279, številk V Ljubljani, v nedeljo S. decembra 1320. LIH. leto i 7 Ishafa vsak du popoldne, iznonsi oodelfe In prasslke. BT!*^rat? * Prostor 1 m'm X 54 m/m za male oglase do 27 m/m visine 1 K, ©d 30 m/m višine dalje kupč'jski in undni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano preklici, izjave In reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*^. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede tnseratov naj se oriloži znamka za odgovor. Đpravnlatvo »Slov. Naroda11 tu .Narođaa Tiskara*" Knaflova ulica si. 5, pritlično. — Telefon št. 304. velja v vfSloveaskl Narod* v Jo gos 1 a vi U s celoletno naprej plačan . K polletno 90-— 3 mesečno. . . . # . M 45*— 1 ft • 1S* Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnin Novi naročniki nai poSljeio v prvič naročnino vedno Ljubljani ln po poatt t V inozemstvo: celoletno K240*— polletno . . . , m m # „120-— 3 mesečno . . ,'. , M 60*— . . . „ 20-— doplačati. po nakaznici. Uredništvo „81ov. Naroda" Enaflova ulica it S, L nadstropje- Telsfon stev. 14. Dopise apMjema la podpisane im zadostno tranUovaar IT Rokopisov no vraća. ngH Na samo nismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati Posamezna Številka velia 11 krono. Poštnina plačana v gotovini. Kakor vselej, tako ste tudi preteklo nedeljo storili, napredni ljubljanski volilci, svojo strankarsko dolžnost. Svobodno in brez vsake agitacije ste pohiteli na volišče, da z volilno krogljico v roki manifestirate za stranko, ki si je s svojo neizprosno borbo proti mračnjaštvu in duševnemu robstvu v preteklosti ter s svojim požrtvovalnim delom za uresničenje naših narodnih idealov pridobila v preteklosti in sedaniosri Vaše zaupanje. Šli ste v borbo, da končno izvofuiete zrnato onim svetlim idejam, ki jih. je propovedovala ln oznarijevala Vaša stranka že skoraj polstoletja. a jih ni mogla docela nikoli uveljaviti. To pot je bil boj ovenčan z uspehom: protiklerikalne struje so v Sloveniji strle in zlomile moč klerikalne stranke, proti kateri smo se dolga desetletja borili z breprimer-iiim samozataje van jem in s plemenitega cilja vredno požrtvovalnostjo malodane osamljeni zgolj naprednjak!. In skoro četrtstoletia sem stal na čelu te vojske jaz, v nede\o z Vašim zaupanjem odlikovani in izvoljeni poslanec, zastopnik bele nase Ljubljane, ki ie bila vsikdar duša vsega narodnega in svobodomiselnega pokreta v Slovencih. Cesto so že klonile naše moči. mnogokrat smo že zdvajali o zrna vri naših idej. toda navdušenje za naše ideale nas je bodrilo, da smo vztrajali v težki borbi, dasi se je že zdelo, da zadado nadmočni sovražniki smrtni udarec napredni, demokratski misli. Ni jim uspelo. Poražali nas. porazili nikdar. Prej na ozki krofe razumništva omejena napredna mise! si je pridobila tla v vseh naših slojih in v nedeljo ie zmagala. V veliko zadoščenje in radost meni. ki sem stal ob meni zibelki! Zavedajoč se velike važnosti tega preokreta, sem srečen, da sem doživel ta veliki dan, ki smo ga vsi. prav vsi od or-vega voditelja pa do zadnjega bori-telia v poslednji irorski vasi pomagali ustvarjati. Tako mi ožaria ie-sen mojega življenja zana tega velikega dogodka. Sedaj bo treba na položenih temeljih graditi naprej. Pozvali ste me med graditelje. Breme je težko, a storil bom svoro dolžnost, posvetivši vse svoje sile in sposobnosti — zgradbi velike, močne in srečne naše domovine Jugoslavije. Somišljeniki, priiatelii, na zaupanju meni in zvestobi načelom srčna hvala Vam! V Ljubljani, 4. decembra 1920. Dr. Ivan Tavčar. los. Kremen. Pred zastarani. Hio Rhođus, hic salta! *V osmih dneh bo vladno vprašanje rešeno, potem začne konstitu-anta delati* Tako nam je javil včeraj brzojav. Zopet nam je vzcvelo upanje. Še osem dni! Čakali smo tako dolgo, zato radi počakamo samo še osem dni. Novi možje poidejo v Beograd, možje najlepših programov, svežih sil. močne volje ter v ponosni zavesti, da so prvi legitimni glasniki in zastopniki jugoslovenskega naroda. Nič več samozvana", nego izbranci. Izvoljenci! Konec je volilnega boja. zdaj začni delo! Delo! Edina rešilna beseda svetla točka v temi fraz, ki so nas davile tedne in tedne. Delo za red. napredek, čistost, varnost iugoslovenskih razmer. Kako dolgo hrepenimo oo takem delu in s koliko vero ga pričakujemo! Vse stranke so nam obetale minule tedne tako spasonosno delo. Zdaj se bliža čas, ko bodo te stranke izpreminiale svoje obete v dejstva. Joi. kako krasna bo ta tekma v delu! Saj ga ni lepšega prizora, kakor gledati, kako se kosajo modri, marljivi možje, da store za državo čim več in čim boljšega dela. Ali se te tekme radujemo. In že danes se zavezujemo: bodi poslanec katerekoli stranke, slavo ti bomo peli. ako boš delal, delal! Star aH mlad. gospod ali kmet ali delavec, vsi so nam enaki. Za ustvarjenje idealno pametne ustave, za red v upravi, za ureditev finančnega, valutnega in agrarnega vprašanja, za pobijanje draginje, varstvo legalne trgovine in obrti, za čim višji vzlet naše šolske in občekulturne politike, za uničenje korupcije, urejenie in iz- enačenje plač javnih nameščencev ter še za toliko, toliko nujnih, vsak dan bolj perečih vprašanj: koliko najrazličnejšega dela, koliko hvaležnih nalog za resne, pridne poslance! Doslej so izvoljenci le govorili, poslej bodo dokazovali, da znajo svoje besede izpreineniti v čine. Vsem verujemo, da hočejo koristiti državi, narodu ali vsaj ožjemu krogu svoiih volilcev. da hočejo delati. Niti o komunistih tega ne dvomimo. Volili so iih vsi malkontentie Slovenije, bivši somjslieniki vseh ostalih naših strank. Tudi izmed nekdanjih JDSarjev jih je bilo nekaj med njimi. Nezadovolini so z dosedanjimi razmerami, a nezadovolini smo tudi mi. In vsi si želimo boliš?;i! Zdaj naj dokažejo dr. Lemež. Vladi-slav Fabjančič. Marcel 2orga in vsi ostali, da znajo modro delati! Vsak njih uspeh za dobrobit naroda pozdravimo odkritosrčno. Prepričajo nai nas. da ie komunizem dober v delu. ne samo v razdiranju, in mi iih pohvalimo. In naša narodna sociialcn. želez-ničarski strokovniaški kritik Ivan Deržič ter njegov tovariš — bliža se ura, ko postane beseda meso v blagor očetnjave. Mi se ie veselimo, ker dokažeta. da sta resnično še narod-nejša in še napredneiša kot tekmeci; veselimo se ure. ko bo socialno delo kronano s sadovi, ki iih bo trgala s hvaležnostjo n^Ni je pravice!« Tako popolni smo v svoji ^rooralno-sti, etičnosti, poštenosti, značajnosti, nesebičnosti, požrtvovalnosti itd., da smo rajši pripravljeni >v lepoti umreti«, kakor svoje bistvo — revidirati. Ne vem naroda, ki bi se nam zdel boljši, lepši, modrejši od našega: vsi so ali egoisti, ali brezsrčni trgovci, ali sirove-ži, lenuhi, naduteži, ali prekultivirani degeneriranci ali nepoboljšljivi barbari. Mi pa smo ideal! Mi smo luč! Toda luč, ki brli le še pod mernikom in ki ji pohajajo že poslednje kanljice olja ... ln to je nesramna krivica! — Anton Aškerc je trdil, da teče po naših žilah preveč pobarvane vode, a premalo železa in kremena, in učil nas je, da vračajmo vsako zaušnico z najmanj dvema ter še čakajmo s stisnjenimi pestmi. Poslušali ga nismo. Kako tudi! Aškerc je bil svobodo-Bsialec mi pa se držimo rajši sv. pi&ma ter ponudimo onemu, ki nas je lopnil ro levem licu, uslužno še de^no: >Izvo-1 i te, gospod barbar! Mi smo kulturen, b]ng narod, a vas — naj bo srnm!c In herbar nam jo kajpada z veseljem pri-soli . . . eno za drago, tretjo, četrto — do brezkonČno<=fi . . . Med narodi igrr-mo vlogo tistega >Wntschenm^nna< v dunajskem Pratru: čim bolj ga klofirtajo, tem bolj se reži: samo vaak dan je bolj ouoljen , skrmoljen in zgrbljen .... >Ko-mur je sreče dar bila klofuta.« lcokor našemu narodu, o tistem je edini Jenko pel resnico: 3Kako rod za rodom gine, to povest je domovine vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane .. .« Albin Prepeluh se je v težkih, dvomov polnih letih svetovne vojne in revolucionarnega razmaha oziral po pisatelju, ki bi mu znal razložiti mersi-katero uganko tedanjih dni. In našel je > Vladarja« Nicoola Machiavellija ter ga je poslovenil. >Ko je Machiavelli ustvarjal >Vla-dnrja«, je biln njegova domovina — Italija — razkosana, ponižana, razbita, oplenjena/ Tudi naša domovina je danes v*podobnem stanju. Primeri iz zgodovine dokazujejo, da občutek ponižanja in sužf*njstva okrepi odporno moč in poglobi hrepenenje po svobodi. Hrepeneče misli hite v bodočnost, kjer najdejo oporo idejnega zaupanja. Ž njimi gre tudi davno minula preteklost; iz nje se vije nit preko sedanjosti v bodoče* lepše dni. Tudi iz zgodovine črpajo nove misli svojo idejno silo. Od davnih prednikov se uči živeči rod, zakaj njih boii in nazori, njih zgodovin« in kul- tura spletajo venec za bodočo zmago. Zato trebimo del in poznanja naših starih prednikov, ki so naše sedanje trpljenje že enkrat preboleli, naše svobodne zrnate že enkrat užili. Njih dela so ustvarila temelj sodobni kulturi; na njej zida Človečki rod dalje,« Tako jo pisal Prepeluh v predgovoru že leta, IW A vse to velja — po koroški in jadranski katastrofi — Slovencem denes še huje. In zato ni bil >Vlt>dar< nikdar aktuvalnejše berilo: po čnšah sladke opojnosti naprstnik grenkobe, po romantičnih sanjah brutalen tuš! Zakaj Slovenci vedno izma^ire-moc a smo zmerom tepeni. vedno >na-predujemo«, a n?^ je vsak dan manj; sakai zmerom višjjs plovemo. a vedno globlje padamo? Čvmu so nam vsi talenti, vse čednosti in vrline, ki se honorira jo le v nebesih, a nam na svetu prinašajo le poraz za porazom? Cemu smo blage Šleve. plemeniti trpini, ki se z nami vsi drugi belincajo? Na vse to odgovarja Macbiavelli. Odgovarjal je že leta 1513., a čuti ga nismo hoteli, niti mogli. Kako bi poslušali Mefista, ko se držimo Krista? Vzeli smo rajši svoj križ na ramo in šli za Njim. In se danes hodimo. Ali pa bomo hodili so in še —? Tako absolutno kakor doslej? — Ne vem. Vem le, da ie bil tudi Machiavelli katolik, da je živelo nešteto vladarja nistrov, politikov, poveljnikov, ki so se ravnali po Machiavellijevih naukih, a so bili tudi krsčani, katoliki, celo par iteži ali y»i papeževi ainovi —- yladaJ> nec mora biti škandalov s kvorumom ! Naj ne doživimo več sei zaradi nemarnih in brezvestnih posameznikov, ki bi tičali ve$ doma. neeo v Beogradu! Z največiim zaupanjem ie odlikovala slovenska domovina svoje prve poslance. Nai bi je nikoli ne razočarali! Ves slovanski svet zre z napetostjo na orvi ju j? os! oven sk i izvoljeni državni zbor. In vsa sovražna tuiina se škodoželjno nadeja — nove ialo-vosti! Gotovo bo treba izvoliencem večkrat in mnozo samozataievania. Brez kompromisov se ne doseže no- ben visok cilj. S slovensko vztraP nostjo, jekleno voljo in resnim delom pa zmaeaio naši možje. V to trdno zaupamo. V osmih dneh se dvigne zastor.« In predstava se začne. Bog: dai srečo! Mi smo pripravljeni ploskati j vzklikali in vence metali na oder.. Kdo bo prvi junak? Kdo postane naš prvi ljubljenec? Kdo zaigra duhovitega spletkarja? In kdo poskrbi za humor? Vstopnino smo plačali. Nezas!i-j sano visoko! Zato zahtevamo — pov* Štenejsra iirrania. Dr. Iosid Cfr. Ohfnk: Mg fi^ra]ms! sebe5 Pred dvema tednoma sem objavil članek »Narodni heroizem in mi«, ki je vzbudil precejšnjo pozornost; mislim, da mi te^a ni treba skromno in neskromno prikrivati. Vedel sem. da bo našel ta članek odločne in prav odkritosrčne pristaše, da pa bo našel tudi svoie nasprotnike prav tako. kakor se ie godilo dr. Pucu z nieeoviru člankom v istem listu. Vsem ljudem je težko ustreči. Najhujše pa ie očitanje slabosti in napak, če le-te v resnici obstoje. Gospoda Starkla ne poznam. On je odgovoril precej lezno. češ da sem neopravičeno odrekal heroizem »malemu« narodu, ki ie ohranil svoi jezik do današnjega dne. v čemer ravno obstoja — heroizem... Tudi nai ni res. da nas diči meri Jueosloveni posebno visoka kultura. Tedaj dvoie nasprotujočih si tez. Končno jja irzl dozdevni napad na narodne junake »Tfofrate« in plemenitaše. češ: on! so lahko ostali dobri Slovenci in so kot taki s svojih visokih mest lahko dosti dobrega storili za svoj narod. Gotovo je dobro, da se vname resna diskusija o resnih stvareh, rosebno še, ker postavUa g. Stark! tezo. da je odrekanie heroizma slovenskemu narodu škodljivo in r>o-erubno početie. kakor nai ie Škodlii-vo povdarianje slovenske kulture. Ta teza se mi vidi nevarna !n zato si d^votmiem odgovarjati. Dottčnf članek m! ie narekalo moie globoko prepričanje in sem se držal či^to Cankarjevega gesla: v Brezobzirna resnica do skrajnosti!« Kajti v dno duše sem prepričan, da le v samospoznaniu, v spoznanju lastnih slabosti in napak more vzkli-' ti naša sila. lepota in moč. Oni moZ je bil v tistem hipu velik in močan«) ko je spoznal svoie slabosti: ko iih ie1 brezobzirno razkril, je poveličal — sebe in svoj narod pred svetom...i To nič ne pomaga, iskati na sebi junaštvo, če ga ni. in s tezo. da pri nas »ni bilo mogoče (sic) heroizma kazati.* ni opravljeno ničesar. Heroji in njih dejanja se rodijo ravno tam. kjer so ravno take ovire, ki; jih smatrajo navadni liudie za nepremagljive, torej prav v tistem milieiu. kjer povprečni ljudjo vidiio edino! možnost, da se povspenjajo na bM' ali mam diplomatski način na visoka! mesta... Vsa čast slovenskim dvor^ nim svetnikom — in hvala bogu. dar smo imeli nekaf takih — jaz takih nisem gotovo nikdar zaničeval ali napadal! Ali dosega visokih mest io bil po našem narodnem čustvovanju in dejanju domalega tudi višek vse* ga. za čemer se ie stremilo. To serrJ hotel ravno konstatirati. Da smo narod brez iuna da. — na soški fronti so se bc ljudje in Dalmatinci kakor levi. Za^ koga? Za — nemški most do AdriieT Le kar odkrito povejmo! Bili so iu-j naki — slepo orodie v rokah svr -\ tiranov — kot hlaoci — levi borild!; Oko se mi je kalilo, ko sem bralj oni dan tisti krasni, s toliko brit-' kostjo in resnično občuteno žalostidj pisani pretresljivi članek Uroša Desnice (če se ne motim, da le »Narod«! v odlomkih prinesel) o »slepoti dal-«; matinskega leva« in »slepi sili napreda«, ki ie ob istem času. ko so so bile mnintteiše, recimo tudi junaške soške bitke — rušil dom srbskega ikov? OJ orili naš! ji po božji volji. Petrovi nasledniki, Kristovi namestniki ... >Moj namen je napisati nekaj koristnega zi onega, ki o stvari kaj razume^ pravi italijanski diplomat; >zato se mi zdi pravilneje, pokazati resnico, knkrsna je in ne kakršna živi v domišljiji. Razlika med tem, kako ee živi, in med tem. kako naj bi se živelo, je tako velika, da tisti, ki prvo zanemarja in se ravna po drugem, bolj sili v pocrni kot pa varuhe samega sebe. človek (ali *iarod), ki hoče storiti povsod le dobro, propade med množico onih, ki niso dobri.