Poštnina plačana v gotovinL
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v četrtek, dne 4. avgusta 1932.
štev. 88.
Naša zunanja trgovina v prvem polletju 1932
N a jv e? smio izvozili v Italijo, največ pa uvozili iz Nemčije
Ves naš izvoz v prvih šestih mesecih letošnjega .leta je znašal 1,088.538 ton v vrednosti 1.372,128.130 dinarjev naprani 1,631.602 ton in 2.315 milijonov dinarjev 'lani v istem času. Naš izvoz je torej nazadoval za 548.064 ton, odnosno 943 milijonov dinarjev ali za 4075 odstotkov.
Kaj smo izvozili
Pšenice smo izvozili za 127-6, koruze za 45, pšenične moke za 4-4, otrobov za 6-8, fižola za 4*1, svežega sadja za 3-4, suhih češpelj za 4‘9, vina za 14-7. (tobaka v listih za 152-7 mili jenov, lanu za 18.6 milijonov, konj za 11'4 milj. goveje živine za 20*9, svinj za 100-6, živine za 84-2, svežega mesa za 47-8, jajc za 111*3, drv za 12-7, gradbenega lesa za 210-1, oglja za 13-7, lesnih izdelkov za 11*7, lesnih ekstraktov za 12-5, karbida za 3‘8, cijanamida iza 17‘5, cementa za 3i-7, svinca za ll-3r bakra za 116-5 in drugih rud za 40-1 milijonov Din.
Uvozili pa sm»:
Surovega bombaža za 53-9, bombažnega prediva za 98’5, bombažnih tkanin za 113-1, drugega tekstilnega blaga za 9-4, predelanega in nepredelanega železa za 22-7, pločevine za 12-8, cevi za 14-1, tračnic in drugega železniškega materijala za 21-5, raznih železnih gotovih predmetov za 68-1, ovčje volne za 14-9, prediva za 16"5, volnenih tkanin za 68-1, drugega volnenega blaga za 6-1, sirove svile za 1-6, svil. prediva za 33-7, svil. tkanin za 11*1, drugega blaga za 2-5, petroleja za 6-7, bencina za 7, clja za mažo za 7'5, sirove nafte za 9-5, pa-
rafina za 2-5, kož domačih živali za 20-3, kož za čevlje za 7-5, čevljev za 5-9, stekla za okna za 6-9 milijonov, drugega stekla za 4*1, riža za 27-3, limon in pomaranč za 19'2, drugega južnega sadja za 5’6, kave za 41-5, olja rza 31-1, finega olja za 8-1, oljnatih plodov za 30-7, strojev in aparatov za 74-1, elektrotehničnih predmetov za 56-9, prevodnih sredstev za 23-6, zdravil za 12-3, umetnih organičnih barv za 84, tiskarskega papirja za 17-9, lesnih izdelkov za 6-1 in 'loja za 11-1 milijonov dinarjev.
Udeležba tujih držav
iV našem izvozu je na prvem mestu Italija in sdcer z 26-19°/o, nato slede: Avstrija s 17-17%, Češkoslovaška s 13-02%, Nemčija z 9.98%, Rumunija 4-48%, Madjarska 4-71%, Grška 3-08%, Poljska 3'64°/o, Belgija 2-97%, Švica l-99°/o, Španija 1-46°/o, Francija 1*37%, Anglija l-32% in tako dalje.
Največ blaga pa smo uvozili iz Neončije in sicer 18-76%. Odstotek drugih držav pri uvozu je ta:
Češkoslovaška 16-28%, Avstrija 12-56%, Italija ll-81°/o, Anglija 7-35°/o, Zjed. Drž. Sev. Amerike 5-11%, Francija 4-83%, Madjanska 4-15%, Brazilija 2-90°/o, Švica 2-81%, Poljska 2-12%, Rumunija 2-11%, Indija1 l-83#/o, Belgija 1-22, Holandska 1-14%, Argentina 1*04% im tako dalje.
Iz teh številk se vidi, da srno po trgovinski bilanci aktivni proti Italiji, Avstriji, Rumuniji, Madjarska, Grški, Poljski in Španiji, napram vsem drugim državam pa pasivni in napram nekaterim v zelo visoki meri. *
Razočaranje angleških protekcijonistov
Ta razočaranja so velika. Angleži so preveč na lahko mislili, da jim zadostuje, če vse poravnajo s tem, da se odrečejo zakoniti zlati bazi in svobodni trgovini.
Že večkrat se je govorilo o strašnih posledic^, <Jti so jih imeli ti ukrepi na druge države. Zaprtje angleških meja za tuje blago je nujno moralo poostriti krizo brezposelnosti na kontinentu. To je posledica tega — in če pri tem pomislimo na socialno solidarnost, ki zedinjuje kapitalistične države, se lahko vprašamo, če je bilo od britanske vlade pametno, da je tako odločno povečala nemške težkoče.
Pravtako ugotovimo, ko pomislimo, da so številne evropske države na zapadu in na vzhodu osnovale svoje finančno ravnovesje na zlati valuti funta šterlinga, oma-ianje celokupne finančne situacije Evrope, ki je sledilo zaradi tega, ker je Anglija naglo opustila zlato valuto. Angleži, ki zažigajo, kar so nedavno oboževali in obožujejo to, kar so prej zametavali, priganjajo vse ostale države, da bi vodile zdaj tako finančno politiko, ki bi bila ravno nasprotna tisti, kakršno so jim oni prej vsiljevali. In, če je več teh držav danes v ®tanju takorekoč poravnave ali pa celo bankrota, potem plačujejo za zmote Veli-Britanije in za njen dobrobit. Tu bodi še omenjeno, da zaradi solidarnosti, ki ®as zedinjuje, plačujemo zanje vsi.
Vendar se ni treba razburjati. Vsaka država hrani do danes, gorje, pravico, da gre za svojimi interesi, tudi celo na škodo drugih. To je zakon džungle, ki je preden na mednarodno polje. Sicer pa, če je ®®daj britanska politika v nasprotju z inte-fesi na kontinentu, je bila kontinentalna Politika zelo dolgo nasprotna z britskimi jnteresi. Bil je čas, ko bi lahko Evropa, če
bila seveda pametna in opozorjena, preprečila v Veliki Britaniji tvorjenje protekcionizma. Ta trenotek ni niti Bog ve kako daleč za nami; datira izza časa konference o carinskem miru, ob pričetku pretekla leta. Toda Evropa se ni zavedla, niti ni hotela. Sedaj .se mora vsled svojih neuspehov naslanjati le na samo sebe.
Ali bi pa te neuspehe vsaj bolj pogum-110 prenašala, če bi koristili Angliji? Ne-
sreča je, da to ne izgleda, kot da bi bilo res. Kes je, da so se računi od leta 1931—1932 spravili v ravnovesje in še celo z rahlim prebitkom dohodkov. Za Angleže je to, vsaj z ozirom na domneve v lanskem letu, prav srečen rezultat. Toda angleško časopisje se strinja, ko pravi, da ta Tezultat ne sme biti cenjen previsoko. Za njega se je zahvaliti prebitku dohodninskega davka, kateri je bil, kljub svojemu imenu, v veliki meri plačan od narodnega kapitala. Prihodnje leto bodo carinske pristojbine, s katerimi se bo Anglež sprijaznil, prinesle zelo važen dohodek. Toda nadejati se je občutnega zmanjšanja davkov na dohodke in dediščine. Kar je najbolj pereče, je to, da pri tem ni uspelo zmanjšati napovedi izdatkov. Varčnost, ki jo je zahtevala komisija May, se ni mogla uresničiti.
