijo, in je bilo naročeno tajniku društva, da resolucijo odpošlje na sedanjega mestnega ravnatelja Mr. D. E. Morgana. Šlo se je za protest, ker je sedanji mestni ravnatelj Mr. Morgan odpustil iz mestne službe blagajnika mesta Cleveland, Mr. Adam J. Damma. Pismo, ki ga je naslovilo slovensko t r govsko društvo na mestnega ravnatelja, se glasi1
"Pri naši zndnji seji je naša organizacija potom resolucije protestirala in obsodila vaše početje, ker ste odslovili mestnega blagajnika Mr. Adam J. Damma, iz urada. Brez vsakega dvoma je, da je Mr. Damm vodil mestni blagajniški urad z zmožnoštjo m poštenostjo, kakoršnje še hi-.smo poznali v zgodovini mesta Cleveland. Državni nadzorniki so ponovno hvalili način in značaj, kako se vodi mestni blagajniški urad. In mi smatramo, da je sramota za dobro vlado v Clevelandu, da se odpusti iz urada tako zaslužen javni uradnik, in sicer iz nobenega druzega vzroka kot: zmagovalcem pripade ves olen." S spoštovanjehi — St. Clair Merchants Improvement Association, John M-Hočevar, tajnik.
Plesna veselica Dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. priredi v nedeljo 16. febr. v Slovenskem Narodnem Domu na 80. cesti lepo plesno veselico. Vstopnice, ki veljajo samo 50c z večerjo
zabavo, kaj takega ne dobite vsak dan. Le pridite. Društvo sv. Lovrenca vam bo prav imenitno postreglo.
Tetica štorklja
Pri družini Ludvig Avsec, 6124 Glass Ave. se je te dni oglasila tetica štorklja in pustila družini hčerko prvoro-jenko- Škoda, da smo novico prepozno dobili, sicer bi jo zadnjo nedeljo oglasili na radio, ker se je Mr. Avsec pred nekaj dnevi naročil na naš časoois "Ameriška Domovina.""
Vojaki na potu
Četa slovenskih "Veselih vojakov" je na potu, da sodelujejo pri igri, ki jo vprizori društvo "Orel," v nedeljo 23. febr. v Knausovi dvorani. Vstopnice lahko dobite že sedaj pri Mrs. Mary Kushlan, v S. N. Domu. Sezite po njih. Vstopnina je majhna, igra pa velika, in prav nič vam ne bo j žal, ako pridete.
Starec oproščen
Na zahtevo državnega pravdnika Freed je sodnik Phillips umaknil tožbo, katero je naperila Mrs. Romano-ski napram 64 letnemu Wm. Dziedzicki. Omenjeni je prodal zemljišče, ki bi moralo obsegati 3 akre in pol, Mrs. Ro-manoski, toda v resnici je merilo zemljišče samo devet de-setink akra. Ko je pa Dziedzicki ponudil kupno ceno nazaj, pa Mrs. Romanoski ni hotela izročiti lastninske pravice do zemljišča, nakar je državni pravdnik zahteval, da se tožba ovrže.
Policist kot vlomilec
Frank H. Ward, 1154 79th St., ki je prometni poli-
^Sftl,	! avtomobilih, ko so vozile iga-
t vloma'"Sfito&rSftj"*' VeC iZmCd "iih ime'°
ukradel štiri radio aparate v vrednosti $450.00. N e k i so-
I ških sprevodov" so prišli j zvezni agenti na sled tudi mnogim dekletom, ki prevažajo žganje iz Indiane in P j Michigana v Ohio. Tekom
zadnjih osmih mesecev je bi-! no sožalje, a njemu naj lo nad 200 deklet aretiranih v i ohranjen trajen spomin!
Vest iz domovine
ki je bil član dr. Lunder-Ada-mič. Pogreb preskrbi A. Gr-dina & Sons, in se dan naznani pozneje. Vsem preostalim sorodnikom ranjkega iskre-
bo
, s seboj izposojene otroke, ka-
I tere so vozile s seboj, da bi se
, . ___,. ... , . : čutile bolj varne. Ko so ne-
,Jw/f l l £ j1' dlje ! k« dekle preiskali včeraj, ki je viaei waiaa, KaKo je z neKim j vozik
mimo Toledo, so dobili 13 pintov žganja pod njeno
obleko. In tako se godi seveda v Ameriki v časih blažene prohibicije!
-o-
Ra^io konferenca V Clevelandu zboruje 500 prodajalcev radio aparatov. Namen konferende je priti
drugim človekom nesel radio aparat v svojo hišo- Ker so pa dognali, cia policist ni kupil radio aparata, so mu prišli na sled, da je slednjega ukradel kot tudi tri druge aparate, katere je potem prodal svojim prijateljem.
Selznick ni kriv Phil Selznick, priljubljeni, lastnik nočnega lokala "Ma- _ , w rvgold Gardens," je bil preteT, postreglo." Radio industrija kli teden ze drugič oproščen ^ danes ena največjih indu-na zvezni sodnjji, kjer je bil;strij v Ameriki. Vrednost ra-obtožen, da. je prodajal v,svo-; dio aparatov; ki so bili proda-jih prostorih opojno, pijačo.;m lansko leto, šo bili vredni Med porotniki je. bilo devet: nad en tisoč milijonov dolar-moških in tri ženske. , j jev.
številne aretacije	V bolnico
Policija v Clevelandu je te-! y bolnico sv. Lukeža se je kom zadnjih sedem dni areti- mora) podati na operacijo po-rala 267 gemblarjev, 112 piM znani in priljubljeni mladenič jancev in 651 drugih "kršil-; jerry Bohinc, 6614 Bliss Ave. cev postave.	1 Prijatelji ga lahko
Listnica uredništva med 2. in J. K. — Vsakdo, ki je dr- od 7. do 8. zvečer." Želimo mu žavljan, je dolžan, da se ogla- hitrega okrevanja, da se kma-
Mr. J os. Birk nam je naznanil, da je 20. januarja letos, umrla v stari domovini Mrs. Marica Oražem, ki je bila dobro poznana v Clevelandu, zlasti pri lokalnih dramatičnih društvih, kjer je rada sprejemala uloge. Bila je soproga Franka Oražma, ki je leta 1914 zapustil Cleveland in se preselil s svojo ženo v domovino.
škrlatica
Grdinova ambulanca je odpeljala v mestno bolnišnico
do sklepov, kako bi se ljudem, f VD ki imajo radio aparate bolje Johnny Rupena, k, je zbolel DJ,"	za skrlatico. Druzma stanu-
je na 1354 E. 53rd St. Prijeten večer V nedeljo večer je odbor, ki je priredil slavnosten večer v počast Mr- John L. Miheli-cha dne 22. januarja pripravil za delavce in delavke onega večera, lepo domačo zabavo. Kakih 60 ljudi je bilo | navzočih v Mervarjevi dvorani, in vsem je potekel večer . prav orijetno in v najlepši žaga lanko obiščejo ^avi." Mr. Nick Bohar je bil 3- uro popoldne in ; stoloravnatelj večera.
a,r*Ckr> Voli »v< <-> mu 1	'
Državljanska šola
si za porotniško službo, kadar je klican. Če pa hočete biti stalno nameščen kot porotnik, se oglasite pri Mr. George Wallace, ki je sodni clerk, in najbrž bo vaši želji rad ustregel.
Vreme
Nekdo bo dobil deset milijonov. Kdo, to boste videli v nedeljo 16. febr. v S. N. Domu.
lu zopet vrne dom:
zdrav na svoj
Mrtev v postelji
Ta teden se vrši pouk v državljanski šoli na 55. cesti in St. Clair Ave. samo v četrtek. Novi prosilci se še vedno V nedeljo popoldne so na- i sprejemajo, vendar se pouk šli mrtvega vpostelji John J. P° x-aPrilu ne bo več vršil. Foley-a, starega 42 let. Sta- Odpuščeni delavci noval je v nekem hotelu na E. Vodstvo N. Y. C. železni-9th St. Bil je samec in ro- ce v Collinwoodu je zadnje dom Irec. Pogreb se je vr- čase odpustilo mnogo delav-
šil v torek ob 8.30 iz Grdino-veiga pogrebnega zavoda.
cev, med njim več naših rojakov.