< Tako je označil Machiavelli namen svojega >\ladarjac, posvečenega Lo-ren;iu Medičejcu. vojvodi urbinskemu (1492—1519). Z Dinogimi skušnjami v tedanjosti in z neprestanim branjem starih dogodkov sveta, pravi, si je prisvojil poznanje del velikih mož. Bil je pesnik, dramatik, zgodovinar in od leta 149S. do 1-M2. neprestano velevphven diplomat na raznih, baje 23, evropskih dvorih. k Še kasneje je bil florenški komisar Medičejcev. Vse, kar je preskusil kot uspešno, smotrono in koristno, je z veliko pridnostjo — pravi — dolgo premišljeval, zbiral in napisal. Sad mnogih nevarnosti in velikega truda jo torej ta knjižica. Ni je okrasil z napihnjenim besednim lišpom, češ, priporoča naj 30 edinole resnična vsebina. Zaradi obrekovanj je končno izgubil z%-upanje ter duševno potrt umrl 22. junija 1527 na svojem, posestvecn ob cesti iz Florence- v Rim. Njegovo delo pa živi večno. Njegovega >Vladarja« so pridno prebirali no* šteti kralji in cesarji, papeži in tani. Karel V., najmogočnejši vladar evropski, je imel njegov spis vedno v rBog, ki je vedno na strani moči,« je bil ž njimi, in tako j^ tudi Pravica proti nam . . . narodnega pesnika tam nekje v avstrijski Dalmaciji... Da. tisti junak lam doli v Mostam, o katerem pripoveduje isti g. Starki — to ie bil heroj —* Srb! — prav tako. kakor so bili heroji vsi tisti Cehi. ki so iih obešali smehljajočih obrazov na ti* rolski fronti. Heroj ie bil tudi laški Battisti tam v Tirolah. S tem na je g. Starki samo podpisal moio tezo. Gospodine Starki, tisto junaštvo ob Soči ni bil narodni heroizem — ie povejmo to odkrito vsem našim ljudem do zadnje slovenske in dalmatinske koče! Kadar bodo kazali sašl liudk to svoie junaštvo za skaono domovino — Jugoslavijo, te* daj bomo govorili o narodnem hero- Na Suhem barju leži okoli 40 Boublikovih žrtev, med niimi slavni, ubogi Brence. Izgovorili so bolj ali manj premišljene, da. celo čisto ne« dolžne besede v gostilnah v razgovoru. Zato so bili ustreljeni. Mučenik! so — heroii ne! Vkljub temu čast in slava njihovemu spominu! In heroizem našega celega »malega naroda«, ki se je vkljub svoil silni »maloti« ohranil? Saj to ni res. da je bil naš narod majhen — velik narod je to bil ko je še živel »ood svobodnim solncem«! Svoio svobodo pa je ravno kmalu zapravil vsled avojih slabosti Visoke Ture, Tirolska, bavarske reke in gore in niih imena o tem še danes pričajo, vsepovsod, kjer je živel velik pristni slovenski narod. Postal le maftien Vsled svoje slabosti, recimo vsled svoje mehkobe, vsled pomanjkanja tiste lastnosti, ki ravno rodi — heroje in junaka j Pred 50 leti je bil Celovec Še j slovenski. Že Urban Jamik ie z žalostjo trdil, da se pomika narodnostma meja vsako stoletje za eno miljo 'proti jugu. Poglejmo resnici v obraz! ff zadnjih letih šele so koroški SIo-iVenci pokazali svoio veliko odporno sflo proti naravnost brutalni germa* jnizacijl ki je v prejšnjih stoletjih de-lovala skoro neopaženo. rekel bi, 'naravno In mirno brez odpora ravno [vsled usodne naše slabosti. Ko se je ihotelo ravno koroškim Slovencem Očitati hi naprtiti robstvo in suženjstva sem bil prvi, ki sem zlomil 'kanje sulico na Javnih shodih in ča-sopisih ter pokazal na suženjstvo to-stran Karavank, ki je bilo v pii-imeri s koroškim naravnost sramot« mo. Korošci niso nxflli niti Šusteršl-jCa, ki Je suženj vseh sužnjev, niti nl-mo imeli afer. o katerih Je žalibog [morala v zadnjem času izvedet! ma-fodane cela slovanska javnost in ki mo priča naše — sužnjosti... Prav na Koroškem se je poka-fvalo v zadnjih desetletinS toliko oa- Eenergije našega naroda, da Še tam živi in bo še žlveL Toda de&ani nismo, kar se ie poka-Stalo ob naiusodepolneišem rrenotku ^naše zgodovine — ob prevratu. Zato so »meli Srbi. kot pravi a*. Starki, 'celo tegiio herojev, mi pa ob prevratu niti ene čete narodnih junakov, tki bi bila zasedla Celovec... To :sem hotel konstatirati In danes mu-;ČU6 na Koroškem slovenske Hudi. iih [mečejo v ječe. ljudje bežijo čez Ka-itavanke in v Mežiško dolino pred nemškim divjaštvom. Tn ne more pomagati noben »flofrat«. Proti div-■Jaštvu Nemcev je samo eno sredstvo, [katerega si pa človek v spričo takih člankov, kakor je g. Starklov. skoro že ne upa več izreči... Pa Je ušla g. Starklu izpod pere-tfcar konstatacija, da imalo tudi Srbi jfcvoje poturice. Seveda so iih imeli. M vse te odtehta tfsta legija, o kameri govori g. Starki sam... Tisti madžarski W!assic pa slučajno ni bil Srb, nego orekmurski Slovenec... ILe pustimo lepo Srbe na mini in MaktaveUzemt Kar cona nas obli* |e. fie slišimo to besedo. Sicer nismo jredell, kaj pomenja, & že Iz njene uporabe smo slutili, da Izraža, vse zavrženo, nemoralno, zahrbtno, brezvestno, 'protietsko, n©značajno in nepošteno v ^politiki ali vladanju, to nam je zado-ščalo. Maki a vel nam je bil psovka, ma-kiavelizem lopovstvo. Za izvir, utemelji ter. opravičenje in uspehe tega >!o-povatva« pa se dalje niti nismo fcani- Zda| ^wymirt tu knjigo. Čitajte, razmišljate! Iz lirika zato ne postanemo veletrzec is idilika ne heroj, iz ka- Sljna ne morski pes. Vsaj ml — stari starejši ne. Morda pa naši otroci ali vsaj vnukiT— — Ze preko 400 let se ravna po tej knjigi politika vseh narodov. Kaj, če H se Ji začela približevati polagoma ;— končno — končno tudi jngoclovenska? Morda pa je vendarle bolje z a • vet živeti kot za nebesa umirati? Nakovalo smo, jekleno, neuničljivo. Stoletja so bila po njem ... vsi narodi so butali vanj s titansko besnostjo ... a niso nas ugonobili. Toda okleetill in okrasili so nas, da je Ostalo od nakovala le še za veliko kladivo, Morda se nam narodi junak, ki iz-koristi to kladivo po machiavellovsko, ga dvigne in trešči ž njim tja, kamor pi bil morali treščiti že davno pometajmo pred — lastnim pragomf Nasprotno pa trdi g. Starki da je povdarjanje naše kulture neprimerno. In vendar ie ta kultura edina na kar moremo v spričo svoie neslavne zgodovine biti v resnici Donosni Povdarjanje te kulture pa ne more biti nikdar tako škodljivo — to naj mi g. Starki verjame — kakor Dovdarjanje heroizma, katerega žalibog ni Vidim v duhu bodoče heroje — tam v soinčnem Primorju in gori na Koroškem; rodilo nam jih bo morda samospoznanje, nikdar pa ne hofratska misel. Ne rečem — vsako pretiravanje in domišljavost, zlasti v kulturnem oziru more biti škodljivo, toda propovedovanie in iskanie junaštva v tistem smislu pa utegne biti naravnost — katastrofalno, rav-notako. kakor je bilo — do zdaj... Nekoliko britke resnice nam ne bo nikdar škodilo! Saj Je celo znani Herman Wendel. ki gotovo ni slab Nemec, svojemu trdemu m žilavemu narodu, ki toliko poudarja in drži na svojo *Treue< in »Redlichkeit«. zabrusil radi poveličevanja »nemško nacijonalne« zmage na Koroškem v obraz — nepoštenost pred samim seboi in celim svetom! Pametni in razsodni Nemci mu radi tega ne bodo očitali — zločina nad svojim narodom, kakor ie to račil iz-vesrni reakciionarni slovenski list moji malenkosti samo zaradi konstatacije naše — sužnjosti... Kamenje pa bo letelo tudi nani od — iz-vestne strani... Pri vsem tem pa lahko ostaneva z g. Starklom dobra prijatelja. Usl-Uuje se mi primera o dveh zdravnikih, ki imata oba dober namen pomagati ubogemu bolniku. Eden ima metodo, povedati bolniku resnico In ga opozoriti na resnost položaja, drugi pa sugerirati mu. da je zdrav ta da mu nič ni Katera metoda je boljša, je vprašanje. Pri telesnih boleznih morda celo druga, v tem slučaju pa, ko gre za maso in dušo naroda, se mi zdi prva boljša... S tem mislim; da ie to poglavje končana A nekaj bi še prosil g. Starkia. V onetn kraju, kjer prebiva In službuje — da ie uradnik, o tem sem prepričan — naj takoj ustanovi podružnico »Gosposvetskega zvona* in »Jugoslovehske Matice«. S tem bo storil pozitivno narodno delo hi koristila bora oba osvobojenju ne-odrešenih naših bratov boli kot z vsemi članki. Nerodno obrambno delo je od zdaj za Slovence — prvo in najvažnejše! Kar ie pomenil nam nekdaj nemški Schulverein s svoiimi ominoznimi pruskimi — markami in laška »Lega nazionale« s svoiimi lirami v bivši Avstriji, to moraio postati naša obrambna društva v bodočnosti v — Italiji in — Nemški Avstriji — s svojimi dinarji!... Ko izvem za njegov naslov, mu pošljem takoj pristopnico tn pravila za ustanovitev take podružnice. 0& ofuoritui drž. frgousfce akademije o Ljubljani. Danes dopoldne se slovesno otvori državna trgovska akademija v Ljubljani. Znamenit dogodek je to v slovenski zgodovini. Markanten je ta dan za razvoj slovensk. šolstva, epohaien dan za našo trgovino' in obrtnost. Slovenci smo bili slabši od pasterkov v razpadli habsburški monarhiji. Za naše življenjske in kulturne potrebe ni bilo nikdar ne ume-vanja na vodilnih državnih mestih, niti denarnih sredstev. Ne samo. da so nam trdovratno odrekali orepo-trebno trgovsko akademijo kot državni zavod. Zavirali so celo ustanovitev takega zavoda v Liubliani ko ga je hotela ustanoviti trgovska in obrtniška zbornica v Liubliani Težave so se delale od strani vlade dolga ieta tako odločno, da ni bilo moč uresničiti šolskega zavoda, katerega so trgovci in Industrialci pri vsaki priliki zahtevali V proslavo svoje 501etnice je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani že f. 1901 storila sklep za ustanovitev slovenske trgovske akademije v Ljubljani V lepih stvarnih govorih sta zbor-nični tajnik dr. Murnik m zborn. svetnik Josip Lenarčič utemeljevala nujno potrebo slovenske trgovske akademije. Navzlic stanovitnemu prizadevanju, navzlic utemeljenim zahtevam tngovskih shodov od vlade na Dunaju ni bilo dobiti pritrdila, Nemci so temu slovenskemu postulatu od početka nasprotovali. Trgovcem ie v spominu, da je v svečani seji zbornice tedanji zastopnik nemške manjšine Luckmann poblfal predlog slovenske večine z razlogi, ki so se iih Nemci navadno posluževali pri slovenskih kulturnih stremljenjih. Mnogo let je poteklo, da ie bilo moč deželi Kranjski ustanoviti vsaj dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani za katero je vlada privo-lila neznatno subvencijo. Ob stalnem odklanjanju Slovencem vitalno potrebnega trgovskega višjega zavoda smo se srečno rešili trhle Avstrije. V dveh letih obstoja naše Jugoslavije smo potem Slovenci dobili svojo univerzo, svojo tehniko in poleg dnnrih važnih učIHšč tudi več trg. dvorazrednlc. Letos ie trgovsko ministrstvo ustanovilo trgovsko akademijo. Kdor pozna britko zgodovino slovenskega trgovskega šolstva, more razumeti da smo po času prej dobili v lastni državi univerzo in tehniko nego trgovsko akademijo. Kakor druge učne zavode nam je Slovencem tudi trgovsko akademijo ustanovila naša država. Današnil dan je za naš narodno gospodarski razvoj nedogled nega pomena. Za slovenske kupčijske in obrtne kroge je danes velik dan. prevažen kultur* ni praznik. Na trgovski akademiji se otvori že letos tudi tečaj za abi-turijente. Naši mladini, ki si želi Izobrazbe za trgovino fn industrifo, ne bo treba več v tujino. Vsled težavnih stanovanjskih razmer bodo za prvi čas novemu zavodu na razpolago ie skromni prostori. Ali tudi te težave zmore dobra in resna volja ter ciljno vodstvo, ki je poverjeno kot prvemu ravnatelju goso. dr. Bohmu. Ves sloven. narod radostno pozdravlja današnji dan in se nadeja za svojo omladino od zavoda obilno blagoslova. Novemu zavodu želimo, da trajno cvete in se kar najlepše razvija v blagor naroda In povzdigo nacionalnega gospodarstva. ——1 a* Pismo iz Maribora. V Maribora, 3. dec Naš Maribor vedno bolj čuti utripe slavnostnih dni j. nego Ljubljana. Zdi se nam, da je Maribor bolj mlad, bolj občutljiv in navdušen. On boli čuti bližino tuje države in se bolj zaveda, kakšen pomen« ima »a njega velika skupna država, ki ee razprostira pod njim na jugu. Zato pa živi tudi v njem zavest, da je on prva trdnjava ob Dravi in da se ob njem razvija vsa severna nar. fronta. Z e lansko leto je Maribor slavil svoj praznik svobode na svečan način in tudi leto« — po volitvah — je tem bolj čutil, da potrebujemo oddiha v svojem narodnem boju, da potrebujemo^ novih sil, državne zavesti in zdravega navdušpvanja, da pojdemo na novo delo za našo bodočnost Središče mariborskega življenja je slov. mest gledališče. Na predvečer državnega praznika so se igrale Parmo-ve >Caričine Amazonke«. To delo je Ljubljačanom dobro znano iz preteklih sezon. V Mariboru jih je dirigiral sam skladatelj V. Parma, ki se je naselil v našem prijaznem Maribora, da se posveti fcu nadaljnemu delu za sk>v. glasbo. Občinstvo je napolnilo gledališče, opereta je lepo uspela — vkljub temu, da Maribor danes se ne razpolaga s prvovrstnimi operetnimi silami — priznanja je bilo mnogo in publika je poklicala skladatelja na oder, kjer mu je ravn. Nučič čestital k uspeha. Dragi dan je bilo grdo megleno deževno vreme, ki ga sioer ne pozna naš jasni Maribor. Državna In Javna poslopja so bila okrašena z zastavami Ob pol 9. zj. je bila slovesna služba božja, nato je vojska defilirala na stolnem trgu in čete so korakale skozi l Ob pol 11. se je vršila dijaška proslava v gledališču. Šolska mladina jo napolnila gledališče do zadnjega kota. Godba je pod vodstvom dr. Herzoga zaigrala simfonijo > Jugoslavija«:. Na to je v imenu kluba mariborskih akademikov govoril i ur. Moškem lep govor o našem ujedinjenju. Sledila je preprosta a vznesena šiva slika: kip regenta Aleksandra, sredi palm in zelenja so pozdravljale tri bele deklice s cvetjem v roki. Zadej je zbor pel >Bože prav- i de<. Bils je to krasen prizor. Na to je neki dijak čital poziv »Jugoelov. Mati-oec, ki ga je mladina burno odobravala. Pevski zbor je zapel pod vodstvom dr. Druzoviča lepo pesem. Xato je srbska gojenka iz zavoda >Vesna« deklamirala pesem »Ko vojsko vodi kralj«. Ta deklamacija je bila tako lepa in prisrčna, iskrena in ganljiva, da je poslušalce ganila do solz. Sledila je deklamacija Otona Zupančiča pesmi »Nafta beeedac ki jo je z globokim razumevanjem podal neki dijak. Na to je sledila živa slika »Jugoslavija obdana od svoje mladinec. To je bil lep prisrčen prizor, priprost a poln lepote in ljubezni Vrsta deklic in dečkov je obdajala Jugoslavijo, ki so jo okrasile vile z se* lenjem v ospredju pa sta se ji klanjali dve deklici v nar. noši. Zadaj je pel zbor »Lepa naša domovina« ■ * • Popoldne se je prireditev ponovila za višje razrede. Ta lepa prireditev dela čast mladim prirediteljem in Maribora. Zvečer je bila v gledališča slavnostna predstava. Igrala se je slov. noviteta dr. Iv. Laha »Noć na Hmeljni* ko«. Gledališče je bilo nabito polno. Bil je zbran ves slovenski Maribor. Godbe je za uvod saavirala »Jugoslavijo«, na to je govoril prof. Ribarič r. x katerem j* doszo i slikal noš sedanji položaj, ko smo preveč pozabili na preteklost in premalo mislimo na bodočnost Njegovim besedam je sledil buren avpiavz. Na to se je igrala »Noč na Hmeljniku«, ki je imela sijajen uspeh. Bila je kakor nalašč primerna za naš čas. Igra slika dobo i 1809*, ko so bili Francozi v deželi in so se eni borili za Avstrijo, drogi pa so iskali le svojo korist Igra sa vrši v noči 17. oktobra, ko so kmetje napadli Novo Mesto, na gradu Hmeljniku, v novomeški okolici. Uloge so bile dobro razdeljene. Naj omenimo pred vsem g. Nuciča v glavni ulogi (major de Gardus), ki je v svoji ulogi podal pravo krepko napoleonsko postavo, ki gre preko vseh ovir do zmage. Krasno je igrala gospa Setinska v vlogi gospe Hmeljniske, ki je dobro podata igro v igri, da bi resila svojega ljubimca; sijani tipi so bili gosp, delež- nik v ulogi Evgena in gosp. Skrhlnš£& v ulogi gosp. Hmeljni škega. Tudi drugi so storili svojo dolžnost, tako da je bila igra vseskoz napeta in zanimiva, Scen eri j a je bila prvovrstna. Po dragem dejanju je poklicala publika pisatelja, ki je prisostvoval Igri v loži poleg gen. Maistra, trikrat na oder, kjer mu je bil izročen zlat lovorov venec s slov. tFobojnico in napisom: »avtorju i Noči na Hmeljniku« dr. Ivanu Lahu, slov. narod, gledališče v Mariboru 1712. 