Ekonomska, kakor tudi finančna bodočnost Velike Britanije ostane torej zelo temna. Toda resnosti njene bodočnosti ne smemo pretiravati. Kar povzroča na Nemškem nevarnost brezposelnosti, ni samo to, da je tam vsaj dvakrat tolikšna, kot na Angleškem, ampak tudi to, da brezposelnost napada državo, katera nima ni-kakih rezerv, niti finančnih, niti moralnih. Nemci, ki so vsled inflacije uničeni, so tudi zaradi neprestanega petnajstletnega trpljenja, živčno oslabljeni. Nasprotno pa imajo Angleži še neizmerne rezerve kapitala, ki so si jih nakopičili v teku enega stoletja blagostanja in varčevanja in oni bodo imeli na dan po veliki zmagi še čisto čvrste živce.
To je tisto, kar dela med obema narodoma veliko razliko. In to je sreča za Francoze, kajti, če bi bila tudi Anglija tako izčrpana, kot je Nemčija — kam bi šele prišli?
V splošnem pospešuje protekcionizem brezposelnost v izvozni industriji, ne zmanjšuje pa je tudi drugod. Tu je »straš-no razočaranje«. Kadar ga bodo narodi končnoveljavno razumeli, se bo po svetu marsikaj spremenilo. Do tedaj pa ni treba na to računati in misliti, da bi se dalo — sledeč nesrečni, toda usodni besedi — vživeti v »krizo«.
Veliko jtivnc irgcvslto zborcvan/e v
‘Mariboru
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v v Ljubljani bo priredila v okviru »Mariborskega tedna«, ki se vrši od 6. do 15. avgusta t. 1. v Mariboru v nedeljo, dne 7. t. m. veliko javno trgovsko zborovanje ob 10-15 uri v Unionski dvorani.
Zborovanja se bo udeležil minister za trgovino in industrijo g. Ivan Mohorič.
Zborovanje bo velika manifestacija vsega slovenskega trgovstva,
0 položaju in težnjah naše trgovine bo poročal zvezni predsednik g. Josip Kavčič, o položaju mariborskega trgovstva pa predsednik združenja g. Vilko Weixl. Zveza trgovskih gremijev pozivlje vse tr-
0P0Z0RIL0 MLINOM
Vsi tisti mlini, ki se obračajo na delegata ministra za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi za postavitev strokovnih komisij v svrho določitve kapacitete mlinov, morajo poslati svoje prošnje do 10. avgusta t. 1. Pozneje došle prošnje ne pridejo več v poštev.
• • *
ZAVAROVANJE VALUTE PRI IZVOZU SADJA
Finančni minister je odredil, da se iz-jemuo od člena 6 pravilnika o regulaciji prometa z devizami in valutami smejo uporabljati kot izkazila o zavarovanju valute za izvoz svežega sadja iz naše države v tej sezoni potrdila o plačilu protivrednosti izvoženega sadja v breme računa »žačasno vezanih« dinarjev tiste države, v katero sc sveže sadje izvaža, če ta država ni v kliringu z našo državo.
Ta olajšava se nanaša na naše izvoznike in na inozemce, ki neposredno izvažajo surovo sadje iz naše države.
• * *
ZA POMOČ IIMELJSKI TRGOVINI
Prejeli smo: Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju je po narodnem poslancu g. Ivanu Prekoršku predložilo ministru za trgovino in industrijo g. Mohoriču kakor tudi ministru za finance in ministru za kmetijstvo obširno predstavko, kjer razlaga položaj bližajoče se hmeljske trgovine v pogledu financiranja spričo težkoč, ki izvirajo iz deviznih predpisov v večini držav. Zaradi teh deviznih omejitev vlada med producenti kakor tudi ined trgovci s hmeljem nervoznost, ker ni upanja, da bi se do sezone položaj zboljšal. Posebno ni povolj-nih izgledov za izvoz hmelja v Nemčijo. Uprava Združenja je predlagala, naj bi Narodna banka stavila po pooblaščenih denarnih zavodih našim hmeljskim trgovcem kratkoročni kredit na razpolago. Namen tega kredita bi naj bil, da trgovci, izvozniki hmelja nemoteno in ob pravem času lahko pokupijo potrebne količine blaga, dokler ne uveljavijo svojih terjatev v inozemstvu po obstoječih predpisih o kliringu. Združenje je ukrenilo vse, da reši efekt bližnje sezije ter upa, da bo narodni poslanec za celjski srez gosp. Prekoršek zastavil ves svoj vpliv, da pride pomoč ob pravem času.
* * *
POSETITE »MARIBORSKI TEDEN«
6. do 15. avgusta 1932 v štajerskem Me-ranu. — Gozdarsko-tehnična in zgodovinska razstava, razstava vezenin, konj in brezmotornega letalstva. Velike muzikalične, kulturne in športne prireditve. Prodana nevesta na prostem, concours hippi-(jue, cv&tlični korso avtomobilov itd. 50 odstotkov popusta na železnici. Legitima-cije pri »Putniku« in denarnih zavodih.
govstvo, da se tega manifestaeijskega zborovanja, ki naj pokaže stanovsko solidarnost, v najobilnejšem številu udeleži, zlasti še, ker se bo udeležil zborovanja naS trgovinski minister.
Ob 10. uri bo sprejem gospoda ministra. Zato naj se vsi trgovci ob tem času zberejo pri mariborskem mostu, da čira dostojneje sprejmemo in pozdravimo gospoda ministra.
Vožnja je polovična. Za »Mariborski teden« je dovolila uprava polovično vožnjp proti legitimaciji, ki se dobi pri »Putniku« in njegovih podružnicah ter denarnih zavodih.
Nemška industrija in trgovina proti avtarkiji
Zborovanje nemške industrije in trgovine je naslovilo na državno vlado pozornost vzbujajočo vlogo glede nevarnosti avtarkične trgovinske politike. Cilj nemške gospodarske politike je preskrba dela in tvorba kapitala. Da je izvoz za preskrbo dela neobhodno potreben, dokazuje najbolje zadnje poročilo nemškega Zavoda za konjunkturno raziskovanje, ki pravi, da je delalo lani v Nemčiji za eksport 3,500.000 ljudi, to je 15 odstotkov vseh onih, ki se v gospodarstvu udejstvujejo. Tudi zborovanje nemške industrije in trgovine prizna, da se z omejitvijo izvoza dajo doseči tudi narodnogospodarsko ugodni učinki, a kaže obenem meje takšne samopreskrbe. Nemški narod nima nobenega interesa ua tem, da se raztegne lastna produkcija živil tudi na one vrste, kjer je to po kakovosti nemške zemlje mogoče le pod gospodarsko neugodnimi pogoji.
Sicer pa obstoji v raznih važnih živilih tudi že v Nemčiji sami nadprodukcija, tako da poljedelstvu ne more pomagati za-tvoritev mej, temveč le okrepitev domače nakupne moči. Za ohranitev te nakupne moči pa je neobhodno potrebno, da za izvoz delujoči ljudje obdržijo svoja delovna mesta. Nekaj uvoza živil more biti koristno, ker je v tem omogočen velik izvoz industrijskih predmetov. Več kot polovica danskega, holandskega, finskega in španskega eksporta ter več kot tretjina italijanskega eksporta v Nemčijo obstoji iz agrarnih produktov. Te dežele so v preteklem letu poslale v Nemčijo za 687 milijonov mark živil, ob skupnem uvozu živil v znesku dveh milijard mark. V zameno za to so pa kupile za 2300 milijonov mark nemških industrijskih izdelkov ali 23 odstotkov nemškega eksporta. Kaljenje trgovinskih odnosov do teh dežel bi bilo po mnenju omenjenega zborovanja tem kočljivejše, ker so izdelki nemške eksportne industrije v ostri konkurenci z drugimi deželami, torej nikakor ne nenadomestljivi.