4 i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
8LOVENIA.N DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Z* Ameriko, celo leto-----15.601 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00
B» Ameriko, pol leta----W.001 Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto S5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.
83
No. 35. Tue. Feb. 11th,, 1930.
in "aristokrata," njega, ki je bil globoko veren in ki je prihajal iz najbolj priproste družine!
Zaslovel je širom Zfedinjenih držav radi svojih sijajnih govorov. Izvoljen je bil predsednikom leta 1860, in naselil se je v Beli hiši leta 1861, v najbolj kritičnem trenutku ameriške zgodovine. Narod je bil razdvojen, politična nasprot-stva so bila skrajno ostra. Nastajal je vihar politične nesloge in grozila je državljanska vojna.
Nastala je vojna, ki je divjala štiri leta, katere se je Lincoln sicer ogibal, toda jo je moral voditi, ker je videl v bodočnosti večji napredek svojega naroda. Oprostil je sužnje, upeljal je enakost med ameriškim narodom in slednjega zopet zedinil v eno močno državo.
Kot strela iz jasnega neba je pretresla narod vest, da je bil Lincoln umorjen. Ves svet je čutil ogromno zgubo. Zlasti so prihajale izjave od strani skromnih in zatiranih, ki so čutili, kaj so v njem zgubili. Bil je to največji tribut človeštva spominu velikega Amerikanca.
mo dobro ime organizacije.
Pozdrav vsem članom in članicam Slovenske Dobrodelne Zveze in tudi vsem či-tateljem lista Ameriške Domovine.
J. Resnik-
DOPISI
ABKAHAM. LINCOLN
Skoro ga ni ameriškega državnika, ki bi imel toliko občudovanja ameriških državljanov, kakor je Abraham Lincoln, mož s.čutečim srcem, ki je bil velik kakor je velik svet, in katerega rojstni dan praznujemo v sredo, 12. febr.
Neštevilno članov in knjig se je že napisalo o tem velikem ameriškem možu, stotine spisov je posvečenih spominu tega velikega ameriškega osvoboditelja- Še danes se ameriški državniki obračajo k Lincolnu kot k viru, kjer najdejo najboljše razumevanje in izraz duha in ciljev ameriške demokracije.
Zgodovinarji, življenjepisa, pesniki in dramatiki so proslavili Lnicolna kot skoro skrivnostnega junaka vseh vekov, drug pa ga. zopet prikazujejo trezno kot šestnajstega predsednik Zedinjenih držav, kot človeka iz mesa in kosti, ki je postal voditelj svojega naroda. -
Lincoln je bil mož skromnega izvira, toda visokih idealov, železne volje. Udan pa je bil neprestano vsem skromnim in zatiranim. Zato pa je postal vodja svojega naroda, ideal ljudi, kajti skromnih in zatiranih je vedno največ med vsakim narodom.
Lincoln je bil rojen 12. februarja, 1809, v borni koči, •/grajeni iz neotesanih hlodov, blizu Nelin Creeck, v državi Kentucky. Njegov oče je bil priprost delavec, ki ni znal niti pisati niti čitati. Oče je postal iz tesarja farmar. Njegova mati, Nancy Hanks, je bila povsem neznatna oseba, baje nezakonski otrok od nekod iz države Virginije.
Mlada Jeta je Lincoln preživel v divjinah države Kentucky. Osem let je bil star, ko so se njegovi starši preselili v Indiano na malo farmo. Od mladih nog je Lincoln pomagal na farmi, oral je ledino,; trqbil ;je pragove,, bil je; neprestano aktiven in pri tem mi&ogppfemišjjevali. :
In v takih razmerah je Lincolil vzrastel iz dečka v orjaškega, ogromnega, mišičastega moža, ki je meril šest čevlje^, štiri palce. BI je izredno močnih mišic. Družina je živela daleč stran od šole, naselbine ali cerkve. Abeced se je Abraham naučil od svoje matere, ki je znala za silo čitati. Sempatja je šel tudi v oddaljeno šolo, toda vsega skupaj ni bil v šoli več kot kakih 300 dni.
ln ko je bil star 22 let, je zapustil Lincoln očetovo hišo, da začne življensko borbo na lastno odgovornost. Nekaj časa je delal kot čolnar na reki, pozneje pa je postal v malem mestu priprost grocerijski pomočnik. Njegov naravni humor in dar pripovedovanja ga je omilil odjemalcem trgovine- ln ni bil še eno leto kot trgovski pomočnik, pa so ga že predlagali za kandidata v> državno postavodajo.
Pri prvi volitvi je bil Lincoln poražen, toda ta prvi politični poskus je porodil v njegovi duši razne ambicije. Neuki pomočnik v trgovini se je začel učiti in čitati, pripravljal se je za večjo bodočnost, o kateri je dobro vedel, da pride za njega.
Dve leti pozneje, star 26 let, je Lincoln že sedel v državni postavodaji države Illinois. Zavedajoč se svoje ne-ižobraženosti, se je začel učiti postav, in že leta 1837 je odprl v mestu Springfield, Illinois, svojo lastno odvetniško pisarno. Kmalo so ga spoznali kot dobrega odvetnika.
Star komaj 37 let so ga že predlagali za kongresno, zbornico. In smešno je čitati, da je bil njegov protikandidat neki protestantovski pastor po imenu Qirtwright, ki je tekom politične kampanje imenoval Lincolna kot "brezverca"
Cleveland, Ohio. - Helo! predpust! Saj vsi veste, kaj je to — predpust. To je tisi čas, ko se posebno Slovenci hitijo ženit, ali možit. Pa to še ni vse- Pri nas v Cle-velandu so najvažnejša stvar sedaj maškeradne veselice Toliko jih je, da človek komaj sproti obleke dela. Če greš pa vedno v eni obleki na tako veselico, te pa takoj spoznajo.
Tukaj pri nas, v beli Ljubljani, ali da boste bolj razumeli, v Nottinghamu, ta te-ten vse šiva, vsi se pripravljamo na veliko maškeradno veselico, katero priredijo naše žene in dekleta in sicer podružnica št. 14 S. Ž. Z., v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Veselica se vrši na 16. februarja 1930. Začetek veselice je ob 2. uri popoldne, grand march bo pa ob 10. zvečer. To pa zato, ker se jih več pričakuje iz Clevelanda in da ne bodo potem karo zamudili. .. .
Darila so lepa — pa kaku, žene in dekleta pa — glih ta-ku! Prva nagrada je toaletni set, ki obstoji iz glavnika, ki tako leDo češe, da se lasje kar sami kodrajo, ogledalo te pa pokaže vedno lepo, če si prav grda.
Druga nagrada je lepa električna svetilka, da bo lahke vsak vesel, ki jo bo dobil. In še veliko drugih nagrad bo tako, da se bo vredno "našemiti." Te nagrade so sedaj razstavljene v izložbenem oknu Mr- Vesela na E. 185th St. Vstopnina je samo 25c tako, da lahko vsak pride na to ve selico in se zabava.
Članice vabimo vse sosed nje podružnice 'S. Ž. Z., da nas obiščejo, in sploh vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč. Pridite vsi, če bo dvorana premajhna, jo bomo pa razrinili. Torej: Gorenjci, Dolenjci, Notranjci, na 16. februarja vsi v Ljubljano, saj menda vsi spadate pod ljubljanski "becirk."
Lepe pozdrave iz bele Ljubljane vsem čitateljem A. D. in vsem članicam S. Ž. Z.
Odbor št. 14 S. ž. Z.
Marjanca Kuharjeva,
zapisnikarica
Newburg, O. — Malo pozno je poročati o veselici, ki se je vršila pri nas dne 26. janu arja, pa ker je bilo tako prijetno, bi bilo škoda, da bi jo kar tako hitro pozabili. Dvorana je bila prenapolnjena tako, da je več rojakov, ki niso imeli kupljenih vstopnic naprej, moralo oditi. Onim, ki so prišli bolj pozno, se jim pa sedežev ni moglo dobiti. Vse, kateri niso bili zadostno postreženi, se prosi opro-ščenja.
Nadvse lep utis je napravila na vse navzoče Častna straža. Ljudje so jo občudovali in z zanimanjem sledili ysaki njih kretnji in kaj laskave pohvale so se slišale o teh dekletih. Naj jim bo tem potom izrečena najlepša zahvala. Prav lepa hvala pa posebno načel-nici Častne straže, Mrs. Albini Novak, ki je imela gotovo
mnogo truda, da jih je tako lepo izučila. Lahko je vsak vsak član in članica ponosna, da imamo tako spretno vodstvo pri S. D. Zvezi. Nam Nevvburčanom pa ostane ta večel* za vedno v spominu.