1920«. Igra je občinstvo fascinirala in je dosegla splošno priznanje kot ena naših najboljših zgodovinskih j iger. Večer je prešel v pravem entuzi-azmu in polnem razumevanju naše nar. preteklosti in bodočnosti. Iz igre je izzvenela misel! zmagajo ta, kdor je močan in ve, kaj hoče«. Tako je Maribor slavil svojo drugo obletnico nar. svobode. l&Mmsk® in brzoiaona poročila. ni minister. Mogoče Je, da bo notranje ministrstvo, ki ga sedaj vodi ministrski predsednik, prevzel drug uradnik. NEMŠKE ŠOLE NA ČEŠKEM« — d Praga, 2. decembra. V poslanski zbornici je prišlo dane? po več mirnih sejah zopet do burnih prizorov ht sicer pri govoru nekega Češkega nacionalnega demokrata, ki je govoril o šolstvu in hotel dokazati, da vživajo Nemci razne predoravice. Finančni minister dr. Benes se ie napram nemškim poslancem ostro izrazil, vsled česar ga je pozval predsednik k redu. SOCIALIZACIJA RUDNIKOV NA ČEŠKEM. —d Praga, 3. decembra. K vprašanju socializacije rudnikov izjavlja »Tribunac, da se bo parlamentarna I večina izrekla za scelalizaejin rudar-j stva. i —d Praga. 3. decembra. »Cas« javlja, da je uradništvo kovinske industrije izdelalo novo kolektivno pogodbo, ki stoji na stališču socializacije. RAZBITA ČEŠKO-NEMŠKA POGAJANJA. —d Praga. 3. decembra. »Narodni Politika« piše. Včerajšnja pogajanja z Nemci, ki so se vršila v parlamentu, so se razbila, ker ni bilo mogoče razpravljati o stvareh, ki so Jih Nemci zahtevali Češke stranke morajo sedaj s potrpljenjem, pa tudi odločno skrbeti za to, da se pravočasno sprejme proračun, da se izognejo provizoriju. Id bi ga Nemci tako rad dosegli PLEBISCIT V GORENJI ŠLEZIJL —d Berlin, 3. decembra. Angleška vlada Je netnskermi poslaniku v Londonu poslala noto, podpisano od Llovd Georga, v kateri v svrho zagotovi jenja nemotenega ljudskega glasovanja v Gornji ŠlezijI predlaga, da se vse one osebe, ki ne bivajo stalno v Gornji šlezUi toda so oo svojem rojstvu opravičene udeležiti se glasovanja, zberejo na ozemljih, ki so zasedena po zavezniških Četah, na primer v Kolnu, da tamkaj glasujejo pod kontrolo podkomisije, podrejene gornje-flezki glasovalni komisiji ki Jo bodo v ta namen imenovale zavezniška vlade. ZVEZA NARODOV, d Ženeva, 2. decembra. V svojem današnjem govoru na zborovanju zveze narodov je švicarski zvezni predsednik Motta opozarjal na to, da polagajo nevtralne države veliko važnost na revizijo zvezne pogodbe, ker niso kakor zmagovalci sodelovali pri njeni ustvaritvi. —d ženeva. 2. decembra. Današnje zborovanje sveta zveze narodov je sprejelo predlog komisije, po katerem sedaj ne bodo razpravljali o po Norveški Danski in Švedski predlaganih izpremembah pogodbe zveze narodov, ter naj zveza narodov Imenuje komisija ki bo do gotovega roka proučevala te predloge, Id jih bodo stavili član! zveze. Pri utemeljevanju tega predloga je Izjavil Balfour. da ima zveza narodov sedaj še premalo iz* kušenj, da bi mogla vedeti, kateri de!l pogodbe naj se izpremene. Z druge strani bo z izpremembO pogodbe zvezana tudi izprememba versaillske oo-godbe. Za to pa danes še ni prišel čas. V kratkem pa se bodo izkazale izprememba pogodbe kot potrebne. In ta odločitev komisije potemtakem ni načelna odklonitev predloga nordijskih držav. —d Ženeva. 2. decembra. Izpre> minjevami predlogi treh nordijskih drŽav se nanašajo na sestavo sy£ta zveze narodov, na Imenovanje preiskovalnih komisij in komisij sprave, na omejitev obveznosti k blokadi In na poziv na svet zveze narodov v sporih. SPREJEM AVSTRIJE V ZVEZO NARODOV. — d Ženeva, 2. decembra, (švia. brz. agent- V komisiji ki se bavi s sprejemom novih držav v zvezo narodov. Je lord Robert Cecil včeraj prečl-tal poročilo podkomisije o sprejemu Avstrije. Ugotovil je, da je prošnja za sprejem pravilno sestavljena. Avstrija Je prlpoznana država s prlpoznanlmi mejami In z demokratsko vlado In je izjavila, da je pripravljena izvesti svoje rvednarodne obveznosti. Tudi zmanišanje vojske se je izvršilo po predpisanih pogojih. Lord Cecil ie omeni! ugotovitev zveznega predsednika Motte, da se s sorefemom Avstrije ne sme prejudicirati predarefcko vprašanfe. Opozarjal le na to, da člen 10 pogodbe o zvezi narodov ne jamči [ za teritorijalno integriteto člana zveze 1 narodov, temveč da obsoja samo aa- DEMISIJA VLADE. —d Beograd, 3. decembra. Na današnji ministrski seji so pretresali vprašanje demisije vlade, ki se priča-kaje za fatri. GROF SPORZA V BEOGRADU. — Beograd, 3. decembra. V drugI polovici tega meseca bo prišel v Beograd italijanski minister za zunanje stvari grof Sforza, Id je svoj poset že prijavi! po našem poslaniku v Rimu. UPRAVNA RAZDELITEV NASE ĐR2AVE. — Beograd, 3. dec. Prihodnje dni se snlde v Zagreba komisija štirih geografov na konferenco radi administrativne razdelitve naše države. (Kakor smo Že poročali, se nahajajo v tej komisiji Slovenec dr. Jože Rus, Hrvat Filip L» u k a s in dva Srba Tofea R a -divojevieindr. Milovan Grba. — Uredništvo.) POSBTI TAKE JONESCA IN STAM-BUUJSKEGA V BEOGRADU. Beo&rad, 3. decembra. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih političnih krogih, namerava romunski ministrski ministrski predsednik Taks Joneecu posetiti koncem tega meseca Beograd. Tudi bolgarski ministrski predsednik Stambulinski je potom bolgarskega poslanika v Beogradu Todorova naznanil svoj prihod. Domneva se, da je prihod teh dveh politikov in državnikov v zvezi z ustvaritvijo male antante in are* dirvtjo razmer v vzhodni Evropi GENERAL VRANGEL V BEOGRADU. —d Beograd, 3. decembra. Prihod generala Vran g! a v Beograd pričakujejo prihodnji teden. General se sedai nahaja v Kotoru, kamor je odpotoval ruski poslanik. BLOKADA REKE. —d London. 3. decembra. Vest o blokadi, ki je bila proglašena nad Reko, je bila v splošnem spreieta zelo povoljna ker je videti v njej resno voljo italijanske vlade, da se izvedelo določbe rapallske pogodbe. —d Dunaj, 3. decembra. Kakor javlja >Politiscne Korreepondena«, je kraljevo italijansko poslaništvo naznanilo zveznemu ministrstvu za zunanje posle, da je poveljstvo pomorskih čet na gorenjem Jadranu proglasilo efektivno blokade obale svobodne države reške ter otokov Krka in Raba in njiju vodo. Blokada se je pričela dne 1. decembra ob desetih dopoldne. Nepovratnim trgovskim ladjam se je dovolil potrebni čas, da odplujejo. PRED REKO. —d Rim, 2. jiec (Štefanij Listi Javljajo iz Reke, da je reška regenca postavila vojno ladjo »Cortellazzor pred reško pristanišče ns stražo, da ne M mogle ladje uhajati iz pristanišča. Preskrba civilnega prebivalstva Reke s živili je baje zagotovljena. Prebivalstvo Reke je mirno. Listi povdarjajo disciplino na Reki, s kajero se je vojna mornarica odzvala povelju vlade. Mnogoštevilne vojne ladje križarijo pred Reko In v vodah okoli otokov Krka in Raba ter izvajajo strogo kontrolo ladij, ki pljujejo v obližju otokov. VOLILNA PRAVICA V ITALIJI. — d Rim, 2. decembra- (StefanO Zbornica je s 153 proti lć$ glasovom sprejela novi volilni zakon za občinske in provincialne svete, s katerim se uvede proporcionalno zastopstvo in Ženska volilna pravica. ITALIJA W AVSTRIJA. —d Ženeva, 2. dec Kakor javlja >Journal de Geneve«, Je italijanski zastopnik Tagliano na današnji seji pete komisije pred glasovanjem o sprejema Avstrije podal izjavo, da polaga italijanska vlada važnost na to, da poudarja, da Avstrija vojaških in zrakoplovnih določil saintgermainske mirovne pogodbe ni popolnoma izvršila. Vendar pa je italijanska vlada gotova, da bo avstrijska vlada dala povelje za popolno izvršitev določb mirovne pogodbe, in sicer zaradi tega, ker je avstrijska vlada s prošnjo za sprejem dala novo obljubo, popolnoma in hitro zadostiti svojim obveznostim. Italija prosi zve* zo narodov, naj bi se, kakor je to storil dr. Benes s gotovimi klavzuli, sporočila tudi ta izvajanja Avstriji S tem pridržkom se je italijanska delegacija priključila predgovorniku in bo glasovala za sprejem Avstrije. DELNA VLADNA KRIZA NA ČEŠKEM. — d Praga, 2. decembra. (Dun. kor. ur.) Kakor doznava »Prager Tag-blattc, je skoraj gotovo, da bosta de-Piisipnicala trgovinski In prehranjeval« 279 štev. »SLUVfclNSrU NAROD", dne 5. decembra 1920. 3." strarr. pad od zunaj na integriteto kakega Člana. V debati so se vsi navzočni delegati izrekli za sprejem Avstrije, med njimi. Take Jonescu (Romunjia). Spa-lajkcvič (Jugoslavija), dr. Bcueš (Češkoslovaška) in tudi delegat Perzije. Delegat Spalajkovie je ugotovil, da se sedanja avstrijska vlada odkritosrčno trudi, izvesti mirovno pogodbo. Jugo-alovenska država skuša podpirati avstrijsko prebivalstvo in želi v bodoče tksti z njim v dobrih sosednjih odno-Sajili. Dr. ijcnes jo omenil podporo, ki jo jo Češkoslovaška dala Avstriji ter poudarjal, da danes ni več konfliktov med Češkoslovaško in Avstrijo. Sicer ravnanje z manjšinami še ni ugotov-Ijeuo po pogodbi. Upoštevati pa se morajo velike materijelne težkoče Avstrije. V interesu pomirjenia Srednje Evrope bo glasoval za sprejem Avstrije. Na koncu ie zvezni predsednik Motta sprožil še enkrat predarelsko vprašanje ter izrazil svoje zadovoljstvo o izjavi lord Ceeila glede člena 10 pogodbe. Švica želi obstoj* "sedanje avstrijske države. Vendar pa se mora upoštevati primer, da bi se integriteta Avstrije izpremenila. Omenil je ljudsko glasovanje na Predarlskcm v korist priklopitve k Švici. Interpretacija Člena 10 po lordu Cecilu zadostuje, da se ne ustvari prejudic za bodočnost. Končno je govornik pozdravil sesede Avstrije, ki so pokazali toliko pornirlji-vosti in plemenitosti, da ie sprejem Avstrije v zvezo narodov skoraj gotov. ANTANTA PROTI KONSTANTINU. —d Pariz. 3. decembrx Kakor se !>oroča iz Londona, je medzavezniška komisija z javno izjavo končala svoje delo in se izrekla proti vrnitvi bivšega kralja Konstantina na grfld prestol. Sklep konference odgovarja nazorom francoskega ministrskega predsednika. Po padcu Venizelosa je Levgues Angliji predlagal, naj se kralj Konstantin javno izključi s prestola. Angleško zunanje ministrstvo je temu ugovarjalo in se sklieevalo na to, da bi mogel tak korak žaliti čustva grškega ljudstva. Leygues ie vztrajal v Londonu na svojem stališču in je poudarial. da bi bilo nadvsem nemoralno, vrniti moč Konstantinu, ki je podal toliko dokazov nezvestobe. Angleži in Italijani so se končno temu mnenju pri druži H. Sedaj se vsi zavezniki strinjnio ^* tem, da se bodo protivili povrat*::' bivšega kralja Konsi intma. Sodi se da. bo ta solidarna Izjava treh velesil upllvala na razpoloženj v Atenah, kjer očivl-Ino računa i o na angleško pomoč. IZSELJEVANJE V AMERIKO. —d WasbingtoH, 3. decejB, §te-> oseb, ki prosijo za dovoljenje no-vanja v Zjedinjene države narašča vsak dan. Transportna sredstva nič več ne zadostujejo. V Palermu čaka 50.000 oseb. da se vkrcajo, dočim se jih more neliati v Ameriko mesečno komaj 2000. PROT1BOLJŠEV1ŠKO GIBANJE. —d Moskva. 