„Bole trbê Bogá bogati, kako lüdi". (Ap D 5 29.) 1939 KALENDARI „Nê je mrla deklička nego spi“. (Mk 5. 39.) Cêna 8 Din. ETANJSKA LATINA BOGATO OGLJIČNA KISELI NATRONLITION KISELICA EVROPE ZDRAVILNA VODA LASTNIKI: JOSIP in IVAN VOGLER POŠTA, BRZOJAVNA in ŽELEZNIŠKA POSTAJA SLATINA RADENCI PRIPOROČENA IN SPOREDNA Z ZNAMENITIM BILINEROM EVANGELIČANSKI KALENDARI za 1939. navadno leto. XVIII. LETNI TEKÁJ. Vödáni po PREKMURSKOJ EVANGELIČANSKOJ ŠINJORIJI. Čisti dobiček se na cerkvene dobrotívne cile obrné. Štampano v Prekmurski Tiskarni, odgovoren Hahn Izidor v Murski Soboti. Rêč boža i návuk Lutherov nigdár neprêde. Potrêbna znánja na 1939. leto Od račúnanja vrêmena. Krstšanskoga vrêmena računanja tekôče 1939. leto od Kristušovoga rodjenjá mao račúnamo. Tô je návadno leto, štero z-365 dnévov, ali z-52 tjédna i z-1 dnéva stojí. Začne se z-nedelov i dokonča se z nedelov. — Cérkevno leto se začne z 1. adventskov nedelov. Stároverskoga kalendarija 1939. januára 1. dén. na naš januára 14. dén spádne. Židovje lêta od stvorjenja svêta mao račúnajo. Svoje 5700. leto májo od 14. septembra 1939. Törki i Mohamedánskoga vadlüvánja drűgi nasledníci vrêmen od Mohameda pobêga z-Mekke v-Medino začnejo, ka za Hedsra imenűjejo i je njihovo 1358. leto. Lejtni čas : Sprotolêtje se začne márca 21-ga ob 1 vöri 29 min. Nôč i dén sta toga časa ednáko dúgiva. Leto se začne junija 22-ga ob 8 vöri 40 min. Prinás je toga časa nájdugši dén. Jesén se začne septembra 23-ga ob 11 vöri 50 min. Nôč i dén sta zdaj pá ednáko dúgiva. Zíma se začne decembra 22-ga ob 7 vöri 6 min. Prinás je toga časa nájkračiši dén. Préstopni svétki: Velki prétek aprila 7, Vüzem aprila 9, Krist. v nébo zastoplenjé mája 18, Risálska nedela mája 28, Sv. Trojstva nedela jun. 4, I. adventska nedela dec. 3. Fašenski tekáj : Fašensko vrêmen se začne po Trê králi na drűgi dén, to je januára 7-ga i trpelo bode do februára 21-ga, vsevküp 46 dni. Preminjávanje meseca se znamenüje: mlád, mladanič, pun, starič. Sunce z svojimi planetami : Na sredi svoji planet je naše sunce. Glávne planete so: Merkur : skoron 8 milijon mil od sunca ; leto na njem trpí 88 dní. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njê trpí 225 dní. Zemla : 20 milijon mil od sunca; leto na njê trpí 365 dní. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpí 687 dní. 1204 máli planêt do 1925 leta; ali zvêzdzbrodjávci ji ešče vsáko leto nájdejo več na tistom táli pod nébov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pôt v 12 lêtaj ednók, záto na njem 12 naši lêt trpí edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pôt okôli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévi, záto na njem edno leto tak dugo trpí. Neptun: 621 milijo mil od sunca; okôli príde ednôk v 164 lêtaj i 216 dnévi, leto na njem záto tak dugo trpí. Uranus: 396½ milijon mil od sunca; okôli sunca obhodi svojo pôt v 84 lêtaj. Planet-planete, štere se náimre okôli vékši planet vrtijo i z-vékšimi vréd pa okôli sunca, se za mêsece zovéjo. Zemla má 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mêsec. Národni svétki : 28. junija: Vidon dan; 6. septembra: Rojstni dén Njegovega veličanstva kralá Petra II. ; 1. decembra: Ousvetek národnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Planet znamejnje : Sprolêtje : Koš Bik Dvojki Leto : Rak Oroslán Devojka Jesèn : Vága Rogláč Strela Zíma : Bak Deždžev. Ribe POŠTNA TARIFA: Za návadna písma. Za pisma do téže 20 gr. po vsej držávi pristojbina 1‧50 D; za 20—50 gr. 2 D; za 50—250 gr. 3‧50 D; za 250 — 500 gr. 5 D ; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvönske držáve do téže 20 gr. 4 D ; za vsáki nadalni 20 gr. pa 2 Din. več. Dopisnice (kárte). Znamka 1 D; dopisnica z odgovorom znamka 2 D ; — vu zvönske držáve dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsáki 50 gr. je 25 par. — Vu zvönske držáve 50 par. (Teža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.) Vzorci blága. Pristojbina za téžo do 100 gr. je 50 par. Za zvönstva 1 D. Priporôčeno. Za „priporočeno“ je ešče posebna pristojbina 3 Din. Za zvönstvo 4 Din. Ekspresne pošiljátve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvönske držáve 6 Din. Za vrêdnostna písma. Pristojbina do 100 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina 1 Din. Poštne nakáznice (Utalvánj). Pristojbina do 50 Din 1‧50 Din; do 100 Din 2 Din ; do 250 Din 3 Din ; do 500 Din 4 Din ; do 750 Din 5 Din ; do 1.000 Din 6 Din ; do 1.500 Din 7 Din ; do 2.000 Din 8 Din ; do 2.500 Din 9 Din ; do 3.000 Din 9‧50 Din ; do 3.500 Din 10 Din ; do 4.000 Din 10‧50 Din ; do 4.500 Din 11 Din ; do 5.000 Din 11‧50 Din. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakáznici. — V inozemstvo do 100 Din 3 Din ; za vsaki nadaljni 100 Din 50 par i 1% ážio. Položnice (ček). Pristojbina do 100Din 0-50 Din; do 250 Din 0.75 Din; do 500 Din 1 Din ; do 1.000 Din 1.50 Din; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 2‧50 Din; do 10.000 Din 3 Din; do 25.000 Din 4 Din ; do 50.000 Din 5 Din, nad 50.000 6 Din i za vsaki nadalni 100.000 Din i za sleherni ménši zaklüčni znesek po 1 Din. Za vozno poštne pošiljátve (závoje-vreče, pakete) se pláča do 1 kg 3 Din, do 5 kg [v daljavi 100 kilometrov] 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsáka rêč 70 par; na Vogrsko 2‧32 Din, v Austrijo 2‧61 Din, v Francijo 3-91 Din, v Nemčijo 4.06 Din. Telefon v lokálnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 5 Din, do 50 km 9 Din, do 100 km 14 Din, do 200 km 18 Din, do 400 km 22 Din. Krstšanssoga vrêmena račúnanja nájznamenitêši časi : Tek. leto je od Jezus Kristušovoga rojstva mao 1939. Od I. krst. rim. casara Vel. Konštantina povrnênja mao 1628 „ grüntanja rimpápeštva 1237. „ razlôčenja záhodne i zhodne cérkvi 885. „ gorinájdenja pükšenoga práha 597. „ „ knigštampanja 499. „ Dr. Luther Mártona rodstva 456. „ gorinájdenja Amerike 446. „ začétka reformácije 422. „ notriprinešenjá krumpišov v Europo 354. „ dokončanja 30 lêtne bojne 291. „ gorinájdenja lokomotive 240. „ grüntanja Amerikanske republike 163. „ potrplívosti zapôvedi II. Jóžefa 158. „ gorinájdenja obrambnoga ceplenjá 149. „ nücanja lokomativnoga hajôva 136. „ prvoga probanja železnice lokomativa 133. „ gorinâjdenja telegráfa 91. „ začétka svetovne bojne 25. Vladárska hiža kràlevčine Jugoslávije. Njegovo Veličanstvo Král Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglášen za kralá 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitéznoga krála Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934. v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. ustáve Králjevine Jugo slavije vršijo králjevsko namestniško oblást: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjević, dr. Radenko Stanković in dr. Ivo Perović. Njéno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Vis. kraljevič Tomisláv, rojen 19. januára 1928. v Beográdi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Törkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februárja 1804 do septembra 1813; žena Jeléna, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beográdske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbráni za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Národne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvári. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. márca 1873 na Dunaju. Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beográdi, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. márca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolševikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27.aug, 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Králevsko oblást je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ustàvi je naslednik kralá Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug, 1921 do 1929 oktobra 3. kak král SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. král Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvaái, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. apria 1893 v Petrogradi. Sunca i mêseca potemnênje v 1939-tom leti : V 1939-tom leti bode 2 sunca i 2 mêseca potemnenje, od šteri se prinas nieden nede vido. Grehi naše dobe, šteri májo svoj vzrok v pomenkanji hrani i načini živlenja, ki je lüdem vsiljeni od denešnjih živlenskih prilik, so krivi torni, da bi se mogle vküp postaviti cele legije prerano obstaranih lüdi, od šterih trpi vsakši na kakšem defekti prebavnih organov. Zapeka, nadütost, neredno delovánje čreva, obolenja žalodca, ledvic, jeter, vranice, žuča i od sečne kisline itd. se opažajo vsigdár teda, gda je že prepozno. Záto je sistematično čiščenje tela velke vážnosti, a nájbole populárna so takzvána izrábljenja n. pr. s „Planinka“-čájom Bahovec, ki se nájraj nüca zavolo njegovoga zaneslivoga i prijétnoga delovánja. „Planinka“-čáj Bahovec je právi samo v plombiranih paketaj z napisom proizvajálca: Mr. ph. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg. V vsakoj apoteki dobite veliki paket „Planinka“-čája za Din 20—, a polovični paket za Din 12,— Regule vrejmena Či se na Trikrálovo strêhe sneg topi, ali v kolotečnici snegá voda teče, rodno leto bode. Či je sunce na dén Vince, Pune bodo peovnice; Z-siljem pun škedjen i párma, K-Mihály’-vomi dobra brátva Na Pavlovo vrêmen čísto Nam káže obilno leto. Či pa vetrno i zvirno, Prinesti má pomor, bojno. Či bô megla, de nezdravo, Človeki, stvári škodlivo. Či de pa snejžen i moker, Bode krűh vžéli i dober. K tebi pozdigávam Gospodne, dűšo mojo! Bog moj, vu tebi se vüpam. (Žolt. 25, 1-2). Vi, ki lűbite Gospodna, mête v návisti hüdôbo. (Žolt. 97, 10). Ne zamüdi ponoviti naprejplačilo na Düševni List. JANUÁR Mejseca premenjávanje : 5-ga ob 10 vöri 30 min., 12-ga ob 2 vöri 10 min., 20-ga ob 2 vöri 27 min., 28-ga ob 4 vöri 0 min. Kmeta ôpravice v-januári: Vu dvorišči: snejg i léd tá čistiti; škéri popravek i rédjenjé. — Na njivaj: gnojá vožnja, skórnatni snejg z svinjámi sklačiti dati, grmovje, trnje trebiti. — V-štali: štale vetriti i tople držati, jasli, kopanje čiste meti, božnejšo i slabšo krmo polagati. — Kürečnjekov dveri, obloke, mostnice z slámov podmetati. — Pri sadovenom drevji : gosanic gnezd preprávlanje, za cepjé vejčic branjé, sűho drevje vökopati, za sadjenje cepik jame kopati i za ceplenjé potrejbno kojno se skrbeti. — V-künjskom ogradčeki: prahšiti, gnoj podkápati, topli gréd rédjenje. — V-goricaj: gnojiti, kolje priprávlati, vino pretákati, lagve žveplati, naj nespisnivijo, peovnice tople držati i vötriti. Február má 28 dni, Süšec Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—4 vihérni mrzli dnévi, 5—10 gousti vetrovni vihérje, 11—18 mrzlo deždžovje, snežni deždž i námestaj sneg, 19—27 sneženi vihérje. Prvoga je dén dugi 9 vör 31 minut, do konca mejseca 1 vöro 29 minut prirasté. Regule vrejmena : Či na svečnico (2 ga) sunce sija i lejpi topel dén je, teda za njim mrzli dnévi pridejo. Kem toplejši je sühšec, tém mrzlejši de málitraven i vüzem. Na svečnico medved vöpride zsvoje lüknje (brloge) i okouli poglédne, či je lejpo vrejmen, nazáj se povrné spát, či je pa mrzlo vrejmen, vönej ostáne. Či je na Majkešovo mrzlo (24), te de ešče 40 dni mrzlo. Záto: Či nájde léd, spotere ga, Či nenájde rédo de ga. N šče nás sebi ne živé . . . (Riml 14, 7 - 9). Gde je kinč vaš, tam je i srce vaše (Mat. 6, 21.) „Zemelski človek se z malim zadovoli, či nehodi želenji svojmi po voli“ FEBRUÁR Mejseca premenjávanje : 4-ga ob 8 vöri 55 min., 11-ga ob 5 vöri 12 min., 19-ga ob 9’ vöri 28 min., 27-ga ob 4 vöri 26 min. Kmeta ôpravice v-februàri: Silje premejšati, semensko zrnje čistiti, ž njiv snega vodo doli püstšati, slabo sejtvo z žveplenim ammoniakom gnojiti, od srena pozdignjeno sejtvo zvalékati, trávnike čistiti, vláčiti, — oves, ječmen, groko, léčo, grajhščič sejati. — V-štali: bougšo krmo polagati, obilno nastilati. — Sadovenoga drevja stéblovje čistiti, sühe vejke odstrániti, gnojiti. V künjskom ogradčeki: v tople gredé sejati, na slobodnom grahšič, mrkvečno, petriša, šalátno semen, mak sejati, lük, česnek, šóško, sprotolejšnji kel saditi. Márc má 31 dni, Màlitráven Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—5 vedrno, mrzlo, 6—12 mrzlo z ménšim sneženjem, 13—21 hladno, snežno, 22—28 snežni deždž. Prvoga je dén dugi 11 vör 0 min., do konca meseca 1 vöro 47 min. prirasté. Začétek sprotolejtja 21-ga ob 1 vöri 29 min. Regule vrejmena : Máloga trávna snejg je škodlivi sejanji. Ešče i te škodi, či ga samo v-žákli neséjo prejk po njivaj. Či je máli tráven sühi, velki pa moker i risálšček hladen, obilna žétva i brátva bode. Kelko meglé bode v etom mejseci, telko plohé pride v-leti; kelko rosé pred vüzmom, telko sláne po vüzmi. Či je Gregor čisti, vedrni, Mraz, vöter, snejg de gedrni. Šándor, Jóžef pa Benedek Na klin vejsita köpenjek. Dolidénte láž i gùšte istino. (Efez. 4, 25 ) Hűdoga kâ trpi što med vami? Naj moli Dobre voule je što ? Naj popejva. (Jakab 5, 13.) Či pa što Düha Kristušovoga nema; té je nej njegov. (Riml. 8, 9.) MÁRC Mejseca premenjávanje : 5-ga ob 7 vöri 0 min., 12-ga ob 10 vöri 37 min., 21-ga ob 2 vöri 49 min., 28-ga ob 1 vöri 16 min. Kmeta ôpravice v márciuši: Oránje, práhšenje, prahe, sejtve, trávnike vláčiti i poravnati. — Préžnoj máhri dobro dvoriti; vötrenje, kobile püščati, svinjé prouti ognjoperi vcepiti dati. Kokvače nasájati i obravnávati. — Cepike saditi, obrezávati, cepiti, okápati, pečjé sejati. — Tople gredé odprávlati, vötrti; gredé réditi; petreželem, mrkevčno, erdéče repe, mejsečne retkvi semen sejati. — Trstje odkriti, rezati, z-koljom obravnati, mládo trstje saditi, groubati; bejlo vino obrűgim, erdéče obprvim pretočiti. April má 30 dní, Velikitràven Vrejmena houd pouleg Herschela : 1—4 dosta deždža, 5—11 vedrno i mláčno, 12—19 navékše vedrno i sunčevno, 20 — 26 znova vedrno i lepo vrejmen. Prvoga je dén dugi 12 vör 47 min., do konca mejseca 1 vöro 38 min. prirasté. Regule vrejmena : Či je na vüzemsko nedelo deždž, do risál de vsáko nedelo deždž i vrejmen de premenjávno, Či na Tiborca dén (14) se trávnici ne zelenijo — nemremo rodnoga leta čakati. Či je té mejsec vlažen — obilno leto de. — Či breza obzeteni, nej se trbej bojati mraza. Či se pa Margarejtica pokáže: či črešnje cvetéjo — cvelo bode i trstje. — Po Gjürgjavom telkokrát bode slána, kelkokrát je pred preminoučim Mihaljovom bila. Či v etom mejseci grmi — rodno leto včini. Kelko dni pred Markovom (25) žabe brekajo, telko dni do po njem mučale. Či na Markovo slaviček muči — premenjávno vrejmen znamenüje; či pa füčka, vugodno sprotoletje glási. Či na Gjürgjavo cvetje v obilnosti jeste, de — obilno leto, či ga je pa malo sükešino i drágočo nam znamenüje. Nenihaš dűše moje vu pékli (Žolt. 16, 10.) Osloubodi me, Gospodne, od hűdoga človeka. (140. Žolt. 2) Jedini evangeličanski slovenski list je „DÜŠEVNI L1ST“. Prihája mejsečno na 12 stráni. Napreplačilo 20 Din. Ápril Mejsece premenjávanje: 4-ga ob 5 vöri 18 min., 11 -ga ob 5 vöri 11 min., 19-ga ob 5 vöri 35 min., 26-ga ob 7 vöri 25 min. Kmeta ôpravice v ápriliši: Hramouv poprávlanje. Za semen krumpiše i kukorco pripraviti. — Drovno máhro na pašo püstiti. Na zeléne krme poláganje se premeniti, mláde máhre varvanje od deždža. Kokvač i piščanec obravnávanje. — Gingavi cepik privežüvanje, okápanje, oučenje, obrezávanje, klestšenje i sadjenje. - Kapüste, karfiol, kalarábi, lük, čestnek, šaláto, zeller saditi; dinje i ougorke v-tople gredé saditi; na slobodnom grajhšič, špinot, retkvi i šaláto sejati. Trstje saditi, grobati. Máj má 31 dnì, Risàlšček Vrejmena houd pouleg Herschela: 1— 3 premenjávno, 4- 11 nagoustci ploha, 12—19 obláčno i deždževno, 20—26 prijétno i mláčno vrejmen. Prvoga je dén dugi 14 vör 25 minut, do konca mejseca 1 vöro 16 minut prirasté. Regule vrejmena : Či je na Filipovo hladno i vlažno — srednji pouv čákajmo ; či je toplo i čisto, teda obilnejšega. Či je na Križavo čisto vrejmen, je na hasek, či pa deždževno, je na kvár. Risálske nedele deždž je hasnoviti. Na Vrbanovo (25) či je čisto vremen — bode sladko vino, či pa deždževno - de kisilo Pongrácov deždž je njivam dober, ali goricam škodlivi. Či je Risálšček premoker, Ivanšček de sűhi. Radűjem se vu govoréči meni: pojdmo vu hišo Gospodnovo. (Žolt. 122, 1 ) Pozábi velka bantüvanja, ali mála dobročinenja nigdár! (Konfucius) Vsa záto, šterakoli ščéte, naj vam včinijo lüdje, tak i vi činte njim. Ár je eta právda i prorocke. (Mát. 7, 12.) mÁjuš Mejseca premenjávanje: 3-ga ob 3 vöri 15 min., 11-ga ob 11 vöri 40 min., 19-ga ob 5 vöri 25 min., 26-ga ob 0 vöri 10 min. Kmeta ôpravice v-májuši: Práhšenje, setvéo vláčenje, pšenično sejtvo obžeti; lucerno, detelco kositi; čalamado. proso, bér sejati. — Na zeléno poláganje paziti trbej, prasce ostaviti. Svinjé obravnávati, naj májo priliko za kališanje i dobijo zadosta zeléne krme i zdravo vodou za pitvino. Žrebeta, teoci se vsáki dén na sprehodjenje gonijo. Loušo máhro vöpodkrmiti. Perotnino čisto držati, máhro z zelenjom krmiti. — Künjske ogradčeke pleti, okápati, polevati. — V goricaj prázna mesta zasájati, zeléno ceplenjé, šprickanje. Juni má 30 dní, Ivanšček Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—2 hladno z vnogim deždžom, 3—10 večkrát bode deždžüvalo, 11—17 premenjávno, 18—24 malo hladnejše z deždžom. Prvoga je dén dugi 15 v. 41 m., do 22-ga 17 m. prirasté, potom do konca mej- seca se ze 3 minut skrátši. Leto se začne 22-ga ob 8 vöri 40 minutaj. Regule vrejmena : Či je na Medárovo čisto, prijétno vrejmen: dobro leto de; či pa na té dén deždži, 40 dni de deždževno. Či kukujca pred Ivanovim kukùče, de fál silje, ali či po Ivanovim záča kukùkati, de drágoča. Či pred Ivanovim dnévom deždži, te de 4 dni deždžilo. Záto dolidente láž i gučte istino vsákši z-bližnjim svojim, ár smo eden drűgoga kotrige. (Efez. 4, 25.) Hválo bodem Gospodna, dokeč bom živo. Žoltáre bom spejvo Bougi mojemi, kak dugo jestem. (Žolt. 146, 2.) Dnes či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srdcá vaša. (Žid. 3, 7—8.) JUNI Mejseča premenjávanje : 2-ga ob 4 vöri 11 min., 10-ga ob 5 vöri 7 min., 17-ga ob 2 vöri 37 min., 24-ga ob 5 vöri 35 min. Kmeta ôpravice v juniuši: Skegenj, gümno vréd vzéti, mostnic mázanje popraviti. — Kukorco, krumpiše okápati, osipávati. Kositev, krme správlanje. Detelčne grinte preprávlati. Konje z-zelénov krmov krmiti; z dobrov vodov napájati. Cepike čiste držati, cepičnjeke okápati; črešnjove i marul koščice saditi; gosance preprávlati, pouvrsla sűkati kžétvi. Zimski ougork i lejtešnji retkev semen sejati: Ougorčno i dinj bilja groubanje, razprávlanje. K-trstji kolje vsaditi, vézati, obdrügim kopati i šprickati. Juli mà 31 dní, Jakobešček Vrejmena houd pouleg Herschela : 1-ga vroče sunce, 2—9 deždževno ali pa vetrovno, 10—16 premenjávno, navékše vroče, 17—23 vnogo deždža, 24-31 vetrovno i deždževno vrejmen. Prvoga je dén dugi 15 vör 55 min., do konca meseca se 54 min. skrajša. Regule vrejmena : Či na Srpno Marjo deždži, de dugo, 40 dni dežžilo. Či je Margye dén vedrni — dobro, či pa deždževen — škodlivo znaraenüje. Margya se oblákov boji, Grmlanca, deždž se ji mrzi. Či je Jakoba nouč (25) vedrna, obilnost de v-ogradčekaj; či je pa deždževna, na kvár de orehom i lešnjekom. — Či mravlé velke mravlinjeke nanosijo: trdo zimo čákamo. — Jakobeščeka 20 ga je Eliáš, od šteroga pripovedka právi, ka se je na žerjávi koulaj pelao v-nébo. On rejtkogda zná za svoj dén i či zvej za njega, ka gda spádne, veliko grumlanco, bliskanje, slápov vdérjanje, točo narédi vu srditosti. Sreča, ka malogda zvej za njega. To právi od njega pripovedka. Ne bode zamán delo vaše vu Gospodni. (I. Kor. 15, 58.) Či što nešče delati, naj ni ne jej. (11, Thess. 3, 10.) Stvárstvo je brez molitvi živeti. (Balzac). JULI Mejseca premenjávanje : 1-ga ob 5 vöri 16 min., 9-ga ob 8 vöri 49 min., 16-ga ob 10 vöri 03 min., 23-ga ob 12 vöri 34 min., 31-ga ob 7 vöri 37 min. Kmeta ôpravice v-juliuši: Granár, nasipárnic vrédvzétje. — Žétva, práhšenje, hajdino i repno sejati, Konje koupati dati. Prašic pűščanje k-jesenskomi kotênji. — Živázen po strnišči pásti. Belice za zimo strán dejvati. — Sád pobérati; črvivi sád polagati; pune vejke podlagati. Vlomlene vejke z-kolomázom omazati. — V-ogradčeki: okápati, pleti, polejvati. Za semen ougorčno bilje vöprebrati. Trsje pleti, čistiti, vrihke vkrâ rezati, ob trétjim kopati. Vu velikoj hici lagve šprickati. Augustuš má 31 dní, Méšnjek Vrejmena houd pouleg Herschela : 1—8 premenjávno, 9—15 deždževno, 16—21 čisto sunčevno, 22—29 vroče sunčevno vrejmen. Prvoga je dén dugi 15 vör 01 min., do konca mejseca se za 1 v. 36 min. skrájša. Regule vrejmena : Či je na Lovrencovo (10) lejpo vrejmen, dobro vino i lejpa jesén bode. Kakše vrejmen je na Bertalanovo (24), takse de cejlo jesén. Ivan (Jánoš) krstitela obglávlenja dén (29), či je trnok deždževen, je na škodo ogradčekom. Delajte, nej samo za jestvino, štera preide; nego za jestvino, štera ostáne na žitek vekivečni. (Jan. 6, 27.) Podpérajte z naturáliami i z penezmi „Diački Dom. — Čtite „D ü š e v n i List!“ Správlaite njemi nouve naprejplačnike! Bojdi veren notri do smrti. (Ozn. 2, 10.) AUGUSTUŠ Mejseca premenjávanje: 8-ga ob 10 vöri 18 min., 15-ga ob 4 vöri 53 min., 21-ga ob 10 vöri 21 min., 29-ga ob 11 vöri 09 min. Kmeta ôpravice v augustuši: Plüg, bráno, sejanja mašin popraviti. Kopé voziti, mlatidev; repcije i za poláganje žito sejati. — Mühé z-štale vöpreprávlati z-okmičenjem i vötrenjem. V-štali držéčo máhro večkrát vöpüstiti. Na slepo oučenje: lejtašnjega sáda pečjé pobéranje. — Seménja správlanje. Šalàte, kel i repnoga semena sejanje. Zelja osipá- vanje, goric kopanje. September má 30 dni, Mihálšček Vrejmena houd pouleg Herschela: l—6 pomali bode deždžüvalo, 7—1 vnogo deždža, 14—20 mrzléče z náglov plohov, 21—28 premenjàvno. Prvoga je dén dugi 13 v. 25 m., do konca mejseca se za 1 v. 41 m. skrátši. jesén se začne 23-ga ob 11 vöri 50 minutaj. Regule vrejmena : Ci je njega prvi déo „Egyed“ lejpo vrejmen, za njim de 4 dni lejpo i či té dén grmi — prišestno leto se trouštajmo obilnosti. Na sv. Mátaja evangelišta (21), či je lejpo vrejmen i potrpéče, teda na prišestno leto dosta sadü bode. Na Mihajlov dén či grmi (29) — dobro jesén i trdo zimo znamenüje. Či te že dosta žaloda jeste — dosta snegà bode pred koledi. Či se po Mihajlovom v šküfkaj žüževke nájdejo: obilnost, či pa mühé: bojno, či pávuci: kügo znamenüje. Či so té šküfke ešče zeléne: obilno leto, čì so vlažne: mokro, či so sühe: süho leto znamenüje Či štrki,lastvice, divje gosi, žerjávje na hitroma odidejo: ránoga mraza se lehko trouštamo. Verostüjte i molte, da vu sküšavanje ne pridete. Düh je istina gotov, ali tejlo je slabo. (Mat. 26, 41.) Naj se ne zburka srcé vaše, verte vu Bougi i vu meni verte. (Jan. 14, 1.) Krstšenika ročno delo je molitev. (Luther.) SEPTEMBER Mejseca premenjávanje ! 6-ga ob 9 vöri 24 min., 13-ga ob 12 vöri 22 min., 20-ga ob 11 vöri 34 min., 28-ga ob 3 vöri 27 min. Kmeta oupravice v septembri: Za sejanje semen pripraviti. Zrnje večkrát premešati. Poti, stüdence poprávlati i čistiti. Obráčanje, sejanje, krumpiše kopati, kukorco trgati i tá spraviti. Svinjé pod krmo vzéti (notri zaprejti). Jesénski i zimski sád pobérati. Seménja správlati i tá sranjüvati. Zimsko šaláto i flanco saditi. Za plemen perotnino vöprebrati. Na zimo belice tá srániti. Nerodno trsje oznameniti. Vino obtrétjim pretočiti. Oktober mà 31 dni, Svestvinšček Vrejmena houd pouleg Hersckela: 1—6 vöter i deždž, 7—12 deždž ali pa močen vöter, 13—20 mrzlo deždžovje, 21—28 močen vöter. Prvoga je dén dugi 11 v. 44 m., do konca mejseca se za 1 v. 41 m. skrátši. Regule vrejmena : Či drevja listje dugo káple doli: velko zimo, či hitro: ráni mraz i na prišestno leto obilnost znamenüje. Či dosta listja ostáne na drevji: dosta gosenic bode v leti. Gda pride že Šimeon Judáš, V pleteni lačaj mrzlo máš. Ne bloudite: Boug se ne dá osmejávati. Ár kakoli seja človik, tisto bode i žeo. Záto, ki seja na tejlo svoje, z tejla bode žeo skvarjenje; ki pa seja na Düh,, z dühá bode žeo žitek vekivečni. (Gal. 6, 7—8.) Za drágo ceno ste küpleni, nebojte slugi lűdi. (I. Kor. 7, 23) Hvàla pa Bougi za nezgovorjeni dár njegov. (11. Kor. 9, 15.) OKTOBER Mejseca premenjávaje : 6-ga ob 6 vöri 27 min., 12-ga ob 9 vöri 30 min., 20-ga ob 4 vöri 24 min., 28-ga ob 7 vöri 42 min. Kmeta ôpravice v oktobri: Mlatidev. Hramov popravek. Hajdino žeti, kukorco trgati, repo brati; práhšenje poti poprávlati; trávnik vláčiti, z pepélom posipávati, v mokroči po nji nej pásti. Na süho krmo se predjáti. Svinjé po strnjišči pásti. Prasice püščati na sprotolešnje kotenje. Konžare z ovsom krmiti. Gjaram dobro polagati. Drevje okapati i gnojiti. Zelje notri devanje, kolje vküp pobéranje, brátva, grobanje, gnojenje, notri pokrivanje, kolje vréd sklásti. November má 30 dnì, Andrejšček Vrejmena houd pouleg Herschela: 1—4 milejše vrejmen, 5—11 mrzeo deždž z sneženjom, 12—19 trdi mraz, 20—26 stálno mrzlo. Prvoga je dén dugi 10 vör 3 min.; do konca mejseca se 1 v- 17 m. skrájša. Regule vrejmena : Na vsejsvécov dén vsejči doj z cera (drovnič rást) edno vejko, či je odznotra süha: de trda; či je vlažna: de mokra zima. Či je té den moker: zima bode mláčna; či je pa vedrni; močno snežno zimo znamenüje. Či je Mártona (11) gousi prsčonta erdéča: velki mraz, či je bejla: dosta snegá, či je čarna; deždževna jesén i zburkana zima bode. Kakše vrejmen je na Ožébetovo i Katalenovo, tákši bode celi december. Vsako tejlo je kak tráva. (Ežalaš 49, 6.) Znàmo pa, ka onim, ki Bogà lübijo, vsa na dobro slüžijo. (Riml 8. 28), Gospod je pečina moja, gràd moj i Osloboditel moj (18. Žolt. 3.) NOVEMBER Mejseca premenjávanje : 4 -ga 2 vöri 12 min., 11-ga 8 vöri 54 min., 19-ga 0 vöra 21 min., ,26-ga 10 vöri 54 min. Kmeta oupravice v novemberi: Silja rešétanje. Mlejnje na zimou. Krumpiše i kukorico prebérati. Globoko pràhšenje. Gnojitev. Vötrenje. Samo dvojega poláganja začétek. Krmlenko dobro krmiti i obilno nastilati. Perotnino dobro krmiti i napàjati. Sadovnjàka kopanje. Cepik sadjenje i notri povijanje. Ribizlina šibja bránje. Sadovenoga drevja steblovje čiščenje. Petriž i špenot osipati i z listjom pokriti. Za gorice grünt rigolerivali. Mošt spun ti. Belo vino ob strtim, to erdéče pa ob drügim pretočiti. December má 31 dni, Prosinec Vrejmena houd poulag Herschela: 1—3 deždž ali snejg, 4—10 sühi mraz, 11—18 mraz, 19—26 sneženi deždž. Prvoga je dén dugi 8 v. 46 m., do 22-ga se skràtši za 20 m., potom do konca mejseca za 4 minute prirasté. — Zima se začne 22-ga ob 7 vöri 6 minut. Regule vrejmena : Či na svéto noč zdouč (od shoda) veter piše : kügo; či vedrnják (od záhoda) : pomor; či jüg beteg; či sever — dobro leto znamenüje. — Či na stáro leto deždž ide, na gojdno pa sunce sija, te se troštajmo dobroga pouva. — Ali či je nouč i dén glihno vrejmen, teda lehko govorimo: Silvester je dobro spuno, Leto bode dobro puno. Či je prosinec zeléni, Vüzem bode snežéni, Či na svéto nouč snejg ide, Teda dobro leto bode. Či prvoga sunce sija, V leti de velka vročina; Te drűgi pa či de svekli; Drágoča od toga visi. Ovo stojim pred dverami i trüplem. (Ozn. 3, 20) Tak je lűbo Bog ete svejt, da je siná svojega jedinorodjenoga dao, da vsáki, ki vu njem verje, se neskvari, nego má žitek vekivečen. (Jan. 3, 16.) Jas sem Alfa i Omega, začetek i konec, te prvi i slednji. (Ozn. 22, 13.) DECEMBER Mejseca premenjávanje : 3-ga ob 9 vöri 40 min., 10-ga ob 10 vöri 45 min., 18-ga ob 10 vöri 04 min., 26-ga ob 12 vöri 28 min. Kmeta ôpravice v-decembri : Snejg odmetávati. Léd voziti. Drva voziti. Gnojiti. Skornati snejg z svinjámi spotreti. Trávnike z gnojšnicov polevati. Konje podkovati dati; mláde žrebce, žrebice, teočice voziti včiti. Prásce z-ječmenom krmiti. Perotnine na toplom držati. V jeseni posadjeni cepik zemlou z-gnojom pokriti. Seménje vötriti, pobérati. Rigoleranje. Kolje réditi za gorice i. t. v. TlVAR OBLEKE in ASTRA ČEVLJI oblečejo Vašo celo družino OD GLAVE DO PETE ! ! Stalna in velika zaloga vseh vrst letnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirani nepremočljivi „TIVAR HUBERTUSI“. — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak kape, srajce, nogavice za moške in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (štrikani kaputi), deke (Koce). Ročna dela : zavesa, namizni prti in postelnjaki. Bogata in velika izbira, lepih in modnih čevljih znamke „ASTRA“ za deco in odrasle. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup, kajti Tovarniško niske cene imajo le Tivar obleke kar si zapomnite tudi za Astra čevlje ! Tivar obleke in Astra čevlji Murska Sobota, Lendavska c. 2/a (prek od pošte). Ako znate varčevati Ako znate računati Ako znate primerjati Ako hočete biti dobro postreženi potem kupujete razno železnino, barve in steklo samo v na novo otvorjeni trgovini Sukič Ludvik trg. železnino, barvami in steklom M. Sobota Radgonska c. 1. 33 NJEG. VELIČANSTVO KRAL PETER II. 34 Iméndnévi. Abel, januar 2 Ábrahám, augustuš 16 Adalbert, sept. 27 Ádam, sept. 9 Ádam, Éva, dec. 24 Adél; január 29 Adolár, ápr. 21 Adolf, febr. 12 Adorján, márc 5 Ágota, jan. 11, febr. 5 Ágneš, jan. 21 Ágošton, aug. 28 Ákoš, febr. 27j Aladár, márc 11 Alajoš, jun. 21 Albert, ápril 23 Albin, márc 1 Alfréd, febr. 23 Alice, márc 8 Álmoš, febr. 20 Amália, jul. 10, okt. 7 Ambruš, ápr. 4, dec. 7 Andráš, február 4, november 30 Angelika (Angyalka), májuš 31 Anna, febr. 19, jun. 2, juliuš 26 Antal, jan. 17, jun. 13, juliuš 5 Antónia, juniuš 13 Antónius, májuš 10 Apollónia, január 28 Aranka, febr. 8, dec. 2 Aristid, ápriliš 27 Armin, májuš 10 Arnold, juniuš 18 Aron, ápriliš 2 Árpád, màrciuš 31, december 11 Artur, január 22 Atanáz, májuš 2 Attila, január 7 Augusta, december 18 Aurél, oktober 5 Aurélia, december 2 Ável, Andráš, nov. 10 Baláž, február 3 Bálint, febr. 14 Barnabáš, májuš 18 Beatrix, juliuš 29 Beata, január 1 Béla, ápriliš 23 Bella, juniuš 2 Benedek, márciuš 21 Benjamin, màrciuš 31 Bernát, májuš 20 Berta, augustuš 6 Bertalan, augustuš 24 Bertold, jul. 27, nov. 17 Bódog, jan. 14, nov. 20 Boldižár, január 6 Bonifác, májuš 14 Borbála, december 4 Bruno, oktober 6 Cecilia, november 22 Ciril, juliuš 7 Ciprián, september 26 Cyrák, aug. 8 Cyril, febr. 9, márciuš 29 Dahiaskus, dec. 11 Dàniel, juliuš 21 Dàvid, december 29 Dežő, májuš 23, dec. 15 Déneš, oktober 9 Domokoš, aug. 4 Dorottya, február 6 Dömötör, okt. 26 Eduárd, márc. 18, máj. 26, okt. 14 Edith, september 16 Egyed, september 1, Elek, juliuš 17 Elemér, febr. 28 Eleonóra, febr. 21 Ella, febr. 10, marc. 24 Előd, oktober 22 Elvira, febr. 10 Elza, dec. 1 Emánuel (Manó), márciuš 26 Emil, májuš 28 Emilia, juliuš 19 Emma, ápriliš 19, november 24 Engelbert, nov. 7 Ernestina, aug. 29 Erhardt, ápriliš 9 Erika, augustuš 31 Ervin, ápriliš 26 Ernő, január 12 Eržébet, nov. 19 Ester, májuš 24 Etelka, oktober 8 Eva, december 24 Ežaiàš, juliuš 6 Fabin, január 20 Farkaš, sept. 1, aug. 23 Felix, juniuš 9 Ferdinánd, májuš 26 Ferenc, jan. 29, jun. 16, oktober 4 i 10 Flóra, jun. 19, nov. 23 Flórián (Floris), máj. 4 Franciška (Fàni), márc. 9 Frida, májuš 6 Friderika, sept. 20 Frigyeš, juliuš 18 Filip, máj. 1, 26, aug. 23 Gábor, márciuš 24 Gabriella, dec. 12 (Gál) Gallus, okt. 16 Gášpár, január 6 Gedeon, márciuš 28, oktober 10 35 Gellért, september 24 Genoveva, január 3 Gergor, márciuš 12, november 17 (Čod.) Gertrud, márciuš 17 Géza, február 25 Gizella, májuš 8 Gottlieb, márciuš 6 Gottfried, november 8 Guidó, september 12 Gustav, jan. 16, márc. 29 Gyöngyike, október 23 Győző, november 3 Gyüri, ápriliš 24 Gyula, ápriliš 12 Hajnalka, márciuš 27 Hedvig, oktober 17 Helga, oktober 3 Helén, oktober 14 Henrik, juliuš 15 Hermin, ápriliš 13 Hilda, sept. 3, jun. 17 Hubert, márciuš 20 Hugó ápriliš 1 Ibolya, augustuš 7 Ida, ápriliš 13 Ignác, febr. 1, juliuš 31, oktober 23 Iléš, juliuš 20 Ilma, ápriliš 18 Ilona, augustuš 18 Imre, november 5 Ince, juliuš 28 Iboly, augustuš 13 Irén, október 20 Irma, májuš 3 Iván, juniuš 24 Izabella, juliuš 12 Izidor, márciuš 30, ápriliš 4 Ižó, augustuš 26 Jakab, máj. 1, jul. 25 Janka, májuš 24 Jánoš, november 24, december 27 Jenő, juliuš 13 Jeromos, september 30 Job, september 27 Johanna, december 15 Jolán, november 20 Jónáš, november 12 Jonathán, màjuš 11 Jóžef, február 4, màrciuš 19, aug. 27, sept. 18 Judit, jul. 30, dec. 10 Julia, Juliána, febr. 16, májuš 22 Julián, január 9 Justin, juniuš 16 Justina, september 16 Kajetán, ápriliš 22 Kalist, oktober 14 Kálmán, október 13 Kamil, Kamilla, dec. 28 Károlj, jan. 28, nov. 4 Karolin, februar 2 Katalin, febr. 13, ápr. 30, november 25 Kázmér, márciuš 4 Kelemen, november 23 Kerestélj, ápriliš 3 Klára, augustuš 12 Klementina, nov. 14. Kleofáš, september 25 Klotild, juniuš 3 Kočárd, ápriliš 19 Kolož, oktober 30 Konrád, februàr 18 Konštantin, február 1 Kornél, juliuš 3 Kornélia, márciuš 3 Krištóf, márciuš 15 Kristián, márciuš 13 Kristina, juliuš 24 Lajoš, aug. 19 i 25 Lampert, sept. 17 Láslo, juniuš 27, augustuš 8 Lázár, december 7 Laura, juniuš 17 Leander, február 28 Lehel, augustus 2 Leò, ápriliš 11 Leókadia, december 9 Leona, Leontine, jan. 4. Lenárd, november 6 Lenke, àpriliš 29 Lidia, ápriliš 8 Lili, juliuš 11 Lipot, november 15 Livia, ápriliš 6 Lóránt, január 15 Lothár, január 27 Lőrinc, augustuš 10 Luca, december 13 Lujza, màrciuš 2 Lujzi, juniuš 21 Ludovika, september 3 Lukač, oktober 18 Lukrécia, juliuš 9 Makár, január 2 Magda, májuš 27 Magdolna, juliuš 22, augustuš 3 Malvin, oktober 1 Manó, márciuš 26 Marcel, január 9 Marcion, ápriliš 26 Margit, juniuš 10, juliuš 20 Mária, aug. 15, sept. 8, dec. 8 Mária-Magdolna, jul. 22 Marianna, nov. 1 Marko, ápriliš 25, jun. 18, oktober 17 Márta, juliuš 29 Márton, nov. 10 i 11 Mártonka, január 30 Màté, september 21 Matild, márciuš 14 Matjáš, február 24 Medárd, juniuš 8 Melánia, január 10 Menyhért, aug. 22 Metod, juliuš 17 Mihálj, september 29 36 Miklóš, december 6 Mikša, oktober 12 Miloš, november 26 Móric, september 22 Mòzeš, májuš 16 Nándor, májuš 30 Napoleon, májuš 7 Nikódém, september 15 Nóé, november 29 Norbert, juniuš 6 Odo, november 18 Oktávián, márciuš 22 Olga, juliuš 27 Olivér, november 21 Olimpia, márciuš 10 Oršola, oktober 21 Oskár, juliuš 31 Osváld, augustuš 5 Otto, márciuš 23 Ottmár, november 16 Ottokár, juliuš 2, november 4 Ottilia, december 13 Ödön, november 16 Öžéb, augustuš 14 Pál, január 25, márciuš 7, juniuš 26, 29 i 30 Paula, márciuš 22, juniuš 3 Paulina, juniuš 22 Péter, Pál, juniuš 29 Péter, jan. 31, febr. 22, ápr. 29, máj. 19, aug. 1, okt. 19 i dec. 5 Petra, oktober 3 Petronella, májuš 31 Piroška, január 18, november 28 Pius, máj. 5, jul. 11 Pongrác, májuš 12 Rafael, jun. 20, okt. 24 Ráhel, február 4 Rajner, juniuš 17 Rebeka, september 2 Regina, september 7 Režő (Rudolf), ápriliš 17, november 7 Rihárd, ápriliš 3 Robert, juniuš 7 Rókuš, augustuš 16 Róland, májuš 29 Roman, augustuš 9 Roza, augustuš 30 Rozália, september 4 Šalamon, oktober 24 Šamu, augustuš 21 Šándor, február 26, márciuš 18 Šara, január 19 Šarolta, májuš 19 Šebeščén, január 20 Šimeon, február 18 Šimon, jan. 5, okt. 28 Štefánia, november 28 Štefan, aug. 20, dec. 26 Sabjana, február 20, oktober 27 Sanisló, november 13 Servác, májuš 13 Severin, január 8 Severian, február 21 Sidonia, juniuš 1 Silárd, ápriliš 22 Silvester, december 31 Sinér, december 12 Sylvia, november 26 Tomáš, márciuš 7, december 21 i 29 Tacián, január 12 Tádé, január 24 Terézia, juliuš 8, oktober 15 Tekla, September 23 Teodor, September 11 Teofil, december 20 Tibold, juliuš 1 Timon, ápriliš 19 Tibor, ápr. 14, aug. 11 Titus, jan. 4, sept. 18 Tivadar, ápriliš 20, november 9 Tóbiáš, juniuš 13 Tódor, február 7 Trikráli, (Gášpár, Menyhért, Boltižár) jan. 6 Ubul, májuš 1 7 Valér, december 15 Valéria, ápriliš 28 Valter, julius 16 Vazul, juniuš 14 Vendel, oktober 20 Vencel, september 28 Veronika, juliuš 9 Vid, juniuš 15 Vidor, január 13 Viktor, september 5 Viktoria, december 23 Vilmoš, január 10, junius 25 Vilma, december 5 Vince, ápriliš 5, juliuš 16 Viola, december 19 Virgil, november 27 Virgilia, január 31 Vrbán, májuš 25 Vouri, juliuš 4 Wladimir, juliuš 24 Xavér, (Ferenc) december 3 Zakariáš, september 6 Zita, ápriliš 27 Zoárd, december 30 Zoltán, juniuš 23 Žigmond, májuš 2 Žofia, májuš 15 Žolt, ápriliš 10 Žužánna, február 19 POZNATE ŽE HIŽNI FLUID - „BILJNA ROSA“ nájbôgše domáče sredstvo za zvünsko i znotrášnjo nücanje! HIŽNI FLUID „BILJNA ROSA“ oživláva — pofriška — desinficira — pomirüje — obláži bolečine 3 kaplice so zadosta. Gde se té trí kaplice potrebüjejo, či Odzvüna ali odznotra, tam bolečíne včünejo, mantranje se gübi i človek se pálik čűti za friškoga i dobro. Ár v vsákoj kaplici má môč ! Eden edíni glaž hišnog fluida „Biljna rosa“ zdržüje čüdočinéčo moč jezér balzamnoga dišéčoga zdravstvenoga bilja pisanoga trávnika, šuméčega loga i visiki bregov. NA JEZERO POSKÜSENO I NÜCANO! Pri glavoboli, vmorjenosti potrejtosti se temen i čelo z nikelko koči Pri nášeci i zaprejtosti nosa se po ednov kaplicov namažejo nosa lüknje. Pri zamuklenosti, kašli, katári vlijé se ništerne kaplice v tanjer vroče vodé i globoko vdiše para skoz vüst i nosa Pri pokvárjenji želodca, bolečine v želodci, riganji, krčaj vzemejo se 3 kaplice na cukri Pri bolenji zobov trbej bolno mesto dobro namazati. Pri reumi, gihti, smicanji, bolečinaj v križi, trganji udov, dobro màzanje včasi vtiša bolečine. Kožna Srbeščica ubláži ništerni kaplic. 3 kaplice v kupici vodé dájo izvrstno vodo za izprànje vüst i grla, Na stotine mogočnosti nücanja zdržüje glaži pridjáno navodilo za nüc, kak na primer pri hemoroidi (zláti žili), izpadanji vlási, ménši opeklinaj i posekotinaj, za vtišanje žije, za vmorne nogé štere pečejo, nečisto kožo lica i. t. d. „Biljna rosa“ je vsigdár gotova da pomore i vsigdár de to ! Cêna originalnoga glaža (zákonom zaščitene) Din 12-Práva samo lOO-lêtne Apoteke Gebauer - Bač DUNAVSKA BANOVINA Z-poštov pošlemo 4 originalne glaže z poštnim stroškom vréd za Din 52˙—, 8 originalni glažov za Din 96˙— franko — franko, to je poštarske stroške nosimo samí. Mále posküsne glážeke pošilamo na zahtevo brezpláčno i to brez vsáke nadale obvéze za primitela. Dostüje edna dopisnica. Reg br 1610 38— 38 Stô let staroga očo proroküvanje na 1939-to návadno leto. (Na 1938-to leto je Starec zamüdo notri poslati). Pá sem esi prišao, pá sem Vas pogledno, Da Vam povém, bratje, gde sem láni hodo. Zakâ sem v-preminôčem Vam nê proroküvao ? Zakâ sem po tűhi orságaj potüvao? — Kí več hodi, več zná, več skűšenosti má I tak tüdi drűgim več haska dati zná: Hodo sem v-Abesíniji, ka delajo Taliáni? Bogme njim je vrôče bilô, kűrili so njim divjáki! Brez méne kaj nej včínili, zagvüšno bi je vözbili! Potom sem šô vu Špánijo, gde se bojűje naš Franko, Ár je on tüdi prêkmurec, dávno je odišao z-etec. Njemi sem nesao obládnost, — vse buje, kí je kommunist. Kak sem tam vse vréd postavo, sem se pôbrao vu Ažijo. Gde pléšejo zdâ drmski ples, endrűga spokolejo ves. Jeste tam povôli lüdi, či ji pô spokolo blűzi: Ešče ji ostáne telko, ka se ránč neo znalo velko. 39 Bogme so tam zdâ fal glavé, tak, kak pri nás v-leti mühé. Japán i Kinézka fajta: Li ponjem! — Tak! Rajta! Rajta! Zdâ sem se pá nazâ vrno, tam nihao Kino, Tokio! Prišao sem pá, bratje, med Vás, da Vam dam prišestnosti glás. Od velki lêt mi je obserila bráda, Pléča so mi tüdi püklava grátala. Od dúgi lêt mao, kak ete svêt zbrodjávam I tekáj vrêmenov pazlivo spoznávam: Sem skűso povôli dobra i hűdoga, Štero se edno z tim ovim premenjáva. Dosta kníg sem prečto, debele i tènke, Ka je v-njì spísano, so pravice velke; Sunca, zvêzd, mêseca potí sem premero, Nébe znamênj rázum popolno razgreno, Ka sem se žnjí nàvčo, Vam srdcá razložim, Pôleg šteri, mislim, nikoga neznorim. Vse tô, ka se bode v tom leti godílo, Vu devéttresetom se bode vidilo. — Hodte i slíhšajte, prav si zamerkajte, Kak Vam na mêsece povém, — v-glaváj držte! Január: V-jan’jári de vrêmen lêpo i nê mrzlo, Za mladézen v bálaj lüšno ino zdrzno. Koga klêt, kámra i pevnica je puna, Neprêde od mraza, obarje ga bunda. Február: Té mêsec de bogme mrzel, pun vetrôvja, Ledene do strêhe, ládali slápovja. Kőr’ti de trbelo pečí ino kàhle, Kak de fájno tam za mláde ino stáre. Márciuš: Zaprva čamurno vetrovje, deždžôvje Nepüstí vö z-hiže stísnjene držine; Neoš mogao na delo idti vö na njíva, Z-sebom mê deždžévnjek, da te naj zakríva. 40 April: Vu tom mêseci de vrêmen razvűzdano, Neprebrodno šálno, smečeno i jálno, Vetrovno, deždževno, mokro, ešče snêžno, Právo aprilišno, blôdno i nestálno. Májuš: K-koncovi de mláčno, deždžôvje de toplo, Néba de vedrna, mláčen hlád od juga, Pihao bô navlaki, rêdki do obláki, Zoríle se črešnje, tráve na trávniki. Juniuš: V-juniji se silje lepô osnávlalo, Gjerína i ves pôv se blagoslávlalo. Na konci meseca vse vu rédi bode, Kosa de metala travìno vu réde. Juliuš: Povoli de dela domá i na poli, Živáz’, perotnìna žrablìla po dvôri Od gojdne do kmice bô povôli posla, Na konci mêseca príde mála rosa. Augustuš: Predosta de deždža i dosta mokrôče, V-prvi desét dnévi nikomi neo vrôče. Gda de vrêmen čisto, paščite se z- delom, Ár de v-tom mêseci dosta skrbí z-snopjom. September: Neo jàko za grozdje od vnôgoga deždža, Ali nika trôšta dönok dobíjo srdca, Ár se k-brátvi vrêmen na lêpo razvedrí, Bode dobra vola, veseljé vu vrehí Oktober: Okôl’ Lukáčvoga de se snêg ponüjao, Srečen de, kí je že vse semen posêjao, Potom se záto pá na dvá, ali tri dni Vrêmen obrné i na Iêpo razvedri. 41 November: Bliža se zima, mrzli dnévi prihájo, Čuvaj, mej pazko na živázen i márho. Kratšiši so dnévi, hitro se večeri, Vu hrambe se terejo lüdjé i stvari. December: Vlažna megla pokrije bregé i dolé, Zmrzávala bode zemla ino vodé. Megleni má bidti letos svéti Božič, Varmo se, da nás nezadrobiša hodič. Poprêk: Kak ste čüli, brátja, devéttresto leto Nede prijétno, kak nas trôšta prorokstvo, A, záto nezdvojmo, vu cáglost nespadmo, Ta svoja vrédi vu-vrêmeni odpravmo. Na Bôga nihájmo, on nás neostávi, Ešče i to hűdo na dobro prestávi. Zdâ pa ostante z-Bôgom do nazâvidênja, Bár bi se spunila vsa vaša želênja! Na Božič pozdráv. Daleč od vás bojdi Vsáke féle kűga; Od dvêstô kil više Se podkrmi svinja. Ogne se vás vsáke Féle beteg, hodič, V-zdrávji Vás pá nájde Kleti Svéti Božič! Reklám ! Ev’geliški kalendari, Pisani vu prêkmurščini, Na jezero i devétsto I devéttreseto Ieto. V-Hàhn lzidora tiskárni Po cêni osem dinàri, Se dobí, dokeč nesfalí. Naj si ga vsáki poskrbí: Tak bode znao vrêmena hôd, Brezi dvojnosti naednôk ! Srečo v vesélji, vesélje s igranji! Pa ne samo vesélje — nego tüdi splošno prilüblenost Vam prináša igranje, štero izvajate sami, ar so ludje, ki znajo igrati godbeni inštrument, vsigdár i povsédik dobrodošli í pozváni. Če se ščéte tüdi Vi prištevati med té lüdi, obrnite se na svetovno znáno tvrdko godbenih inštrumentov Meinel & Herold, Maribor št. 242, ki nüdi svojim odjemálcom brezpláčen, tüdi deci lehko razumlivi pouk v igranji. Vážno je samo, da küpite zaistino dober inštrument z čistim I lepo zvenéčim glásom, samo dober inštrument dá dobro godbo. Zavolo toga zahtevajte brezpláčen, lepo ilustrirani kotalog. V njem nájdete zaistino dobre kvalitetne inštrumente, ki pa so tüdi fál, ár je dobite narávnost iz tvornice, ali tvorniške záloge Godbeni inštrumenti so nájprimernejša darila za starejše i deco. 42 Mér Vám bojdi! No či so dveri zaprte bilé, notri je prišao Jezuš i postano je na srêdi i velo je: Mér vám bojdi ! Jan. 20, 19. Z têmi rečámi je Jezuš pozdravo svoje vučeníke, šteri so v kmičnoj nôči dűševne žalosti brez svetlosti trôšta i vűpanja bilí. Ár božanski poglavník žítka je dobro znao, ka človeče srce i človeči žítek v etoj preminjenosti néma dragšega kinča, želnêše dobrôte, liki je mér. Gdare je pôleg biblijske pripovêsti potop pokrio na etoj zemli cvetéče trávnike, sadorodna drevja, počivališče lűdi, sénčne doline, brežíne i vsaki máli kotíček te velke natúre : té kak porokstvo želne bôkše príšestnosti je edíno Noejova barka plavala nad divjimi vodínami. I z ete barke je od hípa do hípa edeneden ftič vözleto na valovja nezmerni vodin. Tisti ftič je znamnüvao té žítka volô človeče dűše i trôštajôče vűpanje. Ete ftič je dúgi čas zaman völeto. Nê je najšo živlênja, nej je najšo niti počinka mesta vu od vodin pokritom spajôčem sveti. Nazádnje se je pa itak spremêno kêp svetá. Ár tüdi nájžalostnêši vdárcov potop doli' zná zpelati Boža očinska milošča. Ednôk se je z zelénov oliveckov vêkicov povorno nazáj v bârko golôb. I z onov oliveckov vêkov se je nazaj povrno v srca pokoj, vu düše trošt, vu Boži i človeči svêt mér. Vu svêti našega živlênja, gde po- top sebičnosti i nevervanosti skôz obilni žlebov leva na nás skrb, zganjanje vesélnosti, grêh i z sébe pozablenost, Kristušova cérkev je tista na vodínaj plavajôča bárka, vu šteroj je ešče žítek, trošt i vüpazen. Vsako pojedino glášenje evangelioma je eden-eden krotek golôb, šteri völetí kapa či nájde človečo dűšo, na šteroj se lehko počiné. Či proti vam letí ete čisti beli golob, božanska istina, pozàvajôča, trôštajôča rêč evangelioma; ne odrinite jo od sébe, sprimlite jo z lübéznostjov, naj raznaša potrtoga dühá človečanstvi zeléno olivno vejko mirá vu Bogi se vüpajoči src. Gospod cérkve, Odküpitel svetá, je tüdi nositel toga mirá bio. Nej samo vu cêlom tekáji svojega živlenja, nego po dokončánji svojega zemelskoga žitka tüdi. Ár on je večen poglavnik mirá! Brezi mirá pa nega blajženstva. Zato je pravo za blajžene te mirovne, ar se tej za bože sini zovéjo. Jezuš je za boži orság senjao ete svêt i naj ga za takšega včini, sam sebé je dao za áldov za njega. I vu etom âldovi je obdržao tüdi mir svojega dühá. Ár mér je pravzaprav za visike cile včinjeno delo, briga, sebé zatajenjé, aldüvajôči žitek. Te právi mér nemre zrüšiti 43 skrb, nevola, žalost, bolezen i vkanênje žitka. K tim žalostnim i cagajôčim vučenikom se zato poklono notri božanski krao mirá z etimi rečámi: „Mér vam bojdi!“, ar so se že vtaplati začnoli vu potopi brezmerne žalosti. Spozabili so se z onoga delavnoga pozvanja, štero njim je Bog odločo. Vtonili so se vu krhkôče mišlênje vsakdenéšnji lűdi, šteri na vági vživanja mêrijo vrêdnosti žitka. Nej so zarazmili velko skrivnost žitka zemelskoga človeka, šteromi blaženstvo imér darűje nej bogastvo vu radostaj, nej mentüvanje od žalosti, nego verno spunjavanje pozvánja, slűžba Bôgi pôleg evangoliuma Kristušovoga. Na eto je ščeo Jezuš goripozvati pazko vučenikov, gda se je k njim notri poklono z rečjov mirá. Na eto bi potrêbno bilo nam tüdi eden drűgoga spominati. To bi bilô najlepše i nâjblagoslovnêše krščansko pozdrávlanje, či bi mesto ednoga i drűgoga nerazmetoga i lažnivoga pozdrâvlanja vu Jezušovom dűhi pozdrávlali eden drűgoga etak „Mér vam bojdi!“ Lübléni čtenjár: Mér ti bojdi! NOVO VRÁSTVO PROTI REUMATIZMI. Skoz tri leta sem trpo od reumatičnoga betega, štere so se mi stálno vráčale v sklepi v zvézi z občütkom od reumatičnih betegov-v desnoj rami i zgornjem táli rouke. Bolenje je zavolo toga tak močno napredüvalo, ár sem včasi od začétka razvijanja nej obrno nikakšo pažnjo. Bolenje v začétki je trpelo samo pár dni, nato je prestanolo, tak da sem mislo, da je vsakša nevarnost minoula. Ali tou je bilo samo preváranost. Bolenje se je po dugšem časi povrnolo i natou se je gdakoli pojávilo i trpelo dukši čas, dokeč je nej postanolo stálno i se je razširilo na vse dele . tejla. Dugo sem spitávao od toga betega, probao vsa mogouča vrástva, a bilo je vse brezi uspeha, dokeč sem nej zvedo za nouvo vrástvo pod iménom „ NIBOL“ - tablete, štere proizvája apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, šteri zavolo svojih drügih proizvodov vživa nájbougši glás tü t v inozemstvi. Küpo sem v apoteki máli glaž z 20 „Nibol“-tabl. za Din 20˙— i jemao notri 3-krát dnévno po 2 „NIBOL“-tableti, pa je bolenje včasi prestanolo. Z maseranjom z „NIBOL“ mastjouv i zavežüvanjom bolečih kolen je po 6 dnévnom negüvanji vejnola oteklina. Dnes se občütim popunoma zdrav, ali če občütim kakši prehlád ali trganje, ka lehko dobi človek na sprotoletje ali v jesén, taki vzemem 2 „Nibol“-tableti, da tak proutistánem ponovnomi betégi. Zdaj mam „Nibol“-tablete vsigdár domá i to velki glaž z 40 tabletami za Din 34˙—. Z uspehom je nücam tüdi za gripo, glavobol i zobobol. Zavolo njihovoga dobroga delüvanja je vsákomi nàjtoplej priporočam. FRANC KRALJ. 44 Sadjàra pesem. Sádi, cêpi, gàji drevje, Nezahvàlno ti nede, Či drűgo nê, sénco ti dá, Pogíbati te nenjà. V-toplom sprotolêtji cveté, V-jeseni sád prinesé, Máli ftíček na njé séde, Lêpo pesem cvikeče, Štero brez pláče poslűhšaš, Vu srdci se radüješ, — Sàdi, cêpi, gàji drevje ! Sadi, cêpi, gàji drevje, Viš, hűdi je svêt ete. Kamšté se človek zglédne, Li hűda srdca nájde : Lêpa devojka te vkani, Prijátel pa ostávi, Rod i žlâhta zavržejo, V-nevôli odstôpijo : Samo H je drevje verno Ino vu vsem pokorno . . . — Sàdi. cepi, gàji drevje ! Sàdi, cêpi, gàji drevje, Sladtek sád ti darűje; Za vsa tá nika neželê. Bár kelkošté dobra mê, Vu etom sebičnom svêti Pláče neželê vzéti. I či ednôk sűho bode, Tüdi na hasek príde . . . Či se živeti navoliš — Se lehko na njé obêsiš . . . — Sàdi, cêpi, gàji drevje ? . . . F. J. Prle kak bi kaj küpili, si ogledajte trgovino WEISS ŽIGE ti Murski Soboti na Aleksandrovi cesti 17 (poleg trg. Bata) vse vrste zimske krátke i duge moške kapute, nepremočlive moške, ženske i otroške „Hubertus“ plašče duge ženske kapute, vse vrste moških i otroških oblek, Velika izbira hob. Mámo vse vrste kamgarov, štofov i caigov. Obleke izdelàvamo tüdi po meri, točno i solidno. Na zálogi mámo PRIDITE I Sl VSE TO LEHKO POGLÉDNETE, BREZ TOGA, DA Bl VÁS SILILI ZA NAKÜP. 45 „Grof.“ Bêle ténke roké má, kak človek, ki je nigdár nikšo škér, ali delo nê meo v rokaj. Záto i za volo znameniti prêdnikov, ki so vsi plemičje bili, zmožni gospodje, ogledni bogáti — je dôbo imé „Grof“. Že jáko ne láda vina ár ga je vino že dávno obládalo. Pri drügoj-trétjoj kupici njemi návadno rosnatne postánejo oči. Če pijé, včasi nájde tákše spômenke v svojem živlenji, obri šteri se skuziti more . . . Mrzeo jesenski veter se zgánja v okna krčmé, glažojna včási tak zdrucka, da bi što z pesnicov ružo po njej. Krčmár pri péči drêmle i včási-včási globo ko kumne z glavov i te hitro visiko poglédne. Nê se njemi je vredno trditi, srmo dvá tepeša sedita v ednom koti. Miška, te visiki sühi, žutoga i šplintastoga obráza ronjaš toči tomi ovomi : »No, pij !« Z trepetajočov rokov primle za kupico te drűgi, koga z »grof« iménom špôtajo. Nasloni si glavo i právi že jeclajoči: »Ti.. ti Miška, ti znáš, kakši. . . kakši sledjen človek sem jas. . . kakša smé... smét.« „Znam no!“ odvrné te ov zaspáno. »Tô sem, eden ... nič vrêden . .. eden potepaš . . . zapravláč ... pa znáš... itak jeste nikák .. . ko... komi sem jas te prvi človek i me lűbi. Čűješ ? ! . . . Lűbi me !Ednoga etakšega . . . slêdnjega, etakšega tepeša . . .« »Dobro dobro Pij, stári lump ne joči. Nê, nemo več pio . . oblűbo sem njê . . mojoj lüblénoj mami . .. več nemo pio . . . »Itak si pio, kak šujster.“ »Pio sem, ár sem .. . ničvreden.. . sledjen človek na svêti. Vöter javče, trôbi, včási zjufče vöni. Znáš, ti Miška.. . oča mi je predjen sodnik bio . . . mati z G*ci familije. Znáš, ka za familije je bilô tô ? Stára, bogáta plemenitáška familija i generáliš je bio z té familije pa králevski dvornik. Meli so veliko imánje v Báčki. Mati mi je sto jezero forintošov dobila za talimbo . . Znáš kelko je tô ? Zdaj več eden milion. Pa jas bi tüdi lehko bio kakši sreski načelnik, ali bán i lehko ešče več . . . velki gospod bi bio, Miška, či bi pošteni bio. Da sem pa nê bio. Potepaš sem bio vedno. Oča mi je rano mrô, mati je nê ládala z menom. V krvi sem meo nikše peklenstvo i to me je gnálo kak nemáka. Z šole so me vö lüčili, ár sem se zapojo z vojáki i smo strêlali na gimnázijo, ka je prê törski grád. Potêpao sem se po krčmaj. Či mi je mati nê dála pênez, gori sem vtrgno omár i sem je vkrad- 46 no, vse, ka sem najšo i tečas sem nê šô domô, dokeč sem eden krajcar meo. Mati se je samo jôkala, doli si je pokleknola pred menom i tak me je prosila, naj se pobogšam. Vedno sem njej oblübo, da se pobôgšam i oblűbo sem tüdi zdržao do drűgoga dnéva. Moja mati je lêpa bila, Miška, tak lêpo žensko si ti niti ešče nê vido. I vedno se je jôkala. Za méne Miška I pri cájti je mrla. Mrla je, ár matere samo tečas živéjo, dokeč njim ne sfalijo skuzé . . . Tak sem mislo, da pamet zgübim. Vsi grehi moji so mi na pamet prišli pri njénoj škrinji i so me pekli, kak žerjávi ogen Tak sem čüto, da se mi düša očisti v tom ognji. Ne se je, nê sem meo nikoga, za koga bi se pobogšao. Zdaj sem v žalosti pio. Včási sem po tjedni nê spao v posteli, nego na klopi kakše krčme ... Nê sem pio k meni valon prijátelami, nego z takšimi ničesami, potêpaši, kak si ti, Miška. I te je prišao v moje živlenje nikák, ki me je gori šteo zdignoti, rêšiti. Edna deklina je bila tô, Miška. Lêpoga, bêloga obráza, krotkoga pogléda, kak moja mati, Miška Lübo sem jo, šteo sem jo vzéti za ženo. Z dobre i prémočne familije je bila. Lübila me je šla bi z menov, nê bi me ostávila, znam. Ali starišje so pravli, naj se odpovem prvle pi- jančüvanja, te mi jo dájo. Oblűbo sem To je bilô opoldne . . . Na drügo gojdno sem že kak tikev ležao pijáni v šanci K ednomi trêznomi, poštenomi velikomi posestniki so jo dáli k moži Ešče pred oltárom so njê britke skuze kapale za méne Zdaj mi je več nê bilô vrêdno paziti na sébe. Lêpi herb sem z tákšlmi prijátelami, kak si ti, Miška, hitro zapravo i gda sem na edno menico svojga strica imé potpisao, te je i rodbina doli vzéla rokô z méne Potom sem se potêpao po svéti i víš, kak daleč sem prišao. Večkrát sem čüo, da je tá lêpa moja zvoljenka tá P.