Poštno tekoči račun št. 24. — Conto cor rente con la pasta. (IB. IZDAJA) Posamezna številkg 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo lew IS I. « pol Ida 8 L. « četrt letu 4 L. Za inozemstvo celo leto 3.5 L. Na naročila brcz do- poslane naročnine se no moTttno ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mwzjp" St. 63 V Gorki, v soboto 8. avgu Leto VIII. Nefrankirana pisma se ne sprejcrnajo. Oglasi se racunajo po dogo- voru in se plačajo v na- prej. List izdaja kon- sorcii •GORlSKE STRA2E* risk Zadružne tiskarne Oorici, Riva Piazzut- ta št. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (prcj Scuole). — Podplat je koža čez in čez postala... Sobotna številka našega lista zopct ni nasla milosti pri oblastnikih Ju- lijskc krajine. V uvodncm članka »iVctš tredi'titizem« so nasli toliko ne- varnosti, da je bila zaplemba takoj. odrejena; še predno smo dobili y rokv tozadevni odlok, so je ze pojavil v tis- karni policijski agent, ki ie odnesel s seboj vse dotiskane izvode. ne da bi sam vedel, kaj je zaplenjeno. Šete čez dot go časa smo dobili od oblastva odlok, ki pravi: Podprefekt gorišizega okrožja, Pregledal sem 63. številko lista »Goriška straža«, posebej še uvod- ni članek pod naslovom »Naš ire- dentizem«. Ker so v omen jenem članku na- pai'ne in netočne vesti ter tend en - ciozmi namigavanja. ki so v stanu spraviti oblastva v slabo luč in ru- siti javni mir, dolocam na podlagi kr. odloka z dne 15. ju- lija 1923. št. 3268 in 10. julija /92/. si. 1081. in vsled pooblastila fur- lanskega gospoda prefekta zaplembo omenjene stevilke »Gpriske straže« ter nalagam krajevnun varnostnim oblastvom, da ta odlok nemudoma izpcljejo. Gorica, 7. avgusta 1925. Podprefekt: di SunL Tako se glasi odlok, ki ie izdan v svrho javne blaginje in reda. K temu ne phpominjamo drugega kot: prej smo imeti Nicolottija, zdai imamo di Sunija. Če pa s svojim nastonanjem proti državljanom slovenskc narod- nosti koristijo veličini domovine, bo sodila zgodovina. Ob tej priliki se spominjamo besed našega velikega pesnika, ki pravi: »Pod'plat je koža čez in eez posta- la ...« Zaplembe, preiskave, sodbe, obsodbe, so pri nas že tako pogostne, da je menthi nas list dosegel o tern pogledu rekord. »Zakaj vse to,« se sprašujemo. Smo res tako drzavi nevarni, da že vsak stavek, ki pride iz nasega pe- resa ogroža ne vemo kai? Ali je pa prišel čas, ko ni dopust- na nobena kritika? In še tretje vprašanje se nam vriva: »Ali smo mi krivi, ce nas je rodila slovcnska mail, ce smo zvezani s srčnimi nitmi z vso našo tisocleino prcteklostjo. če ču- stvujemo in mislimo kot Slovenei? Priznavamo obstojeee razmere in ra- ilj odrajtnjemo krvni in denarni da- vek, toda zato 'si se ne moremo iztr- gati src iz nasih prs in pregnesti svo- jih možgan. Italijanska javnost, ita- lijanski pisatelji in učenjaki, ki so pri- ŠH z našim ljudstvom v dotiko, so občudovali visoko stopnjo izobrazbe nasega naroda. In kdo so tisli. ki ho- eejo dejstva prebrniti? Če pomeni biti iredentist isto kar biti Slovenec, pot em smo ysled mi- ravnih zakonov, ki jih ne more nobe- no oblastvo predrugačiti, iredentisti. Tiste Slovence, ki so pa radi adob- nosti in lastnega dobicka pliunili na vse, kar je nam svetega, je obsodil vsak postcn Italijan. Te »mitriotc« z njihovirn lističem vrcd so obsodite celo fasistovski listi. Ali hoee mar drzavu. da ima ob svojih mejah Ijndi, ki obračajo svoje preprieanje po vetru, all kremenitih (Preseren.) znacajev, ki drze besedo komnr jo dajo. To je tudi naš »ircdentizem«. Kako In zadonel glas vseh Italija- nov, ee bi n. pr. v Daimaein smatrali tak »ircdentizem« italijanske mirod- nc manjsine za pravi iredentizem. Vmisiite se, Vi, ki ste nad nami v tak položaj! 0 pravi ce no bi se Halijani v Dulmaciji postavili na okope za svoje narodne svetinje. »Smo lojalni držav- Ijani«, bi rekli, »« smemo biti kljub tcmu se Italijani.« In njih boj bi sma- trali vsi za svet boj. Kolikokrat smo brali, da je ta ali oni plemeniti predstavnik Italijanov povzdignil svoj gtus in zahteval sole v materinsčini za italijanske izseljen- ce v Ameriki ali kje drugod. Z zado- scenjem smo tudi čuli, da jc itali- janska vlada odprla sole v muterin- ščini za Arabce v Tripolisu in drugih italijanskih kolonijah. Z zadošče- njem in zanpanjem, pravimo smo sli- šali take vesti in upali... Tudi to je nas »iredentizem«, da zan pa mo v pravicnost najvisjih državnih pred- stavnikov do vseh državljanov brez izjeme. Uorlni za kulturne, narodne, poli- iicne in gospodarske pravice je do- puščena vsakomur. V tej borbi so pa- dale zrtve, izkrvaveli rodovi. Iz te borbe, ce je bila postavna. odkrito- srčna in postena, so vznikli boljsi ča- si za oba bojujoča se tabor a. ker ta- ka borba ni samo ciovečanska in na- i ravna; je naravnost zaukazana v | najvišjih božjih zakonih. J Vemo, da si bomo morda s tern na- kopavuli še nadatjne neprijetnosti, ' ioda utrjeni smo in vajcni! Kaj se godi po svetu? Veliki zgodovinski diogodki, in eden taikih je bila tudi svetwna voina, za- režejo sr'oboke brazde v vse človeško /ivljenje. Politične posLedice se po- kažejo takoj; toda z njimi se človek lahko bori, ker jih vstvariai bolj tre- mitek in ne izvirajo iz naravnih čini- teljev kot gospodarske. Oospodarske posledice se pokažejo šelo čez nekaj čas,a, a takrait tern huje, ker se ni niliče znal za nje pripraviti. Svoie ko- renine poganjajo zelo sloboko v pre- teklost tako, d dvignila svoje proizvajanje na vi- sek. Nemški tehniki in organizaiciji rudarstva se je posrečilo, da je kmalu l>rekosila Angleže in Francoza Nem- ski premog, ki je bil conejši, si je o- svojil trg. Konkurenca ie rodila so- vraštvo, sovraištvo pa divje klanje. V tern trgovskem in gosijodarskcm bo- ju so pa irmožicc bednih rudarjev ču- tile močno pest kapitalističnih podjet- nikov. Z njihovhni žulji in znojem, z njih bedb in smrtjo so zmagovaile ali poginjale armade na boiiščih. Kdor ima rudnike in blago, hočo tu- di tržišč in od(jem,ailcev za nie. Ce jih ne more privabiti zlepa, jih hoče pri- dobiti si 1 am a v gospoda rskem boju, ki prinaša človeštvu ve<: gorja kot vojne. Poieg blaginje, ki .10 prinasa »črni dijamant« človeštvu, pa povzro- ča tudi do nebes vpijoče gorje ta »čarodejni kamen«. Kriza angleškega rudarstva. 