3. decembra. Sovjetska vlada poroča, da je izsledila več nameravanih nanadov na različne ljudske poverjenike in sicer od strani nr i revolucionarjev. Vlada je izjavila, da smatra protirevolucionarce. ki se nahajajo v njenih rokah, za talce, ki bodo iamčili za življenje ogroženih ljudskih poverjenikov. noDlnskl p r* trt* * »Riječ« se bavi z rezultatom volitev in pravi: »Mi smo s tem rezultatom kot demokratska stranka zadovoljni, in sicer še toliko bolj, ker so se vodile te volitve v znaku borbe za življenje in smrt proti demokratski stranki. Vse ostale stranke, skupine in skupinice, so uprizarjale najhujšo gonjo proti demokratom in edino proti njim. Zakaj? Zato, ker vedo, ali ako ne veda pa Čutijo instinktivno, da demokratska stranka pomeni prelom s starimi, neveljavnimi ali omiljenimi časi, pomeni solidno socialno evolucijo in ureditev države v evropskem smislu, znači konec politike fraz in demagogije ter pričetek resnega dela. Kot nova stranka vstopa v kenstitu-anto v razmerno močnem številu takozvana Avramovićeva seljačka stranka. To dejstvo, kakor tudi na spIoTi veliko število seljakov raznih strank v konstiruanti jači spoznanje, da smo V glavnem seljaška država in da mora država računati v pni vrsti s se-Haškimi interesi. Demokratska stran-■ a je ta princip od svojega obstoja 'dalje propagirala in delovala je, da ga izvede na vsej črti, rezultati volitev kažejo, da :e imela prav. Mi nimamo ničesar revidirati v tej smeri, fcreba le, da delujemo Še intenzivneje. Demokratska stranka se mora iz volilnega rezultata naučiti, da nad;alj oje z izgradbo in poglobiltvijo svoje strankarske organizacije, noseča med ljudstvo žar jugoslavenstva in socialne evolucije, brigajoč se še boli nego doslej za prosveto in ekonomske in te rese širokih sel jaških mas. Volitve so dokazale, da narodne mase nimata razumevanja za državnopravne floskule o centralizmu in federalizmu, marveč da jih prevevajo ekonomska fn socialna vprašanja. — »Novosti« prinašajo razgovor s predsednikom hrvatske pučke seljačke stranke Stjepanom Radićem. Na vprašanje, kako se bodo mode v konstiruanti zediniti tako nasprotujoče si struje, je odgovoril, da je vse mogoče, samo ako bo pri drugih potrebnega razumevanja in dobre volje. Ml smo za jedinstvo jugoslovenskega naroda in moremo postati tudi centralisti, satno za to je potreben razvoj in uvaievanje narodnega razpoloženja. V Srbiji ie dosti dobrih politikov, samo ti molčijo, ako bi pa prišli na vodilna mesta, bi se mogli ž njimi divno sporazumeti. Od ostalih strank je najbolja po. programu demokratska stranka Tudi po ljudeh ie dobra, ker se nahajajo v njej odlični možje. Ako bodo v demokraciji nastopali pravi demokrat-je. se bomo mocrli v 90% vprašanj sporazumeti z njimi. Zakaj pa bi se ne sporazumeli kot pametni ljudje? Glede naše bodočnosti imam najbobše nade. kaiti dobili se bodo razsodni možje, ki se bodo znali in se bodo tudi hoteli sporazumeti. Mi Jugoslovenl moremo s svojo modrostjo in politično zrelostjo zadiviti svet. — »Times« priobcuiejo energičen članek proti D\4nnunzijevim pustolovščinam. Ves svet ve. da D* Annun-zio ne bi mo«rel tako dolgo vzdrževati sebe in svojih Icrionariev brez pomoči močnih faktoriev v Rimu. Ves svet ve za tevkoce. katere je imela italiian-ska vlada ž njim. ali možje nri vladi se moraio zavedati tega, da iih čakaio še hujše težkoče, ako bodo še nadalie trpeli njegovo drzno izzivanje. Italijanska država se ne more odtegniti odgovornost? za n'egove zločine prnti javnemu pravu. Ona ne sme dopustiti, da bi se njen državljan nastanil na Peki kot revolucionaren avtokrat. da prične boi proti Jindern, s katerimi ie ona sklenila pogodbo in da z nasiliem ropa imetje tujih državlinnov in tuiih držav. D* Annunziieva nekazniivost je nevarna za notranji noložai Italije, kakor tudi za njene odnosa je z drugimi državami. = Politične konference SKS. V Ljubljani so se zbrali voditelji Samostojne kmečke stranke, da se posvetujejo o direktivah svoje politike v ustavotvorni skupščini. == Ministrski svet. Beograd. 3. decembra. Včeraj dopoldne se je vršil ministrski svet, ki se je bavil z vprašanjem ustave in porazdelitve države v pokrajine. Sklenilo se je, da se drsava razdeli največ v 35 pokrajin. Minister dr. Korošec ki je tndi na tej seji, kakor na prejšnjih zastopal svoje osebno stališče glede razdelitve v avtonomne pokrajine, je ostal popolnoma osamljen, ker se mu niti eden od ostalih ministrov ni pridružil. Razprava o ustavi se bo nadaljevala danes in jutri. — Popoldne se je sestal posebni ministeri jalni komite, ki se je bavi i z načrtom poslovnika za kenstituanto, kakor ga je že izdelal dr. Laza Mar-kovič. = Pasle* sestavi vlado brez demokratov? »Hrvat« objavlja informacije, da so kombinacije o sestavi centralne, kakor tudi pokrajinskih vlad predmet splošnih razprav. V radikalnih krogih se trdi, da bo Pasić vsekakor prevzel sestavo vlade. V to svrho se bo pogajal z manjšimi strankami, da bi se mu tako posrečilo, da sestavi vlado brez demokratov. Rešitev pa se pričaktne šele takrat, ko se bo videlo, kakšna bo grupacija strank. Na sestanku s Pasi-čem in Proričem ie zahteval dr. Korošec, da se predsedstva vlade v Dalmaciji podeli ljudski stranki, in sicer dr. Dul'biću. ker to zahteva izid volitev v Dalmaciji. —d = Napovedan afenfnt na dr. Ves-nlćn? Beogradska »Tribuna* piše pod naslovom »Atentat na dr. Vesniča — poslanik atentator?« Glasom anonim- nega pisma, ki smo ga prejeli dne 22. novembra je g. Ivan Brod ožja (Brodar?) kot poslaniski kandidat izjavil v Ljudskem domu v Kranju, da bo, čim pride v Beograd na ustavotvorno skupščino., vr^el bomobo na ministrskega predsednika dr. Vesniča. Na pismu ie podpis nečitliiv. Da-li bo predsednik vlade Vesnič nastopil proti temu človeku, ne vemo. Vsekakor pa bi bilo potrebno preiskati, dn-li je njegova istinita in da-li vstraja pri njej. Proti avstro-ngrskemu ministrskemu predsedniku bi er. Brodar ne smel svoje čase izreči niti običnega nezadovoljstva, danes pa ima nogum tudi za atentate. Naj ne poza ii s°mo na to. da se beograjski državniki • ii tov ne boje, najmanj pa s strani ljndi, ki so se kasno dokopali do tako velike korajže. — >Ni nam znano, da-li je g. Brodar v resnici v Kranju govoril tako, kakor beleži »Tribuna«, zdi pa se nam, da gre za navadno anonimno mistifikacijo. ki bi ji resen list ne smel posvečati paznosti. = Demokratsko-radikaina večina. »Riječ« poroča iz Beograda, da prevladuje mnenie, da se bo mogla sestaviti redna večina po demokratski ln radikalni stranki. Temu bloku bi se nfl-tem pridružile stranke, ki so za narodno edinstvo. Kombinacija o skupnem delu radikalcev in radičevcev ie za sedaj popolnoma izključena. —d = Fndikalci v opoziciji? »Balkan« pi^e. kakor trdi po zanesljivih infor-macijah, da se pri radikalcih opaža tendenca, da etopno v opozicijo in da pu-ste demokratom proste roke. Pripravljeni so. podpirati novo vlado v vprašanju Ustave. KoTlstltnanto v zmishi zakona otvori minister za konstituanto dr. Markavi«i daflnitivaa ptsdstdslta pa se bo volilo po verifikacijskl debati. —d. ~ Seja ministrskega komiteja. Beograd, 3. decembra. Včeraj popoldne se je vršila seja posebnega ministrskega komiteja, na kateri se je razpravljalo o vprašanju ustave. Med posameznimi strankami jo prišlo do sporazuma, a ee pogajanja še niso zaključila. =r SKS in minister dr. Kukovee. Na-čel&ivo SKS j« poslalo izjavo, v kateri povdarja, da n i bil minister dr, Kukovee niti poo*)l liiti upravičen podajati za Samostojno kmetijsko stranko kakršnekoli izjave. Z ozirom na to izjavo ugotavljamo, da je tudi »Beogradski Dnevnik* dne 1. t. m, poročal, da je SKS službeno obvestila vlado, da sprejema kot svoj program demokratsko zajednice in da tudi glede državne organizacije sprejema točke iz programa demokratske zajednice. == Demokrati in radikale!. Kakor je definitivno ugotovljeno, so dobili v vsej kraljevini demokrati 95 in radi-kalci tudi 95 mandatov. V Srbiji sami j so dobili demokrati 56. a radikaici 50 s mandatov. — Radikalei snubijo v Bosni muslimane. Sarajevo, H. decembra. Radikaici v Bosni so pričeli snubiti »jugo-slovensko muslimansko organizacijo*. Pogajanja med obema strankama vodi dr Joikič ki je bil v biv-em parlamentu najpreje v demokratskem klubu, potem se pa priklopil dr. Smodlakovi skupini. Del jugo^Iovc*nske muslimanske organizacije je za sklopitev pakta, drugi del pa je za to, da se sklopi pakt s hrvatskimi strankami v Bosni. Vsled te needinosti ni mnogo upanja, da bi imela akcija dr. Jojkiča uspeh, če pa pride do sporazuma, nastal bo v jujro-slovenski muslimanski organizaciji razkol med prijatelji Srbov in prijatelji Hrvatov. = Radikalei in Radii?. Beograd, 3. decembra, Radikaici delujejo z vsemi silami na to, da bi ustvarili Še pred pogajanji z ostalimi velikimi skupinami večino in potem kot velik blok diktirali pri pogajanjih ostalim strankam svoje pogoje. Privleči hočejo sedaj k sebi tudi Radića. V svojem pisanju po časopisju si pa radikaici niso dosledni. Tako piše današnja radikalna »Tribuna*: Radič je izjavil, da se hoče zaeno z ljudstvom boriti proti skupnim sovražnikom in za obče potrebe države. Hoč> si poiskati stike z ostalimi strankami, osobito pa z onimi, ki so delovale na m ero da jnem mestu za njegovo osvoboditev. To je bila radikalna stranka. Radič tega ne bo nikdar pozabil radikalni stranki in kadar bo iskal zaveznike, bo našel pot do te stranke, da skupno ž njo stopi v službo naše skupne domovine. Prepričani smo, da si bo znal najti Radić iskrene prijatelje in se bo znal prilagoditi danim razmeram. Pričakujemo RsuUca v Beogradu z dobrodošlico, pričakujemo pa tudi od njega, da ne bo pozabil kraljevske velikodušnosti, ki mu jo izkazal prestolonaslednik regent s pomiloščenjem. — »Tribuna* očita takoj nato demokratom, da si iščejo zaveznike ter pravi, da se hoče z blufom obdržati na krmihi. Radikaici upajo, da si bo stranka opomogla s slovenskimi klerikalci, muslimani in Bunjevci. — Nadalje pravi »Tribuna* na drugem mostu, da bi bilo najbolje, da se da demokratom proste roke in da radikaici ne sodelujejo v vladi. Tako bi bila demokratom še enkrat prilika, da pokažejo svoje državniške sposobnosti. V radikalni stranki pa obstoja še druga skupina, ki želi sodelovanje demokratov z radikaici. seveda samo. «.e so demokrati zmožni za tako sodelovanje. V tem pogledu izgledi za 6porazum niso baš rožnati. — Končno tolaži * Tribuna c sebe in svoje bralce s tem, da bo prišlo morda vendar, ako bo dovolj uvidevnosti pri naših politikih, do sporaznma med radikaici, demokrati in seljačko stranko (tu misli menda samo na ^rbpko seljačko stranko), ki naj tvorijo novo vlado, ker bo treba tamkaj računati le na trdno večino, ne pa na druge kombinacije, ki bi ne bile v prospeh državnega razmaha. r= v Straža < «e tolavi s bodočnostjo. Iz Maribora nam poročajo: Današnja »Straža* prinaša daljši uvodnik pod naslovom: zavestjo zmage v bodočnost !< v katerem konstatira- da so bili pri sedanjih volitvah avantgarda klerikalcev Orli, Orlice, Marijine družbe itd. Te organizacije morajo v bodočnosti delovati tako dosledno kakor sedaj, za kmeta pa mora biti glavna opora zadružništvo. Vsa moč našega dela v bodočnosti. — tako pravi »Straža« — mora temeljiti v mladinskih organizacijah in v gospodirsko - zariružniskeni delu. Ako bomo imeli pred očmi vedno ti dve polji, potem pri prihodnjih volitvah ne bomo zmagali sijajno samo nad liberaci, marveč tudi nad samostojnimi kmeti in soeijalnimi demokrati, ki so sedaj mnogo naših nezavednih kmetov izvabili v svoje tabore. (Dragoceno priznanje!) Sedaj ne smemo peti jeremijad, marveč moramo dvigniti kvišku glave, za bodočnost pa polagajmo glavno pažnjo našega dela na mladinsko in gospodarske - zadružno izobrazbo našega ljudstva! = Srbska javnost In poraz dr. Korošca. Iz Beograda poročajo, da ie vest o porazu Koroščeve stranke napravila na Srbe prav ugoden ufis. Tega moramo biti Slovenci naravnost veseli. Nezadovoljnost Srbov nad Ko-roščevo politiko ie bila zrastla že tako daleč, da smo Slovenci iz^Jbili Pri nj"h že vse zatmanie ln da so nas vse povprek metali v klerikalni koš. Slovenski htteligent v PJeotrradii je moral vedno ponovno slišati trpki nasvet: če aista sadovoUoi z sami, točita se od nas in hodite svojo pot! Te težke očitke je sedaj hvala Bogu, večina naših volilcev krepko zavrnila in upamo, da je 28. november konec vsake nezaupljivosti med nami in Srbi. = Pokrajinske uprave — okrožja. Na seji ministrskega sveta so razpravljali v glavnem o pokrajinskih upravah v naši državi Ministri so bili edini v tem. da mora biti v naši državi 35 okrožij z 200 do 600 tisoč prebivalci. Na čelu take oblasti bo stal načelnik ali župan. Skupščine v teh novih okrožjih bi imele mnogo širši delokrog od srbskih okrožnih skupščin po stari ustavi od 1. 1903. Upravljale bi posamezne stroke pokrajinske uprave, in sicer na polju financ, poljedelsivc, prosvete, narodneea zdravstva, socialne politike itd. Pri seji so govorili tudi o potrebi ustanovitve pokrajinskih odborov. Sklenili so, da bodo pokrajinski odbori izvrševali skupno z načelnikom pokrajinsko samoupravo. Kakor se zdi, bodo ti odbori najbrže najvišji ekcekutivni organi uprave v dotičnih oblastih. Vprašanje o delokrogu skupščin in odborov se reši še danes. Treba je razpravljati o ostalih členih ustave, ki se nanašajo na sodstvo, vojsko in parlament. = P**vi predsednik konstitnante. V političnih krogih se govori, da bo prvi začasni predsednik konstitnante gosn. Pašič kot najstarejši poslanec po letih. = Poslovnik za konstituanto. Včeraj popoldne se je feačelo delo za sestavo poslovnika za konstituanto, ki bo veljal do tedaj, dokler je ne zameni parlament. Poslovnik bo gotov v nekaj dneh. Govori se, da so večina članov parlamentomcsra odseka strinja z vlado, da mora biti novi poslovnik tako izdelan, da bo omogočal čim najhitrejše delo v konstiruanti in preprečeval tehnično obstrukcijo. = Zbor hrvatske seliacke stranke. Shod selinčke stranke bo v sredo, 8. t. m. Potem bodo priredili udeleženci shoda obhod po mestu Zaerehu ter bodo Šli najprej na kraj. kjer je bil sežgan Matiia Grabeč potem pa pred spomenik Kačiča. Preradoviča in Jela-Čica. Na vseh teh kraiih bodo govorili prvaki seliarke stranke. Tei manifestaciji seljačke stranke se bodo pridružile tudi druge hrvatske stranke, d = Muslimanski politiki. Današnii »Hrvat« poroča iz Sarajeva, da je vodstvo muslimanske organizacije razpravljalo o položaju in da ie sklenilo, da odpotujejo gotovi delegati v imenu izvoljenih poslancev v Zagreb, da se tam dogovarjaio s hrvatskimi politiki o skupnem delu za konstituanto. —d = Na čast dr. Trumblču. Banket v čast dr. Trumbiču in članom Jugoslovenskega odbora dne ?. t. m. ie Po- stal velika manift- :a o'3* Splitski župan dr. Tartaglia je po*;'.J jal velike zasluge odbora ix osvob tev in zjedinjenje. Dr. Triupjstić je Wh glašal. da moremo s:.mo z delom j;i s slogo rešiti ono, kar nam je biio danes odtrgano. = Zborovanje komunistov v Beograda, lir ograd, 3. decembra. Za 9. t. m. Je sklicalo vodstvo komunistične stranke v Beograd sei.\ katere se naj udeleže vsi komunistični zastopniki. Na tej seji bi se razpravljalo vprašanje taktike ki jo naj zavzema komunistična stranka v konstiruanti. zavzemala komunistična stranka v konstituanti, da ne more dati točnega odgovoru, ker bo v t°m rpraJsasJa odločala konferenca 9. t. m. Misli pa, da bodo glasovali komunisti proti ustavi, ker je načrt zanjo izdelala buržoazija. Komunisti bodo šli v opozicijo in uvedli etrogo kontrolo, da so ne bo delala delavskemu ljudstvu s strani vladajočih krivica, = Poslovnik za konstituanto. One 2. t. ni. se je sestal poslovni odbor, da razpravlja o poslovniku za konstituanto. Vsi so bili složni v tem, da se mora poslovnik sestaviti tako. da bo delo v konstituanti čim hitreie in da se prepreči tehnična obstnikcija. (lovori se tudi, da se bo spreiela v poslovnik točka, da vsi oni poslanci, ki ne bi hoteli sodelovati pri delu konstitaante, izgube mandat. = Naj živi prvi jugoslovanski kralj Peter! Beogradska »Tribuna« spominja Radića, da je leta 1904 ob priliki kronanja krali a Petra on prvi zoklical »Naj živi prvi iugoslovenski krali Peter!