Proti tezi, da je vsled - protekcionističnega stališča inozemstva avtarkija za Nemčijo neogibna usoda, se obrača gori omenjena vloga z opozorilom, da se ravno sedaj v mnogih deželah začenja spet oživljati spoznanje o potrebi svetovnogospo-darskega sodelovanja. S stališča tvorbe kapitala slednjič se izjavlja, da more Nemčija poplačati svoje dolgove le z naraščajočim izvozom in da more na ta način preko odplačevanja dolgov za okrepitev gospodarske in politične prostosti nabirati kapital v inozemstvu samem. O potrebi razbremenitve devizne bilance tudi z novo ureditvijo takšnih zasebnih dolgov v inozemstvu, ki so se izkazali kot gospodarsko nevzdržni, vloga, ki se omejuje le na trgovsko politične argumente, ne govori.
Naročajte in širite »Trgovski lisi”!
\
pfO»^a
fia
up*Ui
Lipski jesenski sejem 1932:
Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih po* tovalnih pisarnah In pri lastnem zastopniku:
116. C. IOMIIES. Ljubljana. D^aUva i
Poštni predal 128
Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno 1. septembra. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem za gradbene, hišne in obratovalne potrebščine od 28. avgusta do vključno 1. Septembra.
Rumunija po volitvah
Dr. M. S. iz Bukarešte piše v zagrebškem »Morgenblatt«-u 21. .Vili. t- 1. »Volitve so prinesle približno to, kar se je moglo vedeti že vnaprej. Zaranisti so vdru-gič na ikirmilu. To pot ibo še težje kot prvič udejstviti besedo njih voditelja Maniua, da moreta le on in njegova stranka napraviti v Rumuniji red, če je ito spiloh mogoče. Gospodarsko oblikovanje Rumunije je odvis-fco v prvi vrsti od tega, kako more spraviti svoje glavne izvozne predmete žito, meso, les in petrolej na svetovne trge. Na oblikovanje cen se v Rumunija praktično skoraj ne more vplivati in se ne mbre niti misliti na razširjenje in pocenitve lastne produkcije vsled pomanjkanja denarja, zlasti ne v poljedelstvu. Ta del vzrokov za rumunsko krizo je izven območja katerekoli rumunske vlade, pa naj se imenuje tako ali tako. Tem nujnejša je notranja tlteditev, očiščenje uprave. Polje za organi-^fttorično delo je tu obširno. Spričo izredne skromnosti rumunskega kmečkega prebivalstva bi vendar moralo biti mogoče, da se s pravilno razdelitvijo davkov napravijo vsaj znosne razmere. V resnici je pa tudi naloga skoraj nerešljiva. Politična uprava ter pobiranje in nadaljnje uporabljanje davkov je na naravnost Mntastičen način fcorumpirano. Že predvojna Ruimunija je poznala bakšiš in korupcijo, a to je bilo v primeru s sedanjim stanjem le nekakšna tkapiitnina. Bakšiš je zadobil danes značaj stalnosti, on p omenja plačevanje uradnikov po strankah; ne moreš si misliti Ru-itiunije brez njega, še manj ga pa moreš Odstraniti, in to zato ne, ker uradnik svoje plače skok več mesecev sploh ne dobi ali |tt jo dobi 4amo v nezadostni izmeri. Mislimo ei uradnika z mesečno plačo 2500 lejev {800 dinarjev), M jih pa po večini še ne ■dobi ne, in sedečega ob kakšni državni izplačilni blagajni; slednjič se da človeško razumeti, če si pusti od denar prejemajo-<5lh strank izplačati par odstotkov. Vse zlo rttmunsfce uprave korenini v nezadostnih Prejemkih uradnikov. Ne sme nas motiti, ife BO nekatere uradniške kategorije, n. pr. tehniški Uradniki, dobivali še pred kratkim plače, ki so ibile tudi za pojme Zapadite Evrope zelo visoke. To eo bile pač izjeme. Drugi povod za irumun&kega uradnika, dia se pravočasno preskrbi, je nestalnost njegove službe in pa da se mu dosežena in fcashlžena pokojnina ne izplača avtomatično (kot je to v kulturnih deželah temoobsebi umevno), temveč da rti or a za pokojnino šele zaprositi in da čaka rtanjo pogosto več let. Tudi se zgodi, da dihava uradniku plačo po krivici prikrajša in da uradnik državo pri rednih sodiščih toži za i*plačilo; šele ko država proces zgubi, se prisiljeno vda izplačilu. Razmerje romunskega uradnika do države je ndke vrste tlltičftfttostnb razmerje. Uradnik mora gledati na to, da se dam preskrbi. Ta skrb stopi slednjič pred ivse drugo, službena vnema postane gesta, izpolnjevanje predpisov centralnih uradov postane postranska stvar.
*■
,, Vrlrtracvlna
a. Šarabon
v E j ubijam
pripot«!*
špecerijsko blage
w
vet vrst žganja, moka let deželne pridelke kakor tudi raznovrstno
rudninsko voJo
Lastna pražarnd za kava in mlini ta dišave % električnim obratom
Telelon H. 26-66 Ceniki na razpolagal
ul
Kako slabo je v tem oziru v Rumuniji, vidiš prav dobro, če prideš iz Rumunije v Poljsko. Že pri vlakih je vse v redu. Višjim in nižjim Uradnikom sta beseda in pomen bakšiš-a popolnoma neznana. Uradništvo je dobro preskrbljeno in ima zato tudi primerno samozavest. V Poljski je nemogoče, da ponudiš uradniku v uradnem lokalu napitnino za to, da ni napravil stranki nobene posebne usluge, temveč da je vršil enostavno le svojo dolžnost. Razlika med Rumunijo in Poljsko se tudi ne more opravičiti z izgovorom, da je značaj ljudstva tukaj in tamkaj drugačen. Bukovina na primer 'Je danes rumunska, ima pa po večini še staro uradništvo iz avstrijskih časov in je biila prej izborno upravljana dežela z absolutno neomadeževanim uredništvom. In danes je v Bukovini tako kot v Rumuniji sploh. Rumunska uprava ne bo prej pravilno funkcionirala, dokler ne bo uradništvo plačano tako, kot se človeku spodobi, dokler ne 'bo zavarovano proti drugačni odpustitvi kot disciplinarni in dokler ne bo zaščiteno v svojih pokojninskih pravicah. šele od tako preskrbljenega uredništva bo mogla vlada zahtevati, da izvršuje njena navodila zares in ne samo na videz. Šele s takšnim na novo organiziranim aparatom bo mogoče pobirati davke enakomerno v vsej državi in ne samo v novo pridobljenih deželah; liri šele tedaj, če dohodki pravilno dotekajo, je omogočen tudi pravilen proračun.
Zaranisiti morajo rešiti, kakor vidimo, vprašanja, ki niso prav preprosta. Če pomislimo, da dohodki še nadalje neprestano padajo, da rezerv ni nobenih, da Zapadna Evropa noče dati nikakšnega posojila, potem se ta vprašanja spremenijo v uganke. Če se krajša uredništvu še naprej že itak »nič«-u enaka plača, kako naj de zahteva od njega moralno nadvrednotenje ? Ptoti nadaljnjemu krajšanju plaž ee pričenja uradništvo sStno upirati in Zahteva, haj »b mu splačajo najprvo vsaj dosedanje plače, preden se odstrižejo inozemstvu dolžni kuponi. Lupisti kličejo preko tega po inflaciji, dia se odpravi moreče pomanjkanje denarja. Zahtevajo potrojitev kontingenta banr koVcev, kar se pa zdi popolnorha nemogoče, ker gledajo jamstvene države pazi j ir vo na to, da se sedanji kontingent ne por množi.