2e zgoraj smo onusnili, dai so Nem- ci pri proizvodlnji premoga dialeč nad- krilili Angleže. Oglejmo si zdaj vzro- ke, ki povzročujejo hiraptije nekdaj ta- ko močno razvitih angleških premo- govnikov. Vzroki so dvojni. Prvi tiči- jo v načinu lastuištva rudokopov, dru- gi pai izvirajo iz poiitičnega položaja, ki so ga ustvarile slavne mirovne konference. V Spaniji in Ameriki ie lastnik rudnika tisti, ki je rudnik zasledil. Na Francoskem in v Nemčiji so vsi rud- niki državna last. V Angliji pa so ostiaJi pri prvotnetn načinu. da je last- nik rudninski'li ležišč tisti, cigar last je zemlja, kjer se rudnik nahaja. Ta- kih posestnikov je v Angliji krog 4000. Ti pa navaidno nimajo sami do- volj sredstev, da bi uredili modlerno obratovanje. Zato oddajajo prenio- govnike na svojih zemljiščih za o- gromne svote raznim družbam v iz- rabo. Vsleid tega m narasejo stroški kopamja. Vseh premogokopnih družb na Angleškem je okoli 1452, ki delu- jejo in trguicjo popolnoina neodvisno druga od druge. Ker ni v trgovini pre- moga enotnosti, se vrine med prod'a- jinlca- in kupca dolga vcriga posredni- kov. Vsak pa hoče imeti za svoje po- sredovanje svoj zaslužek in dobiček. To pa cene premoga /visa za dva- krat toliko kakor, če bi kupec kupil blago iz prvih rok. Poslediea tega pa je, dla tuje blago izrine iz tržišč ain- gleško. Angleška izvozna trgovina premoga pa čuti tudi posledice mirovnih na- črtov. Angleškega promöga je šlo prcj silno dosti na kontinent; v prvi vrstl v Fran ei jo. Nemčija pai mora po Da- wesovem načrtti odplačevati Franco- zu in Bdgijcu ter drugim državam vojno škoidlo. Zato drdrajo iz nemskih nidarskih okrožij v vse te države dol- gi tovorni vlaki na'tovorjeni s premo- gom. Angleškega premoga ne rabijo več. Če pa ni po blagu popraševanja, tudli cene padajo. Angleški pod'jetni- ki ne morejo več uspešno tekmovati z inozemskimi. Strta Nemčijai zopet bije zmagovito Angleži? ravno v go- spodarskem boju. Tukaj so viri an- gleškc premogovne krize, ki grozi, da ho ves svet potegnila za seboj. Bremena naj nosijo šibki! Ponosno so nekdaj rezali brazde Atlantsikega oceana veliki parniki, ki so pluH iz južno angleških pristaaiisc v Cardiffu in Southaimptonu proti Ev- ropi. Velikanske so bib svote, ki so se kopičile v blagajnah pretnogokop- nih družb. Ti spomini se oživljajo v podjetni- kih, ko vidijo, da se jim kupi anglcš- kih funtov manjšajo. Išcejo rešitve za svoje žepe. In so jo našli. kakršnai je pač v navadi pri kapitalistih. Delav- ci naj se zadovole z manjšiini mezdla- mi in naj dclaijo po več ur na dun. Na tak način bo mogoče uspešno tekmo- vati. Vsa bremena naj tonej nosijo men- da v imenu domovinske ljubezni ru- darji s svojimi štcvilnimi družinami, ki rijejo po o-seni ur dnevno glolx>ko pod Äöinljo. 2e doslej so iim deloda.- jalci stalno zniževali mezde. V janu- arju 1. 1921. je rudar zaslužil 21.4 ši- lingov; v diecembru 1. 1922. pa ko-rnaj 8.10 šilingov. Živila so se pa podra- žila. Da/ je slika te bedle popolnejša, si je treba še predočiti, da so pod je t- niki vskd porajajooe se krize delav- ce odpusčali. Lani je bilo 29.700 de- lavcev1 l>rcz]K)Schjih, ku>.> .iih je pa kar 314.600. Delniške družbe bogati- nov pa grozijo delavstvu, ki je še za- posleno: »Ali sprejmete kar mi zahte- vamo, ali pa vas poženemo na cesto 1111 ürat gladu!« Boj za življenje in kruh. Angleški rudarji so ta boj sprejeli, ker nočejo pognati v srnrt sehe in svojih družin. Najprej so* predlagali potom svojih strokovnih zvez »Trade unions« naj se vsi rudniki podržavijo, da ne bodo kapitalisti svojevoljno mögli izkoriščevati delavstva, zniže- vati na lastno pest inezde in odpu- ščati delavstvo. Če ne bodö ti pogoji sprejeti izbruhne splošna stavka. An- gieški državniki, med njimi sam mi- nistrski prodsednik, skušajo malce odviti preveč napate stinne. Vrše se že pogaijanj-a, ki pa nimiaio še nič uspeha. Delavstvo je ponekod že za- čelo stavkati in udirati v rudnike. Od- poslanci vsch rudarskih zvez sveta pa sc zbirajo k posvetovanjem. Vse že drhti v pričakovamju bodočih do- godkov. Svetovna stavka. Tudi Amerika in Nemčija živita v prenioigovni krizi. V Porurju že stav- ka večina delavcev. Socialno usinner- jeno' stranke so vse na strani delav- cev. Mogočnai angleška delavska stranka poid Macdonaldbvim vod- stvom napada vsled nastalega polo- žaja z vso silo konservativno vlado. Vse gibanje bo zadobilo velikauski socialno-politični. poineu. Če izbruh- ne svetovna stavka, in to se bo zgo- dilo, če podjetniki ne bodo inalo od- nehali, tedaj doživimo boj socialno u- smerjenih strauk proti liberailno-kapi- talističnim. Teptani bodo skušali zdro- biti svoje okove. Tudi mi, ki hočemo rešitve člo- vaške družbe iz spon kapitaliznia, zdlruzujemo svoje zahteve z zahteva- mi izkariscanJh; da se porodi po vsem svetu občestvo Ijudi prežetih s čutoin pravičnosti in ljubezni do bližnjika. Širito „Gorišho Stražo!" Stran 2 »GORISKASTRA2A< DNEVNE VESTI NoSim bravcem! Današnia stevilka iiašega Hsta se je zakasnila. Zopet iws je lularila roka pravice. Prirediti smo morali selc dimes zjutruj drugo izdajo. Naši pri- jatelji naj torej oprostijo in potrpijo tor s tem dokažejo, da umejo našo borbo. V znanje g. prefehtu Ricciju. Veleč g. župnik Iiatič v Podhrclu mi je poslai v informacijo obdolžitveno pismo, ki ste ga mil poslali potom go- riškega nadšk&fijskega ordinär jata. V tern pismu mu med dnrgim oeiiate, da se je udelezil mo'jih dveh sestan- kov due 7. 