« in pripominja: »Prepričani smo, da bo to staro Radičevo navdušenje udušilo njegovo poznejše ogorčenje, ki ga naš jugoslovenskl prestol ni izzval, še manj pa zaslužil.«_ Iz naSs fcralfetrine. — Za povzdigro prometa a tujci v naši kraljevini Zagreb, 3. decembra. Tukajšnje »Društvo ze promet s a ino-strancima*" namerava se tekom te; in mešani vlak št. 2903 odhaja iz Grobelnega ob 16.20 in prihaja v Rogatec 17.40L V nasprotni smeri odhaja is Rogatca mešani vlak št. 2902 ob 6.20 in prihaja v Grobelno 6.43. Mešani vlak fit- 2904 odhaja iz Rogatca ob 12.40 in * Čevati Pran Rapotoc. Pristavimo, da sled* prihaja v Grobelno 14^Ž3. —- O izuma proti trčenju vlakov. Pod tem naslovom jo izšla v št. 276 >Slov. Naroda* notica v kateri neznan dopisnik izrablja moje ime v nameno doslej že jako vsiljive reklame za neki izum in mi javno pripisuje mnenje, ki direktno nasprotuje mojemu prepričanju. Proti tej zlorabi mojega imena se najodločnejše zavarujem. — Inž. Ign. Sega, namestnik ravnateljstva Južne železnice. — Zdravstveno stanje mestne ob* čine ljubljanske. V času od 21. do 27. novembra se je rodilo v Ljubljani 28 otrok, 4 so bili mrtvorojeni, umrlo je 21 oseb, med njimi 10 domačinov, in sicer za davioo 1, za jetiko 5 oseb, vmes 2 tujca. Oboleli so: za škrlatico 2 osebi, vmes 1 tujec, za tifuzom 1 tujec in za vratico 4 osebe. — Prva razkritja o manipulacijah na glavni pcčti so razvozljala za- nja dva nista zapletena v dolarska afero. Znamke so prodajali filatelistom Včeraj dopoldne je bna zadeva odstopljena prvemu državnemu pravdniku dvornemu svetniku B. Bežeku. Vsi gori omenjeni se sedaj nahajajo v preiskovalnem zapora ljubljanskega deželnega sodišča Celokupno Škodo, katero trp! poštni erar. Je težko ugotoviti. Ce pomislimo na dolgotrajne, preko poldrugo leto trajajoče manipulacije v Ipedicijskem oddelku, lahko računamo, da znaša Skoda nad milijon kron. Toda k te) materijalni škodi se pridružuje še moralni moment, kaj U s tem bo ljubljanska poŠta Izgubita na ugledu, posebno, ker Je LJubljana tvorila važno poštno prometno žilo za celo Jugoslavijo. Znano je, da so vse amerikanske pošilja t ve prihajale na glavno pošto, ker so jih potem sortirali za ostale pokrajine. Poši-ijatve so prihajale v skupnem zavitku. Lahko si mislimo, da je marsikateri revež Razkritja o slsparlfan na glann? pult!. Zveze trgov, gremijev pozival trgov- like zasluce. N. p. v m.! se, da posvetijo največjo pažnjo in skrb povzdigi naše trgovske akademije, kateri se odpira z ustanovitvijo trgovske ;akademije lepša bodočnost. V imenu in-ionstrijcev Slovenije in v imenu Kranjske hranilnice je izjavil g. Drago ti n ;Hribar, da bo Kranjska hranilnica v ffloglednem času dala na razpolago več-IJo vsoto, da se nastane trgovska akademija v lastnem poslopju. Nato je govoril novoimenovani ravnatelj trgovske f akademije dr. B 6 h m, ki je v lepem govoru razložil zgodovino višjega tr^ov-jiskega šolstva ter profesor S i č, ki je spovdarjal pomen in važnost knjigovod-iStva. Slovesni otvoritvi so prisostvovali ^predsednik deželne vlade dr. Brejc, general D o k i Ć s svojim adjutantom in drugi odlični zastopniki raznih zavodov in korporacij. — Naša severna meja. Dunajski korespondenčni urad poroča iz Gradca: Iz Pariza je pred kratkim dospela "določba veleposlaniške konference, po kateri se smelo mejne proge, katere Itvorijo vode. izpremeniti po soglasnem sklepu razmejitvene komisije, Ako se i tak sklep ne stori, mora razmejitvena ^komisija pripraviti sporazuTn. Id ščiti gospodarske interese, katerim bi določitev meje škodovala. Komisija ima zatorej nedvomno razpravljati tudi vprašanje dodelitve apaške kotline. '{Opomba: Iz tega izhaja, kakor smo .£e nedavno poročali, da je eventuelna Izpremena naše severne meje. ki le 'določena od vrhovnega sveta po toku Mure, le mogoča, ako bi na to pristala naša država.) —d — Župnik preti kraljevski himni. 5s Preeerja nam poročajo: Na praznik — Trgovske koncesije. Magistratu! gremij je ugodil prošnjam za podelitev trgovskih koncesij: Filipa Šibenika, Oroslava Čertaliča, Terezije Acoetto, Karla Princa, Hedžeta & Koritnika. — Odklonil pa prošnje: Manro Fursta, Janka Popoviča, Frana Prevorskn, Franje Košir in Leopolda Breskvarja. — Avstrijsko - jugoslovanski mejniki. Mejniki za avstrijsko-jugosloven-sko mejo so že pripravljeni. So treh vrst: 1. kilometrski mejniki so visoki okrog 40 cm in tehtajo 20 centov: vlijejo se na licu mesta. 2. Mejniki za važnejše postoianke. Ti so visoki 120 cm in težki 12 centov in 3. manjši mejniki, ki so visoki 80 cm in težki 50 ksc. Vsi so izdelani v obliki piramide. Pod vsakim mejnikom v zemlji ie kvadrat s križent. Izvršitev mejnikov od koroške meje do Št. Tlja je prevzela mariborska tvrdka Pickel, onih od Št. II j a do madžarske meje pa neka firma v Gradcu. Kamen je iz kamnoloma v Poličanaru cement pa iz Trbovelj. Stroške za mejnike prevzameta Juiro-slavjja in Avstrija vsaka do polovice. — Usodna številka 24. Slovenci smo imeli v bivši Avstriji 24 državnih poslancev, Šusteršičev klub sicer ni združeval vseh teh poslancev, pač oa se mu je posrečilo izpopolniti število 24 s pomočjo dalmatinskih klerikalcev. Jugoslovenski klub v Beogradu je štel zooet 24 mož, od katerih le bilo tudi nekaj Hrvatov. Za zadnje volitve s! Je dr. Korošec še pred tedni obetal doseči vsaj dvakrat 24, toda zopet se je moral zadovoljiti s starim številom svojih drugov. vkljub temu. da je pritegnil v pomoč ne samo razrovane po- jdr|avnsga ujedinjenja dne 1. t m. seje |ftig|!e razmere v Dalmaciji, temveč j vršila v cerkvi v Preserji služba božja m učence ondotno šole. Koncem opra-;vila bi imeli učenci zapet kraljevsko himno, kar pa je župnik Miha Peršič •SS branil. Beležimo to dejstvo, da se bo vedelo, da so še vedno med našo duhov. SČino Sustersičevci, ki so strupeni nasprotniki državnega edinstva. — Nov poverjenik «a soc. skrbstvo. »Jutro« javila, da bo na mesto idr. VI. Ravnih arja imenovan za poverjenika za socijalno skrbstvo sr. ?Ado!f Ribnika r. — Nemška Škodoželjnost, Potniki, Iti prihajajo te Avstrije, pripovedujejo, kako so si Nemci pred 28. novembrom meli roke, češ, ta dan bo začetek kon-ea Jugoslavije. V živih slikah so si predstavljali poboje po voliščih cele naše države. No, naši prijateljic so se pač enkrat za vselej temeljito zmotili. Vsaj glede Slovenije moremo reči, 'da so volitve potekle v takem vzornem redu, kakor morda se nikjer drugod po Trojni. r — Peskova afera. V četrtkovi številki našega lista smo med dra-jgfmi tudi poročali, da se vrši proti Pesku tiskovna pravda na tožbo «. ing. Gustinčiča. Dotična vest, ki pa je nam ni sporočila oseba* k! \o je g. Pesek izvolil proglasiti za »tudi žnmalista, splošno znane era po svojem intriganstvu«. je netočna. *sr Oustinčič sploh ni tožil jr. Peska. Stvar se nanaša na Peskovo tiskov-bo pravdo z Korenčanom na Vrhniki ki se le končala predčasno s poravnavo. To ugotavljamo, da se e. Pesek ne bo še nadalje razburjal o m- insaliftUCoj dost tudi na Hrvatskem, v Slavoniji in Vojvodini. V tretje jrre pač rado! — Zakaj so propadle klerikalne tiste? Odgovor: Ker so že v tiskarni napravili čez nje križ! — Poziv invalidom - inteligenfom. Splošna organizacija vojnih invalidov sklicuje za nedeljo 5. decembra 1920 ob 9 uri zjutraj v magistrtno dvorano Izredno zborovanje. Izvoliti 60 ima rudi nov odbor. Želeti je, da bi se slovenski inteligenti - invalidi pričeli bolj zanimati za invalidsko organizacijo. Dasi so invalidi - intetlpenti kolikortoliko oskrbljeni v primernih službah, vendar bi njih tovariši nujno pc4rebovali nji*-hovega sodelovanja. Splošna invalidska organizacija zelo pogreša ravno sodelovanja inteligentov pri svojem človekoljubnem delu. Naj tega poziva ne presliši noben invalid - inteligent, ki ima količkaj srca in umovanja za veliko bedo vojnih invalidov, vdov in sirot. — Godba Invalidov. Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb v Ljubljani namerava osnovati v nekem invalidskem zavodu sodbo, zs začetek na nihala. Kakor ie znano, ie ravno invalidom no zavodih slično razvedrilo nad vse potrebno: poleg tega bi W M»Linf,^,CT^^^J!itrn?; i rav^TteflsrvaT"ir spravila V dan vefivi b! bil nuino potreben Invalid, Iri le v Že v poneđeijelć je »Slovenski Na-roda zabilježil kratko nonco o velikih sleparijah, ki so se tzvrSile na ljubljanski glavni pošti Vest ie vzbndna med cb-čiasrvom splošno pozornost m zanimanje za nadaljni razvoj .»velike afere«. S to afero so potrjene vse te/ike pritožb«* občinstva ki slovenskega časop*STa o nered-nosuh in netočnostin poMne uprave, ki je naravnost zanemarjala po ovčjih orjranih točno dostavljanja poštnih pošflfatev. Upamo in sme prepričani da bodo ravno ta velika odkritja o sleparskih manipulacijah korenito tzčtstfla vse nerednosti *m da Se vendar enkrat uvede vestna poštna uprava, k! bo znala organizirati javni premet z vso predvojno točnostjo in zanesljivostjo. V tem pogleda moramo pozdravljati, da se Je vendar dobil človek, ki je odločno nastopil proti raznim kričavim ?antikorupcljonistom« aa glavni poŠti. Ravno Špedlcijsk! oddelek ljubljanske slavne pošte bi mora! fankcijonirati z nar* večjo točnostjo In hitrostjo, kar ta oddelek prevzema važno inozemsko, posebno amerikansko po?to za celo Jugoslavijo. V tem meče ta afera na našo toli hvalisano upravo dokaj temno luč. Predvsem bo gotovo slovensko Javnost zanimalo, kako so mogli odkriti te manipulacije. Z ozirom na daiekosežnost te afere je naS Ust dobfl točne in zanimive informacije. Gnezdo manipulacij Je tvorfl takozvani Špedlcijsk! oddelek Na tem oddelka so se dogajale neverjetno nerednosti. Gospodje uradniki, sami mladi lahko-mlseljni mladeniči so ss boli zanimali za amerikanske dolarje kot za redno uradno poštovanje. 2e nad leto dni so nekateri uradniki posamezno mM pa v družbi izmikali za Jugoslavijo došla amerikanska pisma, ki so vsebovala dolarje ali čeke. Manfouhrali so kar na debelo In brez vsakega sramu Zanimivo pa je, skoro da humoristično, da so se tam nastavljene go-i spodlčne tud! zanimale za gotova pisma I ljubavne vsebine, zlasti za razne ženlto-vanjske ponudbe in da so one v svoji Ženski naivnosti Jemale !z pisem razne slike lepih zaljubljencev. To Je Wl njih Spori. Kako so prišli sleparijam na sled? Postnemu ravnateljstvu So že dal] časa prihajale številne pritožbe posamnlh strank te celo denarnih zavodov, da se flm odpirajo amerflomsfca pisma, v Katerih so se nahajali dolarji aH čeki Preiskovalni komisar, višji poBtni komisar dr. Janžekovfč Je vodil z največjo točnostjo., marljivostjo In uitenzivnostjo 'poizvedovanja, toda vselej brez uspeha. Sleparskim manipulacijam niso mogli nikakor priti na sled. Toda med poSrnlmi uradnik! se Je že mesece hi mesece Snšijaia o tek ne rednostih, a nikdo ni imel poguma nastopiti proti zločincem. Dne 30. novembra okoli 8. zvečer pa Je nastopil v tem pogled« katastrofalen moment Ravnatelj g. Junz Je Izročil onci-Jalu g Milanu De te! t, starejšemu uradniku, dekret poštnega hi brzojavnega ravnatelja stva glede njegove premestitve v Mokronog, d Detela Je proti premestitvi odločno protestiral ter z ogorčenjem pristav« * »Poštene uradnike se preganja fa odsrra-aja, tatove se pa nastavlja te PuSča v službi.« Nato Je Detela navedel imena nekaterih gospodov, ki so v SpedicJJskem oddelku izmikali amerikanska Pisma. Stvar Je zadobila veleresno te pomembno obliko. Preiskava, uvedena od noStnega V ponedeljek prve aretacije. Policija jo pričela uko) s primenitini poizvedbami m ukrenila vse, da so se krivci razkriK. V ponedeljek so bile pod vodstvom revirnega nadzornika Jožeta Kabeta Izvršene prve aretacije Ker so nekateri mlajši uradnik! zadnji Čas živeli zelo potratno in lahkomiseUno, ker so nekateri imeli vedno večje svote dolarjev, ie naravno, da Je takoj padel nanje sum. Policijski organi so napravili ponekod hišne preiskave, Id so dovedle do lepega uspeha. V ponedeljek ob 10. dopoldne >c bil prvi aretiran na Turjaškem trgu postu! aspirani 221etni Ernst B a u o v e c. Ele~ gantnl mladenič se Je na policiji silno prestrašil ter je tako? priznal vse svoje mani- je to, da ne dobiva iz Amerike od svojcev nlkakega pisma In kako je težko, da so U reveži vsled te brezvestnostJ trpeli pomanjkanje ali celo gospodarsko bili zelo oškodovani. Kultura. gonetko o neredi in netočnosti poštne- | po vsej državi nevoljno premišljal, kako ga poslovanja. Prišli so na sled novim nerednostim, o katerih začasno še ne moremo poročati. Nerednosti in tatvine so se izvrševale tudi v drugih oddelkih glavne pošte Poročila listov so vplivala na vso javnost naravnost senzacijonaino. Občinstvo se ie začelo zanimati za pošto in danes zjutraj je bil na pošti velik navaL Pošta ni bila ob določeni uri otvorjena. Došlo pošto so začeli izdajati šele okoli 10, ure dopoldne. — Poškodba. Lesnega trgovca Antena Pavlica je predsinočnjem znatno [»oškodoval po levem očesu neki nočni razgrajač. Pavlic je moral oditi v deželno bolnišnico. — Umrla je v Ljubljani ga. Erae-stina G a H e, roj. Krisper, soproga grasčaka v Gor. Šiški g. Adolfa Galleta in sestra odvetnika g. Valentina Kri-sperja. N. v m p.! Repertoir Narodneira gledališč* v Ljubljani. Drama: Sobota, 4. decembra, Bobrov kožuh*. Red D. Nedelja, 5. decembra Figaro se ŽenL Izv. ab. Ponedeljek, 6. decembra, Pohujšanje j{ dolini šentlorjanaki. Red B. Opera: Sobota, 4. decembra, Rlgoletto Red 'A!« Nedelja, 5. decembra, Vesele žene wind- sorske. Izv. ab. Ponedeljek, 6. decembra, zaprto, — Glasbena Matica priporoča od novejčih slovenskih klavirskih skladb nakup muzikalij za Miklavževo in božično darilo mladini: Tri nove klavirske skladbe Stanka Premrla: 1. Ob kolovratu. 2. Pri otrocih. 