-i I. žalostna ženska, ešče vedno jo boli srdcè za méne. Mislo sem si, šo mo i se pokážem kak daleč sem prišao i da naj me vidivši mrzí i naj z celim srdcom lübi one, kí njô lübijo i so njéni. Mišleno včinjeno. Etak pocepam, z tem lüknjastim klobükom, z etimi zakrpanimi bočkorami sem se postavo notri Sakačica mi je hitro falat krüha vrêzala, mi v roke potisnola i me je nê štela od dvér dale püstiti. Na làrmo je vöprišla ta lêpa gospá, moja nigdašnja zvoljevka. Včasi me je spoznala. „Odte notri”, mi je pošepnola i me je v edno krasno hižo pelala. Tam se je britko jôkala, gda je vdiljek poginola pomeni. „ Prišo sem, da vidite, da ste nikaj nê zgübili z menom, samo 47 Kaj je Že 50 let proizvaja »Bayer« zdra- Vila. Od tega časa »Bayer« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva. Danes je »Bayer« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinente sveta. PROIZVOD ZAUPANJA! Oglas je registrirati pod Sp. br. 751 od 17 avgusta 1937 ednoga tepeša . . . Objôčte me, tak da bi mrô i bojte blájženi — pravo sem njê. „Nê, nê — odvrnôla je — pri nas ostánete, človek morete biti i dobite slüžbo na našem posestvi Vütro príde J., moj mož i ž njim tô pogučim, či pa nê.. idem z vami!“ Pošteni gvant mi je poslála v sobo za goste, tam sem dobo lêpo belo postelo, ali ne sem spao v njej. Gda je vse tiho postanolo, sem na okno odskočo, ali da me naj zná mrziti. pozábiti, z obešalnika sem z sebov vzeo edno novo obleko". Vöni je vöter jàvkao i debele kaplice so začnole klonckati po glažojni krčmeni oblokov. Posl.: JUVENTUS. 48 Kí si je sam napísao mrtveči slobôd. Nega britkêšega sadű, kak trnina, Nega žalnêšega posla, kak trbína; Žalostna je tüdi ta podrêta hiža, Nájžalostnejša je pa mrtveča škrinja. Vinski brat Palko, so me zváli vu žítki, Nê sem mislo, ka tak hitro mam odídti ? Tü povržem vés, tü vse moje pohìžtvo: Z-ciglom pokrito hižo, štalo živinsko. Črvénka Katá, drága tüvárišica, Čuvala si me vsigdár, verna samica ; Nemam zdâ že jas več nikšega betega, Bôg te čuvaj, vari, od vsega hűdoga ! Krnjica, drága mo’ tetica, ne jôči, Na ovom svêti se pá nájdeva zôči; Dúg moj ti tam zgoraj vse v-rédi poravnam, Brezi vse hibe, pošteno doli pláčam. Miši šôgor, verno sva se poštüvala, Po senjáj, krčmáj vküp dosta potüvala. Tam gori, gde zvêzde tak lepô svêtijo, Bom zdâ že sam jedíni hodo, lanjkivao. Ostani z-Bôgom, Šári cigan z-goslami, Ki si me veselio z-lêpimi nôtami. Tebi porôčim röplavoga praščiča, Nede me več vedrila tvoja mužika. Slobôd jemlèm ešče od ’Icig krčmára, Ino od vsê vinski bratov tüvárištva; jas bom že vživao tam angelsko pitvino, Tü Vam niham vinjene vodé pikolo. Vinski brat Palko. Sprejmem Vsakovrstno vrvarsko (vožársko) delo po naročili, imam pa tüdi stálno na zálogi prvovrstne vajati, štrike, cügle, štrange itd. Cenj. občinstvi se priporoča KERČMAR IVAN vrvar, Fokovci p. Prosenjakovci. 49 Z-Habsburgov krônike. (Vzéto z-„Bácskai Naplo“ 1932. dec. mêseca 8-ga vödáne številke 13 stran.) Poslov. Flisár Jánoš. Habsburgov več stotin kralüvanje je nad podložanci nezgovorno vnogo nesmilenosti, nepravičnosti, britkosti i mantrníkstva produkálivalo. Tak da je hištorija puna z-groznimi činênji, štere so nespametno, z-zadomeščánja, od divjosti gnáni doprinášali. Tak se je tüdi osojenost mogla nad njimi spuniti ino je doségnoti. Stere je familie te najslêdnji poglavár, kí je od vsê svoji prehodníkov nájduže kralüvao: Ferenc Jožef, austrie casar i vogrski král mogao preživeti i likvidêrati. (Od IV-toga Károlya niti negúčmo, ár je on že tak postrűžnjek bio.) V-1848 oktobra 6-ga je v-Beči se vkűpnabrána nepodgovorna, vilična, rebelična vnožina Theodor Latour grofa, vojnskoga ostrákskoga ministra na vilici grozno vmorila i pred vojniškoga ministeriuma palačov na lampaš obêsila. Tô vmorstvo je példno zadomestšánje želelo Na toga oktober 6-ga letnico 1849 6-ga je prišla prílika na zadomstšávanje, Ostrákskoj armádiji se je z-rususkov pomočjôv posrečilo vogrske slobodščine boj doli pobiti. Či je bár ruski cár za dáno pomoč sebi gori obdržao, kaj ostrák casar miloščo more z-timi obládanimi činiti, te mládi, 18 lêt star Ferenc Jóžef, je na materé Žofie, na té hűdoga nágiba hercegojce rátanje, nê zdržao cári dánoga obe- čanja. Tá húdoga nágiba ženska , je na nesmilenost nadigávala mládoga, malo sküšenjá majôčege siná svojega. (Vêm ešče dosta sledi, gda je Ferenc Jožefa mlajši brat, Mikša főherceg, kak Lombàrdie vicekrál zmirjenja, prerazmênja politiko začno tam med taliani nadaljávati, pôleg štere so sodnije menje smrtni sodov produkáìivàle, njemi je Ferenc Jožef brat na materé Žofie siljenje v-pismi na očí métao, norčárivši se : „Naznani mi, jeli so sodnije naednôk gori povedale slűžbe, štero je gotov škandál, kaj tej lüdjé naednôk hênjajo járem vlêčti, či se položáj malo kritični skažűje.“) To grozno prekunenje. Rávno na té simbolični oktober 6-ga 1849 so v-Budapešti v-glavô strelom osmrtiti dáli Batthány Lajoš grofa, vogrskoga ministrstva predsednika i v-Aradi vogrske slobodščine boja 13 generálov na gaog povêšenja smrtjôv, praj na Ferenc Jožefa ednáko zapoved(?) Ne je znáno, jeli je to istina, ka na njegovo zapoved, ali pa nê ? Vö je tak zglášeno ! Ali tô je pa istina? ka je po tom krvi preleánji vsedugonê po cèlom orsági skrivomá, med národa rokami bodoči eden napisek hodo, na šterom je Batthány Lajoš grofa materé, Škerlec Barbáre baronojce na Ferenc Jožefa povêdano prekunenje bilô 50 napisano, štero se je etak glásilo: „Néba i pekel njemi nedaj blájženstva ! Vse njegovo pokolênje naj vesne na zemli ! Njega samoga pa naj pokaštiga Bôg vu oni, kí nájbliže stojijo k-njemi ! Žitek njegov naj opüščávanje bode i deca se njemi naj pogübíjo !“ —Eto Olefie — jaja puno rêč je ešče vödopunilo edno bajavno proroküvanje: Ka Ferenc Jóžef tečas nede mogao mrêti — dokeč na té, na krvi preleávkinje spômenek žnjegove famílie trí Žofie — i dokeč na spomenek ti 13 Aradni mantrníkov — njemi 13 kotríg nesrečno neobhodi! Nê je rávno potrebnoga, bi človek na šatringo dosta dao i nebi se strsno, či presámna oni 13 tragedij, stere je Ferenc Jožefi preživeti i pretrpeti trbelo, dokeč je njegovo trűdno, velike starosti têlo vu kapucinušov kripto na počinek položeno. Glédajmo zdâ že, kak je preteklo doli tej 13 Habsburgski tragedij ? 1.) Ta prva tragedija ga je pri prvoj čéri Žofiji doségnola. V-1857 leti je Ferenc Jôžef z-kralícov Eržébethov vu Vogrski orság na pregléd odpotüvao, da naj z-rožjom doprinešene pacifikácije sád vu dike obládnosti potüvanji vžíva i doli poženja. V-Nagyváradi njidva je dojšao on grozen, nájménje nečákani glás, ka njima je ta mála čí vu 27 mêsecov starosti vöpreminôla. Ferenc Jožefa mater, Žofio, je tá tragedia témbole težkê doségnola, ár so njé málo vnükico) rávno na njéno zapoved vzéli vkraj od Eržébeth kralíce i djáli pod babice skrb na zgojo. To je bíla pôleg kunênja z-trê Žofik ta prva Žofia i tüdi z-13 kotríg ta prva tragedia i smrtna nesreča. 2.) V-1867-mom, vu vogrskoga koronüvanja leti so naednôk trí krvne tragedie doségnole králevsko hižo. Márciuša 14-ga je prinešeni glás, ka je Charlotte, Mexike casara, Ferenc Jožefa šôgorca, med Vatikána obiskom v-Rími nanágli odnorêla. Charlotte je ešče potom 50 lêt živela svoj mantrepun žítek. 3.) Uprav v-toga leta juniuša 6-ga je po dve tjédni groznom mantránji preminôla Matild főhercegojca, Albert főhercega, vogrskoga orsága nesmilenoga „pacifikátora,“ divjáka jedína čí. Mláda főhercegojca si je skrivomá, gda jo je skrbkinja nê vídla, na cigareti in nažgála i gda je skrbkinja nečákako v-hižo stôpila, je cigaretlin od stráha za hrbet štela skriti, na nesrečo se je ednoga dojviséčega pantlika ščipka od cigaretlina vužgála, — ogen se je v-ednoj minuti pogvanti razlêjao i főhercegojca je smrtne rane dobila, v-šteri je po dvê tjédni med groznimi mantrami preminôla. 4. ) Rávno vu toga leta juniuša 19-ga so vu Queretarobi Mikša, Mexike casara, Ferenc Jóžefa brato v-glavô strêlili. Toga smrti zrok je v-prvoj vrsti Ferenc Jóžef bio z-tém, ka je od Mikša brata pred v-Mexiko potüvanjem vözosílo podpisek, z 51 šterim té naveke doli povê vu Habsbursko famílio se nazáj povrnôti i tüdi odstôpi od njemi hodéčega, lêtnoga 100,000 râhnškov famílionskoga apanáža. 5.) 1889. jan. 30. se je v-Mayerlingi doli strêlo Rudolf, tronuša naslednik, Ferenc Jóžef kralá jedíni sin. Na štero se je gledôč na pôleg oglédni hištoričnikov štímanja med Rudolfom i Ferenc Jožefom edno britko razgovárjanje zavolo Rudolfa nesrečnoga hížtva i političnoga mišlenja zgôdilo. 6.) 1861. je mino (zagvüšno pri hajôva pogrôždjênja nesreči pri Chile bregáj) Nepomuk Jánoš Salvator főherceg, tak zváni Orth Jánoš, kí je v-političnom položáji z Ferenc Jožefom nê bio ednoga razmênja i záto je mogao Habsbursko familijo ostaviti. Toga smrti je Ferenc Jóžef telko bio kriv, ka je z silov zahtêvao od njega, naj dolipovê z-főhercegstva tituluša i nê je dôbo teliko vrêmena, ka bi si hajôvstva kapitánsko qualifikácijo spravo i tak se je brezi vsega znánja marinstva na pôt vzéo i zagvüšno hajova katastrofi spadno na porob, ár je več nikši glás ne prišao od njega. 7.) Vilmoš Ferenc Károly főhercég, toga vitéznoga „Erzherzega Kárla“ sin, kí je v-1848—49-tom proti vogrske slobodščine boji se bojüvajôčega ednoga šerega zapovednik (generál) bio, se je v-1849. juliuša 30-ga v Bádeni, v 67 lêt starosti z-konja doli prevrgo i bujo se. 8.) 1895. sept. 6-ga je v-Budapešti premíno Lásló főherceg. V Kiš- Jenői držéčoj velikoj lovini je za ednov oranjenov divjov máčkov slêdo, med tem se njemi je pükša za edno veko zadrgnola, pero se je zmršilo i strêl je mládoga főhercega orano, — krvi očemérjenje je dobo i vmro je. Žófia, alcentoni Ferdinánd hercega tüvárišica, Eržébeth kralíce sestra, štera je med vsêmi sestrámi nájbliže stála k-njénomi srdci. Tá, Ferenc Jožefa šôgorca je v-1887. májuša 4-ga v Páriši Ruc-Jeán v-Gonjoni držánom, v na dober cíl bazári se pobüdjenom ôgnji na pepél zgorêla. Tô je bíla ta drűga tragičnoga šorša Žófika, vu Ferenc Jožef krála familiji. Pri tom je ešče Žófije főhercegojce, Ferenc Jóžefa materé sestranica tüdi bíla. 10.) Pri Rotschild baronice obiska príliki v-1898 sept. 10-ga v-Genfi pred Beauriváge hotelom je Ferenc Jóžefa tüvárišico eden Luigi Luicheni imenüvani anarchišta v-srdcé smekno i osmrto. 11.) Klotild főhercegojca z Palatinušove vêke je v-1903 dec. 14. v-Alčuti očemérjena, v 19 lêt starosti je vmrla. 12. i 13.) Ferenc Jóžef tronuša őročníka: Ferenc Ferdinânda főhercega i toga morganatikušnoga híštva tüvárišico Chotek-Hohenburg Žofio hercegojco (vu Ferenc Jóžefa familiji zdâ že trétjo Žofijo) so 1914-ga jun. 28-ga v-Sarajevoji doli strêlili. Nemeziš, osodjenost, je pôleg prokleta dobíla svoje áldove. Ferenc Jóžef se je zdâ že lehko napočinek vrno. Za krátki čas, v-1918 leti je Habsburg familija zgübila Monarhije trônuš. — Zvágani so i prelêhki so náideni. — Hištorije sôd je je tápihno ! Znižane cene samo v trgovini HEKLIČ ŠTEFAN-a v M. Soboti Trgovina z železnino, orodjem, poljed. stroji, barvami. Zaloga smodnika. Kde se dobi Kmetijsko orodje, barve, firnis, vsefelé laki, kühinska posoda emajlerana in iz aluminiuma, za mašinistre nájbogši mašinski in cilinderski oli v nájvékši količini. Garantirane nájbolše TÜRSKE, ŠVEDSKE in MURA kosé in právi TIROLSKI kamli. Original „VESTA“ in „MURA“ biciklini, šteri so najbolši se samo v toj trgovini dobijo. Solidna postrežba! Nisike cene! Kr. PRODAJA SMODNIKA VSE VRSTE PATRONI IN ŠPRIJ. TÜDI RUDARSKI SMODNIK (PRÁJ) ZA RAZSTRLIVO. Šteri lovec ščé dobro trufiti, More práj, šprij i patrone pri HEKLIČI küpiti. 53 Hištoria evang, verske občine v Gornji-Petrovci. Komaj je zišo glás oni vdárcov, z šterimi je Dr. Luther Márton svoji, na fundamenti evangelioma stojéči . 95 pravic, na dveri Wittenbergske gradske cérkvi goriprebio, se je na vse kráje sunca hoda razširo njih zdržétek. Kama so té pravice prišle, tam je začnola razhajati kmičnost i žnjov prikapčena blodnost. Z oči lüdstva, Bôga — istino, blájženstvo i zveličanje iskajočega je dolispád-nola to svetlost zakrivajoča beona, doli so spadnole dühovnoga robstva teške šprinjice. Novo — bokšo, blâ-ženêšo vrsto obečávajočega vremena zorja je z tem prepočila, nê samo vu Nemškom orsági, nego i vu oni drügi orségaj Europe, kama so istine reformácije, kak goriidočega sunca tráki prišle. Bar to kmičnost lübéče, svoj hasek, svoje vládanje iskajoče hűdo, gda je to svetlost na pamet vzelo, se je stanolo, ali gda se je z strnjenosti odtavilo, k sebi vzévši vse vrajže škéri je hitilo razšürjávanje svetlosti zastaviti, ali to se je njemi nê posrečilo. Reformácije svetloga sunca, právo vero, čisto jákost, moralo, düševno sloboščino širéči tráki so obládali Kárpátov visine i vu njih náročaj ležéčega Vogrskoga orsága nê samo nemškoga jezika, nego vogrskoga, slovačkoga, hrvačkoga i slovenskoga jezika prebiválce, k sredini istine je potégnoli, za vernike i naslednike reformácije spravili. Ne moremo se čüdüvati nad (hitrov razširjenostjov reformácije na Vogrskom orsági, či Známo Zroke, zavolo šteri se je lejko vkoreninila. Predvsem pôleg želnoga verskomorálnoga ponàvlanja se z politični položájov čütilo zmenkanje pràvoga verskoga živlênja. Kmetje so po 1514-ga leta prinešenoj právdi od vsej pravic oropani i večni robi postanoli gospodárov zemlé. Od telovnoga robstva je nikaj nê bilô ménše dühovno robstvo. Vu mehanično oprâvleni zvünêšnji précimbaj se je nê najšao trôšt. Naravno je bilô tak, ka se je želêla svetlost evangelioma i slobodnost dühovna. Te práve poti kazáčke so bilé njim, pôleg drügi spiskov, 95 pravic Dr. Luther Mártona, štere so vu Nemškiorsàg hodéči vogrski tržci s sebom prinesli i domá razširili. Düh reformácije so ešče bole razšürjávali na nemški višiši šoláj se vučéči mladénci, ki domô pridoči so pri višiši gospodaj orsága najšli svoje varitele i tak se je reformácija že 1521. leta očividno razširjávati začnola. Ali vu méri se je tô nê godilo, ár so njé protivnicke vsa opravili, da to na pôti naprê-idênja zastávijo. Szatmári György estergomski éršek 1521 leta je že z predgance zglàso vö bulo preklenstva vödáno prôti naslednikam Luthera. 1523 —1525 leta vödáni zákoni z pogüblenjem gláve, imánja i žežgánjem kaštigajo vernike reformácije, ali širjenje i nadaljevánje istine i svetlosti preprečiti nemorejo. Vu to vremen spádne razširjenje reformácije vu našoj vendslovenskoj, zdaj tak zvanoj prekmurskoj krajini. Stálno je nej znáno, ki so bili eti širitelje reformácije, ali iména njih varitelov je hištorija obvarvala. Ti so bilí familia Szécby, Battyhány, Banffy i Zrinyi. Da je naša krajina prek vnogi stotin lêt k Vogrskomiorsági slišila, se lejko 54 goridene, da prêk Dunaja delajoči širitelje reformacije, po Banffi familiji pozváni dühovniki : Tőke Franc, Beythe i Kulcsar Imrij so spravili vu našoj krajini na obládnost delo reformacije. Národ naše krajine, bár se je vu jeziki lôčo, ali vu čűtênji se je vjedino z čütênjem národa Vogrskoga orsága i tak se je naše proteštanstvo z proteštanstvom Vogrskoga orsága vküper veselilo i žalostilo. Veselilo, gda se je toga kraja vsakoj cérkvi čisti evangelium Kristuša vu materskom jeziki gláso i ti sv. sakrcmentomi po zrendelüvanji Kristuša vöobslüžávali. Tô vrêmen, je istina, nej bilo brezi vsega trplenja od sredine XVI. stotine blűzi do konca XVII. stotine. To svedoči ona kanonika vizitacija, štero so Letenjei Štefan z Čeprega, Zvonarovič Štefan z Cenka i Terbotš Jánoš z Gornje Lendave, dühovniki, po zrendelüvanji Kiss Bertalan püšpeka 1627. leta vu našem kraji opravili. Vu tom vrêmeni sta vu vezdášnjoj G. Petrovskoj gmâni dvê cérkvi bilê. Sv. Trinitas (Nedela) i Sv. Ana. Zemelski gospodarje gmâne so bilí Széchy. Po izkazi dače z leta 1599—1601, je ta gmâna mêla dühovnika, ki je letno 2 rajnška porcije pláčo. K gmâni je slišilo 9 vesnic : Stanjoc, Otoc, Adrianc, Lucova, Neradnoc, Boreča, Šulinc, Gyanavla i Peskoc. Te prvi dühovnik je bio Meško Pavel, ki je z Varšánya prišo. Imenüvani je tüdi eden Gomboši iména dühovnik, koga sin Jánoš je pri sebi obdržao nápravo za pečenjé hoštije. 1625. leta je Kanizsai Farkaš Jánoš bio dühovnik. 1626. je na žinati v Ujkéri Krizsan Tamáš imenüvani za dühovnika. Té je bio tü 1627 leta, vu vrêmeni vizitacije i on je zastopo gmâno 1628 leta, na vu Csepregi držávom žinati. 1637-ga je odišo z Petrovec. 1646-ga je vu Szentgyörgyvölgyi, sledi pa vu Soboti bio dühovnik. Keliko dűš je čtêla vu tom vrêmeni gmâna, je nej zapisano. Vu vrêmeni kanonika vizitacije se Széchy Mihal imenüje, kak gmâne te eden zemelski gospodár. Po zapisniki vizitacije je parochia mejla tri žalare, ki so dužni bili dühovniki od Gjurgjavoga do Mi- NEPRIJETEN GOUST. Nepozváni goust, šteri se večkrát pojávi v letnoj dobi je: nášec. Zgrablivost i razširjenost nášeca je poznáni . . . i vnogi se ga bojijo i to z rázloga, ár nášec lehko pripela do komplikácije, kak na priliko do teške zagnojenosti, skrátka nášec je nej redko začétek zaistinskih betegov. Zato se odprávla nášec kak vsakši prehlád — právoga časa notrivzétji právi ASPIRlN-tablete (pazi na „Bayer“-ov križ), štere se lehko dobijo v vsakoj apoteki. Nadale se vidi da je hasnovito, če se roubčeki večkrát menjajo i da se roké kem večkrát zaperéjo, da se na té način prouti stáne nadalnjomi širjenji nášeca. Vsakši šteri prouti tomi postopa, káže ne samo sebi v lástnom interesi svojega zdrávja, nego i drügim uslugo. Z nastopom mokre zime nastopa poleg prehláda i nášeca tüdi gripa zavolo nečistih rouk i vüst. Čuvajte se zavolo toga i Spravite si notri predčasom Vašo hišno apoteko, — da tak lejko hitro proutistánete prvim znákom prehláda ali pa gripi. Vsikdár so se pri takšoj priliki Aspirin tablete pokázale na svojem mesti, pa tüdi ne bi smele sfaliti v niednoj hišnoj apoteki. 55 hálovga vsaki tjeden 2 dní, potom pa vsaki tjeden 1 den, slűžiti. Zvün imenüvani vesnic je k gmâni slišila Sv, Ana, kak filia. Tá má cérkev, štera je vu vrêmeni Árpâdov zidana. Tá je mêla na Ženavljskom bregi gorice, šteri dohodek se je na cérkev potrošo. eden kebel pšenice, či nej tak 80 denarov. Bilo je tak zváno pametüvanje, pri šterom so dávali edno svinsko nogô i prgiščo prediva. V Peskovci so plačüvali kantori, vékši vérti eden, ménši pol kebla pšenice. Kantor je dužen bio zvoniti večér i vzorje, tüdi proti oblákom, za štero Novi zvonik v Krnci, blagoslovlen 1938. augusta 21. Vu vrêmeni vizitacije je dühovnika pláča bila sledeča: za sprévod z predgov ali brezi predge eden kebel pšenice, ali eden rajnški, ali pa edno leto stara svinja. Z toga je kántorovo bilo 20 denarov. Vu Stanjovci, či je dühovnik prêk potoka šo na sprévod, je štola bila je dužen bio eden vsaki vért goric, vu obilnom povi 5, vu jalovnom 2 pinta vinskoga mošta dati. Gda je kantora nej bilô, je silje dühovnik, vino pa, ki je zvonio, pobéro. Cerkev je mêla 2 kelija i tri knjige : Biblia Hieronymi, Spangenbergá nemške pastille in Dominikas et 56 Festa i Lutheri Postiila Domestico Carniolica. Na cerkev se troši goric dohodek „sed frequentiuš“ ništerni spijejo. Ki se vu cérkev dao pokápati, se je pláčalo 1 rajnški, ki pa vu šator 80 denarov. 1637. leta je Halec Mikloš posvečeni za dűhovnika. 1651. leta Blaževič Imrij. 1671. je Šutak Mikloš bio dühovnik pri sv. Trinitasi. Ešče 1733 se ta gmâna, kak renitenska lutheranska gmâna imenüje, k šteroj je 13 vesnic slišno. Vu tom vremeni je nemška vojska zasedla té kraj i Kortschmayer (Korčmar) Mihálj dühovnika so zgrabili i vu Požonj odpelali, gde je tri leta trpo vu teškom robstvi i se je več v Petrovce povrnoti ne smeo. Na kratci je to hištorija evang. gmâne v G. Petrovci, vu vrejmeni reformacije i prôti reformacije. 1732. III. Karol casara i na tronuši njega sledéče Marie Terezia vremeni je prôtireformacija na nájvišišoj stubi ládanja stála. Vogrski proteštanušje i ž njimi našega slovenskoga krája proteštanušje so že od začétka kralüvanja T. Lipota preganjanja i premárjanja najdreselnêša leta prenašati mogli, notri da 1781 leta, gda je II. Jožef casar vödao „zrendelüvanje potrplivosti“. To vrêmen je bilô slovenski proteštanušov dresélna polstotina. Vu tom vremeni so vnogi ostavili nas, zdaj tak zváni prekmurski kraj i so vu mirovnêše kraje Vogrskogaorsága se odselili. Ki so tü ostali, njih proteštantska vrêla vernost je nej vgasnola. Na Božo slüžbo so več dnevov hoda, na artikulariška mesta, kak v Šurd i Nemešcsó, na gosti hodili. Zvün toga so domá vu posebni hižaj, ali za to naprávleni hü- taj, oprávlali z pesmi, z čtenja sv. pisma i molitvi svoje dühovno cimpranje. Tak je bilô tô i v G. Petrovci. Z vu robstvo odegnanjem slednjega dűhovnika je minola evang. gmajna v G. Petrovci, ali vernost vernikov je ostála. Na prestari vezdašnje gmâne je vu trej mestaj bila nastávlena za njih, prosto slűžbo, prosta hramba, kak v Adrijanci, G. Petrovci i v Ženavlji. Po. blűzi pol stotnom preganjanji je prepočila zorja sloboščine. II. Jožef casar je 1781. okt. 25-ga vödao zrendelùvanje potrplívosti, šteroga eden artikuluš se etak glási : „Gde 100 evang. držin vküper prebíva i ladajo z potrêbnov pêneznov močjov, šolé i molitvárnice smejo zídati, ali brez törma-zvonov i brezi dvér na cesto.“ Toga zrendelüvanja násled se je hitro skázo, ka svedoči naši proteštantski očakov delavno vernost na poli vere, ar je komaj dvê leti minolo i že se je 165 gmân i 5 fi1 i a 1 k na žítek zbűdilo. Med temi nájdemo naše, prekmurskoga krája trí gmâne, kak v Puconci, Križevci i Hodoši, z šteri so te ove, zdaj goristoječe nastanole. Oni kráji, (vesnice), z šteri je vezdâšnja Gor. Petrovska gmâna nastánola, so k Križevskoj mati-gmâni slišili, ali vu računi povékšani, vu veri pokrepčani, so že 1811 leta dáli znamênje samostojnoga želenja, naslanjajoči se na paragraf 26. 1790—1. leta prinesene právde. Kraji, šteri so se od Križevske gmâne odtrgnoti želeli so: Adrianc, Šülinc, G. Petroc, Stanoc, Boreča, Ženavlje, Pečnavac, cum Otoc, Neradnoc i Lucova, so se desét let za svojo samostojnost borili. Kak zgoriostanjeni spiskov 57 se lejko sklenjáva, njih samostojnosti je proti Stánola Križevska gmâna, na čeli z svojim dühovnikom. Bár so se z vnogimi zadivami mogli boriti, vu močno gori-djánom nakanênji so nê pomenkali. 1813. leta so od vdove Koltai Vidoš Jánoša roj. Vogrinčič Tereze, kűpili 3 plüge zemlé za 310 rajnški, za stanovanje dühovnika i vučitela. Poleg toga so se obrnoli k cerkevnoj višišoj oblásti z prošnjov, da se njim tá samostojnost dovoli. Gori so poiskali svetskoga predsednika cerkevnoga krôža Matkovich Pála i njega prosili, naj vu svojo obrambo vzeme njihovo nakanênje. 1815-ga leta prosijo králevski tanáč zato, naj té preišče, jeli jeste proti tomi kaj protivnoga, či se vu Adrijanci zozida stanovanje za dűhovnika i vučitela. Tak začétniki ločitve so bili verniki z vési Adrianci, ki so s središčem Adrianci želeli nastaviti nôvo evang. gmâno. Edno prošnjo, brezi datuma, sem najšo, štera je k evang. okrožnomi správišči poslana i etak podpisana: „Ponizni i pokorni slugi Adrianc i žnjimi navküper devét vesnic vu slovenskom srezi (járàsi) vu Vasvár- megyővi bivajoči evangeličanci.“ Vu toj prošnji je zamerkano, ka vu tej 9 vesnicaj je više 140 vértov i hiž, evangeličanski prebivâlcov pa više 1000. Vu tom je odločena tüdi pláča dűhovnika i vučitela, štera je od njih naprej obečana. Dűhovniki bi dáli 80 keblov zrnja, polovica pšenice, poiovica žita. Gotovine 80 rajnški, krst 1/2 rajnška, sprévod 1/2 rajnška, z predgov 1 rajnški, zdávanje z ozávanjom 2 rajnška, či Sneha z gmâne odide 3 rajnške. Vučitela pláča 40 keblov zrnja, pol žita, pol pšenice. Gotovina 40 rajnški, sprévod z verostűvanjam 1 rajnški, za včenjé od vsakoga deteta 2 rajnška. Zvűn toga oràtjo zemlo i trávnike. Vina dűhovnik 10, vučitel 5 akovov dobí. Velike svétke dohodek mošnjé. Dájo se potrêbna drva dühovniki i vučiteli. Dűhovnik od hiže eden, vučitel 1/2 prgišče prediva i teliko konopel. Nakonci od hiže eden-eden pár piščanec i eden-eden pár gláv zelja. 1819. leta se pá küpi zemla od Koltai—Vidoš Štefana Zalavármegyővskoga birova za 1900 rajnškov. Da naj znáte! Ako ura stane Vam Ne razdirajte v njej sam, Ker to ni za njo zdravo Tudi žepu ne bo pravo, Mogoče ena mala pogreška Radi tega ni je tekla, Bolše, da nosite k uraru Ne bo to tak dosti stalo, A najprej k Dittrich Franji Ker tam ste tudi najbolj stalni, Daje Vam dvoletno garancijo Da Vam je dobro popravljeno, A tudi stare ure neodvržite Ker vse se da tam popravit, Tudi prstan, verižico, uhane stare, Vse pri Dittrichu tudi zamenit lahko date Ker njegove dobre ure Odjemalcom dobro služe, Prepričajte se sami in odločite se Ne kupujte od tujih tvrdk Le podpirajte domačo obrt, Ker Dittrich z dobrim blagom razpolaga Zato se vsakemu lahko pomaga, Za plačilo tu in tam počaka. Če ni dobro on Vam vzame In drugo blago Vam pokaže, Kakor se Vam dopade, Zato drugih ne posečajte, Le Dittricha obiščite. 58 1819. okt. 17-ga, po sv. trojstvi 19 nedelo Döbrentei Lajoš glávni senior i Berke Ferenc podsenior posvetita cérkev te odločene gmajne. Kak vernicke právijo, tá cérkev je zgorêla. Gde je stála, na to nega nikšega podátka; ti edni právijo, ka je bila na Adrianskom, ti drügi trdijo, ka je na Petrovskom határi stála, to drűgo je bole verjétno. Gmâne prvi dühovnik je bio Godina Matjaš, bivši vučitel v Bodonci, ki je 1799. leta VIII. 16 od Nagy Ištván superintendensa, Perlaki David glavnoga seniora i Patai Imre Vesz-prémskoga dühovnika vu Vespremi za dühovnika posvečeni. Godina Matjaš je 1821 leta junija meseca prišo v G. Petrovce i tü do svoje smrti, to je do 1835. januara 1. bio dühovnik. Gmajne prvi kántor-vučiíel je bio Lücüj Ferenc, kurátorje Pörš Tamáš i Kramarič Janoš. 1822-ga je gmâna cigel dála vdariti za, ešče i zdaj gori stojéčo, gmajnske oštarijo. 1824. máj. 31 se je položo fundamentni kamen cérkvi; ta, z lesenim žindelom pokrita cérkev je 1824. XI. 22-ga posvečena. 1832. leta je spravleni bio prvi zvon z livárne Seltenhoffer Frigyeša vu Šopron i, 400 kg težine. Toga leta je posvečeni tüdi brütiv, šteri je okoli cérkvi bio spravleni, kama so se gmajnarje z vsej vesnic gmajne pokápali. 1834. leta je zidana šola, vu štero so 1834. julija 24. Berke Ferenc senior Csaplovics Ferenca potrdili za vučitela, ki je do 1858 leta spunjávo tü svojo slűžbo. 1835 leta po smrti Godina Matjaša je sin Ferenc odebráni za dühovnika i je svojo čést spunjávo do smrti, štera ga je ešče, komaj prek srdine obečani let pozvála z etoga žitka. 1840. leta si je gmajna spravila te drűgi, 370 füntov žmeten zvon, šteroga je zlejvao Johann-Wilhelm Rauch vu Grazi. 1832 leta je zidani novi farof. Gde je bio, gda je zidani stári, to zamerkano nega. Po odhajanji Csaplovics Ferenca je gmajna Zakócs Adáma odebrála za vučitela z sle-déčov pláčov: Gotovina 30 rajnški, pšenice 5, žita 25 keblov i za zvonenje 4 keble, od vsakoga šolára 2 rajnška i eden voz nasekani drv, zvün toga vsaki edno pišče, seno i slamo vsaki vért edno porcijo. Od sprévoda 30 krajcarov, drv 4 klaftre, prediva 30 füntov, mesto vina 10 rajnški, mošnjé dohodek 3-krát na leto i ednoga trávnika 1 /3 tál, oratje zemlé pa teliko, keliko je prvêši vučitel meo. 1869-ga zida gmajna novo šolo, štera, bár vu slabom stáni, ešče zdaj stoji. Gde je bila stára, zamerkano nega. 1869. leta, po smrti Godina Ferenca, je gmajna Terplan Jenőja, Simonjskoga kaplána, siná Terplan Šandora Puconskoga dühovnika, pozvala za dühovnika, ki je 1870. leta stopo eti vu slűžbo. Pláča po pozvànom listi, šteroga slêd pri prvèši dühovnikaj se mi je nê posrečilo nájti, je bila sledeča : Gotovina 85 rajnški, 30 keblov pšenice, 45 keblov žita, prediva 80 füntov, drv 12 klaftrov, Sena 30 q, ednoga trávnika 2/3 tala, 10 akovov vina, z šteroga se tüdi spoved má opraviti, glàvne svétke dohodek mošnje, krst 30 krajcarov, spelávanje 20 krajcarov, zdávanje 2 rajnška, 59 sprévod z predgov 80 kr., z molitvov na brűtivi 20 kr., ogrâdec i dvá plüga orátje zemlé, štero je gmâna dužna obdelati. 