10. 1924 v Podbrdu in 20. 10. 1924 v Oblokah. S tern mu hočete dokazati, kako goreč je za iredenti- stične sestanke — »convegni irreden- tisti«. Veh'c. g. župnik me v pismu pros!, da mu dam tozadevno izjavo v obrwnbo njcgove casti. Podpisani sem MI res ob dnevih, ki jih navajate v svojem obdolžitvcnem pismu nasproti veU'e. g. zunniku Ba- tieu, v Podbrdu in v Hudaiuzni (in ne v Oblokah). V Podbrdu nisem imel sestanka, pad pa sem naprosil obcin- slze svetovatce in zaprisezenc obč. cenih'C, da naj zbcrejo podaike o ve- Uki skodi ki sta jo napravila takrut v Baški grupi torn in povodenj. Po- datke je rabila naša organizacija, da bi posredoval poslanec dr. Besednjak pri vUidi, da bi poskodovancem na- kazala primcrno podporo. Mnenja sem, da bi nam moralo biti oblastvo za tako »iredentistično« delo hvalež- no, ne pa da preganja ljudi. ki so mi pomagali pri zbiranju potrebnih podatkov o škodi. Drugič sem bil v Undajuzni in imel popohine res privatni sestanek kme- tov in zaupnikov, na katerem sem razpravljal o gospodarskih notrebah našega Ijiulstva in o potrebi kmecke stanovske organizaeije. Upam, da sem s tern zadostno po- jasnil zadevo in pricakujepi. da boste popravili krivico, ki ste jo zagresüi proti velec. ft. župniku Batieu. Vpra- šanje ircdentizma sem p'i poizkusil pojasniti na uvodnem mestu. Dr. J. Bitežnik. ___Bhofijsho romanjc v Rim. Priglasitve za roinanje v Rim na- raščajo čedalje bolj. Število udeležen- cev znaša 233. Ker je v zavodu sv. Marte še prostora, ss ni še prokinilo vpisovamje. Zavod sv. Marte itna na ¦razpolaga sobe z 2, 3 in več postelja- ¦mi, ki so prihranjene za duhovnike, in velike spasne »dlvorane, posebej za moškc in posebej za ženske. v kate- rih so postelje ločcnc z zavesami, ta- ko da bock) romarji, čeprav skupno, vcrcdiar vsak v svoji celici. Stanova- nje in hrana bo stala dnevno 25 lir. Kdor vzame samo stanovanje, bo pla- cail dnevno 7.50 lir. Roimarji si srnejo narociti ix> volji ali samo zaihrk all obed ali večerjo; morajo pa to javiti dan prej svojemu vodite'ju. Priporo- ča pa se, da bi se romairii odlocili vsaj za skupno večerjo,. pri kateri bo- mo po naši stari riavadi dali duška veličastnim vtisoin dfneva. Romarji bodio nizdeljeni v i>o»dsku- pino s posebniiri znakom in poscbnim voditeljem. Po mestu se bomo vozili 'S tramvajem in sicer ves čas našega bivanja, v katerokoli smer in kolikor- koLi časai z listkom, ki stane 30 lir. . Pripravlia se natancno navodilo za roimarja in podroben načrt romanja, Navodilo vsebujc vsai pravila, katerih se morajo romarji držati, da romrmje srečno uspe; iz podrobnega načrt;1. pa bo vsak romar m naprej vedel, kdaij in kje se bodo vrsile skupno sv. maše, skupna spoved in sv. obliajilo, skupni obiski bazilik za qdlpiistek sv. leta in sknpni izleti na svete kraje. Vsi romarji so naprašeni. d:a po- šljejo do 20. avgiista äkofiiskemu od- boru denair za vožnjo, stanovanje, tramvajski list in razne tiskovine, ki znaša za romarje III. razreda 160 lir ne vštevši 75 lir, ki jih je piačal vsak romar ob prifflasitvi. Kdior želi ob povratkn obiskati As- sisi in Loreto, mora d'odati Kori ome- njeni vsoti s!e 130 lir za vožnjo, za dvakratno pr^nočišče in hrano^ter za vožnjo s postaje v Assisi in na^a^j. Od raznih strani se sliši. da je čas romanja zelo neiiffodno izbnin, čes da je takrat ravno tr^atev. ^kofijskl odbor za roinamje se jc 'tega dbbro za- vedial, a je bil prisiijen tako ukreniti, kor so bila že v maju vsa stanovanja za ves September oddana.» Drugi zo- pet se vescb, da; je rom.an.ie določeno ravno v časti, ko pojemlie vročina. Mi p:i pravimo: Jesen je čas spravljanja poljskih prklelkov, je čas božjega bla-1 gaslova in na/sc hvaležnosti. Kje bi se Lepše zr'livalili za blagoslov v vseh naših podjetjih, ne.troli v večncm me- stu, kje lepše prosili za bogato trga- tev zlasti v vinogradu Gospodovem, ki je uprav za obstoj in raizvoj naše- ga naroda tako vclcvažna? DijaSkt zavod „Alojzijevišče" v Gorici. Odbor »Alojzijevišča« v Gorici spo- roea javnosti, da bo s prihodnjim sol- skim letom sprejel proti plaeilu: 1) dijake, ki želijo obiskovati go- riške srednje sole; 2) licence, ki bi se hoteli pripraviti za sprejemni izpit v /. razred tukaj- šnjih srednjih sol z Haitian skim uc- nim jezikom (gimnitzije. realize, uci- teljisca in komplemeiitarne sole, ki traja 3 leta in pripravlja dijake za sprejem na dvoletno trgovsko solo). V ta namen bomo tudi prihodnje šol- sko leto otvorili v zavodu V. razred Uiulske sole, v katerem se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pride jo v postev pri sprejemnem izpitu. V ta V. razred, oziroma pripravnico. ki Una pravico javnosti, bodo sprejeti samo oni ucenci, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. razred ljudskc sole in ki bodo