8. Vzdih in Klavirski album za slovensko mladino, sestavil Josip Pavčič. Premrlove skladbe spadajo k onim redkim slovenskim klavirskim umetninam, ki so samostojne in lepe. Pavčičev klavirski album obsega 81 slovenskih narodnih pesmi Je zelo okusno prirejen in priljubljen. Cena za PavčJČev album 16 K, za Premrlove tri klavirske skladbe 12 K- Naroča in dobiva se pri Glasbeni Matici v Ljubljani. — Profesorskega društva, sekcije Ljubljana, izredni občni zbor se je vršii dne L decembra t L ob 11. na humanistični jTininazUi v Ljubljani ob obilni udeležbi. Po iskrenem nagovoru predsednika dr. V. Komna ie pulacije. Amerikanska pisma ie začel skupno z Maksom Jeanom izmikati ter S tajnik prečita! vloge, odposlane do si prilaščevao* njih vsebino. Pozneje je osredmem odbora na poverjeništvo skupno manipuliraj z drugimi uradniki, pa j v Ljubljani In na glavno upravo v: tudi na svojo pest Kadar je imel nočno j Beograd v zadevi gmotnega položaja sluz.io, si ie prte« Pttamssf dobfllsa> , sređnJc5obkIh „ateljev. Iz obeh do-nacui do 10 dcarjev. Dolarje re na to me- j izvedeli, da ie odbor naše sekcije takoj pričel delovati, ko ie zaznal za krivično uravnavo draginj-; skih doklad. Po brezuspeSnih prvih' korakih začetkom oktobra eribor nI odnehal, ampak Je v zaČetkn>^iovem-bra poslal deputacijo na povSdeni-štvo v Ljubljano fn se obenem oTrSj! njaval pri raznih bankah. Koliko Je pokradel, točno ne ve navesti. Gotovo pa okoU 600 dolarjev. Tako ie maflipatlral skozi 9 meseeev. Kadar se mu n! hotelo v službo, če je bil v veseli družbi, ie plačeval substHutu po 40 K Kot drugi ie bfl aretiran postni ofl-cjjant Maks Jean. Jean Je manipulacije godbi teoretično In praktično toHVo Iz-ve*ban, da bi bil sposoben voditi tak orkester. Narrada mu ie zagotovljena. Tozadevne prošnie je nasloviti na Poverjeništvo za sociialno skrb, InvaHd- poitno opravo* da Je podala policijskemu ravnateljstvu kratko ovadbo. Dne 28. novembra Is policijskemu ravrmteHstvu PredloiS g. dr. JanfetoMč velikanske zapisnike in obenem podal pismeno ovadbo kratke vsebine da so na ski Oddelek v Ljubljani, St. Peterska i slavni pošti Izmikali velike amosJne am* takoj prizna! ter omenil, da mu ie dolarje j na Glavno upravo: sredi novembri zamenjaval neki dijak. Pri hišniip**av1 M |e pridružil akcifl zagrebške sek~ njegovem stanovanju v Gradišču štev. j dje ^ frenačerrje plač s srednle**- sklmj tovariši v Srbiji in 24. novembra je prišel CKrgrrvrjr od Glavne uprave, da je njen predsednik, vtšff šolski nadzornik Milivoj Simić. pri ministrskem predsedstvu, nadalje pri ministri 11 prosvete in finance posredoval, kjer se mu ie zagotovilo; da bo zadeva v naikraišem času ugodno rešena. Da tovariše o vsem tem Informira in lih povpraša glede eventualnih nadaljnih korakov. Je odbor sklical izredni občni zbor tem bolj, ker so se množila poročila pododborov o nezadovoljnosti med tovariši. Na različna pismena vprašanja pododborov Maribor, Celie In Ptuj je izčrpno odgovarjaj podpredsednik dr. St. Beuk. Po stvarni debati (dr. Beuk. dr. Pečovnik. A. Skrt Reisner. Zelenik fn dnnn) se le soglasno sprejel predlog: Zahtevamn takojšnje izenačenje plač in nagrad za nadure s plačarrrt in najrradamf tovarišev v Srbiji z veljavo od L decembra 1930. Kot referenta za Šolske zadeve Slovenije pri prosvetnem ministrstvu je določil občni zbor soglasno dr. J. Lokarja. Soglasno sta bila rudi sprejeta sledeča predloga: 1. vsako trajno izpraznjeno sistemizirano mesto nai se razpiše v teku treh mesecev; 2. si-stemizirajo nai se na novo vsa mesta, na katerih so bili tri leta potrebni suplenti. Končno ie občni zbor z obžalovanjem ugotovil odsotnost zastopnikov višje učne uprave. — Izidor Cankar: Obiski. 8tr. 178. Cena 60 K. 5Obiski« Izidorja Cankarja so razgovori z našimi prvimi književniki, glasbeniki, slikarji in lgTalci o njih osebnem umetniškem razvoju in o njih umetnostnih nazori. Teh obiskan-CSV je dvanniat, med njimi najznačilnejša imena sodobne slovenske umetnosti, in eicer: Ivan Cankar, Fr. S. Finžgar, Foerster Ant, Jakopič Rihard, Jama Matija, Gojmir Krek, Lajovic Anton, Ksaver Meško, Silvin Sardenko, dr. Ivan Tavčar, Anton Verovšek in O. Zupančič, lObipke«, popolnjene ponatiske i It tftem* ia Sveta* kjer so sele- na 18 so našli silno veliko pisem m časopisov. Našli se: a) MS denarnih amerikanskih pisem, b) 6*12 navadnih amerikanskih nisem in c) 270 amerikanskih časopisov. Poleg tega pa še 151 parov ženskih nogavic hi 3 kg tobaka. Nenavadno čudna pa ie bila aretacija poštnega aspiranta Alojzija A. Na glavnem kolodvoru pri prihodu zagrebškega vlaka ob 2.15 v ponedeljek so ga pričakovali detektivi. Bfl le namreč prestavljen v Sarajevo ter Je Wl brzojavnim potom pozvan v LJubliano. Slntfl ni nič hndega ter se lepo mirno voztf do LJubljane. BO Se razočaran. Na policiji so mu povedali vzrok aretacija, na kar ie takoj odkrito vse priznal Prilastil st ie okoU 400 dolar-lev, katere Je menjaval po raznih bankah. Denar le večmoma zapil m »zalumpal« v družbi veseHh prilateinc Bil Je selo radodaren In kavallrski ter Je v LJubljani pri-reial razne vesele zabave z zelo dvomljivim koncem. Samo njegova odhodnfca fat LJubljane ga ie stala preko 2000 K. V neki it. Jakobskl gostilni je plaeal za svoje znance in prijateljice večerno gostijo v znesku 1000 K. V kavarni >Leoo* Je izda! preko 1000 K za buteljke in pecivo. Svojim jtibsrJtutom Je plačeval po 60 K za noč. Raznim gospodom m damam Je daiai večtJs očkron ska posojila. Kot nadaljna Člana = dolarske družbe« — lahko Jih krstimo »dolarskih prinčev« sta bila aretirana asplrant y201etnl Maks Ta ve tU in Mtrko Prosen, Id pa prizna samo. da si Je prilastil 80 dolarjev. Ti gospodje so celo v ipedlcljskem oddelku prirejali čete pivske večere ter popili v uradu okoli 30 litrov vina. Kadar se gospodom ni sljubilo delan, so pustili urad ter zleteli na razne veselice tn zabave Njih »zvezde« ljubljanske so Jih vedno spremljale. Zlasti dve mladi uradnici sta bili stalni članici te družbe. Odkritja o znamkih. Hitra hi s to afero pa to se tudi odkrile zanimive manipulacije z znamkami« zlasti z onimi koroškega plebiscita. V to afero so zapVreni razni gospodje. Doslej sta bila aretirana pofttm* oflciiant Papco Hribar In poštni asplrant Pran R a p o t e c Hribar ie pohajal v Jugoslovansko tiskarno, kjer so tiskali znamka Porabil ie to priliko, da je izmaknil za circa 8000 K Ta sunka m Ja masja) 279. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne a< decembra 1920, / o. stran-. mali, krađi dvanajst portretov in avto-^rami obiskaneev. Knjiga je zanimiva, ker nam odkriva pogled v skrivnosti umetnikovega dela, pred katerim se ljubitelju umetnosti zastor praviloma ne razgrinja, in važna za vso panoge naše umetnosti, ker brani nepotvorje-ne, zgodovinsko zanesljive izjave naših prvih duševnihših delavcev o njih osebnih umetnostnih ciljih in njih sodbe o sodobnikih. Nova Založba jo knjigo res krasno opremila in jo izdala v odličnem, salonskem formatu. Delo ne bo le pomoček znanstveniku, ki ae nkvarja z našo kol runo preteklostjo in užitek ljubitelju umetnosti, marveč tudi kras na mizi naših družin. Knjigo prodaja Nova Založba na Kongresnem u-gu po 48 K nevezano in 60 K vezan izvod ter vse drugi knjigarne. — Jugoslovanski skladni koledar za leto 1921. z velikimi številkami za msaroe. gostilne in druge javne lokale, vsako leto je občinstvo najbolj spraševalo po takem koledarju. Saj je potreben v vsakem javnem lokalu« pristoja pa tudi v zasebno stanovanje. Lani ga, žal, ni bilo. Za leto 1921. je pa, če tudi so dobavni stroški ogromni, zopet na razpolago. Prodajna cena SO K je razmeroma nizka Draginjska doklada, ki je v Knjigotrštvu običajna, se do novega leta ne bo računala Po novem letu bo veljal Skladni koledar 36 K. — Založila ga je Jugoslovanska knjigama v Ljubljani in ee dobi po vseh knjigotrž-nicah, — Žepni koledavcek za leto 1321. Kakor lani je izšel ta koledarček v^isti zelo lični in priročni mali, žepni obliki in okusni vezavi za leto 1921. Prodajna eena znaša v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in drugod do novega leta 12 kron. Po novem letu se prišteje doklada. Trgovci ki želijo popust, naj se obrnejo na založništvo. — Gregoriceva (ŠtepanodČeva) Marica : Otroški oder. Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudskih £oL Drugi predelani natis. V Ljubljani, 1920. Zaiožba Učiteljske tiskarne. Str. 114 Cena broš. 19'20 K. Tržaška slovenska učiteljica, je zbrala 12 igric za najmanjšo mladino; igre so deloma na odru že preskušene ter popoln j eno po kritikah prve izdaje. Nekatere igrice imajo tudi pesmi z notami. Jezik je dober, dikcija otroška. Igrice bodo dobrodošle gojencem in gojenkam otroških vrtcev in ljudskih šol za najrazličnejše prilike. Učiteljstvu bodo igrico v pomoč ob vzgajanju narodne zavesti v slovenskih dušicah. — J. T.: Srbska Početnica. Potrebna knjiga. Ta najnovejša srbska početnica za Slovence, ki jo je sestavil vešč pedagog, bo služila šolskemu pouku prav tako dobro, kakor samouku. Razdeljena je v 4 poglavja: A. Uvod. B. Izreka. Naglas. Narečja. O. Cirilica. Tipkana in pisana cirilica s početnimi vajami In potrebno razlago, opazkami in slovarčkom. Temu sledi zadnje poglavje obstoječe iz 22 srbskih sestavkov (beril) in pesmi s opombami, razlago besed itd. Tisk knjige Je krasen, črke velike in lepe. Na slovenskem književnem trgu ni doslej nobene večje in bolj primerne početnice za pouk srbohrvaškega jezika. Cena 12 K nad 70 strani debele knjižice je Jako nizka. Izšla js v založbi Jugoslovanske knjigarne, v Ljubljani. Sokolstua. — Kralj Matijažev večer priredi Sokol L jutri, v nedeljo 5. t. m. popoldne ob 3. za otroke in zvečer ob 8. za odrasle v dvorani Mestnega doma. Na sporedu: godba petje, prosta zabava ter nastop kralja Matijaža, ki obdaruje mladino in odrasle. Vstopnina: popoldne 4 K za osebo, otroci prosti, zvečer 15 K za nečlane, 10 K za člane. Darila se sprejemajo v nedeljo dopoldne od 10. do 12. v dvorani Mestnega doma. Komur je za dobro in lepo zabavo, pa želi videti nekaj novega, naj pohiti jutri v Mestni dom. Zdravo! k — Miklavžev večer ljubljanskega Sokola vrši se v nedeljo dne 5. t. m. v telovadnici Narodnega doma. Za otroke v spremstvu staršev določena je prireditev ob 4. popoldne proti vstopnini 2 K za osebo, za odrasle pa ob 9. uri zvečer proti vstopnini za Člane sokolskih društev 5 K, za nečlane 10 K. — Darila sprejemajo se v nedeljo od 8. zjutraj naprej v odbore vi sobi. Istotsm je tudi predprodaja vstopnic._k Tnrfsfllui In sport. — Nogomet. V nedeljo 5. t m. ob 14. priredi SK. Ilirija ob ugodnem vremenu iekmo med svojim I. moštvom in rezervo. Kompletna rezerva Ilirije je 5>o dosedanjih igrah najmočnejši protivnik I. moštvu v Ljubljani, morda celo v Sloveniji. Zadnja tekma med njima, najlepša tekma domačih moštev v sezoni 1920, je izpadla 6:4. k ©rnStvsnfToesti in prireditve. — Nt pevski zabavni večer Zbora, Ljubljanskega Zvona v Narodnem domu še enkrat opozarjamo. Začetek ob osmih zvečer. Ker je č»sti dohodek prireditve namenjen fondu za izdajo novih skladb, torej kulturnemu namenu pričakuje pevski zbor Ljubljanskega Zvona veliko udeležbo Pridite vsi, ki ie v priietn. pevski družbe radi zabavate! k _ Pevsko društvo »Slavlja« Vič- Glinoe vabi svoje članstvo na svoj Miklavžev večer, ki se vrši v nedeljo, 5. t. m. v restavraciji »Amerika«. Začetek točno ob 7. Vstop fmajo tudi po članih povabljeni. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. , — Miklavžev večer prireai v nedeljo 5. t m. keglsški klub »Veucek« v vnliksn salona gostilne >J>ra*oek< Bo- horičeva ulica 9. Za poredne so pripravljene velike >miklavževke< ter se hudiči že veselijo svojega plena, ftidni pa bodo obdarovani, poleg tega jih čaka pa se efektna loterija. Darila se sprejemajo do nedelje opoldne. Začetek ob 17. uri. Izpred sodišča. — Četrto porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani se prične dne 6. deeombra 1920. Doslej je razpisanih 24 razprav s 43 obtoženci. Tudi v tem zasedanju prevladujejo kažnjiva dejanja zoper tujo lastnino, osobito tatvina. Razpravljalo se bo: V ponedeljek dne 6. decembra zoper Josipa Vidmarja zaradi hudodelstva uboja in zoper Albina Lenardiča ziradi hudodelstva tatvine; v torek dno 7. t. in. zoper Hinkota Čudna zaradi hudodelbtva goljufije, zoper Franceta Berlana zaradi hudolestva goljufije in zoper Franceta Čeparja zaradi hudodelstva tatvine v četrtek dne 9. t. m. zoper Ivana Bizjaka in Josipa Dimica, dalje zoper Jakoba Vojsko in slednjič i:oper Ivana Tometa in dva tovariša zaradi hudodelstva tatvine; v petek dne 10. t. m. zoper Avrama Papa in Izi- i dora Al kalaj a zaradi hudodelstva g o - I Ijnfijein zoper Romana Reška zaradi hudodelstva rop s; v soboto dne 11. t m zaradi pregreškov soper varnost časti v štirih različnih zadevah; v ponedeljek; v ponedeljek dne 1& t. m. zoper Ivana Pavlica zaradi hudodelstva tatvine, zoper Novaka zaradi hudodelstva r o p a in zaradi hudodelstva t a t v i n e in pa zoper Bekter ja Travagiio zaradi hudodelstva tatvine; v torek dne 14. deo. zoper Pavla Ambrožiča in šest tovarišev in pa soper Franceta Puciharja in Ivana Jemca zaradi hudodelstva tatvine; v sredo dne 15. dec. zoper Alojzija Jerančiča in Mihaela Pnharja zaradi hudodelstva tatvine, zoper Antona Brenceta zaradi hudodelstva uboja lastne matere in zaradi hudodelstva poskušene težke poškodbe in pa zaradi pre-greškov zoper varnost časti v dveh zadevah-, v četrtek, petek in soboto dne 16., 17. in 18. t. m. zaradi hudodelstev tatvine, deležnosti tatvine in goljuf i j e zoper Iv. Gorkica in sedem tovarišev, ki se tožijo zaradi 17 kažnjivih dejanj. — Porotno zasedanje v Mariboru. Iz Maribora poročajo, da se prične tamkajšnje porotno zasedanje 13. t. m. Porotniki so že izžrebani. liaifiniisiSa poroCili. ZASTOPNIK RESKE REGENCE V RIMU ODPOTOVAL. — Rimu 3. decembra. V uradu zastopnika reške države se je izvršila policijska preiskava. Zaplenili so vsa pisma in drusre reči. Zastopnik Reke Armand Hodnis: je odpotoval domov. D' ANNUNZIO ZAPUSTI REKO? — Bakar. 