1871. je Zakocs Ádám ostavo vučitelsko slűžbo, na njegovo mesto je gmajna Varga Endreja, pomožnoga vučitela z Bezija pozvála i z pozvánim listom eto pláčo zagvüšala: gotovina 40 rajnški, pšenice 10, žita 30 keblov, drv 8 klaftrov, 12 q. slame, 6 q sena, zemlé teliko, keliko je prvêši vučitel vživao. Ednoga 1/2 plüga trávnika 1/3 tál. Sprévod od hiže 40 kr., na brűtivi 20 kr., mošnja glâvne svétke drügi dén, prosá 30 füntov, prosá 2 kebla. Vu vrêmeni slüžbe Terplán Jenő dühovnika i Varga Endre vučitela je gmâna sledéče správila: 1876-ga orgole, 1884. je farov prezidani, 1894/5. je zozidala novo 22 m. dugo, 12 m. šürko cérkev v românkom stili. 1900. leta je nastávleno žensko drűštvo, štero je krátkoga žitka bilô. 1914. leta so k novoj cérkvi primerne orgole za 9200 koron z továrne Angster Pécs spravlene, stáre pa evang. gmajni Bakony, Szent Lászió, kak dár podeljene. 1916. leta je te vékši zvon áldov svetovne bojne postano; tak tüdi zvoničke Adrianske, Lucovske, Šűlinske, Neràdnovske, Ženavljske i Stánjovske vési. Té šorš je doségno tüdi orgole 1917. leta. 1917. leta decembra 5-ga je Godina Štefan postàvleni za pomožnoga dűhovnika, k blűzi pol stotine lêt slűžéčemi Terplan Jenő dűhovniki v G. Petrovec. 1918. leta je gmajna ednoglasno odebrála prvoga inšpektora, vu osobi Darvaš Franca šol. upravitela v Ženavlji, ki je 1932 od té čésti odstôpo, na njegovo mesto je Lipič Jóžef ravnatel Prekmurske banke v M. Soboti odebráni i 1932. márciuša 24. po Kovátš Štefan seniori potrdjeni. 1919. leta je Godina Štefan, pomožni dűhovnik vu Szombathely k püšpeki za pomožnoga dühovnika premeščeni i vu G. Petrovce za pomožnoga dühovnika Jonaš Lajoš postàvleni. 1919. májuša 25. Terplan Jenő dühovnik stopi vu svoj dobro zaslűženi pokoj, štero je krátko vrêmen vživao, ár že 1923. je v Köszegi vu gospodni záspao. Na njegovo mesto je Godina Štefan pomožni dühovnik z Szombathelya pozváni, kí z familinskoga drêva Godina Mátyâša i Ferenca shája. Vu čést 1919. leta augusta 10-ga od Zongor Bela seniora i Darvaš Aladár dühovnika v Križevci bio potrdjeni. Njega pláča po pozvànom listi je: 1.) Vu narávi stanovánje i vérstvinska hramba. 2. Letno 1000 koron gotovine, 1440 kg. pšenice, 2070 kg. žita, 60 kg. prosá, 48 m3 drv, 44 kg. prediva, 1/2 plüga trávnika 2/3 tála, 10 akovov vina, z šteroga se tűdi spoved mâ oprávlati. Velike svétke dohodek mošnje. Krst 2 koroni, spelavanje 40 fill., Zdávanje 6 kor., sprévod 40 fill., z predgov 1.60 Kor. Ogradec i blűzi 3 plüge orátje zemlé i trávnika, štero je gmajna dužna obdelati. Gmajna je dužna dati 80 šunk, ali 800 koron. Na poli osnávlanja decé je spomenoti vrêdno sledéče: Od začétka nastávlenja gmâne, je vsej 8 vesnic edno šolo melo v G. Petrovci. (Otovci i Peskovci je pri Križevci ostalo). Vu vrêmeni Varga Endre vučitela je račun šoloobvézni do 200 ségo. 1883 leta je Boreča, Ne- 60 radnovci z sosidnov Ženavlje državno šolo dobila z dvema vučiteloma. Dönok od toga vremena računavši se je šoloobvezne decé račun na teliko povnožo, da se je za potrebno kazalo šolo vu G. Petrovci povékšati. 1901. leta je načrt narejeni, ali nej. spunjeni; mesto togá je 1913. leta 3 šolski okolišov správleni z sredinov Adrijanci, Stanjovci i Šülinci, gde so polek vogrskoga čednoga zakona, za volo večine evangeličancov, evangeličanski vučitelje bili. (Ka zdaj žalno preveč stradamo). 1924. je Varga Endre, po 53 letnoj teškoj slűžbi odišao vu zaslüženi pokoj, šteroga je do smrti, to je do 1931 leta februara 3. vživao. Na njegovo mesto je gmajna Paulik Jánoša, kántor-vučitela z Moravec, pozvala i sledečo pláčo zagvüšala: primerno stanovânje vérstvinsko hrambo, gotovine 800 Din, pšenice 10, žita 30 keblov, Sena 12 q, slame 6 q, 1 /2 plüga trávnika 1/3 tál, prediva 30 füntov, drv 8 klaftrov, sprévod 50 Kr, prosa 2 kebla; velike svétke drügi den dohodek mošnje, oratje zemlé teliko, kak je prvêši kántor-vučilel vživao. (Tü zamerkam), ka je to pláčo, od onoga vrêmena, ka vučitele država plačuje, kak kantorsko, plačo zagvüšala. Vu vrêmeni Godina Štefan dühovnika, Varga Endre i Paulik Jánoš vučitela so se sledéča zgodila: 1919. leta augusta 12., kak cêlo Prekmurje, to blűzi Vogrskoga határa ležéče G. Petrovce je k Jugoslaviji prikapčeno. 1920. leta bi gmajna svetiti mogla 100. leta nastanenja, ali za nestálni politični zrokov je to mogoče nej bilo. 1922. leta je zidana gospodarska hramba dühovnika. 1923 správi gmajna novi 450 kgr. težéči zvon od Seltenhoffer Frigyeša v Šoproni 1927. so orgole ponovlene. 1927 je vérstveni hram zidani za kántorvučitela. 1928-ga so novi oblocki správleni na farov. Zvün toga so drügi ménši Popravki oprávljeni na teliko, ka je zdaj zvün šole i kántorskoga stanovánja vse vu dobrom stáni Vezdášnja evang. gmajna v Gornji Petrovci stoji z eti 8 vesnic ali krájov: Adrianci, Boreča. G. Petrovci. Lucova Neradnovci, Stanjovci, Šulinci. Ženavlje; k gmajni slišijo tüdi v Čöpinci, Markovci, Martinji i Trdkovi raztorjeno živoči evangeličanci. Vu našteti vesnicaj je 580 držin štere blüzi 2300 düš računajo. vu té račun so nej vzéti vu Južnoj i Severnoj Ameriki živoči naši evang: rojáki, šteri je više 700 düš Ete kraj Prekmurske krajine je bregoven, zemlja slaba, kamena, slabo rodna. I da je i tü, kak vu cêlom Prekmurji, Prebivalstvo toga krája gosto naseljeno, se samo tak lejko živé, ka si lüdstvo vu drügi krajaj orsága i vu zvünejšnji orságaj, kak sezonski delavci, správla svoj vsakdenešnji krüh. Kak delavci, so povsédik hvále vrêdni. Kak verniki vu veri vreli, na àldovnost gotovi, proti drügoj veri potrplivi. Na prestori gmâne jestejo, zvün Petrovske, ešče štiri držávne šoje, vu šteri 8 vučitelov vči, ki so, či je gli toga krája prebivàlstva 3/4-tala evangeličancov, zvün 2 vučitela, vsi katoličanci (Vu vremeni vo- 61 JELI SE PLÜČNI BETEGI DÁJO ZVRÁČITI ? Z tém važnim pitanjom se brigajo vsi nadüšlivosti trpéči jetični, oni, ki trpijo na plüčnom katári, zastarenim kašlom, slinavosti, dugo trpéči hripavosti i gripi i so do zdaj nê najšli vrástva. Vsi tákši betežniki dobijo od nás sploj kšenki knigo z kejpami, štero je spiso dr. med Guttmann z naslovom „Jeli se plüčni betegi dájo zvráčiti ?" Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, frankerano z Din 2.— i jo poslati na Reg. pod Sp br. 2416 d 12. XII. 1933. grskoga ládanja so bili povsud evang vučitelje nastàvleni) Gmajne vsáka vés má svoj lastni brütiv i na njih, ali blüzi njih zidoni zvonik z zvonámi. Vezdašnja gmajna má zvün cérkvi, šole,farofa i oštarije, blüzi 13 plügov zemlé, z štere, ka je nê notri zozidano, tisto z tála dühovnik i kántor-vučitel, kak pláčo, z-tála najemnik oštarije za árendo vživa. Gmajne vezdàšnji čestnici so: Godina Stefan dühovnik, Lipič Jóžef (ravnàtel Prekmurske banke) inšpektor, Paulik Jánoš kàn-torvučitel. Bohár Adam (predsednik občine) blagajnik. Kurá-torje so : v Adrianci : Smodiš Lajoš v Boreči : Kazar Franc, v Gor Petrovci: Smodiš Lajoš v Čepinci: Bohar Franc Lucova : Žilavec Károl. Neradnovci: Andrejek Déneš, Šu inci: Barber Franc Stanj vci: Lázár Ivan, Ženavlje: Andrejek Jurij. Presbiterje so : v Adrianci: Lucu Štefan. Gor Petrovci: Kardoš Franc, Lucova : Kardoš Vince, Neradnovci: Küronja Jožef, Šulinci: Kovačec Karol. Stanjovci: Bohar Lajoš, Ženavlje: Düh Adam. Zvonar: Jošar Károl. Cerkveni sluga: Šebjanič Adam. G. Petrovci, 1938. X. 1. GODINA ŠTEFAN, dühovnik. 62 Krave se naj samé hránijo. Gospôd Ipsilonty, krajine viceíbirôv, z-indašnji vrêmenov zemelski gospôd, kak stári junák je od toga bio hirešen, ka se je zvönrédno po gavalêrskom razveseljávao, mulatnjivao, za vérstvo se je nê dosta brigao. Samo od sébe se razmi, ka je nestamno razveseljávanje dosta pênez požrlo. Imánje je od očé öroküvao, ka je márao on za vértivanje ? Eden dén vgojdno se zglási pri njem špan : — Plemeniti Gospon, nevola je! — Krave ne jêjo. — Ne jêjo ? — Živinozdravnika trbê prizvati, vêm njemi i sam povém v-čitálnici. — Nê je tô falinga ! — Záto ne jêjo, ár nemajo krme. Na tô se je malo zavűhom poškrábao, ár je znao, ka tô pêneze znamenűje. Pênez je pa nê meo. Rávno preminoči večér je na kártaj poredno šumo zgűbo, — ali li hitro se njemi je razvédro obráz, ár se njemi fàjna misel zbüdíla vu glávi. — Znáte ka, gospon špan ? . . . Odajte edno kravo i kűpte krmo. — Fàjna misel je, jelibár ? — Naj se krave samé hránijo ! I tak je bilô. — Vicebirôva krave so se samé hranile, dokeč so se k-koncovi sploj nê tá potrošite. Samo li edna mála riška je bíla že žnjí, štero je gospodé, ka naj od gládi nevesne, špáni šenkao. Ár je tá že nê mêla pajdâškinje, štero bi potrošila. Po tákšem vértivanji so nanikoj prišla vnôga indašnji hirešnji grofovski i džentriški familij imánja i vérta premênila. Indašnji, v-obilnosti plavajôči lasnikov, po nerazmetom, modernom (?) osnâvlanji pohodníkom se je pa kôdiška palica dála vu őrok! F. J. ČE HOČETE po ceni in dobro blago kupiti, oglejte si zalogo pri EBENŠPANGER ŠALAMON M. SOBOTA v hiši bivše trg. Fürst in Sin. STALNO VELIKA ZALOGA: moškega perila, — manufaktura, — klobuki, — dežniki — ter štrikano blago. 63 Smêšnice. Máli šolár domô príde z-šôle. Oča ga píta : — Kak se ti vídi, moj sin, te novi vučitel ? — Tak da bi zmêšani bio v pámeti. Včeraj je pravo, ka je pét pa pa štiri devét, Dnes pa že, ka je šést pa trí devét. . . Zobá vövzétje. — Gde si bíla včeraj, Málčika ? — Pri zôbari, ár sem si boléči zob dála vöskübnoti. — Jeli te pa zdâ že nebolí ? — Nevém, ár sem ga tam nihala! Slűžkinje premémba. K. gospodíni nôva slűžkinja príde. Po dvê dnévi jo píta gospá: — Povê mi, Márika, zakâ si tí odišla z-prvêšega mesta ? — Záto, — odgovorí Márika — ár sem nê znála, ka de mi eti ešče hűše, kak mi je tam bilô. Ženitev. Jouklin mladénec je lübaven v-Sáliko i rad bi se ženo. Eden večér naprê prinesé Sáliki erkôči : — Sálika, jas tebé nateliko rad mam, ka bi si te rad za ženo vzéo. Mêsečno 5000 dinàrov dohodka mam, ka mísliš, jeli nama tô zadosta bô na živlênje ? — Sálika : meni bi zadosta bilô, ali z-koj boš pa te tí žívo ? * Ménši čestník k-ravnateli ide i prosi, da njemi dopűsti, ka bi rad punici na sprévod šo. — Rad bi šô ? ga píta ravnatel. — Rad, — odgovorí té. — Jas bi tüdi rad, erčé ravnatel i odpüstí ga. V-gostilni. Gôst k-kelnari : Zdâ so dosta ménše té porcije, kak ste je pred dvema mêsecoma dávali. Kelner : Prosim ji lepô gospod, tô se samo tak vídi. — Povékšati smo dáli gostilno i porcije se pri mêrno ménše vídijo. Štero falê príde. Skôpoga Matjáša punica je težko obetežála. Doktora njê dá pripelati. Té jo zvizitêriva i erčé : — Brezi operácie se nezvráči, kak nájhitrê de jo trbelo operêrati. Zet: Tak nega ovak pomôči ? Doktor : Povedao sem. Nega dosta vrêmena na odlášanje. Povête mi brš, jeli mo jo operêrali, ali nê? Zet: Prvle bom se interasêrao, štero príde falê, jeli operácija, ali pa pokopálišče ? Vu šoli. Vučitel píta Mórica : Gde jeste Páriš ? — Pàriš je . . . o-o-onôvzemi — muklá Móric — Páriš je — hm — hm. — Gospon vučitel se véndar šálijo z-méne ! Vučitel : Zakâ bi se šálo ? Móric : Tô pa ja neverjem, ka bi oni nê znali, gde je Páriš ? Cejla Jugoslavija zná ka Vi nevejte, da je SLATINA z rdečimi srcami na vignetaj nájmočnejša slatina po narávni ogljikovi kislini i po količini ino razlikosti mineralov, nenadkrilijvna pijača sáma za sébe zvünrédno dobra z vinom mejšana. Zahtevajte jo tüdi Vi! 65 Človek i greh. Med vsemi stvorjenji Boži je nájbole čűden človek. Nikši stvor je ne tak težko spoznati, kak človeka, njegovo znotrêšnje, düševno živlenje. Z nerazmenjem i čüdüvanjem stánemo dostakrát pred človečov dűšov, z štere zhája poštenost, pobožnost i tüdi greh. Kak more z edne vretine zhájati dobro i hűdo ?! Ár nega tak razmetoga, kí bi nigdár nê zablôdo, nega tak poštenoga, kí bi nigdár ne pregrêšo. Nega človeka (normálnoga), ki bi sto procentni angel bio, kak tüdi nega tákšega, kí bi sto procentni šatan bio. To samo zblojene pámeti, betežnoga dühá lüdjé míslijo. V vsakom človeki jeste prece z angela i z šatana, razloček je samo to, da je v ednom dosta več šatanskoga, kak dobroga, v tom drűgom pa nasprotno. Itak se pa zgodi dostakrát, da tákši, kí so pošteni bilí vedno, se samo ednok v velki greh zapletéjo, dokeč so hüdobnjácke včási v svojem oponášanji nájpoštenêši. I či glédamo, spitávamo te v vôzi bodôče hüdobnjáke, tô vídimo, da jih nájveč ne prevídi svojo hűdobnost, za nedužnoga se drží, ne prevídi svoj greh. Tô skűsimo pri tákši nájbole, šteri so nê rojeni hüdobnjácke, nego je prílična prílika, neznanost, norost, pijanost, strádanje, kakši beteg itakdale sűno v greh. Potom jestejo, šteri grehšijo záto, ár tô za „krühpriprávlanje“ držijo, z toga živéjo, to so rojeni hüdobnjácke. Dokeč prvi neprilično spelajo vö svoje delo i je hitro príme roka zemelske pravice, tečas té rojeni grêhšnicke se naprê priprávijo, dobro „vözgrüntajo“ svoje hűdo delo i dostakrát ne prídejo v rôke zemelske pravice. I či tüdi prídejo i je zapréjo, tê se ne pobogšajo, nego gda vö prídejo, dale so hüdobnjácke. Kaštiga je ne pobogša. Tê so vedno nevarni človečem! drüštvi i se proti njim z vsakšim orožjem more brániti človeče drüštvo. Po svetovnoj bojni je več hűdobnjákov, kak prvle. V bojni je dosta lűdi nevervani postanolo i nê vörvanje v Bogi je eden veliki zrok hüdobije. I žalostno je to, ka pri lűdmi nigdár ne nájdemo tak velke poštenosti, kak pa kakšo velko hűdobnost znájo včiniti. Poštenost má svojo granico, ali hűdobnost je brezkončna. Človeče živlenje je boj med poštenostjov i grehšnostjov. Hüdobnjácke so tak, kak brdinje na drêvi, kak peronospora na trsi — zapravlajo, vlečéjo živlenja moč človeštva. Či bi vsáki človek tákši bio — tovaj, nepoštenják, lüdomorec itd, te bi človečanstvi hitro konec bilo. Záto se vsáki pameten človek more bojüvati proti grehi že v svojem lastivnom srci. Vse bole, ár greh nešče vničiti samo naše zemelsko živlenje, nego i to vekivečno. Kí je robsluga greha, šatana, tisti nema mesta v drűžbi človečanstva, ešče bole pa nema mesta v králevstvi Božem. I či si premíslimo tô, da pôleg Jezušovoga včenjá je nê samo tisto greh, pôleg šteroga nás sodnija zemelska pokaštiga (tôvajstvo, lüdomorstvo itd), nego greh je i hűda reč, hűdo poželenje, lagva miseo, nevoščenost, srditost, nesmilenost, zavônost itd, te si nišče nesmi misliti : jas sem čísti, meni se nê trbêbojüvati proti grehi! Pavel ap. veli: „ . . . nega ni ednoga pravičnoga“. Nega človeka brezi vsákoga greha; 66 záto se vsi moremo boriti proti grehi i že ga v klici zadűšiti. Hüde misli, poželenja so klica greha, štera tak zrasté v stéblo i prinesé sád greha, či jo nevörvanje zgaja. Greši več — menje vsaki človek, ali hüdobnják samo tisti postáne, kí ne vörje v Bôgi, ali pa je zblojene pámeti. Te práve pámeti i v Bogi vörvajôči človek či tüdi pregrêši, düšnavêst ga itak na právo pôt pripela i ne nájde vživanje v hüdobnosti. Sram ga je pred sebov i pred Bogom, či H drűgi ne vejo za njegov greh. Te bloden i nepobožen se pa ešče hváli z svojim grehom. Tákši se nemre povrnôti, pokvarjeni ostáne i plen šatana. Tákši samo dvoje mesto má na zemli — sanatorium, či je nê zdrave pámeti i vozo, či je ovak zdrave pámeti. Oboje jé žalostno mesto, ár tam vse jeste mogoče — hrána, obleka, stan, samo düševnoga veseljá nemre biti. I či se rêši tákši hüdobnják zemelske kaštige, ešče hűša ga pa itak doségne - večno trplenje v pékli. Greh je grozen beteg, düševen beteg, šteri nevidoč od znotraj začne vö naše živlenje, záto ga vráčimo, dokeč je nê kesno. Mámo za to vrástvo — Rêč Božo, Evangelium Kristušov i mámo za to mesto — hižo Božo. I kí se ščé zvráčiti, Jezuš njemi pomága i ozdrávi. Čüo de glás Njegove milošče: „Idi, tvoja vera te je zdržála“. Ali si že bio pri tom nebeskom vráči i si že čüo Njegove trôštajôče reči ? Ka odlášaš?! Vrêmen hitro tečé i zná ti prekesno biti. Pašči se že dnes, idi k Njemi v dűhi z grehžalüvanjem i te obdrži na žítek vekivečni. JUVENTUS. SKLADIŠČE PRI POKOPALIŠČU Izposojam: Mrtvaški voz in mrtvaški oder (ravatal). Vse na razpolago po dnevi in ponoči vsako uro. Preden kupite, oglejte si brezobvezno mojo zalogo ! Prodajam: Nagrobne vence (umetne) od Din 60˙— Mrtvaške rakve, mehki les od Din 160˙— „ „ trdi les od Din 500˙— „ „ kovinaste od Din 1500— Mrtvaške prte (šlare) navadne in svilene od Din 40˙— Traki za vence v vseh barvah z napisom od Din 20˙— In vse druge mrtvaške potrebščine ! Prostor na Petanci, gde je stao Nádasdyjov grád, v šterom so obrambo najšli z Štajerskoga pregnáni ev. dühovniki. 68 Edna božična pesem. Dávno je bilô, dúga lêta so žé pretekla. Božični svétki so bilí rávno. Eden mládi človek ide vö na vráta z te voze. Vráta se za njim zapréjo i on je pá sloboden. Sloboden ! — sloboden kak ftíček — brezi strehe obri sébe, brezi ednoga krajcara vu žepki, na srêdi na cesti vu zimskom mrázi i ešče k tomi je dnes Božični večér. Štiri dúga lêta je sedo vu vozi za volo ednoga nožnoga smica, nesrečnoga bodája. Kmica je žé nastánola, gda je do edne vési prišo. Tü i tam v poedini hižaj so že posvête vužigali. Čüo je že na poti, ka te nájvékše hiže vért je preveč bogat človek i zdaj se je proti toj hiži približavao, vu tom vüpanji, ka tü dober šeft naprávi. Z té velke hiže, štere okna so proti dvorišči glédala, se je oster posvêt svetlio na dugi tá po dvorišči i na z snejgom oklàno drevje. Pazlivo je šüto vedno bliže i kak máček na tihoma je plezo gori po stubaj na trnác, gde se je vu en kot skrio za sojô, odkéc je lepô notri vido vu to razsvetleno hižo. Gospodár hiže i žena njegova sta rávno svêče vužigala na božičnom drêvi. Gda sta gotoviva bilá z tém délom i te svêče so božansko svetlost razšürjávale, je te gospodár zvonec vzeo v roke i ostro je zacingáro. Na to so se odprle edne stránske dveri i na njé notristôpi nájprvle edna mála deklička, okoli 3 lêta stara, za rokô pelana od stáre ženske i za njima cêla grupa žensek i moškov. — „Tiha nôč, svéta nôč . . .“ se dom' glasno i vesélo z vűst ti vküpzbráni, po cêlom hrámi. Tomi vönê stojéčemi je začnolo vroče gračüvati. Oh Gospodne, — tá pesem, tá stára, lêpa božična pesem, kelkokrát jo je popêvo kak máli pojeb. Njegova mati jo je vsigdár tak rada popêvala. Zdaj se je pá domá občüto okoli božičnoga drêva i nedovêdoč bliže stopi i obráz na okne glažojno pritisne, naj bole vídi i medtém na glás múvi z timi notrášnjimi to božično pesem. Gvüšno so ga na pamet vzéli, ár vse glavé so se prôti glaženim dveram obrnole. Sašeno je štéo nazáj stopiti, ali dveri se nanáglo odpréjo i te gospodár ga na tihoma za sebom potégne vu hižo. Vért je zdaj na glás goričteo z sv. Pisma te božični evangeliom i na to je pár lübeznivi rêči povedo od „lübézni našega Zveličitela, štero mí nigdár nesmimo pozábiti.“ Te prišavec je cêli svoj žítek pred sebom vido, tak globoko se je Zamislo. — „Ví, gori me zdignite“, ga obüdi z misli eden deteči glás. Ta mála deklička je stála pri njem i ga cuka za kaput. Nenádno se zglédne na dête, štero roké prôti njemi vtegüje i nevè, ka bi naj napravo. „Ví, gori me zdignite", ponovi to dête zda že prisiljávajôč. Na to jo je goriprejo vu náročje. Prijaznivo ga obiné to málo za šinjek i poželüvajôč ségne z svojimi málimi rôkicami za tov zvêzdov na božičnom drêvi, štera se je kak zlát svetila vu ti svêč svetlom tráki. Te prišavec se je strôso vu têli, bojazlivo je držo to dête vu náročaj i z ôči so njemi tople skuzé kapale. To dête je zaglednolo te skuzé. „Ne jôčte se," erčé lübeznivo. Jas Vás rada mam," i küšne toga mládoga človeka na obrázi ino ga pogládi po glávi. Te prišavec si je globoko zdehno. Vért i Vertinja, ki 69 sta do zdaj z raztálanjom božičnoga darila bilá zaposleniva, sta se nazájobrnola. Etomi se pa nanôvo vtrgne z prs te globoki zdüháv i pomali na tle püsti z kríla to mâličko, štera ga zdaj čüdüvajoč poglejüje. „Nê jokati, — mama, možák se jôče !“ — erčé to málo i samô naprávi obráz, kak da bi se jokati štelo. Mati jo je vzéla zdaj vu náročje i záčala trôštati. Žalostno je pogledno te prišavec na to dête i se je obrno prôti dveram, da bi dale šo. Roka onoga, ki ga je prvle vu hižo pripelo, ga je zdaj nazájzadržâla i njemi prijaznivo erčé gospodár : „Kama pa, drági prijátel ? Ví nemate ešče božičnoga darila i moja mála hči Vam bo rada dála nikaj.“ „Rad bi žé dale šô“, erčé ete bole k sebi, kak tomi pítajôčemi. Vért hiže ga je močno poglejüvo. „Hodte z menom vu drűgo hižo, človek, jas vídim, da Vam na srci nikaj težkoga leži, mogôče bom Vam znao pomočti“, erčé njemi lübeznívo, ga prímle za rokô i ga vu málo hižičko pela. „Povejte mi, kak bi Vam tehko pomogo ?“ — ga píta tam na 'tihoma. „Delo bi rad dôbo !“ erčé ete. „Delo, tô lehko dobíte, drági prijátel. Prinas vedno jeste delo, ali zdaj bomo Božič svetíli. Ví si vöpočinéte i te se že nájde delo za Vás tüdi", se glási Prijaznivi odgovor gospodára. „Ví, Ví mi delo dáte, gospôd. Ví me niti ne poznate. Ka pa či bi kakši tovaj ali lüdomorec bio," vdári z toga mladénca. „Drági prijátel, vu sv. Písmi je napisana zgodovina toga zgüblenoga siná," erčé ômurno te vért. „Poznate jo ?“ Ete samo z glavôv kiva. „No, té tô tüdi znáte, ka človek kí se je vu žítki ednôk potekno, se pá lehko goripomore, se lehko reší, či se ščé rešiti dati. Jas Vás ne bom več pítao, što ste Vi, meni je zadosta, ka se Ví rešiti ščéte i jas bom Vam vu tom z rade vole na pomôč. Dnes je Svéti večér, kak malo lübézni bi imeo k Gospodnomi Bogi, jas ki se rávno tál imeo z Bože lübézni, či bi nej ponűdo rokô mojemi bližnjemi, ki pomoč potrebűje". „Gospodne, Gospodne !“ zariple zdaj te mladénce i na tô se zgodí zdaj nikaj čüdnoga. Brezi ka bi kaj zatájo ovádi vérti cêlo svoje živlênje. Povedo njemi je, ka kak bi skoron lüdomorec postano za Poštüvane čtitele našega kalendára posebno opominamo na več kak 50 let poznáne i prilüblene zdravilne proizvode THIERRY-BALZAM i THIERRY-jovo CENTIFOLIJSKO MAST za rane. Natenko vidi oglase z zakonom zavarnimi znákami v našem kalendariji. — THIERRY-jovi zdravilni proizvodi (THIERRY-BALZAM i CENTIFOLIJSKA MAST) dobiva se tüdi v apotekaj, ali pazite pri küpüvanji vsikdár na zákonom zavarvane znáke, drügo pa zavrnite kak brezvredno prenarejenja. Direktne naročbe naslovite vsikdár točno . Apoteka Angela Čuvara, ADOLFA-a pl THlERRY-ja nasled. PREGRADA št. 61 (via Zagreb) Savska Banovina, Jugoslavija. 70 volo svoje velke nevoščenosti i zdaj končno vu cáglosti bi skoron tovaj postano, kak je mogo štiri leta vu vozi bidti, z šterim je svoj nesrečen stopáj niti doj nê zaslűžo. Kak ga je zdaj ta božična pesem poprijéla, da je nê mogo drűgo, kak z njimi popêvati i kak njemi je ta pesem pred očí postávila njegov dom i zgübleno blájženstvo. Ah, drági gospod, i kak se je ta mála k meni prosila, tak Prijázno obinola, bi mreti znao od sramote i nevole. Jas sem eden zgübleni človek, drági gospod, ali eto božično vöro ne pozábim vu celom mojem živlênji, štero sem pri Vas doživo. Eden rob — i to dête me je obínolo i küšnolo, me rado má. “Na glás jokajoči se je vrgo na kolena. „Drági prijátel, Bôg Vás je poslo zdaj vu mojo hižo na ete bláj-ženi Svéti večér i jas Vás za Njegovo volo primeni zdržim. Püstite tô preminjenost zdaj že i bojdite z Božov pomočjôv eden nôvi človek.“ „Drági gospod, lehko privas ostánem, nê mi potrêbno dale idti? Prôti tomi, da že vse znáte od méne, me ne splôdite, me zdržíte?" Rávno záto, ka vse znam, záto Vás ščém tü zdržati," ogovorí dobrotívno te gospôd. „Oh hvála Vam, hvála Vam !“ Samo telko je znao praviti od pune blájženosti, na več je že nê bio mogoči. Gda se je malo nazáj vküper spôbro, sta obá nazáj šla vu to božično hižo. Sledi ga je vért k kertêsi napôto, kí se je poskrbo za njega. Vu kertêsovoj hižici je eden mládi človek kléčo pred postelov z skuznatnimi očmi jočič vu blájženstvi, i molo je, obprvim od dúgi-dúgi lêt mao. Občűto je, ka te smileni Bog njemi je rêšo njegovo dűšo po toj blájženoj božičnoj pesmi i pun z zahválnostjov je popêvo pred sébe ponovno tô pesem : „Tiha nôč, svéta nôč . . . !“ krüšne peči, tablice za šparhete v vsakšoj fárbi. Bele ploščice za ob-laganje zidov (v kuhinji i kopálnicaj), vözgorene železne peči na novo vözdela vse iz prvovrstnega materijala. Opominam na to, da sem po dvajseti letaj izküšnje po vseh velikih mestaj (varašaj) vösprobo materijál, zavolo šteroga tüdi Vi dobite dobro i fál péč. Delam peči v vsákoj fárbi i direktno iz Češkoga materijala, da naj naš Človik má za svoje pejneze dobro i fál péč. Vse to dobite pri JOSIP LOPERT strokovno izučeni pečarski mojster MARTJANCI št. 74. 