stanovaliv zavodu; eksternistov ne bomo sprejeli. Prosnji za sprejem v zavod je ireba priložiti sledeee list ine: L Izrstni list (kolkovan); 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. spriccvalo o cepljenju koz (na ne- kolkovanem papirju); I. spričevalo dušnega pastirja onrav- nem vedenju prosilca. Gojenci preteklcga šolskega leta, ki zclijo biti zopet sprejeti v zavod, naj vložijo samo prosnjo Inez prilog. Rok za vlaganje prošeni traja do 31. ay gust a t. I. — Prošnje naj se posiljajo na naslov: ODBOR »ALOJZIJliVIŠČA«, Gorica, Via Ponte Isonzo 3. Vojnim oskodovancem! Kdor ni še za prosit preduima na ra- eun tcrjatev iz avstro-ogrskih rekvf- zicij do 6. avgusta 1925.. naj vloži prošnjo eimprej. Iz italijanskega ea- sopisja posnemamo, da je kralj ze pod pi sal odl ok, s katerim se je rok za vlaganje prošenj za predujm po- daljšul. Ko bo odlok objavlien v urad- . nem listu, bomo o njem poročali. „Rast". V organizniu našega dijaštva se pretaka življeniski sok. Duh in vrste te najmlajše cete rastejo. To dokazuje tudi druga številka »Raisti«, ki jo je izidfala Dijaška zveza te dni. Če je prva stevilka di.ias.kega gbsila bolj kazala.na ideale, je ta ste- vilka sočnejšai in nudi dih-ku obilno praktičnih nasvetov. Zivljenje je v »Rasti« pol no moči, da se laliko vsakdo ob niem nasrka. Naj bi le »Rast« vztraino rasla» in na- šla umevanje in podpore pri vseh do^- bromislečili. Le tako bo zrasel na- raščaj, vrcden potomec prednikov. \ Duhovniške vesti. ! Za vodjo v škofijsko maio seineni- šče je inienovau g. 11. Valdemprin; za pod vodjo pride g. L. Cigoi iz Štoma- ža. Na njegovo mesto je imenovan g. A. Berbnč, dosedaj kaplan v Crnieali. 5. Ljubljanski vzorčni velesejm. Sporoca se, da se dobe vstopiiicc za poset velesejma, ki se bo vršil od 29. avgusta do 8. septembra 1925., po 50 dinarjev pri ppdružnici Liubl.ian- ske kreditne bank'e v Gorici. Na te- rneljti legitimaeije imajo posetniki ve- lescjina pravico do vizurna jugoslo- vanskega konzulata .v Trstu po zni- žani ceni 20 dinarjev, popußtt 30% na italijanski in 50% na jugoslovanski železnici ter prost vstop na velesejm. PripoToča so torej vsem on im, ki na- nieravajo obiskati velcsejm, da si pravočasno preskrbc potni list (passa- porto), a vizum jugosl. konzulata v Trstu preskrbi na željo stranke ban- ka sama. Predsednik Masaryk posvečen smrti. Česki listi v Pragi ix>ročajo, da so oblastva prijela dva komunista drja Houserja in Stastnya, ki sta baje do- bila iz Moskvc povelje, naj pripravi- ta napad na predsednika čehoslovaške rcpublike Tomaža Masaryka. Komu- nisti so baje sklenili, da ga je treba umoriti, da nastane na Českem revo- hicij-a. Morda je to res, morda ie pa to le pretvcza, da bodo kapitalistični krogi laliko po.stavno preganjali ko- munjste. Snoparske označbe. Snoparski »Papolo di Trieste« se vprašuje: »Kdo je Orlando?« In si od- govori: »Tisti, ki molči, ko bi moral govoriti (misli na mirovno konferen- co v Parizu) in ki govori takrat, ko hi moral molčati.« Tukaj na mu ni za to prav, ker je imel Orlando, bivši ministerski predsednik bojevite govo- re proti fašistom ob zadniih občin- skili vnlitvah v Palernnu na Siciliji. Če bi pn bil Orlando fasLst, se bi kajpak definieija has obratno glasila. Na tnestu avstriiskega orla fašistovska butara. V Rimu je imelo nekdanje avstrij- sko poslaništvo svoj-o prostore v raz- k'osni palači Venezia. Po vajni je pa- lača postala državna last. Zdaj si jo je pa Mussolini izbral za svoj glavni stau. Kako se časi meniajo. Tihi junaki. Sloviti bclgijski kardinad Mercier je v Lovanju v Belgiji posvetil za mašnika grofa d'Elbeea, ki ie bil med vojno v belgijskem generalnDm štabu. Pri posvečenju je bila navzoča tud^ novoinašnikova soproga, ki je že par meseeev poprej stopila z moževim pri- vo'jenjem v samO'Stan kot sestra Klara. Ubogi bankirji! Pariškim bankirjem so sc spuntali njihovi uradniki, ker jim nočcjo zvi- šati plač. 20.000 jih že stavka. Vse večje banke so že morale svoje poslo- vanje prekiniti. Bankirji so že sivi od velikih izgub na dobičku. Plač pa le nočejo zvišati. Kovan drobiž v Jugoslavji. Te dni bodo prišli v pramet kovani ' novci po dinarju. Čudno je pa le, da irnajo v državi Srbov, lirvatov in Slo- vencev napise na tern denarju izkjluč- no le v srbščini. Atovski opomini. Že več časa sem opažamo, da skii- ša ljubljainski dnevnik »Slov. narod« Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. (Dalje.) Po § 66 državnega sol'skega zakona od 14. V, 1869 št. 62 d. mora nositi potrebščine ljudskega šolstva, ako sredstva občin in okrajev no zadoš- čajo, dežela. § 57 deželnega zakona od 6. V. 1870 št. 30 d. z. Obeča, da se določi koliko donese deželni zalog k stroškoni okrajev. \\y dancs so tegai zakona ni skleni- lo in po § 38 iiavedenega deželnega zakona o napravljanju in vzdržcvanju šol še danes nalaga vsa bremena.okra- jem in sicer po § 55 i. z. edino b na iz- ravne diavke, torej pogorenjih podat- kih skoro edino le na zeml.iiščni da- vek. In te doklade znašajo v 1. 1897: za okraj Goriški 63%, za Tohninski 56%, za Sežanski 75% in GraidHščan- ski 43%. Dočim diržavna uprava dela že leta na to, da se razbronieni po- sestnik, združuje se na Primorskem- Goriškeiin najtežje breme. šfllsko, le na zemljišča. Torej tukaj na italijan- ski meji, preobk.