Pogrešali smo pa več glavnih odbornikov na veselici. Naj omenim, da me je neka radovednica vprašala, če bo tudi Jaka prišel v dvorano. Rekel sem ji, da gotOvo pride, saj je ena ta velikih glav v gl. uradu. Potem me ona prosi, naj ga ji" gotovo pokažem, ker bi ga rada poznala-Jaz ji pa pravim: "'Kar tje na oder glej in tisti, ki se bo najbolj modro držal in se ne bo nič smejal, tisti je Jaka."
Med sprejemom se tista ženska še enkrat pririne k meni in me vpraša:
"Ali je tisti, ki pri kraju postrani sedi in se nič ne sme-je?"
Jaz pa ji rečem: , "Ne, to je Mr. Ignac Smuk, gl. nadzornik SDZ." Ona pa me kar naprej nadleguje: "I, kje je potem Jaka?" Pa ji nisem mogel dati ppvoljnega odgovora, ker "njega ni b'lo." Potem se pa domislim, da je danes kaj ledena pesta, in ko je Jaka naglo z doma pognal doli po klancu, želeč kar najhitreje priti v Newburg, je na ledeni cesti Jakatovi lizi spodrsnilo, da je obrnila zadnji konec naprej in Jaka se je odpeljal v Pennsylvanijo, namesto v Newburg. In tako, če človek vozi v nasprotno sme, ne pride nikdar na cilj.
Tako sem razlagal tisti ra-dovednici. Ona je pa žalostno in globoko vzdihnila: "Škoda!" (Tisti vzdih se je slišal celo na Rožnik in je tako zašumelo čez ivje po drevju, kot bi potegnil tornado od kanadske strani. Op. Jakata),
Da pa bodo vsi tisti, ki so želeli videti Jakata, potolaže-ni, se jim že sedaj naznanja, da bo imelo dr. Bled št- 20 SDZ. na 15. junija piknik v Randall pri Mr. Gorišku. Takrat skoro gotovo ne bodo ceste ledene in se bo Jaka gotovo lahko pripeljal na piknik. (In se tudi bom. Op. Jakata).
Vsem udeležencem omenjene veselice, kateri ste nas posetili,'naj bo izrečena iskrena zahvala. Najlepša hvala gl. predsedniku Mr. John Gorniku za tako lepo vodstvo častnega sprejema in za vzpodbudo do še nadaljnega sodelovanja. Hvala Mr. Čer-netu, Mrs. Brezovar in ošta-Ijm gl. odbornikom. Bodite prepričani, da ste ostali pr; nas v najboljšem spominu.
Vsi novo pristopli Člani in članice, 199 po številu, ste pa lahko ponosni, da ste bili tako sijajno sprejeti. Morda niso bili še nikdar v zgodovini Zveze člani sprejeti ob navzočnosti tolikih prič. Gotovo ostanete dobri člani in članice, ter boste skušali ob vsaki priliki priporočati drušva, h katerim ste pristopili, svojim prijateljem in prijateljicam. S tem, ako priporočamo svoja društva prijateljem, jih pridobimo v društva-in pospešuje-
ZAHVALA Ob petindvajseti obletnici
svojega stalnega uradovanja in potovanja za vsem poznano tvrdko Jos. Triner Co. Chicago, 111. si dovoljujem tem potom javno se zahvaliti za naklonjenost vsem svojim prejšnim in sedanjim .kupcem in naročnikom povsod priznanih in priljubljenih izdelkov imenovane tvrdke! — Da, zahvala tudi vsem drugim pri-jateljenl, k o j i h prijaznost, vljudnost, sprejem,, postrežba, pogoščenje, mi je toli lajšalo in ugodilo moje poslovanje in potovanje, da mi ostane teh prvih 25 let življenja mej njimi vedno v prijetnem spominu. — V nadi, da bom imel čast — radost — še zanaprej jih
in
pozdravljati in osebno se$ta-niti ter v nadi, da si pri vseh ohranim še nadaljno naklonjenost, — ostanem z narod-n i m odkritosrčnim pozdravom vedno udani
Charlie Gorup.
P. S. — Moje geslo: "Naprej še 25 let! — Kdor redno, zmerno uživa "Trinerčka" lahko mnogo let živi". . . •. .
-o-
Prireditev pevskega zbora Ilirije v Collinwoodu
Odkar n a m je Ameriška Domovina s pomočjo slovenskih trgovcev preskrbela slovenski radio program, se sučejo naši dnevni pogovori izključno le o radio programih.
Razume se, da noben radio program brez petja ni popo-ien. Zlasti, ker ne prija našemu posluhu ničesar bolj kot lepo, ubrano petje- Dosedaj smo imeli priliko slišati več pevskih zborov, kateri so nastopili v slovenskem radio programu. Zelo razveseljivo je to, da so začeli pevski, zbori tekmovati me^i seboj, kdo bo p o d a 1 poslušalcem lepši program. Upati je, da bo radi slovenskih radio programov se oživelo zanimanje za petje med pevskimi zbori samimi, kot tudi med narodom. Saj je znano nam vsem, da so bili pevski koncerti in druge enake prireditve zadnjih par let zelo slabo obiskane. In vsled tega je začelo veselje do petja od strani pevskih zborov vedno bolj ponehavati.
Nekateri bolj zmožni pevski zbori so začeli proizvajati bolj težke skladbe, namreč skladbe, katerih se niso naučili kar v par vajah, ampak jih je vzelo celo leto, da bi s tem pokazali narodu nekaj umetnosti. Tudi to se je izkazalo kot nepraktično. Kajti učiti' se eno pesem pol, ali celo leto, se ne izplača. Res je, da se pri učenju težke skladbe zbor nekaj nauči, tako, da mu je, naučiti se navadno pesem, prava igrača. Vendar t>a zbor ne dobi nikdar dovolj priznanja za svoj trud, ki ga ima z učenjem ene take težke skladbe.
Z idejo, proizvajati težke skladbe, se niti naši pevski umetniki ne strinjajo. S a j ravno naši slovenski umetni-ki-pevci najraje nastopajo in pojo narodne pesmi. In vendar znajo peti tudi klasične in operne pesmi.
Slovenski narod, kot menda vsak drugi narod, ljubi najbolj svoje domače, narodne pesmi. Dajmo torej narodu, kar njemu naj|bolj ugaja. Ljubo mu bo in hvaležen nam bo.
Slovenski pevski zbori so že mnogo pripomogli k napredku med Slovenci v Ameriki. Pa tudi v tem oziru imajo nekateri pevski zbori večje zasluge, ki so si jih prido-
bili za narod, kot pa drugi. Brez -dvoma so aktivni cerkveni pevski zbori storili za slovenski narod mnogo več, kot pa pevski zbori, ki goje samo narodno pesem. Pravim aktivni cerkv- pevski zbori, kajti aktivni cerkv. pevski zbori pojo povsod in rešijo svojo nalogo povsod, pa bodisi, da proizvajajo na koru v cerkvi težke latinske maše, ali pojo na odru v dvorani koncertne pesmi, ali prepevajo narodne popevke poleti v prosti naravi, ali pa nastopijo na radiju in podajo tisočerim poslušalcem lep pevski koncert. Med te vrste pevskih zborov spada tudi cerkv. pevski zbor "Ilirija."
Zbor Ilirija se je pod vodstvom Mr. Rakarja zelo izpopolnil. Da je to resnica, ve vsak faran Marije Vnebovze-te. Pa tudi drugi so že imeli priliko, prepričati se o tem, zlasti, ker je pevski zbor Ilirija nastopil' že dvakrat v enem mesecu v slovenskem radio programu, in zadovoljil s svojim petjem obakrat tisočere poslušalce.
Pevski zbori, kot je Ilirija zaslužijo vse priznanje v vseh ozirih, zlasti če priredi tak zbor veselico ali zabavo, je naša dolžnost, da posetimo take prireditve.