71 Od Biblie, ali si Svétoga písma razšürjávanja. „Angliško Biblinsko drűštvo“ že od več 133 lêt mao, vu cêloga svêta národov više 918 jezikaj približno lêtno 10 miilio falátov svétoga písma, ali si bibliöv, širí med. poganskimi národmi, šteri ešče nepoznajo Jezušovoga návuka i tüdi med tâkšimi krščanmi, šteri krščanje bodôči, nesmijo svétoga písma čteti i tak razšürjáva Jezuša zveličitelni návuk. — Ne samo edno példo mámo na to, ka se je to delo od začetka mao z-velkov težkôčov odprávlalo i ešče i dnesdén se tak odprávla. — Nê samo divji, neosnovleni poganski lüdjé se z-nevüpaznostjov nastran ogíblejo missionàriušov, kí je na krščansko vero včíjo i gda že čteti znájo, njim svéto písmo, to práve vretino Kristušovoga návuka, svéto knigo darűjejo; nego ešče že vu krščanstvi živoči národje jo za nevarno i ödürno držíjo, kak je tô pokojni Južina missioner pripovedávao, kí je kak zavüpnik Biblinskoga Drüštva v-Jugoslávije držávi razšürjávao té svéte knige, je nê samo ednôk med smrtnov nevarnostjov pobegnoti mogao z-edne i drűge vési, naj od gori razdrastšeni i zburkani stančarov fanatizmi na porob nespádne. Dobro dávno je bilô, kak nam to vu spômenki obdržàna pripovêst právi, po kak čűdnoj pôti je prišla biblia v-ništerni orságov stančarom v-rôke. V-Španjolskom orsági, šteri je, kak se tô nê samo právi, nego vu istini je sploh katholičanskoga vadlüvánja . . . Eden missionáriuš je prišao v edno vés biblio razšürjá- vat, stančarje so nê znali, ka za stvár je tô, interesêrali so se od njé. Kak je to tam se držéči baràt (redovnik) zvedo, ka med lüdmi svéto Biblio odávajo, razdrasto se je nad tém grêšnim (?) delom, gori je zburkao cêlo vés, ka praj Antikristuš hodi med lüdstvom, skvarjűje düše, — što to nevarno knigo kűpi, naveke si v-pekla ogen pogrozi dűšo, naj neküpűjejo té grêhšne knige, Antikristuša naj vö zvési stirajo. Lüdjé so uprav tak činíli, palice so Popadnoli i missionáriuša so vö z-vési stirali, kí je komaj vujšao gvüšnoj smrti. Med bêžanjem je edne knige zgűbo, štere so rávno pred vési máloga tržca bôtov v-blati ležale. Kak je to tržec zagledno, gori je Vzéo i v bôto nesao. Kuste so bilé, dosta papérov so mele i tak je je na tô nücao, ka je vsigdár eden-eden líst žnjí včesno i ménšo portêko : prpeo, sô, cuker, kün i. t. n. v-njéga zasűkao i tá dávao küpcom. — Knige je tak vrêdno bilô gori vzéti, hasek je meo žnjí. Na drűgo je ji tak nê nücao i tüdi je nê márao, ka je v-njé zaškrbetano. Kníg listôvje so tak po vremeni vse med stančare raznešeni. — Ti edni so začali čteti i kak so se njim dopadnole v-njé napísana čtenjá, eden tomi drűgomi, prijátelom, rodbini, znancom so pokázali. Cela vés se je navdüšávala od lêpoga čtenjá svétoga písma. Od Kristušovoga rodstva, od njegovoga žítka, včenjá, čűd, od smrti, od gori stanenja i v-nébo zastoplênja, kak so tô po sebni lístovje pred njé pokázali i štere so nê tá zlűčali, nego so je 72 obarvali, te edne k-tim drűgim postavili, z-šteroga so se od svoje krščanske vere dosta-dosta návčili, od štere so do tega mao nika nê znali. Nôvi svêt se je postavo pred njé z tej posebni strtk listôv. Vu knigi ešče bodôči listôvje so dosta odkrili pred njimi, štere so nepretrgnjeno vidili vu njí spisano. Med sebom so si zvolili, ka nazáj pozovéjo onoga missionáriuša, da njim znôva prinesé na odajo tô svéto biblio. Po vrêmeni je missionàriuš znôva prinesao svéto písmi i z-kak velikov navdüševnostjov so hítili si spraviti tô vekivečnoga žítka knigo. Zdâ so več nê bantüvali odávca biblie, ne- go baráta so napadnoli i na smrt spalicivali, kí je je nateliko zblôdo i zapelao, kak indašnje židove písmo znanci i farizeuške, kí so z-ednim grlom kríčali na Jezuša: Rázpi ga! Rázpi ga! Z-vezdášnje hištôrie vídimo, kak si je nigdašnje vere slepost španjolskoga národa zadomeščanje správila nad onimi zapelávci, kí so je teliko stotin vu dühovnoj kmici držali i nê so njim dopűstili Biblije posvêta vužgáti. Dnesdén se že od leta do leta i nájbole vu vezdášnjem vrêmena boji, kak nam je to znáno, v-Španjolskom orsági nájveč biblij odá ! F. J. Nemam robca. Nôta: Zsindelyezik a kaszárnva tetejét. Nemam rôbca, dáj mi luba ednoga, Na sredino rozmaring zašij v-njega : V-štiri küklé pa notri moje imé, Naj znájo, ka rad mam, lübim jas tebé! Nemam robca, lehko bi mi ga dála, Vu sredíno rozmaring not’ zašila. V-štiri küklé pa notri moje imé: Naj vsi znájo, rad mam, lűbim jas tebé! Sívo ibojno sem vu lôgi brála, Moje srdcé sem níndri tam nihála, Vrli junák, dáj mi nazáj mo’ srdcé, Či ga nedáš, v-mémbo odpelam tebé ! F. J. Ne zdvojüj v nesreči ! So dnévi, v šterih ne uspeva niti eden poseo ali pa kšeft. Püščajo se sestanki, prilike, posli, nikaj ne ide od rouk i človek začne zdvojüvati. Ali praktični lüdjé za srečo znájo, da se,nesrečni dnévi bogato nadomestijo z tistimi, šterim vse glatko ide za rokouv. Či človik trpi na prebávlanji hráne, na pomenkanji apetita, na slabosti, žgaravici, nadütosti, vömetanji itd., teda more biti zagvüšeni, da je pozábo naroučiti THIERRY-jov BALZAM, brez šteroga ne bi smela biti ni edna hiša, i šteri sploj Zagvüšno v zgoraj imenüvanih slučájaj pomága. Natenci od toga v oglàsi našega kalendarija. — Naroučite tou narávnost od: Apoteke „Angela Čuvára“ Adolf-a pl. THIERRY-ja nasl. PREGRADA št. 61 (via Zagreb) Savska Banovina, Jugoslavija. 1 karton z 6 glážkami 60 — Din., 1 vel. specijálni glaž 55 — Din z pakivanjom i poštninov vréd. 73 Zláto. Gléj, kak velki falat zláta! Máli lűdi trűdov správa, Žerjàv líšč se svêti žnjega, Kak edna žaréča glavnja. Vbôgi derárov trűd’ znoja Líšč se žarí, vídi žnjega. Napô nági lűdi trűdov, Slečeni, znojni, derárov Se rodí zláto, — drűgomi — Težáki pa, kí se trüdí — Se vrže niki máli dár, Za težki trűd — milodinár. Za pestiš ino mrlino Što bi več plačüvao ino Dao — i národ skvarjüvao, Pa tak na ftraglívost büdio! Tej norci tak nej delali, Či bi krűh i jesti meli. I kak je zláto potrêbno, Náimre onim, kí tak májó. — Pênez je mágneš, — on vlečé, Gde več jeste, tá se nesé: Vsáka zláta štanga, prâh, smét, Gdešté se nahája povséd. Indri neostáne nika, — Gléj bár ona zláta šinja: Kak se leščí, kak se žarí, Žnjé se človeči znoj cedí, Kí se tam spodi, pod bregmí Za njé teško dela, skrbi. Gléj, kak velki falat zláta! Vbôgi lűdi trűdov správa. — Tam je pík, klepáč, primi ga, — Tüdi bíj, kúči, na njega: Tak zíde zláto, kaj tebi, — Kaj drűgim, — kaj tüdi meni! F. J. Najcenejše Z pismeno garancijo. Priznana prvorazredna urarska delavnica in velika zaloga vsakovrstnih ur zlatnin, srebrnin in optičnih predmetov (očal) urar, draguljar, optik M. SOBOTA, Aleksandrova 25. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela od najenostavnejših do najkomplikacijskih. — Specialist v popravilu Angleških, amerikanskih cronometera kakor tudi garantiram za vse originalne komade, katere zamenjam za Glashütte, Schaffhausen, Zenith, Omega, Doxa in za njihovo točno regulacijo na sekundo. Vse točno izregurirano z dolgoletno pismeno garancijo. 74 Skrovno človeče okostje (čontna podoba). Občno je znáno, náimre pri oni starišaj, kí svoje siní vu víši šoláj, vu veliki varašaj šolárivajo, ka to vnogo pênez košta, náimre pri tákši dijákaj, šteri so nika malo razvűzdani, štere starišje nemrejo i tüdi nevêjo opazüvati, ár so njim od malomalűj mao vsigdár vse povoli činíli i cártali je. — Tákši bogme zdâ, gda so od starišov daleč, na slobodno püstšeni, oblosűno vžívajo svetske, nájvečkrát škodlíve násladnosti; nemilűjejo starišov veliki áldovov, štere nájvečkrát k-prémočnosti primêrno, z-teškim : znojom, više mere prinášajo za njé. Tákši sinôvje z-lehkašije sami radi podú-žajo včenjá svojega vrêmen i tak veliko vrednost potrošijo, ka bi žnjé, či domá pri starišaj bili, brezi skrbi léhko pošteno živeli i z-istinom neodvišeni gospôdje bilí vu pörgarskom stáni, kak pa zdâ, da so v-tak zváni vu gospodski stan postávleni. Na tô gledôč prečtimo niže spísane istinske pripovêsti hištôrijo, z-štere se vídi, na koj vse netrošijo níki razvűzdani veliki dijaki, pôleg visiki šolski potrebčin na višesnji, nepotrebni náslàdnost vžívanje dosta več pênez, kak je pa na včenjé z-istinom potrêbno. N. N. prémočnoga kmeta sin, po cácavnom »Naš máli" je spuno 4 razréde osnovne šôle z „odličnim“ uspehom (bogati Sinovje so navékše vsi odlíčni ?). V dvanájstom leti je, v gimnázijo ga dáva, sta si stariša pogúčala. Za gospoda ga dáva vö navčiti. Žív deček je, — že dobra zná labdo brsati, na biciklini se voziti, po drevji pleziti, to je pri telovádbi tak trnok potrêbno, roké si rad nazáj za ledevjé vkríž dêva, nastôp oglédnoga má — dober gospod bode žnjega. Jeli bár, tak de mati! Či N. N. kuma doktora, N. N. fiškáliša, kí je prôti nama máli kmet i več decé má; tam ov popa; N. N. sakašica pisáča; R. I. žalár školnika, kí se je z-drűgi miloščine návčo vö, siní májó, zakâ bi se midva dalá bole ponižati i doli po-glédnoti ? Sprejémni izpit na príšestno leto te pa te bode, — odlíčno spričevalo má, nalehci ga gori vzemejo. — „Naš máli“ je tak na sprejémni izpit pelani, bár se je nê skázao za odlíčnoga, ali záto so ga gori vzéli, nika malo se je, môto, ka je nê čüdo pred nepoznanimi velikimi gospôdmi, proffesormi je malo sramežlívi bio. Lékno se je, ali izpit je záto zdeiao; vu začétki šolskoga leta je v-prvi razréd notri spísani. — Nížje razréde je, kak-tak z-ednoga i drűgoga ponávlanjem, z-popravnimi izpiti i z-dobrimi pajdášami, kí so ga z-šeptanjem verno podpérali, naloge njemi réditi pomágali. (Bogati dijàki si nalehci správijo dobre prijátele, kí ga naprê tískajo). Z-privàtnim inštruêranjem spuno i málo maturo zdelao. (Slabi 75 dijáki se radi z-tém zagovarjajo i krepijo, ka je nê právi dijak, šteri nikelikokrát nebukne, samo li, kí se víše mere gűli, híti naprê). „Naš máli“ je že poreden dečko zrásao: gospodíč so ga zváli domá. Tákši fulki, (naimre ti prémočni) že začajo gospodstvo špilati: višji šolci so, cigaretline záčâjo kaditi, profesorje, ménši dijáki je víčejo, skrivoma v-prepovêdna mêsta: v-kavárne, v-mozije i. t. v. probajo hoditi, k-šteromi nê trbé taléntoma, tém več prémočnosti, ka starišov žebke od leta do leta bole občűtijo i težkê vö zošvicajo. Starišje so že v-njem, ali z-tém se potišâvajo: ka či se povišâva včenjé, tüdi več košta. Velika nesreča je doségnola familijo, našega dijáka oča so mrli, vrêdnost je že zadosta obremenjena, ka bode zda že z-gospodíčom ? Mati nebode ladala dale. Nazâ stôpiti de špot. Tak ni gospod, ni kmet nebode, tém menje delavec. Na srečo je tetica, materé sestra, štera je vdovica i premočna, brez decé ženska bíla i do têga mao je tüdi z-pristrannimi stroški pomágala „Našega máloga“, zdâ že „Velkoga" kvariti vu dühovni i jàkostni prestopki. — Tetica je vzéla na sébe spunjavati njega delovanj stroške. — Veliko maturo je tüdi zdelao. — Ka bode nadale? Kama de šô zda že daleč od dômi, z-Murske gimnazije? — Kakše pozvánje si zeberé ? V-Ljubljano na doktorstva univerzo se je dao notri spísati. Tetica Pokopališče v Tišini okolik cerkve, gde počivajo zemelski ostanki vnôgi petanski dühovnikov borcev za časa prôtireformácije. 76 je jáko rédna i morálnoga znášanja ženska bíla, večkrát, bár nê nagôsti ga je gori poiskala. Naš doktorski priprávnik si je v Ljubljani k-svojemi stáni nepotrêbno, z-dvê híž posebno stanovanje Vzéo gori i kak to velki gospodski bogati Sinovje činijo, je po gospodskom živo i z-ništernimi lêtmi se od ti drügi duže pripravlao k-svojemi včenjê. Tak je mislo: “Pomali idi, dale prideš!“ Zišlo njemi je, z-dvê vretin so njemi tekli dohodki! Tam ga je tetica večkrát poglédnola, tak da je naprê nigdár nê znao, gda ga z-svojim obiskom posreči. Edno gojdno čüje po dveraj klonckanje i tetice glás. — Joško, odpri gori dveri ! Joško je dugo ne odpro gori dvér i tetici se je tak čülo, da bi si tam notri z-kim zgučávao ! Tetica je jako sigurna bíla vu jákostni, morálni dugovánjaj ; ka je uprav v-rédi bilô. Joško je gori odpro dveri, tetica je notri stôpila, rokô njé je küšno i odpüščenje je proso, ka je jo tak dugo nihao čakati, ár je prvle več féle doktorski razprávlanja, škéri i predmetov šteo vkraj sklásti, štere či bi je tetica vidili, bi se njim pregrstnolo : vsáke féle doj zrêzane roké, nogé, vühé itv. — Jaj, niti negúči, ár de mi preci težko. (Kak pazlívi dečko je té Joško, si tetica mísli.) — Ali, tak da bi se mi nikše zgučávanje čülo vö z-hiže ? — Tak je tetica ! Naglás sem se včio, ár se priprávlam k-rigoruzumi (k-izpiti). (Kak vrli i paščlívi dečko je té Jožko, si misli tetica.) Tetica je vse okôli spoglédnola po hiži, kak že tô tetice, vűne šegô májo, doli je zdêvala na sto i na pamlag začek, sunčevnico i večféle sebom prinešene brbraje, drovníje. Naednok v-pamet vzeme v-kôti pri omari nikšo človeka visiko podobo z-bêlim prtom doli pokrito. — Nini! — Ka je pa êno ? — pokázavša z-dúgov sunčevnicov. — Tô tam je — edno jáko lêpo človeče okostje, — lehko je ščéjo drága tetica poglédnoti ? — Ka? — Človeče okostje? — Doj je neokrij ! — Ar mo včasi vkraj od stráha! — Svéti Bog! Zakâ si mi nê povedao prvle? — Okostje Dobro prebéranje ! Vsákí, ki zná dobro trošiti svoje pejneze, se ne odlouči, da küpi ka koli, i poleg toga ne gléda na kakovost cene i vrejdnost blága, to pomeni po svojoj düšnoj vesti izebrati i küpiti. Ali jeste preveč malo stvári, štere je lehko brez vsakše neprilike izébrati i küpiti, štera bi naj svojemi nameni povsem odgovárjala Med té spáda povsédik poznána i oblüblena THÍERRY-jova CENTIFOLIJSKA MAST za rane, poznána kak izvrstno sredstvo pri friških i obstaranih, kak i pri ognojenih ranaj i mozolaj. Tá mást oblažüje bolečine, i zavolo svojega globokoga delovánja pod koužov dobro izčisti i razküži rane. Naténci od toga v oglási našega kalendarija. Naroučite tou narávnost od: Apoteke „Angela Čuvára“ ADOLF-a pl. THIERRY-ja nasled. PREGRADA št. 61. (via Zagreb), Savska Banovina, Jugoslavija. 2 sküpno z pakivanjom i poštninov: 28.— Din, 4 lončici 48.— Din. 77 máš v-hiži. — Nebi stôpila notri, Jujj! ešče de se mi v-noči od njega senjalo! — Bár nebi šla esi!... Ta dobra tetica je popádnola sunčevnico, začko, vküp je spolovila svoj drobiš ino je hitila z-té grozne hiže. Jožko njê je zaman razkládao, ka je to znanstva naprava, on to potrebűje pri včenjê ; tákše vsáki doktor má. — Na štero je tetica poménšajôč povêdala, ka je tô bogme grda meštrija, ona bogme za ves svêt, za cêlo Ljubljano ne bi bila doktorca. Joško je za gvüšen čas skončao kurzuš, doli je djao egzájmen. — Kak je v-rôke dôbo diplomo, najprvle je k-tetici hito notri pokázati pravico i zahvaliti njê dobroto, ka ga je podpérala i med zgovárjanjem je jo pôzvao, naj ga kak nájhitrê poglédne vu Ljubljani, gde namêni svoj praksiš nadaljavati. — Jeli ešče itak tam máš ono podobo? — ga pita tetica. — Ze je nemam, odposlao sem jo. — Zaká ? — Dosta me je koštala. Tetica ga je ômurno glédala, nê je zarazmila dela. — „Dosta te je koštala?“ — Podoba? — Uprav i ka trbé ednoj tákšoj podobi ? — Najprvle dosta svilne oblêke je potrebüvala. — Tetica je ešče itak nê zarazmila toga dela i z-edne ômutnosti je v-to drűgo spàdnola. — Svilni gvant njê je trbelo. — Nê sem jo folgao z-sladolédom. — Kakda? Vê si pa ti meni tô pravo, ka tam pod prtom edno okostje jeste. — Vê je tak tô bilo, tetica; samo ka tákše okostje, na šterom tüdi mesô jeste i štero zobam tüdi velki hasek vzeme. —- Oh ti ničestni fulko! Joško se je zmehao. — Zdâ se je že lehko smehao, ár je diplomo že v-žebki meo. — Tetica je zdâ že prerazmila, zaká je njé sestránec teliko lêpi pênez nücao na včenjé, k-šteromi je tak dúgi čas nê mogao pridti, geto so njegovi vrstniki z-več letmi prvle k cili prišli. F. j. Manufakturna veletrgovina Prodaja samo na veliko Kolodvorska ul. št. 1. Telefon št. 49. 78 Národne popêvke. Vküp spravo FLISÁR JÁNOŠ vp. vuč. za spêvajôčo mladézen. Nôta: Nincsen nekem nagyobb ellenségem. Naša mujca se ščé oženiti, Sôsidov mačàk si jo ščé vzéti. Mála mujca, neidi tí k-môži, Što de preprávlao miši pri hiži ? (Mála mujca neidi tí k-môži, Što pripela lubo mojga esi?) Naša küsa se ščé oženiti, Sôsedov rinko si jo ščé vzéti. Drága psica neidi tí k-môži, Što obiaja tühinca pri hiži? (Drága psica neidi tí k-môži Što de lajao, či moj príde esi)! NA KRČMENOM DVORIŠČI PLES. Igrajo, vrêlo pléšejo Na krčmenom dvorišči. „Idi moj sin, junák si že : Vzemi tál na plesišči! Po betyárskom, na plesišči! Za hrbtom stári báb v-kôti Gléda junák nemílo: „Jaj mama, nikak nevűpam Plésàt zvati deklino, Nevűpam niti edno.“ Krstna čí, moja dobra čí, Tebé prosim moj golôb: „Pomilűj ga, siromáka, Plésat ga pelaj ednôk, Plésat pelaj moj golôb.“ Trninovi ôč deklina Se malo zaobrné, V-nebatrivnoga junáka V-srdcé lübézen vlejé Lübézni plamén vužgé! Kiškereki lêpa Julča Zdâ že pá drűgi pár má, Šegav junák pred njô stáne: „Hej, Julča teremburá! Vrêlo pléšeta obá! . ..“ Z-nevolákom ideš na ples! . . . Jaj bô vama! ... Jaj meni! . . . Nôti konec: što bi mislo, Ka more čarno oko, Kí se zagléda vu njô ! . . . Bandi, Jožko je raztirao Vesélo plésajôče . . . „Jaj, strahšen jaj! te hűdi je V-ples napelao junáke, V-ples zapelao junáke!“ Nôta: Ég a kunyhó. Hej! luba (lubi) preveč te lűbim, Gda tve’ čarne očí vídim, Têlo lépo, ščapináto, Rávno, kak moje ednáko. - — Teremtette, dűša moja, Kak rôža, so líca tvoja! — Jaj, neglédaj me v očí, Ár me sramota doj vmorí! 79 Nôta: Zsindelyezik a kaszárnya tetejét. Sêjao sem ibojno, nê je vőzíšla, Sposlao sem glás lubi, nê je vöprišla, Ali včákam se tákšega vrêmena, Rada príde vő ona na glás mojga. Erdéči je moj bíčnjek i nê žúti, Na sredíni dvê numeri vrêzani, Jas sem vrezao na njega té numere, Sküšűjem mo’ lube líce erdéče. Či si se me navolila lűbiti, Slobodno ti je drűgoga ziskati. Naj tebi dá Bôg jakšega od méne, Komi si traktálivala kűline. Nôta: Nincs édesebb, mint a méz, mint a méz. Nega slajše liki méd, liki méd, Što, ka lűbi, vrže tá on pogléd, E’nga dečka rada mam, rada mam : Njega lűbim i glédam i glédam. On se nezglédne na mé, on na mé, Tak míslim, ka nema rad on mené. Poj k-meni, či me rad máš, rad máš, Či me nemaš, idi marš, idi marš! VEČER JE ŽE. Večér je že, késen večér že tam vu vési, Veselíjo se dekline semtá po vési ; Ali či jas med njé stánem Ino popêvati začnem Ono nôto, štera právi: Heja, huja, haj ! Večér je že, késen večér že tam vu vési, Nevidi se posvêt ni vu ednom okénci. Z-e’nga oblôka se svéti Moje rože pogléd oči, Tá me čáka vu nároče, vu vsákoj noči. Nota: Ég a kunyhó. Kuča gorí, slama praščí, Junâk lubi v-kríli drží; Dokeč to edno obimle, To drűgo vrêlo küšűje. Hej Katica, hej Márica Vrni se k-meni, lübica: Naj te stísnem k-svojmi srdci Ino sküšűjem po líci ! 80 Nôta: Ég a kunyhó. Nemam žené, a meo bom jo, Pripelam si jo na zimô ; Lêpe punčike njé kűpim Stôkrát küšnem, z-srdca lűbim. Kűpim njê punčike žute, Na peté vôške, visike ; Svêtili do se, leščíli, Rôža boš, mo’ ženíčka tí! Nôta: Száraz ágon vadgerlice turbékol. Ide oblák od záhoda prôt’ zhodi, Jel’ me máš ešče v-pámeti, moj lubi? Nigdár ti več jas vu pamet neprídem, Drűgo deklino máš že v-srdci svojem Oh, či bi te jaz mogla pozábiti, Zvön tébe drüg’a dečka lűbiti, Ah, nikak te nemorem pozábiti Ino zvön tébe drüg’a polűbiti. Naročte si i podperajte „Düševni List“! M E T J E, OBRTNIKI, TRGOVCI IN DELAVCl nalagajo svoje peneze samo pri MEČKOJ POSOJILNICI r. z. z n. z. v Murski Soboti Cerkvena cesta št. 5. V lastnoj hiši prek od birovije. __________ Telefon št. 62. Ček. rač. št. 15.229 __________________ KMETJE, ta gasa je Vaša, zato se je poslüžüjte i jo tüdi priporočajte drügim. Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hranilne knjižice i na tekoči račun ino je obrestüje najboljše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek osem milijonov dinarov (8,000.000 Din). Za té vloge je dobroga stánja polek lastne hiše do 65,000.000 Din. Letni promet je znašao v preminočem leti 1937-tom Din 20,000.000 ali z rečjov povedano: dvajsti milijon dinárov. NOVE V L O G E SE VSAKI ČAS IZPLAČAJO. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo i tüdi v tekočem računi. Posojila davle po nisikoj obrestnoj meri. Rentni davek od intereša za hranilne vloge plača posojilnica sama iz svojega. Kmetje, obrtniki, delavci i trgovci ne smete se spozabiti z té gase, štera v stiski podpéra naše lüdstvo. Pridite v svoj dom, gde te poslüženi po svojoj voli ! 81 Krátka hištorija Perth Amboyske vogrske-slovenske evang. gmajne. Z právov amerikanskov bistrôčov je nastánola, organizêrala se i zozídala si cérkev ino farof Perth Amboyska vogrska-slovenska evangeličanska gmâna v Zdrüženi držélaj. Prve dühovne slűžbe je 1908 l. záčao tü držati Németh Károly, zdaj senior v Lébenji. Za njim dühovnik v New Brunswicki, dr. Stiegler Er- Smodiš Štefana dühovnika zaslüženost glási tüdi farof i rázlične nástave vu gmâni, kakti altársko drüštvo, Luther Liga, skautsko drüštvo, nedelska šôla . . . Ete dühovnik je 12 lêt delao neobtrüdjeno v toj fari; naše časopíse, kakti ete Kalendari i Düševni List vrêlo razširjávao med svojimi Slov. verníkmi. 1936 Vogrska-slovenska evang. cérkev v Perth Amboyi. nő že z velikov lübéznostjov hiti organizêrati ese priseljene naše veredománje. Gda pa Dr. Stiegler v bethlehemsko faro odíde, za njim Szabó Šándor vezdášnji dühovnik v New Brunswicki nadaljáva delo v Perth Amboyi i organizacijo ete nôve fare dokonča. 1924-ga leta si fara zeberé za prvoga rédnoga svojega dühovnika Szmodiš Štefana, našega prêkmurskoga rojáka. Kűpi funduš, na šterom se naj zozída cérkev i farof. Po nepomenkanoj vrêlosti dühovnika i verníkov, je nova cérkev 1927 decembra 26-ga že posvetšena, na veliko radost gmâne. leta novembra meseca je odíšao od etec v New York. Fara si je za nôvoga dühovnika zèbrála Szathmáry Gyulo. Preminôče leto je posvetíla svoj 20 lêtni obstoj. Ob toj priliki je tüdi vözdrukani ilustrirani (kêpešni) spominski-album, z šteroga so vzéti naši podátki. Med fárnimi prešbiteri eta slovenska iména čtémo: Hašay Šándor kurátor, Kuzma Jánoš pêneznik, Nemec Jánoš, Kuzma Štefan, Császár Franc, Kardoš Ivan, Lajnšček Lajoš, Gomboc Jânoš, Kološa Károly, Kološa Jóžef (mro). Altársko (žensko) drüštvo se je 1923 leta v Adventi nastavilo. Prve 82 čestnice so bilé: Kuzma Jánošova, večna častna predsedníca; Nemec Jóžefova, predsednica; Proszics Adamova, predsednica; Hašay Šándorova, pêneznica (tűdi vezdaj); Gombóc Jánošova, tájnica. Rédno mêsečno sejo má vsákí mêsec prvo nedelo po Božoj slűžbi. dalô fari; Smodiš Štefan dühovnika je z reverendov obdarüvalo; vsákoj v špitáli ležéčoj ženski korine pošle. Vidivši eto navdüšeno málo gmâno, nezvolno se nam tüdi rečí žoltárskoga spêvnika vsilijo na vűsta : „Zmožna dela je činio Gospôd“. Altar.vogrske-slovenske evang. cérkve v Perth Amboyi. Eto drüštvo je v 15 letaj nasledüjôče podpéralo gmâno : kompletni altár i predganco je dalô napraviti; na altár prestrête, kêp, razpetjé je küpilo ; krstni kamen je spravilo ; zmálati je dalô cérkev; spravilo je posvečnjeke, skrbí za svêče i korine na altár; posojilo je Fara má ešče 8000 dolárov dugá. Ali Bog milošče žnjov bode i Njegova rêč od dnéva do dnéva trôštajôč jo pozdrávla : „Ne boj se máli šereg ... kí se vu Bôgi vűpajo, oni môč nepomenka!“ — L. — Dobro hišno sredstvo je več vredno, kak jezero dobrih tanáčov! Hišni fluid „Biljna rosa“, proizvod 100-letne apoteke GEBAUER-Bač, zaistino je najbolše i nájbole vösprobano domáče sredstvo za vse i za vsakoga! Zavolo toga Prečtite v vašem lastnom interesi celo stran oglas té stáre i poznàne apoteke v tom kalendariji i zaprosite brezpogojno máli posküsni glážek hišnoga fluida „Biljna rosa“štera se pošle povsem brezpláčno. Potrebno je samo z dopisnicov jo zaprositi. 83 Da bi jezero jezíkov meo . . . Nôta: Kí se vu víšnjem Bôgi vűpa. Da bi jezero jezikov meo Na hválodávanje Bôga! Tak bi zevsêmi spêvati ščeo — Z globočíne mojga srdca — Hválne pesmi od onoga, Ka mi je Bog dao dobroga. Oh, da bi ma pesem rümíla Do tistec, gde sunce stojí! Da bi ma krv vrejlo šümíla, Dokeč po žilaj skôz cürí! Ah, da bi dönk vsákí odűh Bio edna lêpa hvála tü ! Ti zeléno lístje vu logáj, Gíbli i zíbli se z menov! Tí gingava tráva na poláj, I ví lêpe rôžice vrtov, Zvišávajte Božo díko, I Njega imé veliko! Hvála ti bojdi Bôg i Oča Za dűšo, têlo i blágo, Hvála ti bojdi, oh Milošča, Za vse, ka od Tèbe mámo! I ka si nam Tí v tom žítki Zrendelüvao tü k povžítki. Bojdi hvalen, veren Jezuš moj, Za smileno Srdce Tvoje, Kaj si Tí naš Pomočnik i Voj, Kaj po mokaj smrti Tvoje Si nás tű slobodne včino, J ž lübéznostjov obino. Hvála, díka bojdi i Tebi Oh drági Svéti Dűh Boži, Za trôšta Tvojga návuk lêpi, Šteri nás pela k Jezuši. Ka dobra eti činímo, Vse svétomi Dühi hválimo. Što nás napuni z dármi žítka? Jeli si nê Tí, dober Bôg? Što nás obarje od hűdoga? Tí, Tí oh šeregôv Gospôd! Tí máš za naše grešênje Nezgovorno potrplênje. Vêm sem jas v cêlom mojem žítki Že telikokrat občűto, Kaj si Tí mené v mokaj britki Vsigdár i povséd potrôšta, I moje nájvékše bremen Si mi dolivzéo, Bôg veren. Kak bi nê tak z punov radostjov Jas Tebé zdaj z srdca hválo? Kak bi nê z tihov trplívostjov Tebi se v nevôli molo ? Či bi se néba podrla, Žalost bi mené nê vtrla. Od dobrotivnosti Tvoje bom Spêvao, dokeč eti živém; Tebi bom áldüvao z radostjom, Dokeč tü vö ne preminém; Gda mi pa jezik zanejmi, Te bom Ti spêvao z dühávmi. Oh prími Ti to vbôgo hválo, Míli Oča moj v milošči! V nébi de mi ednok bogše šlo Či bom tam med Tvojimi svétci: Teda bom Ti jas z angelmi Spejvao i z odíčenimi. Luthár Pavel vučitel. 84 Krščansko hižtvo i krščanski držinski žítek. Hári Lipót ev. dühovnik. Bôg nikoga vö ne vtrgne z etoga svêta. Jezuša je záto dao na Golgoto, naj bi s svojim odküpitelstvom nôvo srcé í nôvo dűšo dao Njega nasledüvajôčemi človeki. Z tov novov dűšov moremo zidati bože králevstvo v cêlom i v vsákom svojem zemelskom pozvánji. Od Bogá dobleno zemeisko pozvánje je tüdi krščansko hižtvo. Našega gospodnoga Bogá rečí oznanijo hižtva cil: „Nê je dobro človeki samomi biti, spravim njemi pomočnico, k njemi spodobno. (I. Moz. 2. 18.) Sam Jezuš je tüdi tál Vzéo na gostüvanji v Kani. S svojov navzôčnostjov je tüdi On potrdo hižtva boži začétek. Z toga pa prihaja, da kak krščanski človek vsáko pitanje, tak tüdi to po božoj voli i tanáči more razložiti. Po priložnosti, po pámeti i po drűgi človeči nastajaj i ne po božoj voli sklenjena hižtva ne slüžijo božega králestva i záto tüdi ne morejo biti blájžena. Ižákovo hižtvo nam to právi, da Bôg svojega moléčega slugo poslűne i dá njemi po Njegovoj voli vöodebráno dobro tüvárišico. Bôg tüdi dnesdén to i tak činí z tistov svojov decov, štera je podložna Njemi. ,,I kakoli bodete prosili v iméni mojem, to včinim, naj se díči Oča v Sini. Če bodete kâ prosili v iméni mojem, jas včinim.“ (Jan. 14. 13 —14.) Brezi Bogá nikaj nemremo včiniti, kak Peter apoštol právi: „Vso Vašo skrb na njega vržte, ár on skrb má na vás.“ (I. Pet. 5. 7.) Tüdi v pítanji hižtva nemremo nikaj dobroga i srečnoga včiniti brezi Bogá. Krščanski človek z čistov düšnovêstjov samo te lêko sklene krščanski hižni zákon, či je to pítanje prle pred Bogá odneso i dobo je od Njega na tô primeren od-govpr. Z toga se jasno vídi, da blájženi hižni zákon samo tisti lüdjé lêko skenejo, ki lűbijo božo rêč, Jezuša nasledüjejo, ki se med sebom düševno i versko vjedinijo. Právi hižni stáliš med možom i ženov je tákši, kak Jezušov stáliš s svojov decov. Jezušova zarôčnica je cérkev. Njegove cérkvi práve kotrige so oni, štere je On s svojov krvjôv odküpo. Jezušova odküplena deca vso svojo radost i žalost pred svojega Gospôda neséjo. Oni se z verov, z vüpanjom obrnéjo i približajo k Jezuši v vsakom svojem zemelskom pítanji. I On njihovo bremen, njihove grêhe na sébe vzeme i pelajôči jih po težki potáj, pomore njim da se na novo porodijo, da se povrnéjo i z nezgovornov blájženostjov napuni njihova srca. Tüdi tak je to v žitki zarôčencov i v žitki hižni zákoncov. Ár oni morejo znati eden-drügoga vsáko mišlênje, vsáko Skrivnost i pomágati morejo nositi eden-drűgoga bremen i težkôče. Té veren zákonski tüváriš tüdi svojega nevernoga zákonskoga tüváriša k Bogi pripela. Glávno je, naj povrnênje i spreobrnênje zákoncov ne bode vrajže, nego bože natúre. „I ne priglihávajte se k etomi svêti, nego se premerite po ponôvlenoj pámeti vaše, naj sküsite, ka je vola Boža tá dobra, vugodna i popolna.“ (Rim. 12. 2.) Či jestejo zádéve, zvünêšnje i znotrêšnje zádéve, té edino Kristuš lêko odstráni. Vsáko zvišeno človeče delo se žalostna skonča. V tom 85 pitanji med stariši i med decov naprêpridôči rázločki se na božo díko samo tak razložijo, či si roditeljem' deca vküper dolipokleknejo pred Kristušom. Pred Njegovim križom klečéči lüdjé na vsáko svoje pitanje primeren odgovor i razložitev dobijo. Záto či mi kak rozge nikaj nemremo činiti brezi trsa, brezi Kristuša, rávno tak je pri sklenitvi hižnoga zákona potrêben Kristušove zarôčnice, materé Cérkvi blagoslov tüdi. Pri toj priliki sám Bôg ščé blagosloviti zarôčence: „Blagoslovim te i zvisim imé tvoje i bodi pun blagoslova. (I. Moz. 12. 