-La.da se slovenski kmet z neiznosno davščino na zem- ljo, varuje se skrbno obrtnik, trgovec ili kapitalist, dočim je v sosedni kra- ljevini nasprotno. Vabi se tako ino- stranski obrtni živelj m izpodriva do- nmčega kinetovavca. Ravna Furlani- ja, ki ima večje vasi in trgc, nima to- liko šolskih potreb, kot gorati kraji. Izhaja s 43% doklad na izravne dav- ke in pri tern šolska uprava v Gra- dišču niti ni bog zna, kako štediljiva. Za pisarno proračunala je za 1. 1897, 3400 gld. za dncvničarja 700 gid. Tu- di 43% doklad je preinnogo, ako se da odpomooi lalikim potem. No, ita- lijanska večina dobro ve, da glavno razbrernenitev bi dosegli okraji slo- venske iiarodnosti, ki plačavajo od 56 do 75%, in zato je ne mara. Goro- stasno in neverjetno skoraj je posto- pan.ie Furlanskega šolskega okraja pri nalaganju in nabinuiju glob radi solskih zainud, ki se ima.io stekati v deželni pokojninski zalog in gredo to- rej v prid celi dieželi. To postopanje kaže brezobzirno uporabljanje nave- denega načela: varovati le Furlan- sko nižino. Čim bolj malenkostno i:n ozkosrčno je to sredstvo, tem jasnejše je dokazana uporaba rečenega na- čela. Po navedenem poročilu c. k. dežel- nega šolskega nadzornika o stanju ljudskega šolstva v oblasti Goriske- Gradiscaaiske v šol&kem letu 1894-95 sledi: Od skupnega števila šolo obi- skujočih otrok v slovenskih kiajih Tolmiu, Sežana in Gorica 21.345 ni izostalo 2807 nikdar iz sole. 8437 je zamitdilo do 10 ]X)ldnevov. 4498 nad 20 poldnevov, 3312 do 40 poldnevov in le 21.93 nad 40 polduevov: v kraju Cradiščanskem pa od 10.670 otrok ni izostalo nikdar le 998, do 10 poklne- vov zamudilo je le 2368 otrok, do 20 poldnevov 2141 otrok do 40 poldne- vov 2263 otrok nad 40 poldnevov pa celo 2900. Torej po goratih sloven- skih krajih z raztresenimi hišami, po sneženih planinali in burnatem Krasu hodi redno v solo ena sedmina učen- cev. Po ravni Fuiianiji, brez burje in snega, kjer leži cela vas na kupti, pa le J/io. Po prvih obiskovalo je solo neredno le ena desetina, po drugeni med V\ do V». Okrajno glavarstvo v Sežani, Gorici in Tolminu poterjala so na globah radi solskih zamud 887 gld. v Gradišči 70 gld. 50 kr. Spoznala se. je globa V slovenskih okrajih 98Skrat, izvcdla 387krat. v Furlanskem prisodila 453 krat izve- d 1 n pa 63 krat, toraj 1/3 proti 1/7. Okraij furlanski torej dosledno premi- nja globo v zapor, da mu ni treba do- priruišati v skupni deželni pokojninski zalog. Okrajni soliski zalog v Tolniinu ka- že za 1. 1896 25.000 gld. dolgovine. Da redno plačava učiteljsko osobjc, mora zaiemati posojila pri Tolminski posojiinici, in bi sploh. ne mogel red- no plačevati učitelje, če bi sc davčni iiradi strogo držali navodila, da ni iz- plačevati učiteljskih plač, dokler niso vplačane vse dotična okraine šolske doklade. Tolminski in tako tiidi Se- žanski okraj je toraj v položaju: ali ne plačevati učiteljev ali pa zvršilnim potem izterjavati od kmet a tudi naj- manjši zastanek na šolskih doklaidah. In pri tem ncdostaje po Tohninskem in goratem dclu Kanalskega šol in uciteljev. Levi hr.cg.ldti.ice ob italijan- ski meji, raztez'ijoc se na obeini Aj- ba, Kanal in Plava ima za 213 solo obiskajočih otrok ::no šolo. enega uči- tclja. Ker nosijo okraji' stroške šolstva je na ravno, da okrainim šolskhn s vet am dcželni zakon o pravnih razmerah uciteljev od 10. 1'!. 1870 št. 18 d. z. daje rnnogo liioči in samostojnosti. »GORlSKA STRATA« Stran 3. prav po očetovsko deliti nekakšne opomine krščanskim socialcem na Primorskem. To se je zgodilo tudi predvčeranjem, ko poroča o občinskih volitvah v St. Petru in Podgori. V svoji že širom domovine znani »infor- niiranosti« dolži primorske »kršč. so- eialce« zrnešinjav pri tch dvch volit- vah. Tu seveda misli na nas. Mi stno pa tako ncspoštljivi do ata. da se nas nič no primejo njegovi zgrešeni opo- mini, zkisti ker ata tako pravijo,' ka- kor je baš ugodno. »Slov. narod« bi moral biti bolj dosleden, čc lioče nvc- ljaviti svoje opomine. Belo blago. V Jugoslaviji je zelo na siroko raz- P rod en a trgovina z dckleti. ki jih zvodnice spravljajo v javne hiše. Prav pred kratkim je polici.ia v Za- grebu aretirala 45 oseb, ki so se ba- vile s tern umazanini poslom. Izvab- ljalc so po večini dcklice od 12 do 18 let. Res, več .kot baikanske razmere. Zračna pošast. Sovjetska vlada namerava zgra- diti zrakoplov v katerega bo lahko Šlo tisoč ljudi. Ce bo služil le za pre- voz potnikov bo že, sicer pa... Dober žeiodec. Kakor pravijo ncmški listi se je usta- novil v Milanu pod častnim predsed- stvorn D'Annunzija poseben fašistov- ski odbor, ki ima nainen širiti miscl, da se osvoji severna Tirolska. in švi- carska pokrajina Tcssin. To je tudi želja po »mini«. V znanje. FiiKinčna intendanca, urad za vojno ods'kodnino, sprejerna stranke v voj- no-odskod'iinskih zadcvah samo en- krat ua teden in sicer ob srcdah od 9—12. Pokrajhiski odbor za podpiranje vojnih sirot. ki hodli- jo v šolo, razpisiije natečai za vec mest v zavetiščih in za podpore voi- nim si rot am. Podrobnosti sö izvejo pri mestnem anagrafičnem uradu (so- ba št. 37). Rok poteče 15. t. m. Mestne novice. Pridni Bombič. Snoparski listi prav lepo hvalijo goriškega mcstncga komisarja Bom- pica, ki je bil< preje mestni župan. Bombič (ne Bombig, saj je njegova mati, ki govori slovensko, doma na banjški planoti) baje zdaj prav pridno dela; predvčcranjem je itnel, tako poročajO', že sejo z načelmiki posa- mcznih ufadov. Kaj so pa uganili za blaginjo »svete« Gorice nismo zve- deli. Ljubljanski velesejem se bo vršii od 29. avgusta do 9. sep- tembrai. Izkaznica, ki daje pravico do vstO'pa na sejmišče, stane 50 dinar- jcv. Sejmska izkuznica daie twd'i pra- vico' do' znižane