Reformno delo tudi v najožjem obrtiočju državne oblasti, omejeno na pretvorb? upravnega aparata, se zdi komaj možnd, neglede na neskončne naloge resnične po^ moči za poljedelstvo, za 'še življenja zmožni del industrije in za trgoviiio, izgubljajočo se v pesku. Rumunska Upravna služba bo torej pač še precej časa podobna avtomatu, ki le tedaj funkcionira, če vrže stranka denar noter.
Medic-Zankl “X
stene ter stike fasadne barve.
IV. Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov
Žalec v Savinj. dolini, dne 3i. i. 1932.
Če se je tudi vsled ugodnega vremena v* prvi polovici meseca julija obče stanje hmeljskih nasadov izboljšalo, vpliva vendar tropična vročina v drugi mesečni polovici neugodno na nasade in ovira več ali manj Mcobuljenje cvetja. Vsled tega so hmeljarji nekoliko vznemirjeni in zrejo bolj klavrno v bližnjo bodočnost. Izdatne padavine so nujno potrebne. Po ulici povzročena škoda je le malenkostna.
Obče obiranje hmelja se bo najhitreje pričelo še le po 15. avgustu. Zatrjuje se, da bode letošnja letina znašala le 65°/o lanske.	Društveni odbor.
Že V 24 urah SriK:
V T Ul H1U1I klo]bnke it(J. gkrohl
in svetlolika srajce, ovratnike iti manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljnttiki nasift 4—6. — Selenburgova ul. 3. telefon St. 22-72.
oTOimiacii
Združenje trgovcev za okraje Celje, gornji grad in Šmarje pri Jelšah vabi vse svoje člane, da se udeležijo velikega javnega trgovskega zborovanja, ki se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. v Mariboru ob 10. uri dopoldne v Unionski dvorani. Zborovanja se udeleži minister trgovine in industrije g. Mohorič, ki bo poročal o položaju našega gospodarstva. — Zborovanje sklicuje Zveza trgovskih gremijev in se vrši v okviru prireditev »Mariborskega tedna«. Udeleženci vživajo ugodnosti polovične vožnje.
Uradni dan Zbornice za T0I v Celju. Gremij trgovcev v Celju obvešča vse interesente, da še vrši uradni dan Zbornice T0I v Celju (prostori gremija trgovcev) v torek 9. t. m. od 8. do 12. ure.
Gremij trgovcev v Kranju obvešča člane, da zamorejo dobiti nove tiskovine učnih pogodb za učence v gremijalni pisarni v Kranju in pri pododborih v Tržiču in Škofji Loki. Izdajajo se tudi pomočniške knjižice v pisarni v Kranju vsak dan dopoldne in na uradne dni, t. j. vsako prvo soboto v mesecu v Škofji Loki in vsak drugi četrtek v mesecu v Tržiču. Nova pravila za Združenje trgovcev, ki so že natisnjena, se bodo vsem članom razposlala v prihodnjih dneh.
Sreski gremij trgovcev v Mariboru vabi svoje člane, da se udeležijo izrednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo 7. avgusta ob 15. uri (B. Uri pop.) v prostorih gostilne Kostajnšek v Sv. Mdrtinu.
Tvrdka
Singerjev! šivalni Jiroii
se je preselila
^ Qaitevo ulico Si.3tPBlei iilbtltfeili
fomidbc.DODDtikumi
FRED L. MYERS & S0N, KINGST0N JAMAICA, 188 Harbour Street, British West Indies (Britanska zapadna Indija), Steli stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki se zanimajo za nakup ruma Vsake ▼rste.
DRAGOLJUB D. PETROVIČ, BEOGRAD, SiseljeličeVa br. 18, trgovski potnik po poklicu še zanima za zastopstvo naših tvrdk. Interesenti se naj direktno nanj obrnejo.
TVRDKA K0L0MB0 & RlCHTMANN, ŠUŠAK, MažuraničeVa Ulica 5 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi Izvozniki suhih gob. Piš&ti je tvrdki neposredno.
0BJAVLJENJE NOVE POLJSKE CARINSKE TARIFE ODLOŽENO
Nova poljska carinska tarifa, koje objav-Ijenje je bilo napovedano za te dni, bo izšla šele v sešitih do osmih tednih, ker je treba proučiti nove spreiminjevalne predloge. Nova carinska tarifa bo dvodelna; na eni strani bodo one države, ki imajo s Poljsko sklenjene gospodarske dogovore, na drugi strani bodo pa vseskoz prohihi-tivno učinkujoče carinske postavke za uvoz iz onih dežel, ki' nimajo s Poljsko nobenih trgovskih pogodb. Od dobro poučene strani v Varšavi se izjavlja, da bo nova carinska tarifa še ojačila že dalj časa opazovano- tendenco, da se uvoz iz Nemčije v Poljsko v prilog angleškemu, uvozu nadalje omeji. Privilegiji pristanišča Gdynie bodo v posledicah nove carinske tarife vsekakor še nadalje razširjeni.
Brazilijanski moratorij za plačila v tuji valuti je podaljšan za 1 mesec dni, do 15J avgusta.
Letošnjo rumunsko žitno žetev cenijo na| 20 milijonov stotov. Lani je dala žetev 36'8 milijonov stotov in zato letos ne bo imela Rumunija mnogo žita za izvoz.
Silen sneg je zapadel v Argentini. 30 odstotkov živine je vsled snega poginilo.
Argentinska vlada je predložila parlamentu zakonski predlog, da se izdajo obveznice v višini 40 milijonov dolarjev. Vse to posojilo se bo porabilo za zgraditev žitnih elevatorjev.
Banka Seligmann, najstarejša banka v Nemčiji, je ustavila plačila.
Grška vlada je uvedla izvozno premijo na izvoz 'sadja in sicer 1 drahmo na vsakih 500 kg izvoženega sadja.
Cena umetne svil© po mnenju predsedstva družbe Bemberg letos ne bo več padla.
Petdnevni teden v U. S. A. oziroma 40-urno delo na teden je na vidiku. Traja naj pa to samo do 19. junija 1933; do takrat, upajo, bo brezposelnost prenehala.
Uvoz živil v Nemčijo zelo pada; dočim je beležil leta 1929 še 3800 milijonov mark, je beležil lani samo še 2 milijardi mark. j
Angleška banka izkazuje 27. julija t. 1. j zlate zaloge ca 138 milijonov funtov.
Francosk® banka izkazuje nad 82 unili-lijard frankov zlata ob 76 odstotnem zlatem kritju bankovcev.
Jugoslavija in Srednjeevropski železni kartel sta se pogodila, da se podaljša doba trajanja Jugoslavije v kartelu do konca tekočega leta.
Splošhi gospodarski položaj Evrope označajo velike netnške banke kot nekoliko boljši in pravijo, da so po konferenci v Lausahne dani predpogoji za premaganje krize.
Nemška Polfphon d. d. je zaključila preteklo leto z zgubo 9,000.000 mark. Koncem bodo- reorganizirali, in je predvidena zaenkrat redukcija glavnice od 17 na 11 milijonov mark.
je zadela naenkrat na precejšnje tezkoče, in ima heirt- j ško državno gospodarsko ministrstvo mnogo opravka, da jih odstrani.
Državne obrate v Ogrski, ki se ne ren-. tirajo, hoče vlada opustiti. Rentirali bi se ! Baimo ob 80-adstoltni izrabi kapacitete, kar \ je pa le prav redek slučaj.