V nedeljo 16. februarja bo ena take vrste prireditev. Priredi jo zbor Ilirija v Slov. domu na Holmes Ave. zvečer ob ,7. uri. Kdor hoče imeti par ur veselega užitka, tega gotovo ne bo manjkalo v nedeljo na zabavi Ilirije. Kajti pevci Ilirije so se že večkrat izkazali, da so pravi mojstri, kar se tiče postrežbe. Gotovo bodo tudi to pot postregli udeležencem, kot vedno. Pridite v obilnem številu, zabava bo prvovrstna. Za malo svo-to, 50 centov, se bo servirala okusna večerja- Pa to pot ne bodo klobase, kot so bile že večkrat prej. Plesalo se bo kot za stavo. In kjer so navzoči pevci, se tudi poje. Brez mokrote se pa peti ne more. Tudi' v tem oziru bo vse preskrbljeno. Torej bo vsega dovolj, kar je potrebno za pošteno slovensko pevsko zabavo Pridite, ne bo vam žal.
K obilni udeležbi vabi pevski zbor Ilirija.
Frank Kovačič.
DRAGULJI V DIMNIKU
Med vojno je na Dunaju v ulici Beckart stanoval neki častnik. Njegov sluga je imel vsak dan priliko ogledati si njegove dragulje Nekega dne pa so dragulji izginili. Sluga je bil obsojen radi tatvine, ni pa hotel izdati skrivališča draguljev in je v ječi s svojo skrivnostjo umrl. Častnik je po prevratu odšel v Jugoslavijo, kjer še danes služi kot podpolkovnik. Novi najemniki njegovega bivšega stanovanja pa so dali te dni očistiti dimnik v kopalnici in dimnikarji šo v dimniku našli za-bojček poln draguljev. Policija je- prevzela dragulje in telegrafično obvestila podpolkovnika.
Neki elevelandski slovenski lovec, ki je posebno rad lovil coone, mi je zadnjič en-> krat pripovedoval, kakšno metodo uporablja pri lovu na to zverjad. '
"Vidiš," je rekel, "jaz imam I posebno metodo, kadar lovim coone. Kakor ti je morda znano, se lovi coone vedno samo ponoči. Tako grem v temni noči po gozdu. Vse je temno i okrog mene. Naenkrat se mi. posveti dvoje žarečih oči na- s sproti, kakor luči pri avtomo- [ bilu. Aha, to je coon, ki se mu tako svetijo oči. Pome- i rim natančno v sredo med oba očesa, sprožim in coon je moj. Tako.sem jih pobil nešteto in. njih kože drago prodal.
Toda lansko jesen se je pa -moja sreča naenkrat preobrnila. Skoro vsako noč sem šel. ; v gozd in skoro vsako noč mi i je prišel coon na strel, toda ; nikdar nisem zadel. Vedno ; sem meril natančno med oba | očesa, toda vse zastonj. Bilo je, kakor bi nekdo začaral mojo puško, ni zadela, pa ni. Začel sem vso stvar natančneje preiskovati, in prišel sem na sled veliki zvijači, s katero so me cooni prevarili. Stvar je bila pa taka: Ko so cooni videli, ~da jaz streljam natančno med oba očesa, so se premetene živali dogovorile, da sta šla ponoči vedno po dva coona skupaj. Ko sta zagledala rtie-ne s pripravljeno puško, sta se vstopila lepo eden poleg drugega, in levi je zamižal 2 levim očesom, desni pa z desnim tako, da sta gledala vsak samo z enim očesom, videlo se pa je, kakor da je to en sam coqn- Jaz sem, :kakoi" vedno, pomeril med oba očesa in strel je šel naravnost med obema coonoma. Tako sem se obrisal za lepe kože, katere so cooni še nadalje srečno in zadovoljno nosili po ohijskih gozdovih."
Vaški policaj iz Euclida šel, da popiše vlom, ki je bij izvršen prejšnjo noč. Najprej je opisal okno, skozi katero je tat prišel v hišo, ter z jat' dom zmeril luknjo v razbite«1 steku. Nato je šel pa v sobo-Ko je zagledal isto okno od notranje strani, je vzklikni1-1 "Glej, glej, saj je hujše, ka-kor sem mislil.' Okno je raZ' bito od obeh strani."
OD ČISTILCA IZLOŽB DO ZALOŽNIKA
V Lake Wales na Floridi je te dni umrl Edward Bok, ki je 33 let upravljal ameriški ženski list "Ladies home Journal," ki izhaja danes v 2 mili jona izvodih. Bok, ki je po redu Holandec, je prišel šestimi leti v Zedinjene države. Kot deček si je moral sam služiti kruh in je bil najprej čistilec izložb, pozneje pa tekač. Njegova karijera je popolnoma ameriška: z-dvajsetimi leti je začel izdajati žen ski list, ki je v nekaj letih postal najpriljubljenejši ženski list v Ameriki — "Ladies home Journal." To mu je prineslo finančno moč in literarni ugled med sedanjimi založniki v USA.
A
Mamca je videla na vrti1 svojo hčerko, vso objokano v; družbi mladega gospoda ter H po njegovem odhodu hotel^ vedeti, zakaj je jokala. „
"Gospod me je polju bil, je izpovedala hčerka z ihte" čim glasom.
"Nesramnik! Zakaj me n1' si poklicala?"
"Zato, ker mi je pričel gf0' žiti."
"Kaj? Še groziti si up9' predrzna pošast!"
"Da! Rekel mi je, da ne bo nikoli več poljubil, ak" te pokličem."
A
"Poglej no, kako lep rad'11 sem kupil. In tako poceni ^

samo 10 dolarjev na mesec.
'"Ampak, koliko časa moral plačevati?"
"Oh, to sem pa pozab1 vprašati."
A
"Miha, lepo te prosim, radi mene pusti pijačo."
"I, kdo ti pa pravi, da za^ di tebe pijem?"
A	J
"Ali boste kupili pri ^' letos nov avto?"	,
"Da. To se pravi, hitro plačamo onega, ki sf1 ga imeli pred tem, ki ga i«1, mo sedaj."
Hlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
SVETLOBA IN SENCA
Povest '
"In kako lepe!" je vzdih-nila Jerica. "Gašper bo dobil najbrž uro, jaz pa zlate uhane."
"Kaj pa klepetaš, grdoba?'' se je jezil Gašper.
"Najbrž jim Tetrev kakšne neumnosti pripoveduje o duhovih in strahovih," je menil Tone, ko je bil s s e s t r o sam. "še tega se manjka, da bi se otroci vsakega šuma bali in plaho gledali, odkod se do kaj prikazalo. Tetrevčku bo treba to prepovedati."
Mirno tiste noči tudi Gašper ni prespal; Jerica pa je bila še drugega dne vsa razburjena. Nekako plašno veselje se ji je bilo razlilo čez sveže lice. Stopicala je za teto, poslušala, če je hram od-Prt, in vzdihovala, če bi mogla dobiti kaj špeha in masla.
'Čemu pa ti bo, n e u m n i otrpk?" jo je zavračala teta-"Oh, jaz že vem,' je vzdih-nila Jerica in pomislila, če ni že morda rekla preveč. Prav žalostna je bila, ko se je bližal čas, da odide z bratom na Pašo, in ona ni še imela ne masla, ne špeha.
"Kaj pa ti tukaj počenjaš?" se je zavzela Mana, ko je zagledala v kuhinji Gašperja, ^i je stal na stolu in snemal z burklami suhe klobase s sajastega droga.
"Za povodnega moža,' je uejal fant v zadregi in ves 2asopen. Medtem pa je pritekel Bric. Ta neumni Tetrev, ta sle-Par," je rekel, "vse otroke mi je izbebil."
"Kaj pa je, Bric?" je pogledal iz delavnice Tone.
Bric je pripovedoval, na-P°1 jezen, napol v smehu, kako so mu hoteli otroci vse pfe-dale izprazniti, kjer je imel shranjene suhe češplje in ore-"Zdaj jokajo doma vsi skupaj, ker je mati vse po vrsti pretepla. Jaz bi pa Tetiva, če ne bi bil dedec tako star."
"In neumen," je dejal Tone.