voznine na žclezni- cah: do nicje je voznina zai 30% ni- žia, od nrjje do Ljubljane pa 50% ni- žja. Konzulärni vizum' na potni list stane 20 dinarjev. V Oorici ima vele- scimske in železniške izkazuice g. Jo- žef Šček v Draščekovi hiši na Kornu. * Umetniška razstava. Goriški unietniški krožek pripravlja za te dni razstavo portretov našega domačega urnetnika Ivana Čargota. Razstava bo odprta od nedelje 9. t. m. do ncde- lje 15. t. m. v krožkovi dvorani v Nun- ski ulici št. 14, pritličjc. Ure za obisk so dncvno od 10—i in od 4—6 ure. Vstopninc ni. GOSPODARSTVO Razstave bikov in junčkpv. Z odlokom z dne 24. junija 1925 št. 11652 je potrdila furlanska pokrajin- ska uprava sledeči splošni spored z darili spojenih razstav bikov in junč- kov, ki se bodo vršile v prihodnji je- seni o priliki pregledovanja javnili spuščevalnic bikov. Čl. 1. Da se pospeši v planinskem govedorejskem okolišu ustanovitev javiiih spušcevalnic bikov, se prire- dijo o priliki splošnega pregkdovanja bikov namenj'Jiiili za javno spuščanje za posamezne občine ali za skupinc občin razstave bikov in junčkov pla- ninskih pasem v dnevili in krajih, ki se objavijo s posebnimi sporedi za vsak posamezen okoliš. Čl. 2. Tekmovanja obsegajo dve vrsti plemenjakov: junčki od 6. do 12. mesecev, bike od 18. mesecev naprcj. Cl. 3. Priglasitve sprejemaio za- družni živinozdravuiki najkasneje do 20. septembra. Cl. 4. Za presojanje in obdarovanje živali veljajo pravila, ki jih je potrdila furlanska živinorejska komisiia. Pri- znajo se darila v denarju, svctinje in diplome. Posamezna darila bodo zna- šala največ 400 lir. Svetinje in diplo- me^ so pridržane za najboljše živali. Cl. 5. Polovica darila se izplača ta- koj pri obdarovanju, druga polovica pa prve dni maja meseca 1926. Darila sc priznajo samo za vredne pleme- njake, ki so jih lastniki prignali v kra- je navedene v posameznih Siporedih. Čl. 6. Živali prcsoja komisiia, ki jo predvideva pravilnik zakona z dne 5. julija 1908 št. 392 in je njena raz- sodba ncpreklicna. Čl. 7. Bikorejci, ki želiio dobiti za ¦cnega ali več bikov do'voljenje za spuščanje, morajo predložiti živino- rejski komisiji pri furlanski pokrajin- ski upravi v Vidmu (Commissione Zootecnica Friulana pressn FAmmini- strazione Provinciale del FriulL Udi- ne) z 2 lirarna kolkovano prošnjo, v kateri morajo navcsti, dia želijo pre- gledovanje na domu ali pa, da so pripravljeni prignati svoje bike v zgo- raj navcdcnc kraje. V prvem slučaju morajo priložiti prošnji za vsakega bika po 30 lir, v drugem slučaju je pregledovanje brezplačno. Čl. 8. Biki, ki se priženejo na zbira- lišča, .so podvrženi obstoječim pred- pisom živinozdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za poškodova- nja, ki bi jih utegnili povzročiti njih bith Čl. 9. Živinorejcem, ki priženejo svoje bike že dan pred rszstavo iz bolj oddaljenih krajev, se izplača za vsakejja prignanega bika po 20 lir dnine. Kaj je novega na cleželi? Iz Šempetra. Društvo' »Prešeren« v Šempetru hoče pokazati javnosti svoje dclo. Pridite v soboto 15. avgusta vsi k nam. Drugič borno več povedali. Števerjan. Pred kratkim se je zgodila pri nas težka nesrcča. Sedeindesetletnega Jo- žefa Bratuža, ki je imel opraviti z divjim bikom, je ta v sivoji besnosti ^apadel in mu zdrobil oprsje. Ne- srečni starčck je živel še okrog 13 ur, nakar je previden s sv. zakramenti uinrl. Pogreb je bil za starčka-kolona nud vse časten. Vdelcžili so se ga v °bilnem številu farani, zilasti so pa ]K>kazali naši koloni kaiko sočustvuje- jo s težko prizadeto družino. Pokoj- niku večni mir, preostalim iskreno sožalje! Lokve. Pri nas sta obhajala 26. m. m. dva para: Ivan — Ana Cej in Jožef — Frančiška Kolenc zlato poroko — brez zlata. Obilo božjega blagoslova šo v bodoče. Opatjeselo. Učiteljstvo in mladina tuk. šolc se iskreno zahvaljujeta zn naklonjcnost, k.i jo je izkazalo ccnj. občinstvo našim priredlitvam dne 26. julija in 2. avgu- sta t. 1. Zahvaljujemo se g. F. Maru- šiču, ki je prepustil svoje prostorc, zadrugi, ki nam }o ix>sodila les za oder, g. organistu za spreilljevanje petja na harmoniju, doljanafc godbi, ki je oživljala naše pavze, in vsem vrlim Opatjeselcem, ki so n^s na ka- terikoli način podpirali: da^ so nain kaj posodili, darovali ali z delom po- magali. Zahvaljujemo se tudi za obil- no vdelcžbo1, kakor tudfi g. Jako Ma- rušiču, ki je naše male pevce in igral- ce razveselil s teim, da jih je po vese- lici slikal. Vitovlje. Pri M. Božji na Vitovliah bo na praznik vnebovzctja služba božja kot je bilo dosedaj v navadi; prva sv. maša bo ob 6 in pol, druga pa ob 10. uri. Tudi v nedeljo 16. avg. bo tukaj eifa sv. maša. Častilci Mariüni! M. Božja Vitolska Vas vabi gori na gri- ček da jo pridete počastit! Iz Šturij pri Ajdovščint. Ta lepa vipavska vas ie za sedaj bolj lepa od zunaj kot znotraj. Kuga, ki je grozila, da bo izpocUedda zidrave koren ine našega Ijudstva, tod še ved- no razsaja1, Mislim tukaj na že toli- kokrat in od marsikoga obsojeni — ples. V nedeljo se tudi ni mogla takozvana »rnladina« vzdržati, da ne bi zbijala po barjarjih in so zgodaj v jutro razhajala. V pondeljek zjutraj pa so se šturski gospod'arji in očetje jezili, da ne morejo te »mladine« skli- cati na delo. Koliko bolj pa mi je ugajalo, ko sem srečal društvenike in društvenice do- mačega prosvetnega drnštva, ki so se vračali v lopem redu in vsi veseli s planins'keiga izlcta. Še se dobijo po- šteni in za vzvišene cilje navdušeni mlad'i ljudje po vseh naših vaseh. Na