Za povrnitev Anglije k zlatemu standardu se je iarekel angleški zakladih! kan-čelat (finančni minister) Chamberlain, ni pa oztlačll nobenega roka. 'Konferenca v! Ottawi, kjer se bo tudi to vprašanje raz-motrivalo, bo zaključena najbrž 12. t. nt
Kartel poljskih papirnic je na (pritisk vlade izjavil, da bo mižal cene 'papirja vseh vrst za 20 do 30 odstotkov, litt mu je vlada obljubila, da ne bo več dovolila nobenih uvoztlih kontingentov za inozemski papir.
Japonska ponuja baker na londonskem' trgu. Doslej ga je prodajala po večini v J Ameriki. Vobče je bakreni trg v zadnjem času nespremenjen.
{Trgovska pogajanja med Avstrijo in Ogrsko potekajo ugodno in se je dosegel že sponbzurti o provizoriju glede višine kvot v medsebojni izmenjavi blaga.
Kartel dušika v Poljski, te dni ustanovljen, obsega vsa merodajna podjetja. Mednarodna konferenca dušika v Parizu tntil je dala možnost eksporta zlasti v Latvijo,! Dansko, Afriko in v nekatere dežele Daljnega vzhoda.
General Electric Co izkazuje v prvi letošnji polovici za 80 milijonov dolarjev manj-i ši promet kat v prvi lanski polovici.
Montecatini, veliki italijanski kolicemj kemije, zaznamuje v prvem letošnjem polletju nekoliko slabšo kupčijo, zlasti glede superfosfatov.
Betlehem Steel Corp izkazuje za prvo letošnje polletje zgubo 8,360'000 dolarjev proti čistemu dobičku 3,990.000 dol. v prvi lanski polovici ter dobičku 17,770.000 in
20,810.000	dol. v prvi polovici let 1930 iti j 1929.
Angleške železnice imajo v zadnjem časi) občutne zgube, in se pozna ito prav dobro v padanju interimnih dividend.
Francoska avtomobilna podjetja Citroen, Renault in Chenard-Walcker so v tekočen*! mesecu ustavila obrat ža tri tedne.
Surovo maslo namesto denarja so v v«' liki meri pričeli uporabljati v ruski gi1' bemiji Kursk v zameno za stroje in paratuma dela.
TEDEN
IB
Devizno tržišče
Tendenca) spremenljiva, promet 1,488.785-06 dinarjev
Minoli teden je bil v pogledu višine deviznega prometa nekoliko močnejši od predzadnjega tedna, ki je zaključil s preko pol milijona dinarjev manjšim prometom. S tem je mesec julij dosegel skupni devizni promet nad 7.050 milj. dinarjev in valutni promet nad 100 tisoč dinarjev totalno torej nad Din 7,150.000"—.
Na poedinih borznih sestankih pretečenega tedna je bil izkazan dnevni devizni promet od ca 200.000 — ca 400.000 dihar-jev. Kot je razvidno iz sledečih prometnih podatkov:
‘25. julija Ddn 361.585-93 Pariz,
‘26. julija Din 187.360-70 New York,
27. julija Din 268.282-11 Italija,
28. julija Din 288.879-30 Italija,
29. julija Din 382.67702 New York.
so na posameznih borznih dnevih prevladovali zaključki v devizah Trst, New York in dedoma Pariz.
Od celotedenskega prometa je bilo samo s posredovanjem Narodne banke Zaključeno nekaj nad šeststotisoč dinarjev deviznega blaga, med drugim največ Londona (266 tisoč Din), New Yorka (147 tisoč Din), Trsta (114 tisoč Din) in deloma Berlina (100 tisoč Din), dokaj manje pa Curiha (64 tisoč Din), Pariza (39 tisoč Din) ter Amsterdama za 27 tisoč dinarjev.
V primeri s prometom predzadnjega tedna (številke v oklepajih) je bil v pretečenem tednu dosežen v poedinih devizah naslednji skupni ptomet (vse v tisočih dinarjev): New York 443 (118), London 276 (144), Pariz 245 (109), Trst 226 (381), Berlin i55 (165), Curih 82 (113), Budimpešta 30 (0), Amsterdam 27 (15) in končno Bruselj (3).
Temeljem spodnje tabele:
Dne 25. jul. 1032. Dne 29. jul. 1932. najnižji najvišjd 227015 2281-51 1335-62 1346-42 781-30 785-24 1097-35 110*2-85 20018	201-78
5617 - 5645-26 220-91 22203 166 67	167-53
286-91	289-81
Amsterdam
Berlin
Bruselj
Curih
London
terk
ter
najnižji najvišji ‘2269-60 2280-96 1338-09 1348-89 782-67	786-61
1097-35 1102-85 197-87	199-47
5626-63 5654-89 22086	221-98
166-89	167-75
286-58	288-98
KONJUNKTURA malih delničarjev V U.S. A.
Baasse v U. S. A. je omajala stališče številnih v eledelničarje v in jih je prisilila, da so Se točili od svojih delniških pake-ketov, pridobljenih pogosto s pomočjo bančnih kreditov. Ti delniški paketi se razdelijo večinoma prav na drobno, in jih prevzame velika množica malih varčevalcev. Na (ta način je ibaisse v U. S. A., pa naj se itd še tako paradoksno sliši, pospešila razširjenje delnic in je kratkomalo otvorila dobo malih delničarjev. Statistično se da ta razvoj ugotoviti z rapidno nara-ščujočiim številom delničarjev, čemur stoji drugi strani nasproti istočasno krčenje delniških lombandnih kupčij. Po neki pravkar priobčeni statistiki se je število lastnikov osnoynih delnic pri 70 velikih ameriških družbah pomnožilo od ca 3 milj.
930.000	ob koncu leta 1929 na 5,850.000 ob koncu leta 1931, v dveh letih torej za približno eno tretjino. Ta razvoj se nadaljuje tudi v tekočem letu, kar je razvidno iiz poročila U. S. Steel Corp., po katerem se je število osnovnih delničarjev v prvi letošnji Polovici pomnožilo od 174.500 na 190.000 Proti 120.900 ob koncu leta 1929. 0 enakem naraščanju malih delničarjev poroča hidi PennsylvaHia Railroad Co (railroad == železnica).
so od ponedeljka na petek zadnjega tedna utrpele tečajni padec devize: Amsterdam (za 0-55 točke), London (za 2-31 točke), Pariz (za 0-05 točke) in Trst (za 0-33 točke). Nasprotno pa je v tem razdobju okrepila svoj tečaj deviza Berlin za 2-47 poena, Bruselj za 1-37 poena, New York za 9-63 poena in slednjič Praga za 0'22 poena, Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležila, dočim je bil Curih na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna trgovan ob nespremenjenih tečajih 1097-35 za denar in 1102-85 za blago.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca zelo mlačna, brez zaključkov
Notice industrijskih papirjev so na vseh borznih sestankih zadnjega tedna ostale brez izprememb.
Od 28. t. m. dalje beleži ponudba v 2‘/*°/o drž. renti za vojno škodo z 215-— dinarji, dočim je včeraj ta papir za nekaj točk oslabel in notiral Din 208-—.
V Blairovih posojilih ni bilo prometa, ponudba pa je notirala v 7% Din 40-—, v 8°/o pa Din — izvzemši petka (29. t. m.) ko je bil nuden ta papir za nekaj nižje t. j. 41-50.