"Nič neumen,- hudoben." Mana je prijela Gašperja in Jeri-co za roko ter ju peljala v svojo sobo, kjer jima je na-reclila lepo, genljivo in dolgo Ppidigo, kak strašen greh da J.e tatvina in kako pridejo tat-Je na tem svetu na vislice, na °nem pa v pekel. Jerica je i.ntela na ves glas, in tudi Ga-sPer je imel solzne oči, ko je zatrjeval, da ne bo storil ni-C°H več kaj takšnega. Naj-pokora za vse otroke je lla ta, da je Tone Tetreva iz-Plačal in zapodil. Pašo je Prevzela za nekaj časa Ma. na.	'
.Zdaj ni bilo več tako prijetno na pašniku. Sicer so fračah živino še vedno, toda ePih pripovedk ni bilo več;. ® so otroci milo in plaho posedali protj tolmunu, kj.er je ,me' povodni mož svoj -grad, je bila teta huda in zmerja-'l .Je povodnega moža, da naj Pride ven, če je res notri.
st uCi ^ bili kljub vsemu ;rrahu radi videli, da bi se bil Pokazal. A ni ga bilo; zbal Me bil tete. prjp0vedke, ki je ie Pravila teta, so bi-zelo poučne, a ne tako za-'|m've kakor Tetrevove. Le-f m dobri so bili njeni ange-n'j aiJPak nekoliko dolgočas-ki' i, ajrajši so še peli s teto,
sm/p0 ZTal,a mn°8° lePih Pe;
'"lie	so se nauči'' od
brej-' neradi mnogo dole?,?3: ^etreva pa so se hva-11 se dolgo spominjali. IX
sJana je bila'spoznala, da gn]en?tro7ci silno h §rehu na"
'•ki & 0 ^ ob vsaki pri" Varni-26 svarila, da naj se luJeJ0 greha, ki žali Bpga.
Če si je Gašper pri plezanju hlače strgal, se je po njenih mislih že Bog razsrdil; če je Jerica po nerodnosti ubila lonec, je bil greh storjen, tako da je posegel Tone vmes in božal skesano Jerico, da ni čisto nič greh, če po nesreči kaj ubije, ker ni s tem Boga nič razžalila. Oštel je tudi setros, naj nikar ne plaši s svojimi večnimi grehi otrok. "Jerico boš zbegala, Gašper pa se bo tebi in tvojim grehom uprl."
Mana pa je imela o vzgoji svoje poseibne nazore in se ni dala zlepa prepričati. Brat ji je očital, zakaj da šili malo Jerico celo mašo klečati na mrzlem kamenu. "To je muka, ki jo zasluži kak star grešnik, ne pa nedolžen otrok. Bogu, ki ima otroke tako rad, to gotovo ni.prav, in jaz bi si ne upal nobenega otroka tako trpinčiti, ker se to Bogu smili."
Mana se je sklicevala na cvete može in svete žene, ki so toliko preklečali in premolili.
Ampak drugih niso silili," je dejal brat. "Ti kleči sama, kolikor hočeš, in za klečalo še lahko poleno seboj vzameš, ampak z otroci imej usmiljenje!"
Če ne kleče, se pa okoli ozirajo," je dejala Mana.
Čemu pa so podobe' in slike v cerkvi? Vendar zato, da jih ljudje gledajo, in orgle in petje zato, da poslušajo. Ali se naj otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil hud če bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl? Pojdi no!"
Teta je menila, da bo pa gospod župnik pohvalil Jerico, če bo videl, kako lepo da kleči in moli.	(
"Nikar je ne uči hinavšči-ne!" je dejal brat. "Ali veš. zakaj da hočeta oba otroka vedno z menoj v cerkev iti, r^e s teboj?"
Kako lepo jima je pa tudi Tone spotoma razlagal, zakaj da ima sv. Katarina kolo, sv-Polona zob v kleščah, kako lepe konje da jezdita sv. Martin in sv. Juri. Otroka sta zvesto gledala v cerkvi vse te krasote in se veselila, da vse umejeta, a vedno sta še kako zanimivo posebnost opazila, katero jima je moral stric razložiti. Teta pa je trpela hude dušne muke, ko je videla otroka tako raztresena; saj nista ogledovala samo podob, ampak celo lustre in svečnike in mašnika in ministrante. Še sama ni mogla zbrano moliti, ko je morala vedno otroka gledati in se zgražati, da nič ne molita.
Toda takšen je bil Tone, in on bo kriv, če se bosta otro^ ka izpridila. Še hujši od bra ta pa se ji je zdel v tem oziru Bric. Ta je kar pratiko vzel v roke in razlagal otrokom, ki so se gnetli in prerivali ob nje-govih.kolenih, podobe in znake. Povedal jim je, kaj da po. meni: Juri, zakuri,! Andrej'c drv privlejc'! da mašuje sv Lpvrenec v rokavicah, sv. Jer nej že v kožuhu, in skoraj po-hujšljive stvari: "Stopimo na dva kola, poglejmo kaj neso Županovega Martina ; za njim se pelja barigla vina. Tam je taka pipa papa, da še nikdar ni bila taka." Verske resnice res niso bile Bricove legende otrokom so pa ugajale. Zve deli so pa tudi, kaj je ščip, kaj mlaj in oba krajca, da pomeni slamnik v pratiki gorko vreme, rokavica mraz, kaj meglo, kaj dež. Zdaj so začeli paziti, če bo ugenila pratika vreme. Če je ugenila, jim je bilo prav; če ne, pa'še bolj.
NEKAJ O BLOČANIH
(Dalje prihodnjič) -O-
* Pri volitvah, ki so se vršile v Romuniji, je zmagala vladna stranka.
* V New Yorku so te dni odpustili 110 policistov iz službe radi pijanosti.
Zadnjič sem vam nekaj napisal o lovu, sedaj bi pa rad nekaj napisal o naših Bloča-nih, pa ne vem, ali bi, ali ne Zena pravi: "Osel stari! Saj se ti bodo ljudje smejali, če boš sedaj na stara leta začel v cajtenge pisat." •
Jaz pa pravim: naj se le smejejo, saj je boljše, kot če M jokali. Kar je res, je res. Saj tudi Jaka piše o Menišev-cih, zakaj bi jaz ne smel o Bločanih. Kar nas je starih, ako vse to vemo, hočem pa, da tudi naša mladina nekaj zve o nas.
Mislim, da vam je večini že znano, komur pa še ni, bo pa sedaj Zvedel, da Bločanje so Dili vedno trgovci z govejo živino, prekupčevalci in meše-arji. Nj ga bilo semnja, da ne bi imeli bloški mešetarji am najbolj težavno delo. Vsak mešetar se je moral znat dobro pridušiti, potihem na uho pripovedovati, zdaj kupcu, zdaj prodajalcu, zdaj je moral vleči za roko enega, zdaj drugega. Dostikrat je moral tudi kakega svetnika na pomoč poklicati za pričo, ako ni drugače pomagalo.
Ko so imeli Bločanje svojo živino kupljeno in skup zbrano, so jo odgnali proti Trstu, cjer so jo prodali naprej in pri tem napravili jako dober dobiček. Najrajši so vzeli bližnjo pot čez "čisto stran,'' cjer je enkrat tako Jakata strašilo. Ampak ni bilo lahko delo, gnati celo čredo telet, crav in juncev čez gmajno. Kajte tele je tele, kamor ga Dostaviš, krave so pa tudi ka-cor sitne ženke, da ne morajo vse videti in vse vedeti.
Ko so prišli do vasi Unca, jo je neka krava zavila kar na svojo roko v neko vežo in dalje v kuhinjo, kjer so mati ravno kuhali kosilo in bi jih bila skoraj božjast prijela, ko so naenkrat zagledali pred seboj nezaželjeno kravjo kuharico. Precej prigovarjanja je bilo treba, da so spravili nerodno čado zopet iz kuhinje in nazaj v čredo.
Pri teh kupčijah so bili Bločanje jako prebrisani in se niso dali zlepa ukaniti. Tako je kupil Biočan kravo v sosedni fari. Ko jo žene do mov, jo ogleduje od vseh strani, govoreč sam s seboj, da jo je najbrže predrago plačal. Ko jo postavi >v hlev, jo premeri vso, od repa do glave, ampak mera mu ni hodila prav. Vso noč je gruntal in proti jutru je prišel do sklepa, da bo gnal kravo nazaj.