te zidiajrno! ZeA pa, da &e ti ali oni starši tega ne razumejo, ampak še ovirajo d'elf) v resnici izobraževalncga clruštva. Upajrno, dti be to tudi v Vipavski. Orehek pri Cerknem. V petek dne 31. juüja je umrl po dolgi in mučni bolezni pri nas dalcč poznani Ivan Mavri. Pokojni je bil zek> skrben gospodar; bil je več let tudi član občinskega starešinstva in cestnega odbora. Zaniinal se ic zelo za napredek v občini in za blagor svojih sosedov." Naj mu bo lahka do- rn ača> zemlja! Iz Logaršč pri Podmelcu. Ob priliki ccrkvenega shoda, dne 9. avgiista t. I. ob 2. uri Dopoklne nrired1! tukajšnje prosvetno društvo »Naš dom« svojo prvo veselico. — Na spo- rcdu bode poleg par deklamacij tndi drama »Na Vi'sokein« in šaloigra ^Pred sodnikom«. — K obilni vde- ležbi vljudno vahi odbor. Vipolže. (Šolska prireditev.) Pne 2. avgusta je prirc-d'ila tukaj- šnja šolska mladiina veselico z obilnim sporedom, v katerem je bilo tudi par ital. točk. Prireditev se je kar najlep- §2 obnesla; zlasti deklaniacije so zelo vplivale na poslušalce. Cisti dobiček gre v prid ljudsikošolske knjižnice, ki je scdaj prccej šibka. Želcti bi bilo, da nas šolska mladi- na zopet razveseli s podobnim nasto- poim, ko že starcjša mladina spi »spa- nje pravičnega«. Gorenje Cerovo. V petek »dn-e1 27. t. m. se je poslovil od nas naš častiti gospod vikar Ivan- čič Matija. Služboval je Pri nas sko- raj 20 let. Tekom teh let je bilo tudi njemu usojeno prestati težke dneve. Ne borno popisovali kako so se neka- teri suroveži zaganjali nad njcga; leta 1915., ko je izbrnhnila vojna, so bill tudi zanj težki dinevi v begunstvu. To- d'a kljub temu se je vrnil leta 1919. iz hcgunstva na svoje mesto in oprav- ljal svojo slnžbo dlo scdaj. Že več- krat prej je tožil, da je zanj ta'sluz- ba pretežka, ker je opravlial gomje in dolnje Cerovo in so duhovnije pre- oej obširne ter narazon. Sedaj se je preselil v Oabrije na Vipavsko. S solza.mi v očeh se je poslovila od nje- ga šolska mladina in drugi ol)činarji. Mi mu želkno, da bi svoja stara leta preživcl v mini in veseliu tarn v lepl Vipavski dolini. * * * Pomemben je bil dan 29. t. m. za nas Cerovce. Vas je bila ta dlan okin- čana z mla.il in slavoloki. Praznično razpoloženie in veselo vrvenjc in po- kanjc s topiči je značilo veselo prica- kovanje. Ob treh in pol se je pripcljal k nam č. g. vikar A. Mulič iz- Sem- petra ob Nadiži v spremstvu g. d'eka- na iz Ločnika, g. župnika iz Moše in našega domačina bogoslovca. Spre- jem, katerega so napravili naš g. žu- pan in cerkveni ključarji in naši fantje je bil zelo prisrčen. Po sprejemu se je vršil blagnsloiv v cerkvi; po blagoslo- vu se je naš č. g. vikar lepo zahvalil za sprejem, knterega ni pričakoval. Mi .nru želimo, d!a bi ostal mnogo let med nami in mu kličemo: »O. blago- slovljcn, ki. priliajaš v imenu Go-spo- dovem!« Idrija. Imamo novega občinskega komi- sarja v osebi g. dirja. Madira/zi Fran- cesco. Na državni oesti Idrija - Sp. Idrija se dogodi skoro vsak teden kaka ne- zgoda, da kedo mimogrede pade v Idrijco. Zigosanja je vredno in skraj- ni čas bi že bil, da napravi cestna u- prava držaje kakor so bili pred vojno. Vojaška uprava jih je odstranila radi poljske železnice, dolžnost današnje uprave je, da jih zopet nadomesti. Na tej cesti je vendar največji promet z avtomobili, vožnjo živino in pešci. Upamo, da bo ta klic pomagal, diru- gače smo primorami, da se obrnemo na našega gosp. poslanca. Pred leti sc je pnpoznala gozdar- skim delavcem erariönili gozdlov, ne- kaka odškodnina za obrabo orodjn, ki je njih last. Gozid'no oskrbništvo še do dnnes ni nobenemu gozdnemu delav- cu izplačalo pripoznane odškodnine. Gospodje! Ali ni to Vaša dolžnost, da jim saimi izplačate ne da bi Vas mo- rali oponiinjati k temu?! Ako bi bilo pa kakemu delavcu troba kaj odteg- niti. tega gotovo nc bi po7.abili. Na- dalje moranio poročati zo-pet, da so dobili gozdni vpokojenci takozvane odlokc (dekrete), a denarja pa noče in noče biti. Ponavljamo: »Kaj nam pomaga dekret, če pa ni v lonec kaj dct!« Reveži stn-dajp. Place gozdnih delavcev so mizernc, kaj nnj počne pa še vbogi goz.d'arski vpokojenec. Do- kkir je dclal kot črna. živina si ni nwgel nič prištediti (pristradati) za stara leta in od čcsa naj sod'aj živi, ko je vpokojen, a ne dobi niti svoje po- kojnine. Ko je delavoe doslužil 40 let je šel v prejšnjih časih v penzijo z vescijem, a dand.anes vsiak trepcta pr:d tern dnevom, ko sc mu naznani, da mora v pokoj; kakor liitro je.prcj stopil v pokoj, je tudi še isti mesec prejel svojo zasluženo plačo in tudi že penzijo, a dancs trcba čakati leto in dan prcdno kaj idbbi. Mcd tern ča- so'm je najboljse zobe v steno vtakniti ali pa malho čcz raino in iti od hišc do liiše. Govorice se čujojo o nekcm zako- nu, ki ureja place gozdnih delavcev. Kaj poni'iga zakon, ako je tudii, čc se pa ne izvode? Želeti bi bilo. da se čimprej izvede! Rudniski vpokojenci so dobili pri rudniški bL'igajni za mescc iulij samo po par lir, na drug denar morajo ča- kati, da dobc knjižice, katere se na- kažejo v Trstu pri Delegazione del Tesoro'. Apcliraino na iTnetiovani li- ra d, da zadevo čiinprej reši in dostavi vbogim vpokojcncein izplačilne knji- žice, da bodo čimprej prcjcmali svoje redne doneske, kateri so že tako pičli, da ž njimi ne morejo shajati. Ubogi Ijudje so jokali ob tako majlniih zncskih. Kako1 prehraniti sebc in dru- žino? Strai) 4. »GORIŠKA STRA2A« Iz Vrhpolja. V nedeljo 2. t. m. popoldne je imel v noveni »Društvenem doinu« g. živi- nozdravnik dr. And.rej Poberaj z-s-lo podučno predavanje o nal.ezl.uvih bo- leznih pri liaših domačili živalih in sicer o razširjcni bolczni na spolovilih pri gove.ii živini, o rudečici pri praši- čih ter o pasji steklini'. G, predavatelj nam je v poiljud'ni besedi opisal1 zna- ke, svojstva in podedice teh bolezni t'er na.ni tudi razlozil kako se iih mo- remo varovati, odnosno zdraviti. H koncu nam je d'al š# praktična navo- o'ila za krinljenjc telet in koiii z oizi- rom na leto&njo sla'bo spravljeno kr- mo. Po predavanju nam jc g. doktor pokazal pri nekaterih kravah spolno bolezen, da jo lahko vsakdo pri svoji živini spozna in potrebno ukrene za zdravljenjc, G. predavateli natrrie bil še po tern več časa na razpola.