Tečaj 3. avgusta 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE: Amsterdam 100 It gold. Berlin 100 M		2268*63 183864 78185 * 1097-85 197 66	2279-99 1349-44 785-79 • . 1102 85 199-25
Bruselj 100 belg	 Budimpelta 100 pengO . . Curih 100 fr.	 London 1 funt ...... Newyork 100 dol., kabel KEo;S,irdoU*".:: Praga 100 kron	 Stockholm 100 Sred. kr . Trat 100 Ur			
	5612-88 220-78 166-67 286-80	664114 221-90 167-63 28920
TRGOV Gl! ŠiritesTrgovski list«. Kdor deta ta stoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svoiega stanu in samega sebe.
Amerika se udeleži svetovne gospodarske konference
. iVeliikobritansika vlada je poslala ameriški vladi povabilo, da s© tudi Zjedinjeme države udeleže svetovne gospodarske konference. V svojem povabilu londonska vlada izrecno naglaša, da se na svetovni gospodarski konferenci ne bo govorilo o vprašanju vojnih dolgov, temveč predvsem o raznih valutarnih, denarnih in gospodarskih vprašanjih ter zlasti o vprašanju srebrne valute, nakar polaga ameriška vlada posebno važnost. Kakor poročajo iz Wash-ingtona, je ameriška vlada povabilo londonske vlade sprejela ter izrazila željo, da bi se svetovna gospodarska konferenca vršila v Londonu in v Washi>ngtanu.
Vprašanje vojnih dolgov pa bo obravnavala ameriška vlada z vsako državo posebej. Vrsto teh pogajanj bo otvorila Francija, ki je že imenovala dve delegačdji, od katerih se bo ona pogajala zaradi vojnih dolgov z Veliko Britanijo, druga, pa z Zjed. državami Sev. Amerike. Uspeh teh pogajanj bo merodajen za vse ostale države, kt imajo vojne dolgove v Ameriki ali v Angliji.
Oglašajte v »Trgovskem listu«!
Zahteve vojvodinskih trgovcev in obrtnikov
■V soboto se je vršila v Novem Sadu redna plenarna seja Zbornice Za TOI, ki je bila zelo dobro obiskana od trgovcev, obrtnikov in industrijaleev iz vsega področja Zbornice. Resolucije, ki so bile soglasno in z odobravanjem sprejete koncem seje, je zato smatrati kot zahteve vsega vojvodinskega gospodarskega »veta. V teh resolucijah se zahteva:
1. Zbornica se izreka proti podaljšanju zakona o zaščiti kmeta, ker ta s svojo enostransko zaščito enega stanu preveč obremenjuje druge stanove.
2. Po mnenju Zbornice vsaj na njenem področju zadolženost kmečkega stanu ni večja ko zadolženost drugih produktivnih stanov in bi se zato smela izvršiti konverzija kmečkih dolgov, če smatra vlada to sploh za potrebno, le v soglasju z drugimi stanovi, zlasti pa le s sodelovanjem Zbornic za TOI. Na vsak način pa bi še smelo postopanje o konverziji raztezati samo na one konkretne primere kmečkega gospodarstva, kjer je prezadolženost dokazana.
3. Zbornica pozdravlja akcijo trgovinskega ministra, da se organizira izvoz žita s sodelovanjem zasebne Inicijatlve.
4. Zbornica prosi g. trgovinskega in finančnega uiinistra, da se t ozltOm Ud sedanje devizno stanje omogoči industriji in
trgovini dovolj tujih plačilnih sredstev za uvoz polfabrikatov in blaga, ki so neob-hodno potrebni. Osnuje naj se poseben odbor pri Narodni baniki, ki bo vršil pravilno razdeljevanje deviz z ozirom na važnost posameznih gospodarskih panog.
5. Zbornica prosi gg. trgovinskega, finančnega in notranjega ministra, da se izvrši revizija vseh občinskih trošarin.
6. Visa gospodarska, trgovska, obrtniška in industrijska združenja naj ee oproste od poštne takse v občevanju z državnimi ter samoupravnimi oblastvi.
Viktor Meden
rama, vinjaka in brei&lkoholnih pijač.
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71.
Smotreni trgovci in indmtrijci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opušiaj-te ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Jože Kovač:
Pregled osemletnega poslovanja Ljubljanske borze
(Nadaljevanje)
I.
Šele dne 24. septembra 1924 je bila vložena prva tožba in sicer je vtoževala tt. Žitni zavod d. z o. z. v Ljubljani za takratne razmere horendni znesek 129.991-58 dinarjev s pripadki za neplačane dobave žita in mlevskih izdelkov. Narok je bil razpisan za 18. oktober 1924 ih istega dnfe se je vršila pri našem borznem razsodišču prva ustna javna razprava, na kateri jfe padla tudi končna odločitev v gornji sporni zadevi. Senat petih razsodnikov je — po vsestransko temeljitem in kar najbolj objektivnem razpravljanju — ugodil skrčenemu tožbenemu zahtevku tožiteljice.
S to krstno razpravo je borzno razsodišče opozorilo nase zlasti vse one naše gospodarske kroge, ki so bili v prvi vrsti poklicani podpreti in omogočiti zdrav razvoj te prevažne gospodarsko-pravne institucije.
Od prve razprave do vložitve druge tožbe pri našem borzneih razsodišču je poteklo skoro polnih Štirinajst dni. Kajti šele 30. oktobra je vložila tukajšnja tovarna pletenin Dragotin Hribar tožbo v znesku Din 4.440-75 s pripadki za neplačane dobave. O tej sporni zadevi je razpravljal senat petih razsodnikov dne 20. novembra 1924 in ugodil s sodbo po sporni razpravi skrčenemu tožbenemu zahtevku.
Kot tretjo in poslednjo tožbo v letu 1924 je vložil dne U. novembra 1924 Anton Petrič, lesni trgovec v Novem mestu. Vtoževal je neplačano terjatev V višini Din 4.000— s pripadki za dobavljene 4 vagone bukovih drv temeljem borznega sklepa z dne 19. 9. 1924. Narok za javno ustno razpravo je bil določen na ddn 22. decembra 1924 in istega dne izrečena na zahtevo tožitelja zamudna sodba.
Tako je zaključilo Razsodišče Ljubljanske borze za blago in vrednote svoje prvo poslovno leto razmeroma še zadovoljivo, zlasti v očigled kratki dobi njegovega obstoja. Kajti že naslednje leto je število tožb naraslo na 138 in so znašale terjatve
vloženih tožb skupaj Din 2,135.154-21. Zanimivo je tudi to, da je najvišja terjatev v letu 1925 znašala Din 198.084-— torej ca Din 60.000 več kot vsota terjatev vseh treh tožb iz leta 1924.
V poslovnih številkah prvih osmih let se zrcali vsa objektivnost in solidnost raz-sodiščnega poslovanja, njegov siguren temelj za zdrav razvoj in še prav posebno njegova vzgledna ter vse hvale vredna ekspeditivnost.
Evo, kaj pove razsodiščna statistika:
M O -s-	i. M ■ .S •93 H ©	ti	M	i	* s«
•- ©		Š •		S	ts
> 3> «n	m “a.	Z >	f § -S>aQ CO	8 z	go <3°-
11. sem.					
1924	r-	3	3		—~
1926 1926	7	138 938	131 897	7 48	lil
1927	48	1.508	1.618	38	204i
1928	38	1.878	1.282	34	167 '
192»	34	1.534	1.628	40	161
1930	40	1.768	1.760	48	182
1931	48	2.327	2.323	52	190
I. sem.					
1932	52	2.084	2.088	48	140
Totalno		11.568	11.620	48	
3	Terjatve znašajo skupaj		Naj višja terja tev je bila	
>■	Mh	P	Din	P
H. »em.				
1924	138.432	33	120.991	58
1925	2.135.154	21	198.084	
1926	8,268.839	75	262.034	49
1927	9,104.908	64	265.874	60
1928	6,994.275	65	334.696	08
1929	8.018.514	43	164.200	
1930	7,381.078.	59	107.619	93
1931	9,687.688	56	262.043	—
t. »eip. 1932	6,604.671	07	135.031	2?