3. decembra. Blokada na morju je ostra D* Annunzio ie odgovoril poveljniku italijanskih vojnih ladij, ki je zahteval izročitev reškega brodovja. da do sobote 4. t. m. zapusti Reko (?). Ladja »Dante Altehierk ne more iz pristanišča, ker nima premoga. D' Annunziiev parobrod je hotel včeraj izkrcati oddelek arditov na Krku ali italijanske ladje so pregnale in je obtičal ob brejnt. Med Kraljevico in Krkom ie usidrana italijanska bojna ladja, ki pazi na d' Annunzijevo pomorsko gibanje. Italijanske ladje bodo ščirile nadalje izkrcavanje karabinier-jev, poslanih proti d' Annunzijeverrm napovedanemu uporu. Na Sušak je došlo 1000 karabinjerjev. v Volos-kem se jih je izkrcalo 3000. Z Reke se poroča, da ie ogromen del prebivalstva odločno proti nadaljnjim d' Annunziievim pustolovščinam. ITALIJANSKA VLADA ŠE VEDNO ČAKA. —- Trst. 3. decembra. Italijanska vlada je ob proglasu blokade izjavila, da bo poskušala mirnim potom spraviti d. Annunzia do mirovanja in šele v skrajnem slučaiu nastopi 2 vojaškimi operacijami. Tega se vlada drži. D' Annunzio pa se tudi drži svoje napovedi. Sedaj se pripravlja vlada na zadnji poskus. Cela vrsta poslancev hoče priti iz Rima na Reko v posete k d' Annun-ziju. da jra primemo počaste In r proslave ter spravno k pameti. Da bi ta poslednji poskus vlade uzodno potekel, o tem se zelo dvomi tukaj pa tudi v najširiih političnih krofih v Rimu. NAKNADNE VOLILNE UGOTOVITVE. —d Beocrad. 3. novembra. Z ozirom na naknadna poročila ie bil v timoškem volilnem okrožju izvo Uen demokrat dr. Pantovič. Istotako so dobili demokrati še en mandat v belovarski županih, kjer je bil razen nosilca kandidatne liste dr. Wil-derja izvoljen tudi dobrovoliec Runič. POŽAR V NOVOSADSKI ELEK-TRARNL —d Beograd, 3. decembra. ^Politika« poroča iz Novega S&da: Pet Madžarov, ki so bili osumljeni, da so povzročili požar v elektrarni, ie priznalo, da so zažgali po naročilu komunistov iz Pečuha. Izpovedali so. da se jim je tudi poročalo Iz Pečuha. da bo istočasno, ko se bodo vršile volitve, nastala v Jugoslaviji revolucija. Škoda, ki je nastala vsled požara, kateri še nI popolnoma počasen, znaša nad dva in pol milijona. JEZIKOVNA VPRAŠANJA V KOM-PETENCI ZVEZE NARODOV. —d Ženeva« 3. decembra. DKU. Zveza narodov je skupščini predložila poročilo, v katerem se z ozirom na st. germairrsko pogodbo in na dogovore med zavetniki, JugoslavHo I In Češkoslovaško odreja, da stofe tudi plemenska jezikovna m verska vprašanja pod jamstvom zveze narodov. Za češkoslovaško se Se razen tega odloča, da bo generalni tai-nik rvezi narodov o vsem poročal, kar sc tiče karpatskih Rusov, ki so priključeni Češkoslovaški kot samostojna celota. S&sp&dsrslie tresti. —g Lioblianski trg. Tržno življenje je bilo ta teden bolj živahno. Vrste mesa so ostale na stari ceni, samo Zadruga mesarjev in Drekaje-valcev je začasno prenehala s prodajo govejega nresa po 17 in 18 K kg. Telečjega mesa ie na trgu dovoli po 22 in 20 K kg. Kvaliteta slanine se je nekoliko poslabšala. — Sadni trg je ^elo živahen. Pojavilo se je tudi prvo južno sadje; oranža stane kos 4 K. Kmečki sadni trg ie zelo živahen ter se prodaja za maksimalno ceno 7 K prav lepo sadie. — Popolno pomanjkanje jajc bo ostalo.ka-kor kaže. še nadalje. Za kos se plačuje 3 K do 3.50. a vzlic tej visoki ceni ni blaga. — Kakovost moke se je nekoliko zbolišala. Moka št. 0 se prodaja po 17.50 K do 18 K. krušne moke od 11 K do 14.50 K. —g Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse svoje člane da se bo vrši! v torek dne 7. t m. ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici na Mestnem trgu razgovor o trgovski pogodbi, katero namerava skleniti Jugoslavija z Italijo. Ker bo ta trgovaka pogodba osobito za trgovce iz Slovenije vitalnega pomena, prosimo vse ljubljanske trgovce, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. k — Državna posredovalnica za deta. Dela iščejo: pisarniške moči, stavbni in strojni ključavničarji, peki, mesarji, krojači, šivilje, kovači, strojniki, natakarji, natakarice, ekonomi, knjigovezi trgovski sotrudniki so trudnice, služkinje, kuharice, hotelske sobarice, tapetniki, sedlarji, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: železoetru-garji, ščetarji, mizarji za pohištvo in mešano delo, tesarji, livarji, strojevodje, Čevljar - prirezovalec, puškarji, plota rji, likarico. perice, delavci k zidarjem, vzgojiteljico, služkinje, kuharice, sobarice, postrežnios. vajenci, vajenke —g Popis ljudstva in živine. Izdelana so pravila in navodila zs popis prebivalstva in domače živine na podlagi odredbe z dne 31. marca t L, ki se izvrši po noči med 31. deoembram 1920 in l januarjem 1921. S popisom ljudstva in živine bodo popisane tudi privatne, državne, občinske in druge zgradbe. Vsi ti podatki se bodo hranili kot uradna tajnost in se ne bodo mogli vporab-ljati za nikako obremenjenje prebivalstva bodisi z davkom ali kakimi drugimi nakladami. —g Cene za amerikanske avtomobile. Sindikat trgovcev z avtomobili v Švici poroča glede na vprizorjeno »nižanje cen za avtomobile a strani tvrd-ke Henri Ford, da so znižanju sledilo samo nekatere tvrdke in da ni pričakovati, da bi padle cene za surovine, kakor tudi ni pričakovati znižanja delavske mezde. Kar se tiče nadproduk-cije, je le nazdevna in tičijo tozadevne vesti v sedanji medli kupčiji. — Protest avstrijske vlade radi Steinboisovega podjetja. Ne samo pri nas nego tudi v Avstriji je zbudila velik vihar prodaja Steinbeisovega podjetja (Dobrljin - Drvar). Dunajska vlada se je bavila pred kratkim z znano poslovno afero industrijalca Oskarja Koerberja, ki je obelodanil komunike, v katerem pravi, da je šumsko industrijsko podjetje Dobrljin - Drvar d d. pripojeno Koerbsrjeveam koncernu. Komunike pa je zamolčal dejstvo, vi. oziroma skupnemu ministrstvu bivše monarhije* da je provedba kake transakcije, dokler i# ni pojasnjena pravna stran tega podjetja in brez oškodovanja avstrijskih državnih interesov, jako težka. Avstrijska vlada hoče vloiiti protest proti tej transakciji in zahtevati potrebnega pojasnila prt jugoslovanski vladi. Tako namreč poroča dunajski Ust >Bftraec ki išče iz podjetja koristi za avstrijsko državo. Ti gospodje na Dunaju,si še vedno domišljajo, da so gospodarji pri nas in da je to kjihovo, kar je nekoč pripadalo vlade odgovor, ki ga zasluzijo. V Sarajevu se je vršila radi prodaje tega podjetja v trgovski zbornici velika protestna skupščina, na kateri se je ostro žigosalo metode, s kakršnim se izvršujejo take transakcije, ki tako globoko segajo v nase ekonomsi^ življenje. Obsojalo ee je ostro f^ornerja. in njegovo delo, ki ne daje nikakega jamstva državi, da bi prodala njemu pod vsako ceno to narodno imetje. Govorilo se je tudi o pasivu podjetja in reklo, da bi bilo treba pozvati na odgovornoet Kor-Tierjevo upravo, ker je nerazumljiv deficit 40 milijonov kron v času najboljeO konjunkture. —g Finančna ureditev Vojvodine. Te dni je bila podpisana iinantnn naredba za Vojvodino, po kateri je v finančno - administrativnem pogledu Vojvodina popohoma spojena s Srbijo. Ustanovljeno je iinamno ravnateljstvo za Banat. Bačko in Baranjo s sedežem v Novem Sadu. Ustanovljeno so tudi t=e štiri okrožne finančno uprave in imenovani so tudi že uradniki, ki nastopijo 15. t. m. svojo službo. —g Madžar-'ka devizna konrola. Vladna naredba o tujih plačilnih sredstvih določa, da se smejo v korist inozemskih privatnih oseb ali tvrdk terjatve v madžarski denarni vrednosti vpisavati na dobro samo z dovoljenjem budimpeštanskoga glavnega zavoda Avstro - Ogrske banke. | Tuje valute, menice in čeki za inozemstvo se smejo izvršiti samo z dovoljenjem imenovanega glavnega zavoda. —g Na Angleškem so padle eene v zadnjem času zlasti za bombaž, kovi-\ ine, terpenrin in raznovrstno olje. Sodi se, da je dosegla cena bombaža svojo najnižjo točko. Baker in cin so padli v ceni na predvojno rednost. Cena volne je tudi precej padla. Vzrok je v tem, ker se s kontinenta ne kupuje toliko, kolikor se je poprej kupovalo.4 —g Francija in nemško - rensko brodovje. Francija namerava svoje, na določbah mirov, pogodbo temelječe pravice uveljaviti na določenem odstotku nemškega renskega brodovja, čeprav bi se moralo počakati pogodbeno najprvo odločitve raz3odiSča Ziedin jenih držav 0 tolmačenju določb mirovne pogodbe. Francija hoče dobiti večjo pozicijo v prometu na Renu in no Če zaostati za konkurenco drugih držav. Zahteva b rodovni park petih največjih renskih bro-dovnih družb. Ona si hoče ustanoviti svoj lastni brodovni obrat in upa, da bo dobila za to tudi takoj potrebno osob-je. Da vse to čimprej doseže, je Francija pripravljena tudi na nekake po-pustitve. Vest o francoskih zahtevah je vzbudila v krogih vsega renskega brodarstva veliko vznemirjenje in prizadeti krogi se postavljajo na odločno odklonilno stališče. —g Francoska zunanja trgovina. V prvih desetih mesecih t. 1. je znašal francoski uvoz živil, surovin za industrijo in fabrikate 29 milijard frankov, lansko leto v istem času 27 milijard, izvoz pa je znašal v istem času letos 18 milijard, lani pa 7 milijard. Od 1. jan. do 1. okt. 1919 je znašil deficit v trgovski bilanci še 10 milijard frankov, dočim je v jednaki perijodi letošnjega leta padel na 10 milijard frankov. Torej se beleži tekom jednoletne dobo zboljšanje bilance za S mil v ar d frankov. —g Ureditev denarne vrednosti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Izšla jo naredba čehoslovaške vlade, zadevajoča ureditev denarne vrednosti na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, v kolikor se tam ni izvršilo žigosanje bankovcev. Za zamenjavo avstro-ogrskih n ožigosanih, kakor tudi romunskih žigosanih bankovcev, ki so bili naznanjeni za konskripcijo, se določa nastopno razmerje: Prvih 2000 K = 2000 Kč: za nadaljnje zneske do 10.000 kron : 100 K = 50 Kč. nad 100.000 K 100 K = 25 Kč; za gotovino finančnih zavodov, ustanov, beneficij, cerkva, vereikh in posvetnih občin, društev, zavodov in drugih korporaeij in dru-žeb, katerih člani so deležni temeljnega premoženja, kakor tudi vzajemnih pen-zijskib in zavarovalnih društev, bolniških blagajn in bratovščin, v kolikor njihove gotovine ne presegajo po pravilih sli zakonito pismeno potrjenega blagajniškega stanja od 1. julija 1920, 1 K = 1 Kč: nad to 100 K - - 25 Kč. Za zamenjavo nekonskribirane gotovine velja razmerje 100 K =c 10 Kč; za terjatve ln dolgove, ki so nastali po 26. februarju 1919, 1 K = 1 Kč, od 27. februarja do 31. oktobra 1919 : 100 — 60 Kč; od L novembra 1919 do 31. januarja 1930 : 100 K = 50 Kč, od L februarja do 31. marca 1930 ; 100 K = 40 Kč od l.do 30.apr. 1920 : 100 K = 33*.« Kč; od 1- maja 1920 do nastopa veljavnosti te odredbe 100 K = 25 Kč. Za fiksna plačila dalje za zemljiški davek, Mšno-razredni davek, pridobnlnski davek prve in druge vrste, za orožno, lovsko in vojaško takso l K 1 Kč; za ostale davke davčnih let do I9ia/: 1 K = 1 Kč; za davčno leto 1919 : 100 K = 60 Kč; xa davčno leto 1990 100 K = 40 Kč; za vlog« po stanju 36. februarja 1919 : 1 K = 1 Kč; za ostanek, v kolikor ne presega stanja od 1. junija 1920, 250 K r= 100 Kč; za nadaljni ostanek 100 K = 25 Kč, Finančna uprava je pooblaščena, da po svoji svobodni razsodbi v slučajih dovoli odškodnino denarnim zavodom in javnim dobrodelnim in splošno koristnim podjetjem, ako bi bila po tej naredbi ogroženi v svojem obstoju. BORZE. —d Praga* 3. decembra. Devize: Curih 1318.50, Beocrad 238, Zagreb 59.25, Dunaj 15.85. Varšava 15, Sofija 102, Budimpešta 15,85. Valute: Dinarji >—d Dunaj. 3. decembra. Valut : Nemške marke 742, dinarji 1455, i -munski leji 757.50, boigarski le i 622.50, švicarski franki 8075, irancos i franki 3170, italijanske lire 1872, češkoslovaške krone 620, madžarsi -krone 101, carski rublji 302, Deviz : Zagreb 361.75, Beograd 1434, Budu -pešta 49, London 1795, Milan-Tr t 1885, Kariz 3180, Newyork 518, Pra- i 611, Sofija 617, Krakov *2.50, Cm J 8100, Bukarešta 760. —d Curin. 3. decembra. Devize: Berlin 9.15, Holandiia 195.50, Newvo» C €J0 ?5. London 4226 ln pol Par s 33.80. Milan 23.25. Bruseli 41.10, K( -danj S8, Stockhoim 123.50. Kristijanih i 88, Madrid 83JO. Buenos Aires 21 , Praga 7.75, Varšava 115, ZJ21Sb 4.t■ \ Budimpešta 1.45, Bukarešta 9.40, Di -naj 1.97 in pol. avstrijske krone 1-30. —d Zagreb, 3. decembra. Devize: Berlin 198—200, Italija 505—510. Loi -don 460—485, Newyork 136—137, P; -riz 830—845, Pratra 165—166, Svic i 2050—0. D'tnaj 27—27.25. Valute: D< -lurji 134.50—* v;, avstrijske kron? 29—30, francoski franki 833—348, m.-poleondor 460—565. nemške mark^ 197—198, romunski leii 0—il5, itali Janske lire 500—505, bolgarski \q\ 0—180, turške lire 500— «1. ansdešl funti 460—475, Češkoslovaške kron. 162—165.__ Begunsko vprašanje. Prejeli smo in priobčujemo: To nesrečno vprašanje se rešuje od svojega nastanka sem, toda do danes ga Še nihče ni vzel v roko tako, kakor bi bilo treba. Vse akcije gredo v smeri in v znamenju čim prejšnje odprave begunskih siromakov domov, ne clede na to, kaj bo potem ž njimi. Posredovalni urad za begunce v Ljubljani agitira te dni za takojšnji povrate! še tistih nesrečnikov, ki se nahajajo šc tukaj in jim obljublja med in mleko... v novem begunstvu, namreč v barakah v Viscu. Visco ie neznatna furlanska vas blizu Palmanuove. Torej ne domov, marveč v tujino naj pridejo naši ljudje zopet, med ljudi, ki jih ne ljubijo, ki Jih ne razumejo in tudi ne govore njihovega jezika; in tam naj si zgrade nov, lepši dom, kaj. Posredo-valni urad za begunce? Zakaj tako in kdo ima interes na tem? Ali bi ne bik> bolje skrbeti za to, da se omogoči beguncem povratek na njihove prave domove in da bi se jim tam napravile barake, oziroma popravilo njihove porušene hiše? Saj pravi italijanska vlada, da bo prisrčno skrbela tudi za slovenski del Goriške is za njeno prebivalstvo ... Mi pa povemo merodainim faktorjem tukaj bi tam nekaj na vsa usta: begunci, ki so se vrnili v porušene kraje kraške bi hanjške planote, žive sedaj tam w obupnih razmerah; obljubil ene podpore Hm Italijani še niso dali, živine nV*' majo, hrane nimajo, obleka nimaja stanovanj nimajo in zaslužka tudi ne: celo drv in vode jim primanjkuje. Vsa! na zimo ne gonite siromakov od tod, ako boga znate, saj še za tiste, ki so že doma, prosijo Goričanl milo« darov. Begunec Raznoterosti. • Junaški učenjak. Iz Pariza poročajo, da je umrl tam Charles Jurroit, vodja laboratorija za radiologijo. Juf-roit je bil v pravem pomenu besede ir~ tev svojega poklica In potovo eden naj* večjih junakov, kar jih pozna svet. Vsled preiskavanja radijskih žarkov js izerubil obe roki, ki so mu jih morali amputirati polagoma kos za kosom ▼ več kakor 20 operacijah. Kljub temu s* je po vsaki operaciji zopet vrnil v svoj iaboratorij. Še na smrtni postelji je Inja vil: Ne morem *e ščititi proti žarkom, ker hočem dogrnatf, kako se morajo* ščiti drugL Doživel je komaj 46 let. Polzoedbe. Včeraj te je zgubila iz Nunske oifice p*' Bleivveisovi cesti Rimski cesti Krlževniild ulici do Trnovskega nasipa otroška boa. Blagovoli se oddati v našem opravnišrvn proti nagradi. Hprooizaclja. 