Komaj je zjutraj pokukalo solnce izza Snežnika, že dobimo našega Bločana, ki jo maha s sivko nazaj v sosed: njo faro. Ko pride do hiše bivšega kravjega lastnika, jo kar lepo postavi v hlev in pri-veže k jaslim, nakar se poda v hišo. Tam vošči gospodarju dobro jutro in se opraviču je,, da se% ni treba prestrašiti, ker je prignal kravo nazaj To je namreč potrebno, da stoj« krava Še v domačem hlevu, dokler se ne povedo vsi "tadli," ki jih ima morebiti krava. Če se jih takoj pove se jih krava odvadi v novi domačiji, če se jih pa ne pove jih ima krava za vse svoje kravje življenje.
Gospodar je zatrjeval, da je krava, brez vseh n a p a k, ali "tadlov,"' kakor so tam rekli. V tem stopi pa v hišo gospodinja in ko sliši, za kaj ^ftgre, pravi, da krava nima druge napake, kakor da rada pobira stare škarpe. To je pa sploh kravja navada. Kupec pravi, da t9 ni nič posebnega, da ve on, za neko coprnijo, in da bodo kravo tega takoj odvadili, samo če mu hočejo malo pomagati. Rekel je:
"Vi vzemite ves denar, ki sem vam dal za "kravo in pojdiVa v hlev. Vi se postavite z denarjem na eno stran
crave, jaz pa na drugo. Poem oba izgovoriva vsak tri-crat besede: 'Krava škarpe žre' in v istem trenotku daste vi meni denar pod kravjim vampom v roke, jaz pa ga vam dam nazaj. To se mora Tikrat zaporedoma ponoviti, ^otem ne bo krava nikdar več pogledala škarpa ali cunje."
Res gresta oba v hlev in ko rečeta trikrat imenovane besede in dobi Biočan v tretje denar v roke, reče: "Pri meni a krava že ne bo škarpov po-Dirala." To rekši, spravi denar v žep in urno odide iz ileva in domov v svoje prijazne Bloke. Ampak od tistega časa ta Biočan ni več kupoval krav v tej vasi, krava je. Da še naprej pobirala škarpe in jih čikala, da jo je bilo veselje gledati.
Pozdrav v'sem Bločanom in upam, da nisem nikogar s tem užalil. Ampak resnica je bila Da vseeno, če verjamete, al' Da ne-
Star naročnik.
[XXXXXXXIXXXXXTXTXXXmXCTl.
O 18 oseb je bilo v Cleve-andu aretiranih radi kajenja opija.
Tajnost ljubosumnega vojvode
o
IXXXXXXXXXXXXXXJEXXXXXXXXXT
MALI OGLASI
Naprodaj je
grocerija in mesnica, ali se pa da tudi v najem, s tremi sobami. Kogar veseli, naj vpraša za naslov v uradu tega lista. (37)
Gre v Pittsburgh
V sredo, 12. febr. se podam s svojim trukom v Pittsburgh, kamor peljem pohištvo. Ako ima kdo kaj za pripeljati iz Pitts-burgha, mu lahko postrežem, ako se oglasi pri Jos. Kern, 1194
Išče se
Frank Brajer. Leta 1923 je bival v Clevelandu na 14908 Pepper Ave. Išče ga njegov bratranec Frank Zupančič', čevljarski mojster, Ljubljana. Zglasi naj se na 1053 F. 76th St.
Se priporočam
za izvrsten piano tuning. Poučujem tudi na piano in violino. Cene so jako zmerne.
M. Blaskovich
6603 St. Clair Ave. Tel. RAnd. 8540.	(39)
Stanovanje
za malo družino se odda. Vprašajte na 6121 St. Clair Ave, zgoraj.	(35)
Krave, konji
in kokoši naprodaj, farmarsko orodje in drugo, vse jako poceni. Vprašajte pri Geo. Mla-chak, 4211 St. Clair Ave., ENdi-cott 4530.	(35)
Gordon Electric Works
Mi popravljamo vsakovrstne električne motorje in druge električne predmete. Popravjjamo tudi električne pralne stroje, čistilnice in hladilnike. Za prihodnjih 30 dni vam dovolimo 10 procentov popusta na vsem delu. •— 1187 E. 61st St. Tel. ENdicott 1460.	(37)
iRAZISBROS.
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
Priporočilo!
Slovenska grocerija se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila svežega grocerijskega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila se razvažajo tudi na dom. Lahko tudi telefonirate.
Jos. Modic
1033 E. 62nd St. Tel Endicott 8905.	(Fri. TUe.68)
E. 167th St. 0250-M.
Tel. K e n m o r e
Iščemo
starejšo žensko za lahka hišna dela pri mali družini, ki šteje samo tri osebe. 1007 E. 64th St. zadaj.	(37)
Farma naprodaj
na vzhodni strani Clevelanda. 60 akrov zemlje. Vprašajte pri Frank Krakar, 1435 E. 49th St.
(37)
Hiša naprodaj
12 sob. Proda se po nizki ceni ali se zamenja za manjšo hišo. Nahaja se blizu cerkve in šole sv. Lovrenca v Newburghu na 3601 E. 76th St. med Aetna Rd. in Union Ave. Vprašajte pri lastniku Krist Lazar, 3871 E. 93rd St.
(Feb. 7. 8. 11. 14. 18. 21.)
::xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi
$
50
Za vaš stari Radio ali gramofon, ako kupite novi "Screen Grid" BOSCH
Samo za kratek čas vam nudimo to priliko. Mi smo edini slovenski zastopniki za BOSCH radio, kateri je bil, in bo Standard Radio, ko bodo drugi izdelki pozabljeni.
193
Kompletno z tubi
Plačajte kolikor mogoče doli, ostalo na lahka odplačila. Sedaj boste lahko imeli Screen Grid Radio BOSCH izdelka za ceno, katero ste plačevali za povprečen radio izdelek.
Slovenski radio program vsako nedeljo na WJAY
HEnderson 0465 je naš telefon
Pokličite nas in mi vam ga brezplačno pripeljemo na vaš dom na poizkušnjo
FrankCerne
CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE
6033 St. Clair Ave.
fnixx^^XXXXXXTXXXXIXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXrrgTirirrTrjr
Se mora prodati
Hiša za dve družini, v bližini 93. ceste in St. Clair Ave. Cena samo $6500.00. Na lahka odplačila. Se zamenja tudi za lot.
Marcus A. Bratelj
3103 Superior Ave. Tel. PRros-pect 0282.	(40)
Išče se
ženska, da bi hodila čez dan varovat dva otroka na dom. Vprašajte na 1105 E. 66th St'. (37)
71 let skušnje
naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni.
The Yates Coal Co.
HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900.
Thur.-Sat.-Tue.
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medgnine in bakra. Točna postrežba. Se priporoiS«-mo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
(Tue. Fri.)
—........H— • I
ČE MISLITE NA POMLAD KUPITI NOV AVTOMOBIL, OGLEJTE SI NAŠE NOVE

VABILO NA
maškeradno veselico
ki jo priredi
PODRUŽNICA ŠT. 14 S. ž. Z.
v nedeljo, 16. februarja
V SLOV. DllUŠT. DOMU NA RECHER AVE. EUCLID, O.
Začetek vtselice ob 2. uri popoldne.
Grand March ob 10. zvečer.
Maske bodo dobile lepe nagrade. Dobitki so razstavljeni v izložbenem oknu v.Frank Veselovi trgovini na E. 185th St., kjer si jih lahko ogledate. Prva nagrada je toaletni set, druga električna svetilka in še veliko drugih nagrad je, tako da vam ne bo žal, če oridete. Sodniki bodo pošteno sodili.
Vstopnina je 25 centov
Vljudno so vabljene žene in dekleta podružnica, št. 14 S.Ž.Z.
Odbor

DURANT
AVTOMOBILE
predno se odločite, kaj boste kupili. Videli boste, da je to fin, trpežen avtomobil, po zmerni ceni. Vzamemo vašega v zameno.
Mi imamo tudi vedno V zalogi rabljene avtomobile, ki so mehanično v prvovrstnem stanju.
Ce vaš avtomobil nagaja, pripeljite ga k nam. Mi ga vam popravimo v vaše popolno zadovoljstvo.