2.) Vsi zarôčenci pred Božim obrázom polôžijo hižnoga zákona prisego. Tü čüjejo Jezušov opomin: „Ka je záto Bôg vküp zvézao, človek naj ne razlôči.“ (Márk. 10. 9.) Krščanski hižni zákon je záto nerazločivši. Hižni zákonci naj eden drügoga bremena, hibe potrplivo i lübeznivo prenášajo. Jezuš tüdi samo eden vzrok pozna za ločitev hižnoga zákona, to je vzrok práznosti, takši človek je nê vrêden, da bi dale vživao hižtva milošče dár. „Jas pa velim vám, ka šterikoli odpüsti ženo svojo brezi vzroka praznosti, včini jo praznüvati i šterikoli odpüščeno vzeme, praznive.(Mát. 5, 32.) Evangeličánska cérkev je Kristušova cérkev, ár v njêj nájdemo Božo sv. rêč i od Njega nastavleniva i zrendelüvaniva sakramentuma. Či evangeličanski človek pri sklenitvi svojega hižnoga zákona zataji svojo cérkev, té tüdi zataji glávo i Gospôda cérkvi: Kristuša. Nišče se nemre s tém zagovarjati i opravičiti, da so tüdi drűge cérkve Kristušove cérkve. Če je mené Bog v mojem zemelskom živlênji v Njegovo evangeličansko cérkev postavo, tak jas v tom pozvánji, na tom mojem mésti morem Bogá slüžiti. Vsákomi evangeličanskomi človeki se glási eta boža rêč: „Ne nihájmo tá naše správišče, liki je niki šega, nego se opominajmo.“ (Žid. 10. 25.) Evangeličanski lüdjé po Božoj voli edino samo z evangeličánske cérkvi blagoslovom i pred oltárom evangeličanske cérkvi lêko sklenejo svoj hižni zákon. Evangeličánci nemrejo i ne smejo biti odáva' i Judáši proti evangeliomi, prôti svojoj cérkvi. Či reverzáliš dájo, tak Gospoda Evengelioma, samoga Kristuša zatajijo. Či reverzáliš dájo, tak svojo ešče niti nê rojeno deco sami vözapréjo z Kristušove skűpnosti, z Kristušovoga evangelioma. Tak neverni postánejo, tak prelomijo tisto prisego, štera se je pri njhovom krsti dolidjála, štero so oni ponôvili pri konfirmáciji. Kak bode smeo tákši, evangeličánec, ki je reverzáliš dao— ednôk v očí, v srcé Jezušovo poglednoti, ki njemi je kak evangeličanci vsigdár to pravo i njemi tüdi zdaj tô právi : „Bojdi veren notri do smrti, i dam ti žitka korôno.“ (Jan. Ozn. 2. 10.) Jezušovo včenjé, opominanje se vsákomi evangeličanci glási i nájmre v tistom vrêmeni, gda hišni zákon ščé sklenoti: „Ovo idem hitro, drži ka máš, naj ti nišče ne vzeme korôno tvojo. (Ján. Ozn. 3. 11.) Evangeličanska maticérkev tákšo neverno svojo kotrigo tüdi pokaštigati more. On evangeličánec, ki je reverzáliš dao, naj nikše cérkvene čésti i slüžbe ne dobi. Istina, da je Peter apoštol trikrát zatájo Kristuša, ali med britkim jočom je požalüvao svojo nevernost i záto se je s prvêšov lübéznostjov nazájpovrno k Jezuši i Jezuš ga je nazájvzéo za svojega vučenika. Bár da bi vsákí neveren evangeličánec nasledüvao Petrovo példo, da bi tak svojo 86 Versko historična ôsvetnost v Puconci 1938. VIII. 28. — Dühovščina vu hodi k spominskomi stebri. 87 včinjeno grdo nevernost prav ponizno požalüvao i svoj grêh popravo. Tüdi mêšani hižni zákon na evan geličanskoga človeka gledôč preveč dosta sküšávanja má v sebi. Oh kelkokrát žalijo evangeličanskoga človeka pri tákši prilikaj, ešče dnesdén, v 20-om stôletji, kelkokrát more čüti od katoličanski dühovnikov etakše reči, da či se ne zda v katoličanskoj cérkvi, tak bode njegovo hižtvo divji zákon, tak njegova deca nezákonska bode. Oh kak dobro je znati tákšega hípa Božo svéto rêč : „Ár nê me je sram Evangeliom Kristušov, ár je Boža rêč na zveličanje vsákomi vervajôčemi.“ (Rim. 1. 16.) Tüdi večkrát se zgodi pri sklenitvi mêšani hižni zákonov, da evangeličanskoga človeka z oblübami, ali pa z silov na tô ščéjo prisiliti naj zataji svojo cérkev, svoje vadlüvánje. Tüdi tü je močna Obramba Rêč boža: „Li kak je vrêdno pôleg Evangelioma Kristušovoga hodite, naj ali pridem i vidim vás, ali ôzdaléč bodôči čüjem eta od vás, kaj stojite v ednom Dühi z ednov dűšov se navküp borivši za vero Evangelioma.“ (Fil. 1. 27.) Vse je od toga odvisno, jeli ômurno živéš svoje krščanstvo, ali si samo po navádi krščenik, evangeličánec, ali si mogôče samo skazlivi krščenik, evangeličánec? Ali či je tvoja düšnavêst z Božov rečjôv vküperprikapčena, te šatan zaman ščé z tébe odávca, Judáša napraviti. Tákšega hipa goristopiš na močno pečino, na Božo rêč i tak odbiješ šatanove strêle. „Bole trbê Bogá bogati, kak lüdi.“ (Ap. Dj. 5. 29.) Či z Jezušom dnévno v düševnoj sküpnost! živéš, jeli té moreš li za edno minuto pozábiti ete Njegove rêči: „Šterikoli pa zataji mené pred lüdmi, zatajim ga jas pred Očom mojim, ki je v Nebesaj.“ (Mát. 10. 33.) On evangeličánec, ki reverzáliš dá, ki svojo deco že naprej prekdá na drügo vero, je süha vêka na drevi Gospodnovoga ogračeka. Ka nam právi na tákše slabe lüdi gledôč Boža rêč: „Vsáko drêvo, štero ne prinàša dober sád, doli se vsečé ino se na ogen vrže.“ (Mát. 7. 19.) On evangeličánec, kí je reverzáliš dao, nemre svojega živlênja z etimi rečámi skončati: „Té dober boj sem zbojüvao, bežáj sem dokončao, vero sem zdržao. Nadale doli mi je djána korôna pravice, štero mi dá Gospod v onom dnévi, te pravičen sodec, nê pa samo meni, nego i vsem onim, ki Njegovo skázanje lübijo. (II. Tim. 4, 7-8). Tem bole se čüje obri njega tisti strogi sod, šteri se je gláso obri nevernoga slugo, ki je svoj talentom zakopao: „1 toga nehasnovitoga slugo vövržte vu zvünêšnjo kmico, tam bode jokanje i zobno škripanje“. Mát. 25, 30. Moja evangeličanska cérkev je tüdi Kristušova Zaročnica, záto ki zataji Kristušovo zaročnico, on zataji samoga Kristusa. Na sodni dén se za tákšega človeka ne nájde nikše opravičanje, štero bi opravičilo tákšo evangeličansko nevernost. Moj stáliš k mojoj evangeličanskoj cérkvi se Dobro stára vrejmens so minoula! Svejt se je v zádnjem stoletji iz temela preobrno. Dobrih starih zdravil ešče itak má! Prosimo Vás, da prečtéte v Vašem lástnom interesi v tom kalendariji vsebino oglása od pràvoga manastirskoga balzama 100-letne Apoteke Gebauer, Bač, šteri se kak prva pomoč pri hasnovitosíi i kak hišno sredstvo nájplemenitejše vrste ne more zadosta priporočati! Naroučiíe ga tüdi Vi! 88 ravna po mojem k Kristuši bodôčem stáliši. Či jas vsákí dén prihájam k svojemi Odküpiteli, naj Njegova krv meni, Njegovomi po- bim, kí v tákšoj sküpnosti živé z Jezušom, jeli on zataji svojega Odküpitela ešče med nájvékšov silov, ešče med nájlepšimi oblübami ? Jeli Či ešče máš mater, tô hváli Bôgi i bojdi zadovolen. koročinéčemi otroki dnévno doiizaperé vse moje grehe i slabosti i od Njega vsákí dén z milošče k šenki svoji grêhov odpüščanje do- tákši evangeličánec odá, zataji svojega Odrešenika, svojo zaročnico, svojo cérkev, svoje vadlüvánje ešče i v klêtki oroslánov? Nê, ár on v 89 Jezuši živé, záto je njegova vera močna, nevkleknjena, táksa, kakša je bila vera naši očákov vu vrêmeni strašne prôtireformácije i inkvizicije. Jezuš me je odküpo od skvarjenjá, od vekivečne smrti, záto vadlüjem i činim kak Pavel apoštol: „Ár sem gvüšen, ka ni smrt, ni žítek, ni Angelje, ni poglavnicke, ni zmožnosti, ni zdánja, ni prišestna, ni visina, ni globočina, ni nikša drüga stvár nemre nás odločiti od Bože lübéznosti, štera je v Kristuši Jezuši Gospodni našem. (Rim. 8, 38—39.) Evangeličanski brat i sestra, stári i mládi, bogati i Siromaški, ne spravi z svojov nevernostjov žalost i bolečine tvojemi odküpiteli. Ne oskruni njegovoge križa, po šterom je bio tvoj žitek mentüvani i obdržáni. Ne zatáji nigdár svoje dráge evangeličanske cérkvi, svojega čistoga evangeličanskoga vadlüvánja, ne daj nigdár reverzáliša, ne dáj nigdár prêk na drügo vero svoje bodôče decé, po mogôčnosti ne stôpi v hižni zákon z osébov drügoga vadlüvánja, nego poišči si tüváriša, tüvárišico v svojoj cérkvi, v svojoj veri. Záto si močno napiši na svojega srdcá táblico ete reči: „Záto ka šté činite, vsa Bôgi na díko činte“. (I. Kor 10, 31). Ednôk je nekák to proso od Bogá, naj njemi pokáže pôt blàjženoga držinskoga žítka. Bog je v sné tri angele poslao k njemi. Prvi angel je kléčo i molo. (Fil. 4, 6—13. Kol. 4, 2.) V šteroj držini nemajo časa Bogá moliti, svétoga pisma čteti, tam fali žitka svetlost, tam nega mira, blâjženstva, tam nega zadovolstva. Tam se spuni ona Boža rêč: Bôg je daleč od ti neverni, molitev ti pravični pa poslüne. Jožué je znameniti človek bio, Voditel ednoga národa i záto preveč zaposleni človek i dönok ga je nê bilô sram izjáviti i tô tüdi činiti: „Jas sam i moja hiža bomo Bogâ molili“. (Jož. 24, 15.) Vu Božoj rêči so tüdi za hižne zakonce preveč znamenita znanja i tanâči napisani. Ti neverni se porüšijo i na nikoj denejo, ali hiža ti pravični pa obstáne. Bože prekléstvo se nahája na hiži ti lagoji, ali blagoslovi pa prebiválišče ti pravični. Oh kak blâjžena je ona hiža i držina, gdé je edino Jezuš Gospod i gdé vsáka kotriga njega bôga i je Njemi podložna. Kak srečna je ona hiža, gde vsáki dén cérkvene pesmi popêvajo, biblijo čtéjo, molijo i svoja dnévna pitanja pred Meštera postávijo i od Njega čákajo miloščo i blagoslov. „Ár gdekoli se dvá, ali trije vküp správijo v mojem iméni, tam sam jas na srêdi med njimi“. (Mát. 18, 20.) Potom je té človek v sné vido ednoga drűgoga angela, kak z sekerov na zemli trnje vösêka. Žnjega je tekla voda i govorio je etak: „Z lica tvojega znojom jêj tvoj krüh“. (I. Moz. 3, 19.) Vsi hižni zákonci tak morejo oprávlati svoje zemelske ôpravice i dužnosti, kak verni šafarje. Môž je gláva, Voditel cêle drüžine, on vodi cêlo hižo i njegova je nájvékša briga i odgovornost. On je pa dužen tüdi skrbeti za svoje lübléne. Á žena je pa srdcé v drüžini. Tak moški kak ženska sta vu sebi li samo pol človeka. Obá dvá sta pa cêli človek i eden drügoga dopunita i tüdi tak spunita i oprávita vküper od Bogá njima dàne ôpravice, dužnosti v drüžini. (Gal. 6, 2.) Potom se je tomi človeki v sné prikázao trétji angel i v edno košaro je pobrao vözosêkano korenjé i erkao je: Poberite vküper vse ostanke, naj nikaj na kvár ne príde. Vsi moremo verni bidti v tistom, 90 štero je na nás zavüpano, mi bomo ednok i od zádnje páre račun mogli dati. Tak skôpost, kak zaprávlanje je satanovo delo i záto je tüdi grêh. Trétji angel je vküppobráno korenjé domô odneso v edno málo kučico i tam so vsi trijé angelje v velikoj lübéznosti i blájženstvi živeli. Blájženi držinski žitek je tüdi od toga odvisen, či zákonci, deca, vse držinske kotrige v miri znájo živeti i eden-drűgoga lűbijo. (Fil. 4. 7. Ef. 4. 30—32.) Zákonci i vse držinske kotrige so dužne zdržati tô veliko zapôved : lűbi bližnjega svojega, liki samoga sebé. Luther ženski etakši tanáč dá : Tak se oponášaj prôti svojemi môži, da se bô pri domôidênji veselio, gda na pamet vzeme domáče hiže streho. K právomi držinskomi blájženstvi pa spádajo ešče deca. Veren krščanski človek v deci nê bremen, nego boži blagoslov vídi. Roditelje so boži namestniki i záto tak morejo vzgájati svojo deco, kak je to Bogi prijétno. Svojo deco v prvoj vrsti kak Božo lást z vsôv odgovornostjov morejo obdržati v tistom závezki, v šteroga so ob priliki krsta i svoje konfirmácije stôpili z Bôgom. Deca naj v domáčoj hiži vernosti i lübéznosti sunčnežarke nájde i vídi. Mati naj vči Bogá moliti svojo deco i naj vsigdár žnjimi moli, dokeč gori ne zrastéjo. Gde nega Bogá moléči mater, tam v držinskoj hiži kmica i pekel kralüjeta, tam v máli gingavi srcaj iz vere nigdár ne bode živa, cvetéča rôžica. Gde mati ne vči svojo deco Bogá moliti, tam jo vrág vči preklinjati. V držini naj oča i mati dühovnika bodeta i postánete. Njidva naj vodita domáčo božo slűžbo. Naj vsáki dén čtéjo biblijo, popevajo cérkvene pesmi i molijo. Tüdi v svétom pismi nájdemo znamenite i pobožne matere. Šámuelova mati Ana je že pred rojstvom svojega deteta oblűbila, da ga bo v Božo slűžbo poslála, naj že na etom svêti Bože králevstvo cimpra. Mozeša je njegova mati trí mêsece skrivala pred neprijátelom. Tüdi med dvoma tista ženska je dobra mati bila, obri šterivi je Salamon tak môder sôd vöpovedo. Marija je pa svojega siná ešče na Golgoto sprevodila. Pobožni biblijski očevje so nam tüdi dnesdén za példo i za nasledüvanje. Jožue voditel ednoga národa svedostvo dá tomi, da on s svojov celov držinov Bogi slűži. Job zavolo grêha svoje decé Bogi vsákí dén áldov notripokáže. Jožef se skrbí za Jezuša i za Marijo i svoje lübléne v gvüšno i varno mesto sprâvi pred groznim neprijátelom. Peter apoštol ponizno prosi Jezuša, naj zvráči njegovo punico. K držini pa spâda ešče držinče, slüžéče osébe. Ábrahâm svojega sinâ na svojega vernoga slugo zavüpa, naj njemi dobro ženo správi. I Bogá moléči Eliézer kak Boža škér tô délo, tô svojo dužnost verno i lepô oprávi Gdé so gospodárje Bogá bojéči lüdjé, ki Bogá molijo, biblijo čtéjo, v nedelo v cérkev idejo, tam so tüdi slűžbenci pobožni, verni i pošteni lüdjé. Ár gospodárje bodo samo tak meli verne, őročne slűžbenike, či je tüdi k Jezušovomi križi pripelajo, či njim v nedelo počinek dájo i v cérkev je pošlejo. Z kakšov velikov lübéznostjov i skrbnostjov se je brigao kapernaumski stotnik za svojega slugo. Tüdi mi se moremo brigati za svoji slűžbe- 91 nikov telovni i dűševni beteg i na to moremo glédati, naj se kemprvle zvrâčijo i zdravi bodo. V Kristušovoj lűbéznosti se doliporûšijo drűžbene stené i lűdi ločéče zidôvje i ne bode razlike med gospodom i slugom, med bogátcom i siromákom. Ár tűdi svéto písmo tô právi: „Nê je ni Židov, niti Grk, nê je ni sluga, niti slobodnják, nê je ni môž, niti žena. Ár ste ví vsi eden v Kristuši Jezuši“. (Gal. 3, 28.) Pred Jezušovim križom smo vsi ednáki, tam samo kak grêšnicke lêko prosimo odpüščanje svoji grêhov i delamo istinsko pokôro. Krščanska drüžina naj krščanska ostáne tüdi v svojem drüžbenom živlenji. K drüžini prihájajôčo rodbino, prijátele, znance naj nê samo z telovnov, nego tüdi z düševnov hránov nasiti. Tüdi v svojem guči bojdimo krstšanje, evangeličanci, grde, gnűsne reči, nigdár ne vzemimo na svoja vüsta, nigdár ne preklinjajmo. Či eden-drügoga pri veliki svétkaj, pri priliki rojstnoga ali iména dnéva obdarüjemo z raznimi šenki, ali obdarüjemo svojo krstno deco, naj med dári tüdi ne fali biblija, pesmena-, molitvena kniga. Či vse to zdržimo, či bomo tak živeli, delali, té bode naš Žitek zaistino krščanski-evangeličanski žitek, pun Božega blagoslova, pun, mira, blájženstva, zadovolstva i veseljá. Na zádnje nam naj stoji eti ešče dvoje Bože opominanje. „Vsákše králestvo, štero je proti sebi razdeljeno, se opüsti i vsáko mesto ali hiža razdeljena proti sebi, ne ostáne". (Mát. 12, 25.) „Známo pa, kâ onim, kí Bogá lűbijo, vsa na dobro slűžijo". (Rim. 8, 28.) ARNEVIČ PETER STOLAR IN DRAKŠLAR. v MURSKI SOBOTI Lendavska ulica. Vsákí, ki nüca pohištvo (butor) ali pri zidanji hramov tišlarsko delo, kak tüdi vsa drűga v tô stroko spádajôča dela, se naj napoti direktno k-tomi tišlari i bode zadovolen z delom najbole pa z cênov. Zdrakšlá vsákovrsten lês. Na zálogi má vsákovrstna tišlarska dela, kakti škrinje iz trdoga i méhkoga lesá, vsefelé stojala za korine, stôce, omáre, stole, postele itd. 92 Svéta večèrja Leonardo da Vincija. Pred kêpom je svéte večérje stao Leonardo skrbí nême. Pred petimi leti je začno i zdaj stojí pred kêpom mráčno: zaman je bio ves trüd, vsa pridnost, falí eden od vučenikov; nej je cêli krôg okôli stola, nega Judáš Iškarióta. Tam sedí jasni, svetli oči Kristuš vu vučenikov krôgi. Z edne stráni svojega Meštra vídimo apoštola Petra, z drűge pa, koga On med vsêmi nájbole lűbo tű na svêti. Tű so vsi, po meštrovoj dêsni naslikani po bêloj stêni — okoli svojega Kristuša, vsák od njíh zôsebna natura. Samo ednoga nega, njega, kí zasleplen je bio od srebra. Leonardo se britko tôži: „Gde nájdem obráz tak brezbožni, tak grozni, hüdôbni, prekléti, ka za Judáša znam ga vzéti? Pét lêt že iščem i človeka Judáši podobnoga nega!“ Kak gléda brodéč mešter svoj kêp, pozdrávi ga Jezušov pogléd i kak da bi sijala z njega vsa lübézen líca Božega. „Nej! té obráz ne vê grešiti, pač pa vsem grêhe odpüstiti! Tákši je bio obráz mladénca, kí za Jézuša bio mi példa. Ali gde nájdem zdaj človeka, náj Judáša naslikam z njega?“ I gda se mešter etak toži, en tühénec pred njega stôpi: gnüsnoga grêha vrajža kmica gučí z njega grdoga líca. V dveraj stáne i se zglédne na stêno, na podobe svéte. Te plašlívo pred meštra stôpi i sramežlívo se pokloni, hitro njemi praviti záča: „ Obráz iščete za Júdáša? Bio bi vam jas za tô sposoben ? Júdáši sem prej prav podoben! Pênezé nücam! Nemo drági! Včinim tô za treseti zláti!" Prestráši se mešter od njega, al’ dobro poglédne človeka i spozna v njem, koga on išče: „Té de Júdáš i drügi nišče! Tô je líce, pét let iskano, od ružni grêhov razdrapano. Tákši obráz li té zná meti, ki nej meo ešče mísli svéti." Leonardo k deli se správi, nadaljáva svoj kêp stári. Ne hênja, dokeč ne dokonča gláve Júdáš Iškarióta. Gda je pa dokončo že svoj kêp, v obráz poglédne môži brodéč i prvle, kak odíde, ga píta: „Gde sva se pa miva že Vidla?" I sramežlívo právi oni : „Pét strašni lêt jeste že tomi, pét lêt vu ružnom grêhi, blati, ka sem eti stao jas pred vami: te po mom nedúžnom obrázi ste samoga Jezuša slikali." Z nemškoga : D. 93 Žena Luther Mártona. Pred 440 leti, 1499. januara 29-ga se je narodíla Bóra Katalêna, večni vzorec evangeličanske fararce. Z dávne plemenitáške famílije je zhájala. Ali njéni roditelje so na srmaštvo prišli i záto, naj svojoj čèri stálno živlênje zagvüšajo, so jo v klôšter poslali. Blagoslovleni sprotolêšnji píš reformâcije je s svojov žítek stvárjajôčov močjov prehodo tüdi morgotne stené klôštrov. Pod násladom spísov Luthera je tüdi Bóra Katalêna z večimi svojimi prijátelšcami navküp vernica reformacije postanola. Sledi so tüdi ostavile klôšter. Bóra Katalêna je pri ednoj Wittenbergskoj familiji najšla obrambo. Luther je odgovornost čűto prôti toj ostávlenoj samici. Šetűvao je njej žítka pár iskati. Gda je pa Bóra Katalêna pred večimi poznanci vöoznanila, ka na stráni Luthera bi se čűtila za prav blájženo, te veliki reformàtor je 1525. junija 13. pred Bogom i lűdmi za ženo vzeo tô vrlo devojko. Luther, no či je neoženjenost popôv, štero dosta moràlnoga prestoplênja zrokűje, vu dűhi bože rêči skvarjűvao, itak pa je sam dugo nê mislo na nastavitev familije. Nej samo záto, ár je nej meo časa na tô, nego tűdi záto, ár pod orsačkim kunênjem bodôči, je nej meo vu gvűšuosíi niti svojega lastivnoga žítka. Kak bi znao tak mirovno i stálno živlênje zagvűšati svojoj familiji, či bi jo nastavo?! Pa bi njemi preveč potrêbna bíla lűbajôča skrbnost familijskoga gnêzda. Sam právi, ka je bio čas, gda je po večeráj smrtno obtrüdjeni tak spadno notri vu svojo nepostláno postelo, kak je vgojdno goristano z njé. Njegovi prijátelje so ga vedno nagibali, naj nastâvi familijo. Že z samoga példodàvanja tűdi. Luther je na zádnje tűdi privolo i vu 42 leti svoje starosti si je za ženo vzeo to 26 lêtno Bóra Katalêno. Familsko živlênje Lutherovi je právi vzorec blâjženoga dôma. Cérkev mira, hiža molítvi i medsebne tople lűbéznosti gnêzdo je bio te dom. I ka je eto bio, vu tom je nê mêla máloga tála Bóra Katalêna. Verna tűvârišica. Nej samo Vertinja, štera se je od ráne űtre do késnoga večéra flisala, naj vu rédi drží svojo hižo, nej samo dobra gospodinja, štera je s Čednim notritâlanjem vsikdár znála varvati ràvnotežje hiže, štero je Lutherova obilna darovitnost nej ednok postávila pred težko gordjánje, nej samo verna mati, štera je šestérim otrokom žítek dála, nego istinska žítka V lástnom interesi vsakoga je, ki betegüje na astmi, plüčni betegaj ali kaj podobnoga, da se posluži nájbole znáne i dugo lêt obstojéče firme Puhlmann & Co, Berlin 406, Müggelstrasse Nr. 25—25a, ki pošle vsákomi šenkano i poštnine prosto brošuro z kejpamì. Prečtite oglas v oglásnom oddelki toga kalendarija. 94 tűvárišica i dűševna tűvárišica, štera je nej samo razumevajoča talnica i pomočnica, nego vnôgokrát močna opora znála biti tomi velkomi reformátori. Gda je ednok Luther že skoz dnévov preveč pobiti bio, se je Bóra Katalêna oblêkla v čarno plačno oblêko. — „Zakaj si se oblêkla v plač?“ — jo je pitao Luther. — „Či je moj gospod skoz dnévov etakši cagajôči, žalosten, te je stanovito mrô Bôg, záto plakam“, — je odgovorila Katalina. Luther je z blajženov zahvàlnostjov zahválo Bougi eto obeseljávanje, štero je prêk edne slabe žene poslao. Ka kaj je znamenüvala vu več- Luther vu kroži svoje familije. 95 nom deli goréčemi Lutheri ta skrbliva žitka tüvárišica, tô nazorno kážejo njegove naledüvajôče reči: „Svejti je eden najdrakši kinč na toj zemli zvün bože rejči posvečeni zákonski žítek. Preveč drági boži dár je ta pobožna, prijazniva, bogá boječa, domáča tüvárišica, s šterov vu méri živéš, na štero vse tvoje imánje, tem više žitek tvo tüdi lejko zavüpaš.“ To je tüdi samo zahválno preštimanje bilô od toga velikoga reformátora, gda je svojo tüvárišico za volo njéne močne roké šálno za „Kata gospôda“ i „Kata doktora“ meo návado zvati. Eta verna tüvárišica je s šestimi lêti preživêla svojega tüváriša. Gda je 1552. vu Wittembergi kűga vövdárila, z vseučiliščom navküp je že betežna Lutherova vdova tűdi vu Torgau ščela oditi s svojimi otroki navküp. Gda so med potjov splášeni konji vnesli kola, je svoje dête branéča betežna mati vö skočila z voza. Prestrášenost i razhlajenost sta jo dokončno v postelo položili i 1552. decembra 20. je v Torgau-i mirovno zaspála vu Gospodni. Vu zâdnjoj svojoj molitvi je evangeličansko cérkev i deco svojo poràčala vu božo miloščo. Vu varaškoj cérkvi so jo pokopali. Ob 440-noj oblêtnici rojstva te prve evangeličanske fararce — „Wittemberške zorjanske zvejzde" — Bóra Katalêne, ete verne Gospodove slüžbenice, tűdi mi z zahvalnostjov položimo na njéni grob eden prosti vênec poštűvanja. (Hszó Kak) Plebánuš, kalavinski farar i rabi. Mirovno so živeli vu ednoj máloj vési kath. plebánoš, kalavinski farar i židovski rabi. Gmajnarje so tüdi nasledüvali dühovni pastérov to lêpo példo, štero je tem ležê bilô, ár so vse trí gmajne jáko siromaške bilé, edna žnjí je nê mêla cérkvi, samo nevolno molitvárnico. Tê trijé dobri prijátele so si zadosta trli glavé, kak bi njim mogoče bilô tri lêpe cerkvi gori zozídati? Po vnôgom zgovárjanji, brodjenji, tanáčivanji so v-tom obstáli, ka do písali edno lêpo inštáncio, v-šteroj doli spíšejo nakeliko bi potrêbno i blagoslovno bilô vsákoj gmajni edno, edno lêpo pripravno Božo hížo postaviti gori, štere so vu tákšem siromaštvi, ka nikak nemrejo to vu svojoj moči doprinesti. To vsi trijé podpíšejo i odpošlejo jo v-Rim k-svétomi oči, k-pápi, od šteroga so čüli, ka je jáko bogat i trnok dobroga srdcá i záto so se vüpali, ka de njim na pomoč. Pápa je dobo lepô, ponízno popísano inštáncio, záčao je trnok glédati. Tákše se je ešče nê godílo žnjim. Ka bi od njega kath. plebánoš, kak farar i židovski rabi navküp prosili pomoč na kath., kalavinske i židovske cérkvi zídanje. Tô je dönok zvon réda čüda vrêdno delo! Edno malo si premišláva, ali na slêdnje se njemi je tak povidlo ono rázločni vör stančarov vküprazmeto mirovno živlênje, ka je tim proséčim zravnao dati ednomi poednom edno lêpo šumo pênez na podporo. Kak velika radost je postánola vu onoj siromaškoj gmajni na tô. Vsáka gmajna je vkűppobrála cêlo svojo môč i záčali so zídati vse tri cerkvi i z-nezgovornov radostjov so je posvétili gori. 96 Po goriposvetšenja radosti so se trijé dobri prijátelje spômenoli z-dobročinitela. Vkűp so si pogučali i napôt so se vzéli zahválit pápi on veliki dár. Dijački so kaj malo vsi trijé znali. Napísali so tak edno lêpo zahvalno dikcio, napamet so se jo návčili i vzéli so se na pôt. V-Rim pridôč, so se pri pápi naznanoli na audienco (vöposlűšanje). Te svéti oča je ešče nê pozábo one prošnje i je vse tri milostivno pred sébe pűsto. Nájobprvim je plebánoš stôpo naprê i v-lêpoj dikciji je zahválo pápi smileni dár. Navdűšeno govorênje je na teliko obhodilo pápo srdcé, ka je roko podržao plebánoši na kűš, štero je on z pristojnov poniznostjov kűšno. Drűgi je kalvinski farar stopo na- prê i on je tűdi pošteno odpravo svojo dikcijo, štera je svétoga očo tűdi globoko obhodila. — Pôleg návade njemi je nogo podržao na kűš, štero je kak farar z-poníznostjov kűšno. Ob tretjim bi na rabia prišao réd, ali té je samo stao, stao i brodo: Plebánoši je rokô, farari nogô podržao na kűš, Bog drági ka podrží njemi tá, ka on more kűšnoti? Nika čűdnoga si je zmislo. Nê je deklamálivao, na péti se je obrno i vöbežéči z-hiže med dverami nazâ govoréči erčé: Ponízen sem sluga, gospon pápa! Za rokov i nogôv kűšom zdâ že dobro znam, ka príde meni v tao kűšnoti! (Zagvűšno je držao, ali nê je povedao vö i mí si tűdi sômnimo ka: zadnjico.) Z-Bôgom naj ostánejo! MAJER STEVAN krojač (sabol) i trgovec z gotovimi oblekami za moške v Murski Soboti Radgonska c. št. 2. Má v zalogi vsakše vrste moške gotove obleke z cajga i štofa, male obleke za deco, vsakše vrste kape (hoube) po najnišišoj ceni. Sprejmejo se vsakovrstne obleke tüdi po želji na mero ! Stara firma! Solidna postrežba! Istotam AUTOTAKSA Vozi vsak čas in vsako smer ! Zaprti auto ! Solidne cene ! Zaročne prstane v raznih fasonah. Masivne zlate 14 K. par od Din 200.-Amerik. double par od Din 40. Velika zaloga vsakovrstnih Ur, zlatnin, srebrnin in očal. DITTRICH FRANJO MURSKA SOBOTA ALEKSANDROVA CESTA št 25. Kupujem vsako količ no ZLATA IN SREBRA 97 Luthár Adam dühovnik v krôži svoji otrok: Tibor akademik, Marija-Magda diplomirana vučitelica, Gustav-Adolf osmošolec. 98 Od 1313 sept. 1. — 1938 sept. 1. (Písao: FLISÁR JÁNOŠ.) Deklamacija dne 28. avg. 1938 v cerkvi, ob priliki proslave 25-te obletnice düšnopastirskoga delovanja g. dűhovnika Luthár Adama. Naprêdno: Berke Ernest dijak. Odíčno je, či te vu boji srdčen Dobí, vzeme nájem batrivnosti, A lepše je! či ga dobi te vrêden, Ki je posvet vu kmičnoj témnosti. Bojűvnika díka naj boj zbűdjàva, Štera po vrêmeni tá povêhne; Ete neminé, vrêmen doj obláda, Njega posvêt do vöka ostáne ! Či je žítek edno zburkano morje, Národ na njem bojűvajoča ládja, Či njega žítek nê jákost, delovanje: Miroven brôd zaman išče, zgánja, Ki se v pogűbeli srdčno bojűje, Nepopűsti, nevcaga, krepko stojí, Njega spômenek posvêt ostáne, Od občinstva zahválnost, díko dobí! Pred nami je te z-díkov osnàjženi, Dela vreli mož, po gmajni spoznali za vrêdnoga, — i tűdi preštímani, Kí je na dűš obarvanje pozvàn. Z lűbézni rečjov, z pera ostrim rožjom Se bojuje z gedrnov srdčnostjov, Med vihérmi ino slápom vdérjanjem Obládno stoji z vere zmožnostjov. Vu vere plašči stoji oblečeno, Na njem se svéti vrêdnosti znamênje, Od národa zahválne gmajne dáno I skâzane díke naznanênje. Vu žítka najbogše moči bežáji Čestímo v-njem nê rožjá bojnika, Nego, kak vu Gospodna vinográdi Míloga, krotkoga dűhovnika. Dűhovnika pozvanje je ne tak lehko, Kak bi nikák to vervao ino mislo. Bôg je velko podgovornost na njega [djao I ednok de od vsega račun jemao. Nê samo ednôk, gda díšne rôže sadí, Trnje, gloždje, ščetálje ženja, dobí. Maloverci ga razláčajo, krivíjo, Njega pravičnost nevejo, tajíjo. Pozdravlamo te pri díke ôsvetki: Gmajna, rodbina, znanci, prijátelje z toploga srdcá, k-dűšnomi odraski: Žívi te Bôg dugo, vsém na vesélje! Imé tvoje boj példa za te delavne, Ino bűdita rêč za te slabe vere, Lűbézen vere ti naj nigdár nezménka, Pero, kak ostro rožjé topo nede. Vu tvojem pozvánji i vu dobrom [djánji Nepoménkaj, vu nevôli nevcagaj, — Vera te naj vodi vu žítka bežáji, Dnéšnjo díko v-zdrávji dugo lêt [vžívaj ! Vöre, zláte i srebrne predmete nájboukše küpite, če od stáre strokovne firme H. Suttner, Ljubljana št. 95. za- prosite ilustrirani katalog, šteri se Vam posle popunoma brezplačno. 