4- Premog. Stranke, ki imajo Izkaznico B bivie uboine akdje, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer 200 kg za K 20— V nasledn.era redu: pondeliek črks L, M, N, v Četrtek črke O, P, K . Glavni urednik: Raslo PnstoslemSek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Želodčne in črevesne bolesti r Profesor Leube v Berlinu, član državnega zdravstvenega sveta, jo dognal, da grenčica Franz-Josef« celo pri dražijivern črevesu dosege neboleče telesno odvajanje. Dober danf in ni kakih bolečin na bodete imeli, de vporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna* tih ali 2 specijalne steklenice Elsa fluida 42.— K. 6 škattjic Elsa-kro-hic 16.— £. Ideal vseh sredstev sa negovanje lepote so Fellerjeva obrazna nomada močnejše vrste 15.— K. Fellerje-vo pravo medirinalno lilijno mlečno milo z znamko >Elsa< 19.— K. Fellerjeva Tannokina pomada za rast las, veliki lonček 15.— K. — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdkeEvren V, Feller v Donji Stnbiei. Klsatre Št. 238 na Hrvat, iikem so vseekos zanesljivi in priporo* K lipi n le vodna žaga t stalno vodo, do 15 P. S. blizu postaje Cenj. ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod šifro ,5 let". 8889 Damski plaSč, baržunost, po najnovejši modi, popolnoma nov, se ^o ug^ini ceni proda. Ogleda se pri Kobatd, Ižanska c. št. i, I. nadstropje. 8962 Sve \TStl povrtelnog cvijetnog i gospodarskog sjemenja, kod nas iskušenog i sklimatiziranog izravno importiranog iz Njemačke, Holandije, i Švedske na veliko i na malo dobavlja ZADRUGA ZA PROIZVODNJU SJEMENJA, zagres, preradovićeva ulica br. 20. Cljenici šalju se na zahtjev badava. — Voćke (sadna drevesa) svake vrsti", visoke polustabljašice i patuljaste. — Vrti jari i trgo vd sjemena dobivaju ormariće sa pretincima na posudbu, dok hn se sjemenje na porcijo daje uz popust. mr Useh vrst živila Jugostoveneki sir in testenine se kupijo« Ponudbe na veletrgovino drog in kolonijalnega blaga Alfred Paul Oesterreicher, Wien !•? GSselastrasse 2. Telephon 55.461. Brzojavi ,,Arznei'' W ierx. Pozor I Pozor! OJ 0 eri 0 Z Ne zamudite prilike si ogledati novourejeno manufakturno )n modno trgovino D8A60TIN SIREC, CELJE, Cankerjeva ulica St. 4 zraven davkarije Slavnemu občinstvu in trgovcem vljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo urejeno trgovino z manufakturnim in modnim blagom. Založil sem jo z ogromno množino krasno sortiranega blaga po čudovito nizkih cenah. Za naklonjenost se cenjenim odjemalcem priporočam, zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem DRAGOTIN SIREC 2 o < t* c < D Vedno novosti. Konlsnjireričrie cone. epa Vasiljica in druse ruske pravljice Pripoveduje Cvetico Oolar. Dobi se v Narodni knjigarni. — Cena K 14-40, po pošti v naprej K 15*40 v. Brez posebnega narisana. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša dobra, iskreno ljubljena soproga oziroma mati, hči, sestra in svakinja gospa ! (Si. Mil? dne 4. decembra t. L po dolgi mučni bolezni v 58. letu starosti izdihnila svojo blago dušo. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 6. decembra ob 3. uri pop. iz Leonišča na pokopališče Sv. Križa. Sv. maša zadušnica se bode služila dne 9. decembra ob 10. uri pri oo. frančiškanih. V LJUBLJANI, dne 4. decembra 1920. Adolf Salio, soprog. — Ernesi Gall6t sin. — Er-nestiiia Krisner, mati. — Anton Krisper, Dr. 7alea&a Erlspor, brata. — Vida Krisper, svakinja. Daritev vencev se hvaležno odklanja. Posestvo no prodaj. V prijaznem kraju Staierske jenaproda* krasno, arondirano pe«estvo, obsofa-joče hišo, gospodarska poslopja, saoov-nik. njive, Travnike, gozd in vinograd v naiboljših letih rodovitnosti. Cena 500 000 kron. Naslov pove upravn»5tvo Slov. Naroda. 5937 Zo božično drevo okrasa« in svečke na debelo in drobno, daite kotlov« In novoletne raif Udale* na debelo in drobno pr L. Pevalok, Ljobljana, Židovski ulica 4 Krompir v množinah od 200 kg naprej oddaja drufba Jadran. Dana j tka cest« 0, po ceni 190 K za kg. Istotam se dobi .-.d' odbran krompir za krmo po cen' 80 vinarjev za kg. £862 Jcfave ii itrekiie bUdi kator trama in take kanje Jw. Telia, lena trg vha. Dok-kron ta Kupijo se stara, tudi pokvarjena dvooinlojoa, Si« valni, frlealnl i« rasni stroji. F. BATE, Ljubljana, Stari trg 28. Trstje za strooe izdelale Id prodaja na debelo in drobno m3 po K 4*80 pri večjih naročili znaten popust Sto4n«r Anton, LfoMlana, Jeranovu oiioa IS Trnovo. 42% Zflfno kauo In fino marmelado ponuja d« d. Triglav, tovarna hranit v Šmarci pri Kamniku Istotam *e kupujejo zadevne surovine. 7031 uglašovaloo glasovirtev in tryO veo a glasktli Ljubljana, Wolfova ul. 12 ¥ecje posestvo s poslopjem v dobrem stanju, z njivami, travniki In gozdovi ter z vso živino in potiedelskim orodjem pol ure od kolod ora na Dolenjskem, okra) Novo mesto, se proda. Pojasnila v L uM »oi. Dolenjska cesta 10. 86-13 Salonska garnitura se urada. Kri- 8976 Prodaja m nakup. Tvornica umetnega kamen ta v obratu, z zalogo, vozovi, konji, velikim skladiščem, primerno tudi za druee obrate. Cena po stanju inventure. Učen tvornico v SHS, pogoj industrijski tir, če mogoče t v o miški dimnik. MltnafcO ooaeatvOi i epa stanovanjska hiša, do* ber svet, tudi v zakup Realltetoa pisarna, Maribor, Orajska nI. 28. Ka prodaj na Štajerskem prvovrstna trgovska hiša v Mariboru, u-govina z manufak. in konfek. moderne izložbe, 5 lokalov in le?po stanovanje za prev7cm; prvovrsten hotel .30 sob, restavracija in ves inventar. Veka in majhna posestva, vile, hiše, trgovine in gostilne, umetne in valjčni mlini m druga posestva posreduje .Rodna Gruda" Karol Breznik, Ce^e, Dolgo polje 3. 9027 [Esls-jogesiOTke knjižara j. Hgrejl a Zagrebn Barzova olica 15. preporuca nabavu beletrisiifkih I znanstvenih knjiga siilh jezika. Vanjske namčbe obavljaju se brzo i točno. 8988 V torek dne 14. decembra 1920 ob 2. uri popoldne se bode na prošnjo lastnice g. Helene Bavdekove iz LJubljane prodajala v Črni vasi S L 1 (v hiši Ivana Remžgarja) na prostovoljni javni dražbi pare it. 1691/1* njiva in travnik, d. o. Trnovsko predmestje, na novo deljena v pare Št. 1691/1 in 1691/6 iste d. o. in pare. St 61 i '135, travnik, d. o. Karlovsko predmestje. Izklicne cene: 10.000 K, 20.000 K In 3.000 K. Dražbeni pogoji to običajni n se lahko upogledajo v pisarni notarja Hudovernika v Ljubljani. 9006 Mo v domačih in v inozemskih no-vinah opravlja brzo in pod naj-povoljnejšimi pogoji tetn-jnnbieiuka ogisoa kasce-iariia J. Ha rej k lasno, Batiova Ulita 15. 895 Akordanf. Rudarsko podjetje v L)ubtjani išče za rudokop na Gorenjskem spretnega zanesljivega podjetnika, kateri bi prevzel zadevna rudarska dela v takojšnjo izvršitev. Ponudbe pod »Akordant INI * na upravo Slov. Naroda Itfla kolitina vfea leto. 1918.1919 in 1920 ima nasrofiaj dU^L mštvo graščine grofa Attcnsa v Breficah ob Safl. 9024 Zenitna ponudba! 40 letni samec, uradnik, 48.000 K plače, želi znanja z gospodično aH vdovo s plačo, doto ali premoženjem v svrho Ženltve. Resen namen, stroga tajnost zajamčena. Ponudbe pod »Dušan 9014" na upravo Slov. Naroda. 9004 fl^«a«l<« a*4*v rrov usnja t jopic fiOClCl 96 za lovce (sevro) dve novi moški srajci, 1 stara molka obleka, nov damski plašč s svileno podlogo, par elegantnih ženskih četljev štev. 38 in zlata zapestnica z dvema hriljantoma in enim opalom. Jer ca Koželj. Kolodvorska nt. 12. dtorišce. 9003 Prima ]at?olčnl mofl odda Ervin Pttricei, Celje, Lisce. 9036 kf Iau2» »Schweighofera. prvo-l\lflVli vrstni instrament, g?a sovit in brezhibno ohranjen, so proda. Cenj. ponadbe na L. du Nord, Celre, Gosposka ulica 23. 9001 Iz plemenitaške o8e se proda: starinsko namizno srebro, servis za čaj in kavo, obed na priprava in toaletna oprava, krasno delo, brezhibno ohranjeno ca 20 kg srebra. Ponudbo pod .K. L. M. 9002" na upravo Slov Naroda. 9002 Imeinali se naroOIa za rezaiji dri z liftom Mio. Drva nj vsaki ii dostavijo oa doi.. staj? 900i Trgovina drvml, Ahacljeva cesta 10, tramvajska postaja sv. Petra cerkev. Posteljo z vzmetni! modrecem se ceno proda. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. 9009 Trum le staoevatije. te mogoče (hrtll Nftjraje pri samostojni vdovi Mili* Pia'a dobro. Ponudbe pod •Samostojna 8999* na upravništvo Slovenskega Naroda. 8999 Gozdno posestno. okroglo 290 oralov, z lastno ribarsko ln lovsko pravico v bližini Slovenjgradca pa brez stanovanjske hiše ter eaonod-stropaa trgovska hiša v* Slovenjgradcu ste na prodaj za ugodno ceno radi preselitve v Nemiko Avstrik). Pojasnili daje Ivat Scbalter, Sloves in male za čevljarje, posamezni deli za vse sisteme, igle, oije za stroje na diobno iti debelo e a • e f Priigral darila zrn ■nfltiaiiZa In boSIE ji KloDiilie, čepico za ione m MM ** priporoča modni salon I.£aosba si. 3. M m m : m ■ n f F3 Doarski trq L Radi opustitve trgovine! Radi opustitve trgovine! ■ i isoise žetoE dospel. Podružnico Ljubljano, Aleksandrova c. 1. Tel. 544. Naznanilo preselitve. Vljudno naznanjam, da sera preselila svojo obrt s Sv. Petra ceste št. 30 v Židovsko ulico št. 1. II. nadstropje ter se slav. ob* činstvu priporočam še v nadalje. Sprejemam naročila oprem za neveste in novorojenčke ter prevzemam tudi večja naročila. Izdelujem srajce za gospode po meri. Rnina BogatahSItar iždelovaloica perila. Židovska ulica številka I, n. nadstropje. ■■■■■■■Hal Klavirji na obroke in na posodo! Naj slo v f te il planini In birnaeljl: rornter SteJsitamrnor, Beltzasnn. Uglasevanje ln popravila strokovajaiko In con v Alfonz Breznik bival nftiUlj ffUeb. Matice, Ljubljana, Konajreant trg IS (pri nunski cerkvi j. Violine« citref h rmonike. Strune vseh vrst m debelo in drobno VeMnanska zaloga. i. II. 1 bivši zdravnik na zavodu proti tuberkolozi »Alland* na Dunaju, šefzdravnik internega oddelka stalne vojne bolnice, ordinira za plfntae ta notranje bolezni od 11. do pol 13. ure v L j ubijani Prešernova ulica 3* Naznanjam slav. občinstvu, da pride po svoje ure, katere Imajo v popravilu, ker se 7* decembre vrši prostoročna fara a dražba, začetek ob 9, konec ob 13. url« Razproda- jale se bodo raznovrstne ure, verižice, okraski, velika zaloga for-nitur za urarje. Proda se ves urarski inventar. Dražba se vrši v trgovini, Gosposvetska cesta preje Mar. Terezije cesta štev. 7, pri S. Linhartu, nrarfu. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ I H H i 9} Za otroke se priporočajo I. Kleinmavr-Bambergove umetniške knjige z mnogimi barvnimi slikami: Odd. A: Pravljice. Tekom prih. dni izidejo: Št 1. Rdeča kapica. $t 2. Pepelka. Št. 3. Trnjolčica. 4. Sneguljčica. il na-daljnih pravljic i?.ide pozneje. Cena vsaki pravljici 32 K. 1L Fr. Roječ: .Tončkove sanje aa Miklavžev večer'. Mladinska igra s petjem v treh dejanjih. Vpodobiia J. Erbežnik in F. Roiec. Cena 20 K. III. Tuckove .Knjige za slikanje dopisnic", in sicer: 1. ,2a kratek čas*. — 2. .Zaklad za otroke'. — 3. .Mladi umetniki". 4. .Otroški vrtec". Cena vsaki knjigi 16 K. Za odrasle : Ravnokar izšla knjiga Cankar: Mimo Življenja, trinajst novel in črtre le svojih mlajših let Navadna izdaja 20 K, vezana 30 K, prednostna izdaja 40 K. Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in božični darilo; v veliko veselje pa so otrokom tudi ob vsaki priliki. Naročajo se v naši knjigarni ln po vseh drugih knjigotržnicah. Zahteva naj se božični cenik od najnovejših del od I|. p!. Mm a Fa Bnteri v Ljubljani. ii. n mut i rn w»i t ljoip* g Izdelki prve vrste. arve za obleke „Efekt" dobro razpecljive barve, ki se ne odpero in so stanovitne. Karton s 100 zavitki SHS K 45"— iSa za usnje, za čevljarje, jako izdatno. Zavitki za liter prima Črnila, karton s 25 zavitki SHS K 125-— Črnila za pisanje (prašek) v zavitkih in odprto na vago. — Točna dobava gro-sistom proti bančnemu zavarovanju. Chem. Fabrlk F. Schuller & Sohn, Amstetten H.Oaat, Krasne novosti modernih svilenih creppe de chine bluz, jutranjih oblek, svilenih kril v specialni trgovini perila Hed. Šare, Šelenburgova ul. 5. je tu! Nabavite si pravočasno pecilni prašek, vanilin sladkor, žafran i. t d. Izdelki juru ff. tam LJubljana. Tel. 405. Sanatorij Tobelbad p" firadcu. Vse leto odprto. Termalni vrelci. Absolutno zaveten kraj. Zaprti termalni plavalni basini. Elektro-hidro-terapija. Dietno zdravljenje Pojasnila daje Senatorinras - Leitnng und Ansknnftaatelle Wlen L, Lnihringerntrannn 3, Ferasprecher 53285. m □IDIDOD □ m najprimernejša za delniška družba za mednarodne transporte"! BrMlaml n..l.v: ■»■Oiailf M. u__mmm Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst. Wien. Špedicija vseh vrst. SoreiemaRte blaga v skledliča. ZacarktjMja ln zawovania. Mednaro** prevozi. SeNta s patett paMMv.'vezea aa wa vtrMri. Drun i'iifb!jansko lavno skladišče, spojeno s tirom juž žel. Carinska agentura javnih skladišč. ajvečje domače spedicijsko podjetje v Jugoslaviji* Obleke, povtiniki, zimske suknje, klobuki, čepice itd* se dobe najceneje pri prvi kranjski razpoiiliatnici SCHIVAB k BIZJAK Uubljana, Dvorni trg 3. Mj|jllB|ljjlBi AMM-a04 vsakovrstno - - o a rva ......bia^o. Tovarna Kemično čisti obleke. uttaam. Potiski Msip 4. Svetlollka BSTSG Podružnica: Setenbur90Vt ul. 3 i i i Podružnice Maribor Novomeato Kočevja aapeaka nI. as. tttvBl tra stev as. Brzojavni naslov: Bankn Ljnfcljana. Oelnlžka glavnica 50,000-000 — kron. REOITHfl BANKA Stritarjeva ulica štev. 2« Porarvni »aktaclt 4gtOOO,ooo*— itrmt. ia številka 261 In 413. — Glavnica z reiervaml 95.000.000'— kroti. glavnica SO.QOO.OQO— kron, *w.wkw*** , - - . . . mtmmmmmm^^__ Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Izvršuje vse bančne posle najlculantneje. '» Prodaja, srečk razredne loterije« Wmt Sprejema "VI u Kopnie in prodaje vsa vrste vrednostnih papirjev, valut vlas© na kniižice in tekoči račun w««w^JI).t^iuifocr\iTK proti ugodnemu obrestovanju 1 l*r VSoRuVrSine IVKCUIIC 6318 56