Lausin Motor Sales
6225 St. Clair Ave. HEnderson 8090
j
NAZNANILO OTVORITVE
Cenjenim Slovencem v Collinwoodu sporočam, da sem v soboto odprl
KONFEKCIJSKO TRGOVINO
na 669 East 159th St.
kjer bom imel v zalogi,groeevije (canned goods), vsakovrstne cigare, cigarete, tobak, mehke pijače in drugega različnega blaga. Tudi najboljši
SLAD IN HMELJ (Malt and Hops) in druge potrebščine, ki se rabi za domačo pivo. Priporočam se vsem Slovencem, znancem in prijateljem za obilen obisk, ker v moji trgovini bo vedno vljudna postrežba in blago prvovrstno.
JOHN SRAKAR
Konfekcijska trgovina 669 EAST 159TH STREET
N»d»tJ«vanj« romana
DVAJSET LET POZNEJE
Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ftAIiEC.
7. poglavje Luizin konec Pretekla so štiri leta po pogrebu Raoula Bragelonn-skega. V okolici Bloisa, kjer je bil kralj Ludvik madamin gost, se je vršil kralju na čast velik lov. Pred ostalo družbo sta jahala nadhlevar in soko lar.
—	Glej, glej, tamkaj prihaja mušketirski kapetan, :— je vzkliknil sokolar.
—	Gospod d'Artagnan se menda ne bo nikoli postaral, — je rekel drugi- — V sedlu sedi kakor dvajset-letni mladec. —- Dobrodošli, gospod grof!
Mirfilo je že tri leta, odkat je povzdignil kralj d'Artagna-na v grofovski stan. Mušketirski kapetan je gospodoma prijazno odzdravil.
—	Dvesto milj do Pignero-la ste hitro prejezdili sem in tja, gorspod grof, — je rekel sokolar.— Torej gospod Fou-quet je tam? Temu se čudim. Parlament ga je spoznal krivim, kralj ga je pa po-milostil v dosmrtno ječo. To je dovolj milostno za človeka, ki je kralja okradel.
—	Gospod, — je odvrnil d'Artagnan grobo, — če bi se meni povedalo, da ste vi svojim psom odjedli skorje izpred gobcev, ne bi tega verjel. Če bi bili pa vsled tega še v ječo obsojeni, bi vas po miloval in ne bi trpel, da bi kdo slabo govoril o vas.
Sokolar je povesil glavo in brez besede pogoltnil lekcijo.
—	Ali bo lov dolgo trajal? .— se je obrnil Gaskonec do sokolarja.
—	Ne, — je odvrnil sokolar, kajti kralju ni mnogo do lova, ker se ga je udeležil sa mo damam na ljubo.
—	Tako, -r- je rekel mušketir in se nasmehnil. — Bil sem mesec dni odsoten, in kc sem odhajal, je kralj zelo žaloval za kraljico-materjo. Tedaj se mi je zdelo, da je neutolažljiv, toda, seveda, vsaka stvar ima svoj konec. Kakoi se zdi, ni zdaj več žalosten. iTem boljše! iKdo pa je še v njegovi družbi? Kako gre vojvodinji Orleanski? In kako se počuti kraljica?
—	Boljše, gospod grof. Bila je težko bolna. Zbolela je po sporu s kraljem. Bila je namreč ljubosumna, in ko je poklicala kralja na odgovor, ji je ta enostavno odgovoril: -— Kaj ne spim vsako noč pri vas, moja ljuba? Tak kaj hočete še več?
—	Tako? — je vzkliknil vi7 tez d'Artagnan, — torej kraljica še vedno sovraži Luizp Lavalliere?
—	Luizo Lavalliere? O, te ne več, — je rekel sokolar ter se pomembno nasmehnil. -— Čemu naj bi njo sovražila? .. .
—	Koga pa? — je vprašal d'Artagnan.
Takrat so se začuli lovski rogovi, in pogovora je bilo konec. Oba gospoda sta odjezdila s psi in sokoli dalje. D'Artagnan je ostal sam. Za nekaj minut je dospela lovska družba. Kralj je bil sredi skupine gospodov n dam. Za jezdeci je bilo videti tri kočije, v katerih so sedele dame. Prva kočija je bila kočija kraljice, toda bila je prazna. D'Artagnan, ki se je ogledoval za gospodično Lavalliere, je pogledal v drugo kočijo, in jo je res opazil tam v družbi dveh dvornih dam. Zdelo se je, da se vse tri da-me~dolgočasijo.' 'Ob kraljevi gtrani, kjer je bila prej ob ta-
kih prilikah vedno Luiza, je pa zdaj kapetan ugledal neko drugo damo, stasito, vitko lepotico. — Ah, gospodična Charente, pri moji veri! — je zamrmral. — Gospodična Charente, ki se je omožila z grofom Montespanom. . .
Kralj je tedaj uzrl d'Ar-tagnana.	' f
—	Že nazaj., grof? — Je. rekel kralj. — Kako to, da vas dojzdaj še nisem videl?
—	Veličanstvo, ko sem se včeraj zvečer yrnil, s|e že spali, danes pa še niste vstali, ko sem nastopil, svojo službo.
—	Vedno isti kapetan, — se je nasmehnil kralj. — Zdaj si odpočijte, zvečer pa pridite k meni na obed.
Kralj je odjezdil dalje, viteza d'Artagnana pa je kmalu obkolila druga skupina, v kateri je zagledal Colberta.
—	Dober dan, gospod grof,
—	je zaklical minister Colbert. — Torej ste povabljeni na obed? Pri obedu boste videli nekdanjega svojega dobrega prijatelja.
—	Nekdanjega prijatelja
—	je vprašal kapetan.
—	Da, vojvodo Alameda, španskega diplomata, ki je prispel danes zjutraj.
—	To ime slišim zdaj pr vikrat, — je odvrnil d'Artagnan. — Alameda. . . kdp neki naj bi to bil?
—■ Jaz, — .se je oglasil tedaj neki glas, in iz tretje kočije je stopil starček, upognjenega hrbta in snežnobelih las.
—	Aramis! — je vzkliknil d'Artagnan, osupnjen. V naslednjem trenotku je skočil k prijatelju ter ga burno objel. Colbert je odjezdil naprej ter pustil oba prijatelja sama.
—	Tak vi ste tukaj, — se je čudoma čudil d'Artagnan. — Vi, upornik, izgnanec, držav ni zločinec?!
—	Da, jaz sem v Francij in nocoj obedujem s kraljem,
—	je odvrnil Aramis smehlja je. — Ali vidite gospodično Lavalliere, ki se pelje pravkar mimo? Vidite, kako gledajo njene solzne oči za kraljem, ki jezdi spredaj z grofico Montespan?
Tako sta prijatelja tekom lova kramljala med seboj.
D'Artagnan je jahal dalje poleq kočije, v kateri se je vozil Aramis, in dospela sta do ostale družbe baš v trenotku, ko je neki sokol ujel poc nebom dp., smrti utrujenega preganjanega žerjava ter ga zbil na zemljo Ptica je padla kra,lju skoro. prav pred no ge, .in t^ je stopil, s konja, da bi ji izpulil, kakor je bil običaj, prvo pero.
—	Ali veste, kam nas je pripeljal slučaj? — je vpraša kapetan prijatelja. — Vidite tik te kapele, tam-le pod cipresami, sta pokopana člove ka, ki sta nama bila V življe nju zelo draga. . .
—	Ah, — je vzdihnil Ara mis ter prebledel. Nato je stopil z mušketirjem skozi vrata v notranjost ograje, katero je bil ograjen prostor okoli kapele.
—	Kje počivata? — je re kel Aramis žalostno.
—	Vidite tisti-le križ poc cipresami? — je odvrnil vi tez d'Artagnan. — Toda ne hodite zdaj tja, kajti baš je tam kralj, ker je padel žerjav v bližini grobov na zemljo.
Ostala sta torej v senci ter opazovala prizor, ne da bi bi la sama vidna. Videla sta I^u izo Lavallire, ki je stopila "iz kočije ter odšter,-gnana od- ljubosumja, v notranjost grobi
šča. . Tukaj je videla, skrita za deblom drevesa, kako je pričel kralj poljubljati roko lepe grofice Montespan. Nato pa je zateknil za njen lovski klobuk prvo pero, ki ga je izdrl iz kril usmrčenega žerjava. Tudi ona se je nasmeh-ljala ter mu poljubila roko. Takrat so kraljeve oči zaža-rele od ljubezni in poželje-nja.
—	In kaj boste vi meni podarili? — je vprašal kralj lepotico.