99 KRONIKA EDNOGA LETA 1937. okt. 1. — 1938. sept. 30. Potnici, vandrarje smo mí na zemli etoj. Desét, dvajset, štiridesét, šéstdesét, osemdeset lêt — komi kak daleč je Bôg vözamero. Za nami je páli velika pot ednoga leta. Dogodki so lehnoli kre nás. Ár vu 24 vöraj 365 dnévov ednoga leta má mesto dosta dogodkov. Idemo proti príšestnosti. Prílike nam priprávla Bog. Vzemimo v račun ništerne fontošnêše dogodke pretečenega leta i priprávlajmo se na, ništerne znamenitêše prilike prihájajočega leta. I. Ka je bilo. Prêkmurska evang, šinjorija je mêla márc. 21. zvönrédno sejo v M. Soboti, sept. 5-ga pa rédno lêtno svoje správišče. V pretečenom leti se je v našoj šinjoríji narôdilo 270 decé; mrlo je 379 oséb ; zdalô se je 141 párov ; konfirmálivani je bilô 380 dečkov-deklin; v ljudske šolé je hodilo 2971 naše decé ; v soboško gimnazijo 93 ; v meščanske šolé 17 naši dijákov-dijákinj. Podružnica Gustav Adolfa društva v Prêkmurji je notrijemánja mela 13.625˙25 Din. — Podporo so dobile od njé : Apače i Lendava 1850—1850 D, Slaveča 300 D, Selo 200 D, Materska hiža Diskonis v Novom Vrbasi 100 D, Sirotišnica v Novoj Pazovi 100 D. — Glavno drüštvo Gustav Adolfa za Jugoslavijo je 1937 nov. 6—7ga v Crvenki (Bačka) melo svoje lêtno správišče. Tü so podporo dôbile; Lendava 3000 D, Selo 500 D i Apače 12000 D. — „Podpérajte raztrosene verebrate !“ Naša orsačka cérkev je maj. 11. v Sekiči (Bačka) mêla svoje rédno správišče. Fárna ženska društva našega seniorata so dosta lêpoga dela včinila vu tom leti. Nôvi zvoník v Krnci. Máli, ali složni šereg krnski vernikov si je dao na stroški 14.000 dinárov lêpi nôvi zvonik goripostaviti, šteroga kêp se na drűgom mesti dá viditi. Tak novi zvoník, kak dobleni falat zemlišča k cintori je aug. 21ga bio blagoslovleni. Šteri so domô odišli. „Nemamo eti stálnoga mesta.“ Bôg nás po rédi pred svoje líce pozáva. Što bi znao povedati, kelko ji je odíšlo domô v pretečenom leti, samo z Gospodnovi goric tüdi. Iména ništerni odseljeni delavcov naše cérkve ese zamerkamo za volo spomína. Cár Šandor križevske fare inšpektor skôz 9 lêt, je mro v Dankovci v starosti svoje 64. leti. — Kühar Janoš veren prešbiter puconske fare i kotriga predstojništva Gustav Adolfa Podpornice v Prekmurji, je mro starosti svoje 68. leti. — Puconska fara je zgübila eden za ovim 3 veške kurátore, kakti Temlin Štefana v Brezovci, Sever Šandora v Pečarovci i Zelezen Franca v Pužavci, nadale Kardoš Ivana z prvêši lêt veškoga kurátora v Andreci. — V Šoproni je v 77 l. starosti mro D. Payr Šandor profesor evang. teološke fakultete, eden najznamenitêši pisátel cerkvene zgodovine. — „Blâženi so ti mrtvi, ki vu Gospodni vmérajo od vezdášnjega hípa. Zaistino veli Dűh 100 ka si počinéjo od ôpravic svoji, njihova dela je pa bodo nasledűvala za njimi.“ Nôvi delavci. Senioratni pravili svetovalec Nemec Janoš ; v Križevskoj fari novi inšpektor Kerčmar Ivan, podinšpektor Küčan Peter; v Lendavskoj fari nôvi podinšpektor Šavel Karelj; v puconskoj fari nôvi veški kurátorje : Flisár Mihálj za Brezovce, Šavel Šandor za Pužavce, Sever Jožef za Pečarovce, Podlesek Štefan za Sebeborce (mesto odseljenoga Celec Štefana); nôvi- vučitelje : Cipott Franc na Hodoši, Poredoš Jenő v Bodonci, Vučak Štefan v Predanovci, Barbarič Karelj i Lippai Elvira v Domanjševci; Škerlak Aladar, sin bívšega pravdeníka Prêkmurske šinjoríje je promovirao za doktora jusa. 25 lêtnica. Pojbič Gjula kántor-vučitel na Slaveči že 25 lêt spunjávle verno svoje pozvánje. Na cerkevnom prestori je On dosta doprinesao. — Luthár Adam, nastavitel i do etigamao gláven reditel Evangeličanskoga kalendarija, je 31.aug. 1938 spuno 25 letnico svoje dühovniške slűžbe v Puconci. Fara, žensko drüštvo i čestitelje so na genlívom versko-historičnom ôsvetki zahválili Bôgi on dár, šteroga je 25 lêtna slűžba Luthár Adama naznanjala njim. Teologušov, kí se na dűšnopastérsko slűžbo priprávlajo, smo v pretečenom leti 3 meli, kí so : Čurman Lajoš z Gor. Slaveč, Lepoša Štefan z Šalovec i Vrečič Vilmoš z Apač. Steber Luther Martini, tomi velkomi reformatori, postávijo v Budapešti, na šteri cio so evang. vernici 100.000 pengőjov dáli vküp. Luthár Adam dühovnik v Puconci od 1913 sept. 1. Düševi List, do tega mao pod rediíelstvom Luthár Adama, je spunjávao evangelizácijo med našim lüdstvom, I tá evangelizácija je i bode preveč potrêbna, ár proti idemo težkomi časi i zato potrebno je „oblêčti na sé vse rožjé Bože. Vrêmena hôd. Cêla jesén je neprijétna bíla zavolo vnogoga deždža. Po Božíči je pritisno mraz, a velke zíme nej bilô. Sprotolêšnje vrêmen se je nej rano ponüdilo i ešče pozéba vu njem je dosta škode naprávila. Leto je preveč vugodno bilo. Pôv poprêkno je zadovoljiv bio. Ze-vsega, tak strménoga, kak gjerine, sadü, vina ino krme je lepô bilo i vse tô tüdi zdravo. 101 Ništerni svetovni dogodki. V pretečenom leti smo svetovne dogodke vidili nej daleč od sébe. Marc. 11 — 12. se je Austrija pridrűžila k Nemčiji; septembra pa nemci v Sudetaj. Vu velikoj Nemčiji je zdaj 79 milijon lüdi. — Cehska je mogla silezijsko krajino polakom, vogrske kraje na slovaškom pa vogram prêkdati. — V Austriji od vjedinjenja mao z Nemčijov na stotiné prestopajo rim. katoličani v evang. cérkev. — Mrli so: Ramsay Macdonald velki državnik v Angliji, v starosti 71 let; maršal Ludendorf v Nemčiji, znáni z svet. bojne; v Rumuniji je mrla mati naše kralice v starosti 63 lêt. Kmičen oblák negvüšnosti se raz-prestéra na nás. Na zhodi-záhodi rožjé pôka. Okoli nás nespametno oborcžüvanje. Znovič brűsi svojo kosô strášnik bojne. Ali nam „Trdi grád je naš Bôg zmožni.“ II. Ka bode. Vsáka oblêtnica je Bogá — dáni drági dár. Ponüdjena prilika na spomínanje, hválodávanje, példojemánje, dűše podkrepküvanje. Preštímajmo záto tiste historične obletnice, šteri bívatek na krátci ese zamerkamo.. 1529-ga — pred 410 letmi — je pisao Luther Marton Máli- i Velki Katekizem. Neobcenjeno slűžbo sta činila obádvá. 1499-ga — pred 440 letmi — se narodíla Luthera tüvárišica, Bora Katalena. — Na verno ženo prve evangeličanske dühovniške familije si mislimo z zahválnim poštüvanjom. 1719-ga — pred 220 letmi — je mro Ziegenbalg Bertalan, prvi evangeličanski missioner v Indiji. — Ka je svetá nájprvi proteštanti zvünêšnji missioner evangeličánec bio, to je nej samo gizdost, nego tüdi obvéznost! 1674-ga — pred 265 letmi — so pred okrožno sodišče v Požonj pozvali evangeličanske dühovnike. — Potomci galjerob očákov, bojdite verni! 1529-ga — pred 410 letmi — je bilo špeyersko orsačko správišče, gde so naši prêdniki vadlüvanje činili od svoje vere. — Ne pozábi: proteštant bidti je nej tajanje, nego verovadlüvanje! 1509-ga — pred 430 lêtmi se narôdo Kalvin Janoš. — Svetla zvêzda bratinske cerkve se tüdi nam svêti! 1629-ga — pred 300 letmi — je mro Bethlen Gábor, veliki héros vadlüvánjske slobodščine. — Jeli Známo mi živeti vu tom, za štero so naši prêdniki tüdi mrêti znali ? ! 1384-ga — pred 555 letmi —je mrô Wicklef Janoš, angleški predreformator. — Pot je priprávlao onomi, kí je vsê nás krao! 1779. dec. 29-ga — pred 160 letmi — je mro Küzmič Štefan v Šurdi, ete najznamenitêši med prvimi slovenskimi prêkmurskimi evangeličanskimi pisatelji. Rojen je bio Küzmič v Strukovci 1. 1723. Bakoš Mihalj dühovnik (rodjen v Šalovci, mrô v Šurdi) je 1789-ga — pred 150 letmi — vödao zdrukati pod titulom „Nôvi Gradual“ prve naše evang. cerkvene pesmene knige. 1829-ga — pred 110 letmi — so vödàne obprvim po Czipott Gjörgji hodoškom dühovniki pisane molitvene knige, štere pod titulom „Dühovni Áldov“ so občne poznane i lüblene pri naši evangeličanski hižaj. 1829-ga — pred 110 letmi — se narôdo Šavel (Šági) Janoš, zna- 102 meniti kántorvučitel, kí je puconsko gmâno više 50 lêt slűžo. 1839-ga — pred 100 letmi — se narôdo, 1919-ga — pred 20 letmi — je mro Luthár Pavel vučitel i pisatel. 1909-ga — pred 30 letmi — je bila predelana i v moderno stávo postavlena puconska cérkev. Na pôti orsačkoj vrêmena potüvajôči vandrarje, lüdjé: za pretečenost tüdi, za prišestnost tüdi hválte Bogá! Trijé prstanki. Novella. — Písao: Jókai Mór. — Poslov. Flisár Jánoš. Vu osemnájsetoj stotini je v-Kalkuti edno veliko trštvo stalô, štero je Nehring famílije bilô. Nehring Vilmoš je nezgrüntano vnôgo kinčov meo i k-tém trí siní: Leon, Amadé ino Eduárd. Leon je pétdvajseti lêt bio star, Amadé dvajseti, Eduárd petnájset. Ednok je nikši betežasti, bone prišao ino se skvartêlivao vu tršca v-pôli bodôče stanovánje, koga je familíja jáko prijaznivo obravnávala. Gori ozdrávleni je odhájao odnut i oči je trí prstanke dao prêk: Eti máš ete trí talizmán (čüdočinéče) prstanke, razdêli je med sinmí. Eden je za tâsrániti, te drűgi za odajo, te trétji pa za tá lüčiti. Prstanki so na ténko zténčeni zláti gíb bilí, na okrôglo vküp vugnjeni, nê je bilô na njí nikšega znamênja, ali napíska. Nehring je proso bonca, naj njemi razloži toga talizmána razmêre, na štero je on ešče eto pravo njemi — Či boš zevse môči iskao, de ti smrt, — či drágo kűpiš, ali pláčaš, de ti skvarjênje, — či nevedôč náideš, ali se na njé namêriš, de ti žítek i blájženstvo. Z-toga je tržec zdâ ešče menje znao. Prstanke je sinom tá zdávao : Leoni toga prvoga, Amadi toga drűgoga, Eduárdi pa toga trétjega. Leon je že na ženítev doraščeni mladénec bio, zatoga volo se je skrbeti trbelo, da se njemi prípraven pár správi. Roditelje so njemi že dugši cajt vöprébrali edno devojko, ednoga víšišega čestníka čér, štera je zhodne Indie tüvàrištva ednoga direktora vnük bíla: z-nemeške familie, bogata; velika sreča na Leona gledoč. I on je nê pravo prôti roditelov namenjàvanji, bôgše parthie njemi nebi mogli ziskati. Kak čeden mladénec i roditelov pokoren sin, je talizmán prstanek velke zevčenosti devojki prêk dao i za ženo si jo je vzéo. Cêla Kalkuta njemi je nevoščéna bíla za té sreče volo. Ali nôviva hižnika sta od ednoga mêseca nê duže živela vküper; žena je razvűzdanoga znášanja bíla, môž pa okornoga držánja : vsákí dén sta se pernjala i cankala, nê je bilô med njima čednoga prerazmênja, nišče njidva je nê mogao k-míri pripelati, ár je nê bilô med njima lübéznosti. Šésti tjeden, šteroga ešče za medéni tjeden májó šegô imenüvati, je žena ostâvila moži hižo, domô je odíšla k-rodbini, šteri so jo v-Anglijo odpelali. Hížnika sta se sploj odtűhila eden od drűgoga i ka se náj eden toga ovoga rêšita, sta se záčala razpítati, za šteroga volo je Leon trikrát mogao v-Anglija 103 potüvati, dokeč se je razpítanja tožba dokončala. Leon je tak vu têli, kak vu dűši z-cêla vküpstrti bio, vu srdci i dűhi pobit, vmorjeni. Tá ženítev njemi je cêli žítek obôžala i skvarila. Roditelje so si dostakrát na oči metali, samí sebé krvíli za tô delo, ár so toj ženítvi oni bilí zrok; za toga volo so to pri toga drűgoga sina ženítvi vse na dobro šteli doprinesti, nê so se vtikali vu njegovo ženítev, na njega so nihali, naj si on sam po svojoj vôli odeberé pár, pôleg srdcà ravnanja, nebodo márali z kakšté siromaške famílie, z-kakšegašté kmičnoga orsága si jo pripela. Amádi je dosta želênja meo, prebérao si je. — Njegovo želênje je teško bilô vözadovoliti: lêpa, dobra, čedna, zevčena, príjazniva má bidti, štero on z-svojim prstankom počastí. Vlási nesmi meti ni plávi, ni čarni, samo li svekle kostanove dlake ali očí čarne i žaréče; nê punoga plüskastoga, nê dúgoga obráza, de fínoga i poníznoga držánja ; gíbanja prijétnoga, lehkoga hoda, omiljávajôča, lüšna, na-punjena z-možá lübéznostjov; k-možê vernost njê naj bode lübézni fanatízem; nedúžna naj bode i krotka do slednje piknjice, vu lübéznosti vrêla i doveka nezménkana. Amádi je cêlo Europo obhodo, dokeč se je na tákšo žensko namero, ali k-koncovi je jo dönok naišao, štera je teliko želênj ideál bila. V-Páriši se je namero na njo. Njé lepota, znášanje se je vu vsem glíhalo k-njegovoj fantáziji. Rávno tákša je bíla, kakšo je iskao. Edno cêlo leto je zvedávao, da naj do te nájménše piknjice vse zvê od njé. Nigdár je nika drűgo nê čüo od njé, samo li díko i dobrôto. Deklino so v-klôštri osnávlali, roditelje, so njê nê bilí bogati, nê z-prebráne imenite familie, nego právi, vrli lüdjé povsemvsega, kí so dosta dáli i držali na svoje čéri jákosti i poštenost. Amádi je nê dvojio vu tom, ka bi prstanka talizmáni nebi dobroga mesta naišao. Z-deklinov se je zaročo i domô jo je pripelao v-lndijo. Dvá mêseca je žívo žnjôv vu nedokončanoj lübéznosti, vu trétjem je z-ednim hajôvnim kapitánom odskočila, kí se je v Ameriko odpelao. Amádi se je vu žalosti doj strêlo za njo. Zdâ je ešče Eduárda prstanik bio odzajaj. Eduárd je lehke krvi mladénec bio, kí je zôči znao idti vesélji i ognoti se žalosti poti. Bratov tužen šorš je példa bio pred njim, ka je žensko srdcé nevarna prekűpča; nemogoče je zadosta paziti pri njé prebéranji. Meo je edno lovsko (jágersko) prebiválišče, pod šteroga zastržom se je držao eden pár vandrajôči lastvic. Vsáko jesén sta povrgle gnezdo i vsàko sprotolêtje sta nazâ prišle; tak krotkivi sta bilê, ka sta po gojdnaj, po večeráj cele vöre čvrčkale pred Eduárda oblokom, nika sta se ga nê bojale, na odprêti oblok sta v hižo zletele ì či je spao, sta si doli sele na štampek, brez rűma sta semtá lêtale i nesrámne mühé, sumiče vküp spolôvile i spregnale; gda sta pa mláde vözlegle i gori zhrániie prvle, kak bi je naperôti pűstile, tá so je pripelale Eduárdi notri pokázat, na réd je posádivše na obloka križke, tak so vzelé od njega slobôd i odpotüvale vu tople držéle. Kelikokolikrát je Eduárd žnjidvi edno prijao, je vsigdár samica bíla; samec se je ne dao prijéti, ali ona je tak mirovno sedela na njegovoj dláni, ka njê je ešče skoron praviti trbelo: no leti že ednok od etec. 104 Dobro je znála, ka mládi lastvic mater nišče nezbantűje. Gda so se pa na pôt priprávile té lastvice, Eduárd je prijao samico i vu prstanek od znôtra je z-nôžica špicom ete rečí z-rovatao: „Kalkuta, Nehring Eduárd“ i na mále ftice šinjek ga je zvézao ; tô jo je v-letênji nê zastávlalo. Mále ftice so vu zráka dalečíni lehnole, odnesle so Eduárda prstanik, što zná kama? Na sprotolêtje so pá nazâ priletele. Mála mati ftica je komaj čákate, naj Eduárd oblok odpré, pred njega je zletêla, doli si je sêla na posvetšenjek, da bi njemi prêkdála z-daleka zemlé prinešeni glás. Eduárd je čüdüvajôč vido, ka je na ftice šinjeki prstanik vöodmenjeni i ténši, jeste na njega zvézani: pokorna poštojca ga je dopüstila odnut doli odvézati i potom je na Eduárda pléča zletêla, tak da bi ona tüdi znati štêla, ka je tá popísano: „Szeged, Vâry Emma“. Mála lastvica je záčala čvrčkati, komaj se je vö na čačkala; zagvüšno je odtoga pripovedávala Eduárdi, ka je tisto tak lêpi orság, odkud je ona té prstanek prinesla, kak lêpa, krotka, deklina je tisto, štera ga je na njô zavűpala. Oh, kak mále ftice dobro poznajo z-lűdi ôči, šteri má dobro srdcé? Šteri je krotek ? Šteri zná lűbiti ? Eduárd je poslűhšao lastvico, dokeč je li čvrčkala. Váry Tomáš je máli vért bio vu onom vrêmeni v Seged váraši, meo je dvá siná i edno čér. Zadosta velki Boži blagoslov ! Možki, — té de ešče na lédi žívo, ali deklina, tá je bogme navékšo skrb roditelom : za siromaško deklino bogme neobrnéjo vö z petníka hiže dvér prošnícke. I ešče k-tomi je Emma fíne natúre bíla (i k etomi ešče, komi je etakšoj siromaškoj deklini tákšé gospodsko imé?) Prosti človek si je rávno za toga volo nê vüpao vzéti, ár se je bojao, ka znábidti nede žnjegovim djánjom zadovolna. Edno gojdno je eden svekel hintôv, v šteroga je pét punekrvi konjév bilô napreženo, stano pred Váry Tomàša hížov, naprê oliove farbe obráza kočiš, odzajaj pa eden črnkavec inaš; z-hintôva je eden v bâršon oblečeni, svilno ščipknati gospôd stôpo vö, na trí škrice krščák držéči vu rôki i nastráni viséči ednaki meč majôči, je notri stôpo v preklat. Ešče ga je i pes nê vűpao oblajati. V-hižo pridôč je pred čüdüvajôčov familijov z-slabov, ali prijétnov vogrščinov zmêšano nikeliko z-nemščinov, latinščinov i z-angleščinov naprê dao, ka je on Nehring Eduárd, bogatoga trstca sin z Kalkute, kí je pred več mêseci záročni prstanek poslao z-svoje domovine po čűdnoj poti. Prstanik je v dobro mesto prišao, ár je rávno po tistoj poti v-mémbo drűgoga dobo. Prstanka premémba se je tak že spunila i on je zdâ tak samo za toga volo prišao, da si záročnico domô odpela. — Uprav jo je domó odpelao, vu šterom nišče nedvojí. I Eduárd je nateliko blâženi bio, nakeliko je te mrtelen li mogôči bidti na etom svêti, pod nébov. * Zdâ že tak znáte ka je: „či boš zevse môči iskao, de ti smrt“;“ „Či drágo kűpiš, ali pláčaš, de ti skvarjênje; — či nevedôč náideš, ali se na njé nemêriš, da ti žítek i blâženstvo.“ V-Segedi so gučali tô prígodko i ešče dnesdén so je nê pozábili, nego se spominajo žnjé. Ali se je zgôdilo, ali pa nê, tô edno je istina, ka je dobro vö zbrodjeno. 105 Te stári ovčár. Pripovêst. — Pisao : Szabo Lajos. — Poslov.: Flisár Jánoš. Po šürkoj, prâhšnatoj vélikoj cesti na osli sedéč potűje te stári ovčár. Kre mláde gôstše je pelala pôt. Vremen je že proti poldnévi bilô. Vrôče je sijalo sunce, vu gôstši je hladna sénca ládala. Osel je že komaj otvárjao i te stári ovčár je že tüdi skumneo za otâvno hladno sénco. Včasi va počivala, Marci (to je bilô osla ímé) — včasi va počívala etam pri stüdenci! Osel tak da bi razmo vérta rečí, je hitrê záčao zdigávati nogé. Približávala sta se k-stüdenci, šteri je že nê bio daleč, tam pod stárim rastjem, kre cesté. Tam je že dosta pôtnikov počívalo ; písane süknje noséči žensek, sprevêdni deklin i šálni dečkov i ništerni pár stári možov pa mamic. — Počívali so si, obêdivali okôli stüdenca, zgovárjajôči si med sebom. Na bučo (sproščenjé) potüvajôči romarje so bilí, k-Svétoj trojici potüvajôči. Stári ovčár se njim je poklono, stavo je Marela, doli je stôpo žnjega i počivala sta si njidva tüdi. Kak tam na stüdenca osêke naslonjeni stári ovčár žmâhno vživa z-sebom prinešeno slanino i krűh, si edna od náležnosti gnána, okrôgloga, vedrnoga, kêpešnoga obráza samica v-guč stáne žnjim : — Na bučo je vaša pôt? Starec se na njô zgledne, z-glavôv semtá gíbavši, erčé : Nê, — nepotűjem tá ! — Samíca ga dale spitáva : - I zakâ ne potűjete tá ? — Hodte znami ! Stári ovčár je rávno te slêdnji faláčec slanine djao v-lampe, nož si zbrisavši v-žebko položo, govoréči: — Jas neidem tá, ár sem jas lütaranski krščeník ! Zdâ je gori stánola pri toj mládoj samici sedéča edna stára, sűha mamica i právi: — Tô nika nedene, stári oča, za toga volo lehko potűjete z-nami, — jeste eti med nami lütarankinja tüdi, štera k-svétomi kêpi potűje. Te stári ovčár je rávno za čuturo príjao, da bi si žíj potihšao, ali na té rečí je vu rôki obdržao čutoro i je dvojéč na to stáro mamico glédao, nevervajôči njê, erkoči: Jeste tü lütaranka tüdi? Staríca je preštímano kivnola, ka jeste i skríčala je: — JuIiška! Edna trninovi ôči, kustoga zrása samica jé stánola naprê. — Vište, tô je ! — Govori starka. Tá je tüdi lüteranka i dönok znami potűje i preštímano pridene: Ešče je i kríž pomágala nesti na pôti! Stáromi ovčári je na té guč žíj hênjao. Doli je djao čuturo i k-staríci se je obrno i na Juliško kázavši, je ostro pravo: — Mati, tô je nê lütaranka ! — Neverte njê ! Ona z tém samo sáma sebé i svêt čali ! Juliške obráz se je od čémerov ožáro i na kučte si djávša roké, je pred starca stánola : — Ví smête tô praviti, ka sem jas nê lütaranka ? — Ka sem pa te? Ovčár je mirovno stao, kak brúnc i erkao njê je : — Pítaš me, ka ka si ? Povém ti eti pred vsêmi : — Tí si nê lütaranka, nego bojdikaj odávkinja ! 106 Vu ženski so vrêli čemérje, skoron bi vö vdrli, ali starec njê je nadaljávao : — Jas niti tákšega psa nebi trpo pri hiži, kak si tí ženska. Ár je pri hiži tüdi li táksa stvár kaj vrêdna, štera je verna. I kak so se rômarje k-stüdenci pridrűžili, njim je starec pravo: — Povête mi, drági moji, jeli je nê mila mati ona svéta mati cérkev nam vsákomi, vu šteroj smo se narodili ? jeli nam je nê dužnost njé se držati, k-njê verni bidti i njô tak lűbiti, kak svojo mater, štera nas je porodíla ? I što nenasledűje, što zatají svojo mater, odtűhi se od njé ino inam odklantiva, jeli je tak nê bojdikaj ničestnják, kak on, kí rokô zdigne prôti svojoj míloj materi i njô odüri! Rômarje so múčali. Juliške obráz je pečéča žarja oblejála, pesnice je stiskávala. Ali starec je miroven ostao, zdâ je že tákši grátao, dabi sodec bio, kí sodi i kak bič je bičüvao njega glás. — Jeli máš návado bantüvati, čí moja, tvojo drágo mater? — JuIiška je od čemerôv i sramote že škripala : — Kak me smete tákše pitati?! Starec njê je odgôvoro: — Kakda smem ? — Či tí tak odűriš, zavržeš, osramotíš, odáš, zatajiš svojo dühovno mater, lüteransko sv. mater cérkev, ka na buče hodiš, k-tűhoj materi cérkvi: teda si tak hűda, bojdikaj dűša, od štere nika dobroga nemoremo čakati. Z-Juliške ôči so se skuzé záčale valiti, z-odürnostjôv je glédala starca ovčára, ali on je miroven ostano, teda se je ta nesréčna ženska za obrambo k-rômarom obrnôla: — Čűjete, lüdjé! . . . Ali níšče se je nê geno, ár je starec pravico meo, štera je vse obsêla. Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa B E TO N I T Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet I z o l a t o r B E T O N I T, kem. izd. Maribor (Zahtevajte navodila.) Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku) Starec je nadaljávao: — Tí bi svojo dühovno mater mogla nasledüvati, njé zapôvedi verno zdržati, njé verna čí ostáti. I prôttomi ka činíš, ka si včiníla! — Tí si nê lüteranka, tô ti jas povém. Tí lažeš, gda to práviš, ka si lüteranka ? Ženska je z-skuznatimi očámi, čemerno vsêkla na starca: — Dobro je, tak sem ne luteranka, katoličanka bodem ! Ovčár je gori zdigno roké i pravo njoj je: — To tüdi nemreš bidti. — Nemreš bidti! — Zakâ nê?! — ga je ostro pítala i okôli si je zglednola po prijátelkinjaj. — Záto nê, — njê je pravo te stári ovčár z-jáko ômurnim obrázom, — záto, ár tákšo bojdikaj, dűšo, štera si tak prebéra med verami, kak štoj drűgi med srakicami, nišče nevzeme k-sebi z-dobre vôle ! Ár judáš indri tüdi Judáš ostane! 109 Ka vse je Mariška vídla pri nemškom kmeti? Sprotolêtje je bilô. Sunce je prijétno síjalo i začnolo bűditi božo narávo. Tüdi naši Gorički bregovje so po bêloj zimskoj odêvki dôbili žaréči zdrav obráz. Po dúgom počinki se pá vse gibalo, vrelo i šamrelo. Tô se posébno opazilo pri lüdstvi, ár se je vsáki za bodôči zaslűžek skrbo. „Je že tak, ali ka naj naprávimo ? Tak smo, kak Eskimovci na Grönlandi ! Gda ji je dosta, te malo tjulenov (fók, ríb) májó. Tüdi nás je dosta, pa malo grünta. Mariška, tí boš li mogla idti v Deutschiand s trebühom za krűhom !“ Tak nikak je začno gučati naš Števan eden večér pri svojem familijskom krôžki. „Dobro je ! Či si nači nikak nemremo zmočti, te mo pa šla," je odgovorila Mariška, ki je bíla črstva deklina bistre pámeti. Mariški se je po vnôgi potáj od Ponciuša do Pilátuša ednôk véndar posrečilo, ka je dobila pôtni líst i vsefelé pravice, ka so razni gospodje i gospôdecke od njé želeli. Prišla je v transport i v pár dnévaj je že bíla v Slesvvig-Holsteini pri ednom kmeti, kí je meo okôli 30 plügov grünta. Njéni prvi stopáji so vsegavêč bilí bojazlivi i je moglo minôti dobri dnévov, ka se je vdomáčila i ka je znála kúčti nikak po nemškom. Nê je mogla svojim očam vervati, ka kakši réd je tam v štali, v škednji, v kleti, na dvorišči i razni hrambaj! Vért Dolfi jo je gnao v štalo, ki je bila znôtra 3 m visika i je za vsako govedo 25 m3 prostora. Kanálišje májó 10 cm padca. Površina vsê oken znáša 1/5 poda. Jasli so šürke 60 cm i so popolnoma naklaj. Lestvic sploj nega v krávjoj štali, ka si naj krava ne spüklá hr- bet. Štala se lêtno dvakrat bêli. Mesto, gde bi se krava „razbila“, se pár dni pred tistim pod posiple z vapnenim práhom. Napaja se v zimi i po leti vöni, ka naj srčne mišice i s tem krvni obtok močnejši gráta, štero močno vpliva na mlêčnost. Steonim kravam dávajo na obrok pôleg repe 1/3 otrôbov, 1/3 kukurčnoga šrota i 1/3 olijovih pogáč. Eden kg té mêšanice je zadosta tomi, ka krava 3 l. več mlêka dá. Na obrok mečejo pôleg soli ešče klájno vápno. Tákše i drüge hasnovite novosti sem si zapopádnola od vérta Dolfija, kí mi je kak bodočoj hlapici. ešče posebno povedao, ka je čistoča napô krma i ka kama sunce ne pride; prihája tá doktor. „No zdaj bomo pa gnoj klačili“, zakriči vért Dobi hlapci, ki brž pri-žené kobilo iz štale i zráven na gnojišče. Ár vídi že zdaj vrli vért Dobi, ka mi je tô tüdi „nôvi divat", začne etak razlágati: „Nika se tak ne spláča, kak edno dobro gnojišče i pametno správlanje gnojá i gnojšnice. Gnojišče z gnojnično jamo je pravzaprav moja banka i 25 bi zaslüžo tisti na svojo stran, gde se pošteno imé moje hrbtenice konča, če bi tü kaj zanemáro. Gnojišče po mogôčnosti more ležati kre sevra na malo višišem prostori, ka gnoj deževnica i drügi nalivi ne izlüžijo. Konjski gnoj se hitro „zori“, krávji bole počasi, nájduže pa svinjski. Nájbôgše je vse tri vrste gnojá mešati i sklačiti, to je goniti živino po njem, ka se zrák iztisne i bole drži vlago. Zdaj pa začnejo tam delüvati bakterije (amonizácijske, nitrifikácijske i včási tüdi denitrbikácijske, či je gnoj v vodi), šteri je do 20.000 milijônov v 1 106 Vu ženski so vrêli čemérje, skoron bi vö vdrli, ali starec njê je nadaljávao : — Jas niti tákšega psa nebi trpo pri hiži, kak si tí ženska. Ár je pri hiži tüdi li tákša stvár kaj vrêdna, štera je verna. I kak so se rômarje k-stüdenci pridrűžili, njim je starec pravo : — Povete mi, drági moji, jeli je ne mila mati ona svéta mati cérkev nam vsákomi, vu šteroj smo se narôdili ? jeli nam je nê dužnost njé se držati, k-njê verni bidti i njô tak lűbiti, kak svojo mater, štera nas je porodíla ? i što nenasledűje, što zataji svojo mater, odtűhi se od njé ino inam odklantiva, jeli je tak nê bojdikaj ničestnják, kak on, kí rokô zdigne prôti svojoj míloj materi i njô odüri! Rômarje so múčali, Juliške obráz je pečéča žarja oblejála, pesnice je stiskávala. Ali starec je miroven ostao, zdâ je že tákši grátao, dabi sodec bio, kí sodi i kak bič je bičüvao njega glás. — jeli máš návado bantüvati, čí moja, tvojo drágo mater? — JuIiška je od čemerôv i sramote že škrípala : — Kak me smête tákše pítati ? ! Starec njê je odgôvoro : — Kakda smem ? — Či tí tak odűriš, zavržeš, osramotiš, odáš, zatajíš svojo dühovno mater, lüteransko sv. mater cérkev, ka na buče hodiš, k-tűhoj materi cérkvi: teda si tak hűda, bojdikaj dűša, od štere nika dobroga nemoremo čakati. Z-Juliške ôči so se skuzé záčale valiti, z-odürnostjôv je glédala starca ovčára, ali on je miroven ostano, teda se je ta nesrečna ženska za obrambo k-rômarom obrnôla: — Čüjete, lüdjé! . . . Ali nišče se je nê geno, ár je starec pravico meo, štera je vse obsêla. Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa B ETONIT Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet IZOLATOR B E T O N I T, kem. izd. Maribor (Zahtevajte navodila.) Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku) Starec je nadaljávao: — Tí bi svojo dühovno mater mogla nasledüvati, njé zapovedi verno zdržati, njé verna čí ostáti. I prôttomi ka činíš, ka si včiníla! — Tí si nê lüteranka, tô ti jas povém. Tí lažeš, gda tô práviš, ka si lüteranka ? Ženska je z-skuznatimi očámi, čemerno vsêkla na starca : — Dobro je, tak sem nê lüteranka, katoličanka bodem! Ovčár je gori zdigno roké i pravo njoj je — To tüdi nemreš bidti. — Nemreš bidti! — Zakâ ne?! — ga je ostro pitala i okôli si je zglédnola po pri-játelkinjaj. — Záto nê, — nje je pravo te stári ovčár z-jáko ômurnim obrazom, — záto, ár tákšo bojdikaj dűšo, štera si tak prebera med verami, kak štoj drűgi med srakicami, nišče nevzeme k-sebi z-dobre vôle! Ár judáš indri tüdi judáš ostáne ! 109 Ka vse je Mariška vidla pri nemškom kmeti? Sprotolêtje je bilô. Sunce je prijetno sijalo i začnolo buditi božo narávo. Tüdi naši Gorički bregôvje so po bêloj zimskoj odêvki dobili žaréči zdrav obráz. Po dugom počinki se pá vse gibalo, vrelo i šamrelo. Tô se posébno opazilo pri lüdstvi, ár se je vsáki za bodôči zaslűžek skrbo. „Je že tak, ali ka naj naprávimo ? Tak smo, kak Eskimovci na Grönlandi ! Gda ji je dosta, te malo tjulenov (fók, ríb) májo. Tüdi nás je dosta, pa malo grünta. Mariška, tí boš li mogla idti v Deutschland s trebühom za krűhom !“ Tak nikak je začno gučati naš Števan eden večér pri svojem familijskom krôžki. „Dobro je ! Či si nači nikak nemremo zmočti, te mo pa šla,“ je odgovorila Mariška, ki je bíla črstva deklina bistre pámeti. Mariški se je po vnôgi potáj od Ponciuša do Pilátuša ednôk véndar posrečilo, ka je dobíla pôtni líst i vsefelé pravice, ka so rázni gospodje i gospôdecke od njé želeli. Prišla je v transport i v pár dnévaj je že bíla v Sleswig-Holsteiui pri ednom kmeti, kí je meo okoli 30 plügov grünta. Njéni prvi stopáji so vsegavêč bilí bojazlivi i je moglo minôti dobri dnévov, ka se je vdomáčila i ka je znála kúčti nikak po nemškom. Nê je mogla svojim očam vervati, ka kakši réd je tam v štali, v škednji, v kleti, na dvorišči i rázni hrambaj! Vért Dolfi jo je gnao v štalo, ki je bila znotra 3 m visika i je za vsako govedo 25 m3 prostora. Kanálišje májo 10 cm padca. Površina vsê oken znáša 1/5 poda. Jasli so šürke 60 cm i so popolnoma naklaj. Lestvic sploj nega v krávjoj štali, ka si naj krava ne spüklá hr- bet. Štala se lêtno dvakrat bêli. Mesto, gde bi se krava „razbila“, se pár dni pred tistim pod posiple z vapnenim práhom. Napàja se v zimi i po leti vöni, ka naj srčne mišice i s tem krvni obtok močnejši gráta, štero močno vpliva na mlêč-nost. Steonim kravam dàvajo na obrok pôleg repe 1/3 otrôbov, 1/3 kukurčnoga Šrota i 1/3 olijovih pogáč. Eden kg té mêšanice je zadosta tomi, ka krava 3 l. več mlêka dá. Na obrok mečejo pôleg soli ešče klájno vápno. Tákše i drüge hasnovite novosti sem si zapopádnola od vérta Dolfija, kí mi je kak bodôčoj hlapici ešče posebno povedao, ka je čistoča napô krma i ka kama sunce ne pride; prihája tá doktor. „No zdaj bomo pa gnoj klačili“, zakriči vért Dolfi hlápci, ki brž prižené kobilo iz štale i zráven na gnojišče. Ár vídi že zdaj vrli vért Dolfi, ka mi je to tüdi „nôvi divat“,. začne etak razlágati: „Nika se tak ne spláča, kak edno dobro gnojišče i pametno správlanje gnojá ì gnojšnice. Gnojišče z gnojnično jamo je pravzaprav moja banka i 25 bi zaslüžo tisti na svojo stran, gde se pošteno imé moje hrbtenice konča, če bi tü kaj zanemáro. Gnojišče po mogočnosti more ležati kre sevra na malo višišem Prostori, ka gnoj deževnica i drügi nalivi ne izlüžijo. Konjski gnoj se hitro „zori“, kravji bole počasi, nájduže pa svinjski. Nájbôgše je vse tri vrste gnojá mešati i sklačiti, tô je goniti živino po njem, ka se zrák iztisne i bole drži vlago. Zdaj pa začnejo tam delüvati bakterije (amonizácijske, nitrifikácijske i včási tüdi denitrifikácijske, či je gnoj v vôdi), šteri je do 20.000 milijônov v 1 110 gr. gnoja. Njihov produkt je amonijak i nitrogen, šteri se rad skadi v zrák, či je gnoj nê skláčeni ali po pàverskom povêdano: gnoj „düšo“ zgübi! Gnoj se »zori" 2 mêseca; či friški gnoj podorjémo, se tüdi v njem razvijejo škodlive nitrifikâcijske bakterije i s tem je vrêdnost gnojá za 50% zmenšana. Dobro obravnàvani gnoj vsebüje C, 55% nitrogéna ali dušika, C, 22% fosfora i C, 55% kalija. Či v 100 q gnoji vsebüjôči 55 kg dušika, 22 kg. fosfora i 55 kg. kalija bi preračunali na trgovski umetni gnoj, bi mogli küpiti na Vaše pêneze 360 kg apnenoga dušika á q 225 Din, 140 kg superíosfáta a q 110 Din i 140 kg 40% kálijove soli k q 180 Din, ka bi sküpno zneslo 912 Din. Po tom računi je 1 q dobroga gnoja 9 Din 12 p. vrêdno. Vsegaveč takši gnoj, šteroga dober veter z lebernicami vréd zdigávle, je nê vrêden po tom računi komaj desetino!“ Gda njoj je vért Dolfi tô vse natenci razložo, jo je zvála Vertinja dojit. „No, to bom pa že razmila“, si je mislila Mariška. Najprvle si je mogla nojéte očistiti, roké požájfati i robec pošteno na glávi zvézati. Dobila je tüdi čisti förtoj. Krávje vümen je mogla z lenovov brisačov vse dojzbrisati; či bi pa vümen grdo bilô, bi mogla prvlé zaprati i potom na sűho zbrisati. Zdaj njoj pa začne Vertinja Herta etak tolmačiti: Z dojenjom nájbôgšo kravo lêko zapraviš, ka gráta slaba dojnica! Znati moreš, ka krava v vümeni nájveč samo 2—3 1. mleka má; mi pa nadojimo 6—7 krát več. Vsa ostala količina mlêka se med dojênjom naprávi iz kravje krvi. Vümen je raztálana nájmre na 4 popunoma ločene prečnjeke ; vsaki prečnjek má dosta-dosta žlezasti mehérčkov, v štere so napelane krvne žilice, té žilice pa po velki žilaj vodijo do srčnih mišic. Či močneje bije srdcé, več krvi pritiska do mehérčkov v vümen i več je mleka. Záto je posebno vážno za steone krave gibanje. Mleko, štero v samom začétki nadojiš, ma malo maščobe, zádnje kaplice šo pa skoro čista maščoba. Záto pa moremo popunoma ščista podojiti“. Ár je pa bila naša Mariška pametno goričko mlešé, si je vse to dobro zapomnila. Dosta si je premišlávala, ka kak je vse nači domá: držimo se za pametne, čedne i kulturne; či poslánec príde med naše kôdiške kuče, te drűge pritožbe nemamo, kak zavolo šmarnice. Tü pa tam ešče i zdaj verjejo, ka lehko „včinij“, vodô „naprávi“, gliste „brije“ i pri Marijinoj Snežni baba »zvrači!“ — n. Rôparje. Roparje z groznov močjov delajo, ali nemrejo gori vtrgnoti kase, štera krepko stojí i se nepodá rôparov sili. Ali po velikom pritiskávanji pomali dönok k-cíli prídejo, zápor se vlomi i dveri se odpréjo i rôparje tam stojíjo celô pobiti, čakani kinčov nega v njê, sploh je prázna! Roparov voj se po glávi malo poškráble i čemerno erčé: — Grumska strêla vdari v tébe! Nasadili smo se, prekesno smo prišli! Dačni urad nás je prehíto! 113 Židova večerášnja molitev vu cerkvi. Te siromaški Pinkeles Dávid je etak molo vu cérkvi : — Poslűhni me, Gospodne ! . . . Familia mi gladűje, žena mi je betežna. Vu velikom siromaštvi smo. Neprosim te več, samo jezero dinárov. Da mo meo krűh kűpiti, vrástvo i árendo pláčati. Z-srdca shájajôčo molítev je nê poslűhno Jehova. Rávno v tom hípi je te bogat milioner Goldstein Tobiáš tüdi molo : — Gospodne, Bože poslűhni me.. Stô jezero dinárov sem te proso i dao si mi stôpédesét jezero, zdâ te pá prosim dve sto jezero. I te bogat Goldstein je zdâ dvôjo pot trístopéldesét jezero dinárov meo srečo v-žeb djati. Židovski grnajnarje so se čüdüvali nadtém govoréči : — Kak da je tô mogôče ? . . . Te siromaški Pinkeles si nema záloža krűha v-zôbe djáti, nedobi jezero dinárčecov, te bogat Goldštein pa več, kak prosi, štero njim rabi etak razloži! — Siromák Pinkeles záto ešče dostakrát príde v-eérkev ali dobí, ali nê — ali či Jehova toga bogatoga Goldsteina ne obdarűje, on več nigdár nepríde v-Božo hižo. — Vište tak je ! Siromáki vsigdár trbê pêneze, ali nedobi jí i tüdi nema zmožnosti, bogátci so pa zmožni i či ščéjo, vsigdár dobijo pêneze. NAZNANILO. Naznánjam cenjenomi občinstvi, da sem povečao svojo krojaško delavnico za žensko i moško konfekcijo Delavnico sem si preuredo po svojoj mogôčnosti, da de odgovárjala nê samo modernim izdelkam, nego tüdi nisikim cênam. — Po svojoj dugolêtnoj praksi sem Vpelao dobro znáno damsko konfekcijo. V zálogi mam veliko izbiro gotovi dámski i dekliški kaputov po nájnovêšoj izbéri. Na želo naprávim tüdi po meri i po izbránì si modelaj. Cenjenomi občinstvi se priporoča: KUKEL KAROL, krojač Murska Sobota - Cerkvena ul. 3. (Nasproti sodišča.) 112 Bodôčnost cérkvi. Bogme, mí sami od sébe ne bi mogli cérkev goridržati. Tüdi naši predêdje so jo nej z svoje môči i tüdi naši nasledniki jo ne bi mogli goridržati. Samo tisti jo je obdržo do sêgamao, tisti jo nosi vezdaj i jo bode obdržo i poetomtoga, šteri je tak pravo: „Ovo, jas sem z 'vami vsákí' dén do konca svêta.“ Kak. je napísano : „Jezuš Kristuš je včeraj i dnes i naveke isti.“ (Žid. 13, 8.) Tô se pa samo od njega lehko právi i od nikoga drűgoga na tom svêti. Ár gde smo bilí mi pred jezero lêti ? I cérkev se je dönok obdržála i brez nás. Očivesno je, ka jo je samo tisti lehko obdržo, o kom právi rêč: včeraj i dnes i naveke je isti ! Cérkev torej ne držimo mi gori. Ár mi sami se ne moremo protiviti šatani, blodéčim i hűdim dűhom. Či bi od nás bilô odvisno, bi cérkev že dávno vesnola i mi ž njôv vréd ; samo da nebi stao tam nikák drűgi, ki obdrži i cérkev i nás. Tüdi záto ne moremo mi nika včiniti, naj se cérkev tüdi té obdrží, gda nás več nede. Tisti bode, že skrbo za njo, od koga rêč právi, da je „naveke isti“ i da je on te „pridoči“. Kak o tom sv. pismo i predvsem žoltári svedočijo, so tak kebzüvali že tüdi naši predêdje i naši naslednici morejo tüdi to spoznati. Té pa bomo s celov cerkvijov navküp spêvali: „Da Gospôd nebi z nami bio, gda so se lüdjé na nás postavili“ i podêli nam pomôč prôti pogübeli, ár je marna pomôč lüdi! (124. i 60. Žolt.) Kristuš, naš edini Gospod i pastér, ki nás je odküpo s svojov drágov krvjov, naj obdrži svojo málo črêdo, pri svojoj svétoj rêči, da se bode povekšávala v milošči, spoznanji i vu njega položenoj veri. Naj nás tüdi trôšta i krepi, da stanovitno obstojimo srêdi šatanovoga i vsê sküšnjáv svêta. Naj poslűhne naše molitvi, s šterimi hrepenéče Pričaküjemo blagoslovleni dén njegovoga dičnoga prišestja, naj de že ednôk konec meštrüvanja njegovoga stároga protivnika i naj se zablešči dén slobôde na bože otroke, šteroga z vüpanjom Pričaküjemo. Na to naj právi vsaka istinska dűša, štera čáka skazanje našega Gospodna : Amen, amen. D. Luther Márton. Očé tanáč. Ednoga oštarjáša máli sin prosi očo, naj njemi pomore goridáne račúne vözračúnati, da je nadrűgi dén vučiteli pokáže. Na drűgi dén naprê stôpi i oči na ôči meče : — Ájta, včeraj ste mi pomágali račune narediti, ali vsi so ne dobro bilí zračunani. Pri vsakšem ste dvakrat telko prinesli vö, kak bi slobodno bilô. — Vrédi je, moj sin, — odgovori oča. Poetomtoga račúnaj ti sam lì po svojem methoduši. Ali tô ti že naprê lehko povém, ka z-tém sistemom vu vezdášnjem vrêmeni nedoségneš dosta. SREZ LJUTOMER. Ljutomer Živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. augusta, 12. nov.; kramarsko i živinsko senje: 11. febr., 11. márca, 13. mája (tüdi konjsko), 16. sept. 17. dec.; samo konjsko i živ. senje 14. okt. Cven 7. septembra Gornja Radgona 3. februára, 25. mája, 10. augusta i 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. mája, 26. julija, 6. novembra. Mála Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. mája, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januára (29. junija), 30. junija, 21 septembra. MESTO i SREZ PTUJ. Ptuj živinsko senje: za konje i rogàto živino vsáki prvi i trétji tork v mejseei, za drüge vsako srejdo: tržni dén je vsákí pétek; letno krámarsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. jnnija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. márca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vüzmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. márca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnébohodom, 23. julija i v soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. mája, 25. julija. Breg pri Ptuji drűgi pond. v máji, 6. junija, drűgi pond. v juliji, 26. augusta, drűgi pond. v septembri. Ormož Cvetni pétek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsákí prvi pond. v mejseci jan., febr., márca, mája, junija, jul., sept., okt., dec. Či spádne na ednoga od tej pondelkov svétek, se vrši senje na drügi pondelek. Svinjsko senje vsákí tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE. Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jürjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. márca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risálski tork i pondelek po Jakobovom. Razkriž 19. mája, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. mája, 20. aug. i 26. okt. Štrigova 19. márca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec. Sv, Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. NAZNANILO! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel manufakturno trgovino prejšnje tvrdke BRATA ŠIFTAR in HAHN. Na zalogi bom imel v veliki izbiri kakor doslej tudi naprej najnovejše modno blago ter Vsakovrstno kratko blago po najnižjih cenah. Tvorniška zaloga perila! Prepričajte se in oglejte si zalogo, postregel bom vsakogar zadovoljivo. Priporoča se ŠIFTAR KAROL, MURSKA SOBOTA. MESTO I SREZ MARIBOR, levi dravski breg Maribor vsákí drügi i 4 tork v mejseci senje za živino: či je v tork svétek, se vrši Živinsko senje dén prvle. Vsákí pétek svinjsko senje; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsako sredo i soboto tržni dén. Sv. Lenart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19). mája,. 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija Snežna na Veliki kram. 20. mája, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. márca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po trétjoj kvaternoj nedeli. SREZ MARIBOR, desni dravski breg. Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. mája, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slov. Bistrica 24. febr., Veliki pétek, 4. mája, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. márca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. januara, štrti pond. po Vüzmi i 13. dec ŠIFTAR LUDVIK TVORNICA PERILA MURSKA SOBOTA Brzojavi: »PERILO ŠIFTAR« — Telefon številka 43. VELIKI SVETOVNI USPEH Da bi se doségnolo rédno delovanje prebáve, potom da bi se izločili i odstranili gifii (čemér) iz tela, priporoča se i za zdrave lüdi, da vzemejo po edno kuro od 6—12 tjédnov z „Planinka“-čájom. Bolše i odpornejše zdrávje, friški izgled, mouč i vola za živlenje, doségne se s pomočjouv „Planinka“ kure. — Prosite v apotekaj samo „Planinka“-čaj Mr. Bahovec, šteri se ne odáva odprejto, nego samo v zaprejti i plombirani paketaj po Din 20 — i Din 12—, z nadpisom razpošilávca: LEKARNA Mr. LEON BAHOVEC LJUBLJANA. (Res. br. 529/36) „Planinka“-čaja trbej svesti na njegovo zdravilno delovanje pri: obolenji želodca, bolenji jeter i žuča, obolenji i tromosti čreva ali hemoroida, pretilosti i bubrežni bolečinaj, reumatizmi, gihti i išijaši, glavoboli i migreni, ženskih bolečinaj ali tegobaj za časa menstruacije (mesečnoj periodi), tegobi v letnih menjavosti, zasükanji žil (arterioskleroze) i kožni betegaj. OBČINSKA HRANILNICA MURSKA SOBOTA TELEFON ST. 34. ČEK RAČ. ST. 14.891, EDINI POPILARNO VARNI ZAVOD V PREKMURJI Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daja posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grün in na karto bijanko z kezešmi). DOVOLJUJE VSAKOVRSTNE KREDITA (lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. Prosite včasi veliki ilustrirani cenik z več kak jezero slik, šteroga dobite kšenki tak tüdi vzorce celoküpnoga manufakturnoga blaga! VELIKA IZBÉRA! NISIKE CENE! Ka se ne vidi, se lejko premini ali pa se pejnezi povrnéjo! NAJVEKŠA DOMÁČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLÁVIJI ! Ascher B. in Sin Murska Sobota Glavni trg G R Ü N T A N A LETA 1855 TELEGRAF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 15 Kolonska špecerijska i vsefelé mele, zrnja velika trgovina. „HERCEG - BOSNE“ orsačkoga sekulacijskoga drüštva krajinsko zavüpništvo. ZDRAVJE JE NEJ VSE - ALI BREZI ZDRAVJA OSTALO NEJ JE NIKAJ! Desetine jezér familije, pradedeki, dedeki, očevje i deca naročali so z zákonom zavarvani „PRÁVI manastirski BALZAM“ iz 100-letne APOTEKE GEBAUER - BAČ že več stoletja kak pravo pomoč v nevoli i hválili i cenili so ga kak domače sredstvo najplemenitejše vrste! Tüdi Vi máte Zagvüšno za njega interes! Znotra delüje mouč toga právoga manastirskoga balzama posebno dobro na žalodec. Teškoče z žalodcom, kisilo podrigavanje, prehlád žalodca, stiskávanje i bole- čine okoli žalodca i jeter kak i vse smetnje v zvézi z nezadostnim detovánjom žalodca, oblažüjejo se ali pa popunoma včünejo. Právi manastírski balzam prežené vötre iz tejla, odpré slezen, jétra i čreva, olajšava i povolno pomága na stolici. Zvün toga je na velki hasek za hemoroide (zlato žilo, šuljeve) i proti glistam. Omiljeno je tüdi čiščenje krvi z tem právim manastirskim balzamom. Boléče zobé i zobno meso trbe z njim namazati — Za zdravlenje ran, nadale za mazanje betežne dojke pri materi-dojilki je posebno prilübleni té právi manastirski balzam i se ga jako priporoča Čuvajte se od zamenjáve i prenarejenja! Právi samo z zaščitnim znàkom manastira, edino iz Apoteke GEBAUER-Bač (DUNAVSKA BANOVINA) kama se morejo poslati vsa naročila. PO PREJETJI NARO 5 glažov za 60 Din brezi plačila poštnih stroškov. ČILI POŠLEMO TAKI 12 glažov za 108 Din brezi plačila poštnih stroškov Kleparstvo Nájfalejše i najbole trpéče je BRATA J U G V MURSKI SOBOTI Aleksandrova cesta (v Nemešovoj hiši) Zagotávla vsákovrstno gradbeno špenglarsko delo, kak žlibé na hižo, pokrivanje törme i pokrivanje z palatni. Izdeláva strelovode (villámhárit). P o p r á v l a vsakovrstno posodo hitro i dobro. POZOR! AUTOTAKSA BRATA JUG vozi vsak čas i vsako smer. CENE ZELO NISKE ! Prosite včasi veliki ilustrirani cenik z več kak jezero slik, šteroga dobite kšenki tak tüdi vzorce celoküpnoga manufakturnoga blága! VELIKA IZBÉRA! NISIKE CENE! Ka se ne vidi, se lejko premini ali pa se pejnezi povrnéjo! NÁJVÉKŠA DOMÁČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLÁVIJI! Šlosarski šparheti iz last. delavnice. Postelni vložki stolci. Velika izbira ! Nisike cene! radio-aparte, šivalne stroje, bicikle itd. dobite nájfalejše pri NEMEC JANEZ M. SOBOTA Poleg evang. cérkvi. V domovini ročni harmonik, v nemškom Klingenthálí, že prek 45 lejt stoji velika svetska fabrika mužikálni inštrumentov Meinel i Herold, štera má prinas odávno filijálko. Njéne harmonike od navádne i bogše sorte do najbogši zgotovleni kromatični umetniški inštrumentov, vživajo prednost po celom svejti i cene so jáko nisike, ár pri njej se küpi naravnoč z fabrike ali z fabričnoga skladišča. Dve velevážnivi novosti v grádbi harmonik. 1. Vse naše harmonike z čeličnimi pérama so opremlene z novimi glási, šteri so brüšeni 530 dužini (Dozdaj so se brusili poprek) To je novi z patentom zavarvani način izdelávanja glásov. Tej glási se nemrejo potreti so jako zvočni i zvűnrédno lehko odgovárjajo i po strokovnoj obsodbi so tej štirikrát bole zdržlívi od návadni čelični glásov. — Vse naše štirii pét- vrste krom. harmonike so opremlene z novov melodijskov jeki enov klavijaturov (notrášnjost prijemalke, štera je naš làstni patent). Velka prednost jeklene klavijature obstoji v tom, ka je pritisk tipk v vsej vrstaj ednáki i zvűnrédno lehek Pri drügi harmonikaj z lesenov klavijatürov je pritisk tipk v prvoj vrsti lehek i v nadalnih vrstaj vsigdár bole žmeten, ka jako ovira pri igranji, — Velko prebéranje nájdete v velkom ceniki, vu šterom so vsa nájinteresantnejša nova dela na poli izdelanja moderni ročni harmonik. Cenik vam brezplačno pošle firma MEINEL & HEROLD skl. tvornice glasbenih inštrumentov Maribor št. 242. Janez Cvetič, M- Sobota TVORNICA PERILA Prodaja samo na veliko! Proste včasi velki ilustrirani cênik šteroga dobíte k-šenki! Ogromno prebéranje! Niske cêne ! Nájvékša domáča trgovska hiša v Jugoslaviji CELJE BR 312. NAJSTAREJŠA I NÁJFALEJŠA TRGOVINA JE KARDOŠ JOŽEFA v MURSKI SOBOTI Aleksandrova e. Prêk od Dobrajovo oštarije. Dobí se vu velikoj meri na prebéranje vsefelé železno blágo po nájfalêšoj cêni, kakti : traverze, beton in palično železo, stavbeno in pohištveno okávanje, vsakšeféle nájfinêše orodje (Škér) za obrtnike, žage, pile, sekire itd. Nájbôgše Turske in Švèdske kosé, srpe, kosne klepáče i kamne. Vse gospodarsko orodje, plüge, reporeznice, sečkare, preše i vsefelé kotle, peči i šparhete, nájfinejše fárbe, lake, firnajs, terpentin, mašinski oli i mást, koks za kováče, glažojne za okna itd. Vse po niskoj cejni. Što ščé pêneze prišparati, more pri tv. Kardoš küpiti. Kr. prodája smodnikov i vsê lovski potrêbščin. Zahtevajte brezpláčno i prousto od poštarine veliki ilustrirani cenik za vöre, zlátnino i srebrnino od svetsko poznáne firme H. SUTTNER LJUBLJANA br. 39. Lastivna fabrika vör v Švájci. Čüdili te se nisikim cenam! Žepne vöre že od Din 38 dale; vekerce že od Din 44 dale i vöre za na rokou začenši od Din 98˙— Z pismenov garancijov! Josip Močnik kamnoseški mojster Murska Sobota THIERRY-ov BALZAM se nüca pri slaboj prebávi, podigávanji, žgaravici, napinjanji bolečinaj v črevi i prelêvanji. Nadale pri slabosti, vöobtrüdjenosti, nezavesti, proti zoboboli. za gargarizêranje, pri bolezni lamp i guta, i končno za bláženje bolečin i trganja. Oglas po mer. min. nar. zdr. i soc. politike S. br. 12947 od 7. IV. 1934 THIERRY-ova CENTIFOLIJSKA MAST (mást za rane) polehšáva bolečine, vöpotégne z rane nesnàjgo,pomága pri vráčenji rane, polehšáva lokálna obetegüvanja i se priporoča pri različni ranaj, ár je razkužujoče sredstvo že prêk polstotine let poznáno tü i zvünski orságaj. THIERRY-jevi VRAČILNI PROIZVODI se dobijo v apotekaj, a gde jih ne dobite z gori pomenitimi znáki, je prištelajte narávnost od: Samo právi z tém zaščitnim znákom! Apoteka ,,ANGELA ČUVARA“ ADOLF-a pl. THIERRY-ja naslednik PREGRADA br. 61. (via Zagreb) Savska banovina Cena Thierry-Balzama sküpno z pakivanjom i poštninov: 6 glážkov 60 Din, 1 špeciálen glaž 55 Din. Cêna Thierry-ove Centifolijske másti sküpno z pakivanjom i poštninov: 2 piksiša 28 Din, 4 piksiši 48 Din i 6 piksišov 66 Din. Pri vékši naročilaj znáten popüst. Pošle se po povzetji ali či se pejnezi naprej notri pošlejo ! Velki cênik. návučno knižico i kalendari leta 1939 pošlem na želenje brezplačno! Samo právi z tém zaščitnim znákom! Oglas po uver. min. zdr. i soc. pol. S. br. 12948 od 7. VI. 1934. Z máloga . . . Z máli ciglov se zidajo velike palače. Z máloga semena bode veliko drêvo. Z máli káplic narasté povoden. Máli posvêt napuni hišo z svekloščov. Edna mála rêč lehko naprávi krváve nesreče. Z mále rêči je že velka bojna nastánola, štera jezere i jezere vmorila. — Záto drži tvoj jezik od tákše reči i nepovêj jo vö. — Ali edna mála lübezniva rêč zná blájženstvo stvoriti, cvesti i sád prinesti, zná človeka do nebés pripelati. — „Vse velko se z málim začne, záto nepozábi človek nigdár to Silvánus. SENJE (SEJMI). PREKMURJE. Beltinci (Živinsko i kramarsko) 20. január, 24. na prestopno leto pa 25. februára, 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novembra. Bogojina (živ. i kram.) 15. februára, 20. márca, 19. mája, 20. julija, 4. septembra i 16. novembra. Črensovci (živ. i kram.) 14. márca, v pondêlek po 3. máji, v pondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo Živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januára, 16. februára, 27. márca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsáki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drügi dén. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. márca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsáko prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spádne na to soboto svétek, je svinjsko senje Prvejšo soboto. Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. mája. Martjanci (živ. i kram.) 23. mája, 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januára Živinsko senje, prvi pondelek februára Živinsko i kramarsko, prvi pondelek márca Živinsko i kramarsko, prvi pondelek aprila Živinsko, prvi pondelek mája Živinsko i kramarsko, prvi pondelek junija Živinsko, prvi pondelek julija Živinsko i kramarsko, 24. augusta Živinsko i kramarsko, prvi pondelek septembra Živinsko, 15. oktobra Živinsko i kramarsko, prvi pondelek novembra Živinsko, 6. decembra živinsko i kramarsko. Če spádne na prvi pondelek svétek, se vrši senje na drűgi dén. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. mája, 10. julija, 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. márca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. márca, v tork pred Risáli, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj nedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdár v pondelek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vüzmi, 15. jun. i 21. dec. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drűgi pondelek po Vüzmi, četrtek pred Risáli, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drűgi dén po máloj meši, 4. oktobra i vsákí četrtek svinjsko senje. Če spád ne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden dén sledi. Nájmodernejša fabrika mesnáti izdelkov, hladilnica in fabrika za léd Murska Sobota Delajo se vsákevrste klobási, salámi (zimski in letni) kak tüdi vsefelé prekajeno meso EXPORT govenske živine, svinj, telet in mesa. Dobi se mást I. vrste tüdi na málo. Nájnižiša cena in nájbogša kvaliteta Za delavce ocvérke, prekajene svinjske nogé po nisikoj ceni. Preračunjávanje kubične vsebine okrogloga lesá (P = premer v cm. K = klüča število.) Razlaga : Gornja številka v vsakem predelčki je premer (P) [poprek v sredini merjena širokost] okrogloga lesá v centimetri. Spodnja številka je tomi odgovárjajoči klüč (K). —V =DXK/10.000 to se právi dolgost (D) debela v méri se pomnoži z Kubična vsebina se nájde na podlagi sledéčega pravila onim številom (klüčom). ki odgovárja premeru debeličini i dobleni znesek se deli z 10.000 — PRIMER: dugost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm poišče se te v tabeli število (klüč), ki odgovárja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te 8x1735=13.880, - 12 880 10.000=1.388 m3.