Milil	68,333.563	13		
Kakor je iz gornjih tabel razvidno je naše borzno razsodišče tekom osmih let sprejelo v celem 11.568 tožb, rešilo v tem času 11.520 tožb, dočim je ostanek 48 nerešenih tožb pripravljen za rešitev v II. semestru tekočega leta. Vsega skupaj je bilo v tem času vtoževano na terjatvah nič manje kot Din 58,333.563-13.
Nadaljevanje sledi.
Dr. Pirčeva
sla dna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite ždfavo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Gospodje trgovciI Ponudite Dr* Pirčevo s la dno kavo Vašim odjemalcem
Ogrska v svetovni krizi
Znani agrstoi ekonom dr. Arpad Danoš poskuša v svoji francoski študiji »La Hon-giie dans la crise amomdiale« na podlagi bogate snovi dokazati, da izhaja misel avtarkije v Evropi od razbitja Avstro-ogrske monarhije naprej. Gospodarski škodi razbitja bi se bilo dalo ogniti, če bi bile neposredno po mirovnem sklepu nasledstvene države sklenile med seboj razmeme gospodarske pogodbe, s čimer bi se bile preprečile katastrofalne dimenzije evropske gospodarske krize, ki so hotele svet zadaviti. Namesto tega se je vsaka od nasledstvenih držav z ogromnimi žrtvami avtarkično opremila. Razvila se je najnespamct-nejša produkcija in se je mogla zato domača potreba le zelo drago zadovoljiti. Na drugi strani pa eksportne države svojih previŠkov niso mogle prodati. Gospodarske panoge, ki so živele dotedaj od eksperta, so zašle v krizo. V Ogrski je propadlo poljedelstvo in je izstopilo iz vrst davkoplačevalcev; če jso hoteli poljedelstvo obdržati kakorkoli pri življenju, so ga morali subvencionirati, ©a so mogli dobiti potrebna sredstva za to, so se morala naložiti ostalim plastem producentov neznosna bremena. Industrija je bila primorana prevaliti prevelika davčna bremena na konsumenfa itd., tako da je slednjič zastal ves ustroj. Danoš dokazuje vse to z znatnim številčnim materialom in pride slednjič do zaključka, da so možnosti racionalne produkcije dane le v Panevropi. A pot
0 KRIZI KREDITA
Glede ogromnega problema zasebnega kredita, ki je po konferenci v Lausanne v ospredju, se izjavlja finančnik F. Somary v Ziirichu, znan kot posebno bistroumen in dalekoviden. Pravi, da je sedanji položaj med upniki in dolžniki skozinskoz lažniv. »K sreči smo prišli tako daleč, da smo poleg 'bolezni, ki zastruplja medsebojne stike držav, priborili si še drugo; mednarodne odnošaje med zasebnimi upniki in zasebnimi dolžniki. Vsled tega nima v obsežnih delih sveta (v Srednji in Vzhodni Evropi ter v Južni Ameriki) sploh nihče več kredita, ne zasebna gospodarstva in ne države. Za vsemi moratoriji, deviznimi naredbami itd. se ne skriva nič drugega kot bojazen, da bi pogledali na razmere tako, kakršne bo. In posledica? Neskončni konkurz, popolno uničenje vsake pravne varnosti v sedanjosti in bodočnosti.«
Tudi druge avtoritete hočejo že leto in dan razpršiti zmotno misel, kot da bi se dala kreditna opravičenost imenovanih deželnih skupin vpostaviti, dokler traja sedanje stanje moratorijev, dokler se misli rešitev izvijačiti na ta način, da pomeni konstatacija ali vknjižba že utrpelih zgub prevzem novih. A tako radikalno te elementarne resnice ni nihče izrazil kot Soma^. On izhaja iz sledečega dejstva.:
»Polovica držav naše zemlje tudi za fantastične obresti ne dobi niti centima novega inozemskega kredita več; in velika večina bank dela potvorjene bilance. Ali se bomo potem čudili, da varčevalec noče na nič več verjeti, da reagira, na vse rotenje vlad in bank z — bodimo odkriti — le preopravičenim zaničevanjem ter da zmeraj močneje kopiči denar dama?«
K temu pripominja S. Saenger iz Berlina:
»Brez dvorna bo brezobzirana, beseda So-<maryja, ki je izgovorjena popolnoma v smislu njegovega prijatelja dr. Schachta, na več krajih povzročila ozlovoljenost in bo dovedla do protestov. A da se ustvari ono zaupanje, ki bi bilo dosti močno, da nakopičeni denar zopet privede v gospodarstvo ter da kratkoročne in dolgoročne kredite in posojila držav z moratorijem konsolidira na1 rodoviten način, ne moremo nikdar zadosti robato in odkrito povedati resnico. Kakšna mora biti sicer tehnika te konsolidacije, nas pouči najbolje študij Somary-jevih spisov.«
do tja je zelo dolga; in zato se je treba zadovoljiti dotlej z unijo srednjeevropskih držav, ki bi se morala pričeti z gospodarsko združitvijo držav, ki so bile stvorjene iz ozemelj bivše Avstro-ogrske monarhije. Ta gospodarski blok na ozemlju bivše monarhije bi fce moral nato sporazumeti z Nemčijo. Iniciativo in vodstvo pri vsej tej akciji bi morala prevzeti Avstrija; tako pravi Danoš. Ker smo sedaj na pragu svetovne gospodarske konference in pa vzhodnoevropske konference, je treba posvetiti gospodarski vlogi Ogrske, v Srednji Evropi, kakor jo Danoš v svoji študiji na globoko opisuje, povečano pozornost. — Naj bo država taka ali taka, industrijska ali agrarna ali vsakega nekaj, vsaka išče po svojih strokovnjakih kakršnegakoli izhoda iz sedanjega položaja, ki hoče brez izjeme vse zadušiti. Danoš je eden od onih, ki se je .podal na pot številčno utemeljenega dokazovanja glede .prvih potrebnih in pozneje nadaljnjih korakov.
Priporoča se
GREGORC & Ko.
LJUBLJANA
Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, 'rasnega iganja in špirita
TELEFON: 22-46	Brzojavi: GREGORC
Zahtevajte špecijalne ponudbe!
PRODAJA RUSKEGA PETROLEJA V ZAHODNI EVROPI
Societe des Produits des Naphthes Rus-ses v Parizu, ki se peča s prodajo ruskih naftinih produktov v Franciji, Belgiji, Holandiji, Španiji itd., je prodala v preteklem letu 1,500.000 ton ruskega mineralnega olja. Od te vsote je kupila sama Francija
1,100.000	ton, kar je toliko kot 17*6 odstotkov vsega ruskega petrolejskega eksperta. Lanska prodaja je bila znatno višja kot ona v predlanskem letu.
Pristni malinovec v sodih, kantah in steklenicah
EN GROS 9|ALKO EN DETAIL
d. z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Telefon 25-35.