Ona ni odgovorila, temveč e odlomila vejico od ciprese er jo dala kralju, ki se je opa-al v sladkih upih.
Tedaj se je začul v tihoti ega posvečenega kraja globok vzdih, in Luiza Lavalliere se je zgrudila onesvešČe-na na tla.«
—	Ubogo dekle! — je zamrmral d'Artagnan, — kako veliko bo še njeno trpljenje v jodočnosti!
Tistega večera sta sedela d'Artagnan in Aramis ob kra-jevi mizi pri obedu. 'Kralj je nil izredno ljubezniv napram madami Henrijeti, kajti baš takrat je hotel delati veliko Dolitiko. Aramis je bil poslan iz Španije, da sklene s "rancijo pogodbo nevtralnosti, in isto je pričakoval kralj od madame, da pripomore do enake pogodbe med Anglijo in Francijo.
—	Kaj pa vi, gospod d'Ar-agnan, ali bi vas veselilo popeljati našo armado proti Ho-andcem? — se je obrnil nato kralj do d'Artagnana. — To bi vam pripomoglo do maršalske palice.
D'Artagnan je zardel od veselja. •
—	Sire, iz te vojne boste izšli kot zmagovalec, ali me pa ne vidite nikoli več, — je odvrnil d'Artagnan.
Naslednjega dne se je Aramis poslovil od d'Artagnana-Prijatelja sta se dolgo držala objeta.
—	Glejte, Aramis, zdaj se morava ljubiti za štiri, — je rekel mušketir žalostno, kajti ostala sva samo še midva.
—	Da, in tudi mene najbrž ne boš več videl, ljubi d'Artagnan, -— je odvrnil Aramis,
—	Star sem in blizu smrti.
—	Oh, ti me boš preživel,
—	je rekel Gaskonec. .— Diplomacija ti ukazuje, da moraš živeti, moja čast mi pa zapoveduje, da. moram umreti.
In prijatelja sta se še enkrat objela, nakar sta se žalostna razšla.
8. poglavje D'Artagnanova smrt
Francija je pričela s Ho-landsko vojno. Spomladi je vpadla v Holandsko francoska armada pod vodstvom viteza d'Artagnana. D'Artagnan je tako spretno in strate-gično manevriral, da ni izgubil niti ene bitke in je že v nekaj mesecih zavzel dvanajst manjših trdnjav. Zdaj je stal s svojo vojsko pred trinajsto trdnjavo, ki se je že pet dni držala. Ukazal je položiti mine, in istočasno je za-povedal svojim četam naskok. Ko je stal pred trdnjavo, je poslal po posebnem kurirju kralju v Francijo poročilo o stanju stvari. Ko je kralj poročilo prebral, je omenil svjo-jemu ministru Colbertu, da bi biltsedaj čas, jda izpolneta obljubo, ki sta jo dala d'Artagnan u pred,-njegovim odhodom na vojno.
Gospod Colbert je torej izročil častniku, ki je prinesel poročilo in ki se je zdaj vračal nazaj na svoje mesto, lastnoročno pismo in krasno za-bojček iz izrezljanega lesa, ki je moral vsebovati nekaj važ nega, ker je določil častniku pet jezdecev za spremstvo. Ko je prispel oficir pred trdnjavo, se je dal takoj odvesti d'Artagnanu, ki je osebno vodil vsa dela in priprave za napad.
D'Artagnan je stal v jarku, si grizel brke ter tuintam udaril s palčico po svoji obleki, da izteoe iz nje prah, katerega so vrgle nanjo krogle, ki so udarjale v bližini ob zemljo. Sredi sovražnega ognja so njegovi vojaki pridno de-delali jarke in rove. D'Artagnan je dal svojim vojakom najlepši zgled hrabrosti s tem, da je sredi žvižganja krogel sam osebno vodil vsa dela. Po treh urah je javil kapetan pijonirjev, da je rov gotov-
Komaj pa je izgovoril te besede, • ko mu je topovska krogla odtrgala nogo. Ranjenec se je s krikom zgrudil v odprte d'Artagnanove roke.
D'Artagnan ga je vzdignil ter nesel v okop. Njegovi vojaki so pričeli vriskati, ko so videli to hrabrost svojega poveljnika. Oduševljeni so planili proti nasipom, nakar je sledil strašen naskok, s katerim so Francozje zavzeli zunanje utrd"be. Prednji sovražni topovi so padli v roke francos'kih vojakov. Pri drugi vrsti utrdb pa so se mora-
li Farncozje ustaviti, kajti Holandci so se pričeli naravnost besno braniti.
D'Artagnan se je ozrl okoli sebe ter pregledal položaj. Takrat pa je začul poleg sebe glas: — Gospod kapetan, pravkar sem prispel iz Pariza.
Bil je oni častnik, katerega je odposlal h kralju s sporočilom. Sel mu je izročil prsmo ki se je glasilo:
"Gospod d'Artagnan! Tem potom vam naznanjam, da vas je njegovo veličanstvo kralj imenoval maršalom Francije, ker se vam hoče iz-kazai hvaležnega za vašo zvesto službo ih za:vaše brezpri-rnerne zmage, '/.if- \ : D'Artagnan je« pogledal, od pisanja in videl, da so njegovi vojaki med tem spet prodrli naprej. Proti koncu gre, je dejal sam sebi, v četrt ure bo trdnjava naša.
Nato je čital naprej:- »
"Zabojček, kj vam ga bo izročil sel, je darilo od mene, gospod maršal. Prosim vas, sprejmite malo umetnino, ki je v njem. Priporočam se vaši naklonjenosti. Ves vam udani Colbert."
D'Artagnan je hotel baš odpreti zabojček, ko je nastala strašna razstrelba. — Čudno, — si je mislil, — da ne vidim še naše zastave z lilijami na obzidju- — Takoj je posla] v napad tritisoč svežih vojakov.
Nato je spet pogledal zabojček. V trenotku, ko ga je odprl, je priletela iz trdnjave topovska krogla ter ga zadela v sredino prsi'. ■ D'Artagnan se je zgrudil na zemljo, pri tem se je zabojček odprl in maršalska palica, ki je bila v njem, se mi; je zatrkljala kakor sama od sebe v odprto dlan. Poizkusil je vstati, toda odpovedale, so mu .moči. Njegoyi častniki-'in vojaki «b
se pričeli sklanjati nad njim; ter videli, da ima v prsih strašno rano; obraz mu je mrtvaško obledel.
Oprt na roke, ki so mu od vseh strani molele nasproti, se je s težavo še enkrat vzravnal ter pogledal nad trdnjavo, na katere obzidju je v tisem trenotku zavihrala bela zastava predaje, in nekaj hipovt zatem, francoska zastava z li lijami v modrem polju.
Njegova roka je krčevito stisnila maršalsko palico, in počasi je spet zdrknil k zem-lji.
— Athos, Porthos, na svidenje! Aramis, zbogom! — To so bile zadnje besede viteza d'Artagnana, maršala Francije. . .
KONEC
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Načelnik najvišjega sodišča Zed. držav, in bivši predsednik Zed. držav, William Howard Taft, pri povratku v Washington, potem ko se je odpovedal svojemu uradu. Predli sodnik, je*.imenoval .na njegova mesto C kar l e s a Evans Hughes-a.	- > ■ - .
THE OLD HOME TOWN
Stanley
CLUB ©AY— little lucille pi?attle
NOT ONLY VOICED THE SENTIMENTS OF THE LISTENERS AT TOPAYS*
MUSI CALE, BUT SHE ADDED CONSIDERABLE
IDEALISM TO THE SCENE _
ZZIZIIZZZIIIZI__<5)1930 LLC \W.STANL.er "
Slovensko dramatično društvo
"TRIGLAV"
VPRIZORI
v nedeljo 16.' reDruaria zvečer
X/ELEZANIMIVO TRIDEJANKO
NEZNANI DEDIČ
i ' ' - < t 1 '
. : ».j	. ' . f ' > - :,-]•„■. , , ' ' ,,y< ' ;..
.'> NA ODRU
Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave.
VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI V SLAŠČIČARNI MRS. KUSHLAN V S. N. DOMU
Kdor Koče imeti en večer izbornega razvedrila, naj ne zamudi posetiti to predstavo. Preskrbite si vstopnice pravočasno, da boste dobili dobre sedeže.