MEDNARODNA DISKONTNA POLITIKA
V pariških finančnih krogih ,se mnogo ugiba o bodoči diskontni politiki velikih evropskih novčnih zavodov. Čeprav sta London in Newyork v zadnjem času obrestno mero znižala, so v Parizu mnenja, da to gibanje še ni končano in da ni .izključeno, da bo Angleška banka v bližnjem času znižala obrestno mero na VA%, nakar bi ameriške zvezne rezervne banke znižale svojo obrestno mero na dva odstotka. Predsednik Hoover je v interesu pbžiivljenja gospodarstva in vsled volivne kampanje za to, da se obrestna mera zopet zniža. Francoska banka pravi, da .se bo šele pozneje odločila. Ni verjetno, da bi kljub veliki denarni likvidnosti obrestno mero znižala, ker merodajni možje v Francoski banki nikdar niso bili pristaši anglo-ameriške teorije cenenega denarja. Glede Nemške Državne banke se sliši iz zanesljivih virov, da zaenkrat ne bo predlagala nobene spremembe bančnega zakona, In ker se vrši prva bodoča seja Banke za mednarodna odplačila šele v septembru, se smatra za verjetno, da bo Nemška Državna banka kljub sedanjemu valu obrestnega zniževanja ostala pri sedanji obrestni meri. Tako korakata Anglija in Amerika v smeri znižanja, dočim sta Francija in Nemčija za sedanje stanje.
A#'!£2mm0/mL
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov gledalnih stekel za lubrika-torje. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 4 komadov svinčenih cevi, 5 kg kostnega olja ter glede dobave rezervnih delov za signalno napravo pri dvig. stroju; do 11. avgusta t. 1. glede dobave 10.000 komadov krajnikov; do 19. avgusta t. 1. pa glede dobave 800 kg sirove kave. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ca 500 komadov električnih žarnic. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov pip za komprimirani zrak. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 11. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
VLOGE V VOJVODINSKIH BANKAH
Združenje vojvodinskih bank je izdalo poročilo o stanju vlog vseh denarnih zavodov v Sremu, Banatu, Bački in Baranji v mesecih maj in junij letošnjega, leta. Po tem poročilu so znašale vse vloge maja meseca 1.126 milijonov (lani v istem mesecu 1.492 milijonov), v juniju pa 1.135 mir lijonov proti 1.458 milijonov Din lani.
Izbrisala se je nastopna firma:
Sedež: Zg. Kašelj.
Besedilo: Fr. Tomšič & Co.
Radi opusta obrata.
Deželno sodišče v Ljubljani, dne 24. junija 1932.
Firm. 602. - Rg A VII. 96/2.
Pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, ki ga je izdal trgovinski minister na podlagi zakona o kontroli kmetijskih pridelkov pri izvozu, je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« od 3. avgusta, št. 61 na kar opozarjamo vse interesente. Pravilnik stopi v veljavo tri mesece po razglasitvi v »Službenih novinah«, to je 5. oktobra, če se ta rok ne skrajša z zakonom.
Nemška A. E. G. (Allg. Elektrizitats-Ge-sellschaft) poroča; da se je v nekaterih skupinah pojavilo sezijsko poživi jen je. Likvidnost-je prav ugodna.
Umeten kavčuk je po vesteh iz Berlina začela izdelovati neka tovarna v Jaroslavu v južni Rusiji. Prvih 400 kg izdelanega umetnega kavčuka je že preizkusila posebna komisija in se izjavila za uporabo tega kavčuka, ki ima poleg vseh drugih prednosti naravnega kavčuka še to, da je prozoren. Umeten kavčuk izdelujejo iz neke stepne trave, ki raste zlasti na nerodovitnem svetu.
V mesečnih bilancah nemških velebank se pozna nadaljevanje gospodarske.depresije, čeprav le v neznatni izmeri; debitorji so se skrčili za 25 milijonov mark na 4.736*5 milijonov, kreditorji za 21 milj. na 7541 milijonov.
Jugoslavija se letos prvič udeleži mednarodnega vzhodnega sejma v Bariju, ki
bo od 6. do 21. septembra. Jugoslovansko blago bo razstavljeno v posebnem paviljonu. Trgovinski minister je dovolil udeležbo, da omogoči našim trgovcem boljše stike z južno-italijanskimi trgovci, s katerimi mi dosedaj nismo imeli direktnega stika, temveč le s posredovanjem gorenje-italskih trgovcev.
V angleški pomorski plovbi so se pričela v zadnjem času pogajanja o obsežnih fuzijah.
Imenovanja. Za predsednika Privilegirane agrarne banke je imenovan dr. Bogdan Markovič, bivši minister. — Za šefa oddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu je imenovan upravnik zagrebške policije dr. Bedekovič.
Češkoslovaški sindikat za uvoz žita je končnoveljavno konstituiran. »Trg. list« je priobčil o njem poseben članek.
Okrožni zavod za zavarovanje delavcev v Osijeku je bil lani pasiven za 3,407.946 dinarjev. Pasive likvidiranih uradov v Brodu, Belovaru in Zemunu so znašale 1 in pol milijona in je bil torej osiješki zavod sam pasiven za 1,900.000. V letu 1930. so znašale pasive zavoda 1,560.000 Din.
Centralni odbor gozdnega gospodarstva. Na konferenci zastopnikov lesne industrije, ki se je vršila dne 25. in 26. julija v Beogradu, je bilo sklenjeno, da se na predlog Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ustanovi poseben centralni odbor jugoslovanskega gozdnega gospodarstva. Ta odbor tvorijo po dva delegata strokovnih društev industrijcev z lesom v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevem in Sušaku ter gospodarskega ministrstva, kot predstavnika državnih gozdov. Novi centralni odbor bo izvedel tudi organizacijo mednarodnega sodelovanja. Kot delegati odbora so imenovani za bližnjo mednarodno konferenco v Pragi gg. inž. Milan Lenarčič, predsednik gozdno-gospodarskega sveta Dravske banovine ter dr. Milan Ulman-ski, gen. ravnatelj »gipada«.
Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku ca 5700 milijonov mark krit s ca 24 odstotki.
Kulturni areal v Češkoslovaški je sledeči: sladkorna ipesa 149.000 ha (37.000 manj kot lani), oves 819*000, ječmen 706.000, rž
1.047.000 (240.000 več), pšenica 848.000, krompir 732.000.
Brazilija bo zgradila centralno električno železnico in si bo za to potrebne lokomotive, stroje itd. nabavila v inozemstvu v zameni za kavo.
Svetovne zaloge rafiniranega bakra so narasle v teku teta 1932 do konca junija za
40.000 ton na 700.000 ton, s sirovim bakrom skupaj pa na 1 milijon ton.
Nemčija kupuje ogrsko pšenico; pred kratkim je sklenila fiksen dogovor za dobavo 150.000 imetemskih stotov pšenice. V Ogrski je izvoz pšenice im rži navezan zopet na gotove pogoje, in se žitna trgovina boji, da so nove naredbe prvi korak k obnovi osovraženega sindikata za izvoz žita.
Za žitno zaščito v Poljski je v svrho intervencijskih nakupov določenih za drugo letošnjo polovico 25 milijonov zlotov; lani 60 milijonov.
Svetovna gospodarska konferenca, ki jo predlaga Velika Britanija, naj bi se po mnenju Amerike vršila v Washingtonu in ne v Londonu. Na svetovni gospodarski konferenci bi se po mnenju Amerike razpravljalo tudi o vprašanju vojnih dolgov Ameriki. V splošnem pozdravljajo ameriški politiki in gospodarji sklicanje svetovne gospodarske konference.
Glej v vsaki številki
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi. zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Mestni tesarski mojster
Josip Kregar, Lfubliana
Kodeljevo Stev. 16. Telei. 26-06
se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor:	modernih lesenih hi5, raznih ostrešij, lesenih
stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih.
Trgovci! Naroča/te blag o pri tvrdkah, feafere oglašajo v „Trgovskem listu" l
‘Grgovd in industrijci /
Trgcvslti
lisi
se priporoča za
tnmeviranjel
TEODOR KORN
LJUBLJANA POLJANSKA C. 8
Ustanovljeno leta 1852
(PREJ HENRIK KORN)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in centralne kurjave. — Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.