^o za razna vprašanja glede živinore.ie. G. Poberaj je s svojim prediavanjem tuko otvoril našo »Ljndsko univerzo«. Iz srca se mu zalivaljujemo za zani- mivi in koristni pouk ter se mu se- veda tudi — priporočamo. da nam prMe v kratkem še kaj povedat. Štjak. V Bianici se ja pred kratkiim usta- novilo prosvetno dlrnštvo, ki je tako.l pristopilo k goriški »Prasvetni zvezi« kcr ve, da je tarn pravo prosvetno življenjc. Tudi v Stj'iku imamo dru- štvo »Višava«, ki jc ohronielo. kakor je ohromd ves liberalizem. To drnštvo še zmeraj škili proti Trstu menda za- to kcr smo morali znositi v Trst se precej težkih tisiočakov radi propale kim'tijske vrtnarske zadruge, cigar poloma so krivi marsikatcri gospodje, katere hoče društvo »Višava« povzdi- govati ravno s tern, da je še vedno včlanjeno pri njiliovi zvezi. Dntštvenik. V nßdeljo, dtne 26. julija je prircdila Mar. drnžba za mkvdcniče in dekleta in Mar. vrtec za dečke in deklice &vo- jo prvo veselico, katera je v vsakeni oziru prav dobro izpadla. Lop je bü pogled na živo sliko<. Pred kiporn Ma- tere božje so kleeaili dečki in deklice. Dve deklici pozdravita, ena italijan- ski, ena slovenski, vse navzoče v inre- nn Jcznsa in Mariie. Nato ie mala de- klica praiv lepo deklamovala: »V Ma- rijin vrtec«, nakar se je za odrom oglasil krasen dvo^lasni zbor: »Ma- rija skoz življenj^«. TudS nastopi deč- kov kot: cerkvenik, dimnikar, kmet, poinetač, berač, slepcc so bili dobri; posöhno pa je ugajal nastop dveh ve- selili krojačev, katerega sta dvoglas- nO' izvajala dva mladcniea iz Mar. dr. Deklice so v igri »BLseri in cekini« kar naravnost prescnetljivo signrno nastopile in častno resile svoje ne- lahkö nalo'ge. Dekleta v šaljivi igri: »Prisilicn stan zaničevan« so v po- novnem odoforavanju in ploskanju naivzočega obcinstva vsaj deloma do- bile plačilo za obilen trud. katerega iso imcle za tako izvajanje cele igre. Posebno pa je ugajalo petje, katero je ižvajail dvoglasni dekliški zbor, ki je zapel, razen petja rned igrami na odru: 1. Italijanska morska pesem; 2. Na planine; 3. Kmetsko dekle. Vsa cast dekl'etom iz Ravenj in Krtinovce, katera se niso bala ne poti ne trnda, da so kljub največjim delom na polju hodiJe po končanern delu skoro uro daleč točno k vajam. Dekletom iz Štjaka,, razen neikaj častnih izjem, ki so sodelovale pri veselici, kakor tudi dekktom1 iz Dolenj in drngod je uga- jalo bolj na plesiščn. Tarn so iskale svoio oLiko in Oiiniko. Da bi jim te ne manjkalo, sta poskrbela dva fanta, eden iz Štjaka in eden iz Dolenj, ki sta za ta dan nalašc pripravila kar celo bando obstoječo iz cue harmo- nike in enega bo'bna, več namreč ni- stai zrnogla; saj še za to bando sta moral a pobirati miloščino. Pros tor za ptosišče so pnskrbcli taki, ki bi dali tudi cerkev na razpolago, če bi mogli in smell. Cisti dlobiček od veselice, nekaj čez 200 lir je Mar. drnžba daro- vala cerkvi; iniloščino, ki so pobirali na plesišču, so deli pa v strgan aržet. Listnica Kmetsko - delavske zveze in polttičnega društva „Edinosti„ v Gorici. 1. /v. A,, Livck: Trctji sin nima pravice do samo triir^scčne službe. Cc bi bil drugi sin še pri vojakih, bi se dovolil trctjemu sinu odlos: voj. ,službe. 2. A. C. Dobravljc 32: Pošljite tajnišlvu natančnc piKlatke: a) kdaj ste vložili prosnjo za priznanje pokojninc; b) imc sina in kdaj je sin padel in pri katerem polku je služil; c,) ali ste predložili pokojninski komiiviji v Rimu sinov mrtvaški list ali pa kak druKl dokunient, ki dokazuje njeffovo smrt? 3. I{. P. Goče pri Vipavi: V Vaši /ndevi bo tajništvo posredovalo. 4. P. F. Kal 8: V Vašem slučaju smo se in- formirali pri tukajšnjem vojaškcm povelj- stvu. O tispehu Vas obvestimn pismeno. 5. /. 2. Črni vrh: 1% odkupnine ste bili dolžni plačati. Vložite potom županstvaf pro- snjo na registerski urad v Idriji, da Vam kazen odpnsti. Kor ste kupili konja za rabo v svojem kmetijstvu, ste morali plačati 1% ; čc bi pa, kupili konja za kupCijo oziroma za luksus, bi morali plačati 4% prometne tak- se. Ce ste plačali pristojbino pri registcr- skem uradu, si lahko priskrbite potrdilo še vedno pri uradu. 6. /. K. Bovcc: Tajništvo bo v 'Vaši zadevi posredovalo. 7. A. K. Bovcc: a) pošljite ta;jiiištvu izvle- ček premičiiiuskeffa konkordata, na kar bo- mo posredovali pri finančni intendanci v Trstu; b) glede pokojninc poSljite tajništvu vse dokumente. ki jih imate na razpolago; c) ^lede staJvbinskcga in hišnega konkordata bo pa trcba posrt'dovati pri vojnoodškodnin- ski komisiji v Tolminu. 8. As. K- Sirmec: Tajništvo je odlok pre- jelo. V Vaši zadevi smo posredovali, a od- Kovora šc nismo prcjeli. 9. F. 250 Grahavo: Za .rekurz je zadosto- val popolnoma 1 izvod; zato je zadeva v redu. 10. A. M. Stržišče: Tajništvo bo v Vaši zadevi posredovalo. 11. M. I. Hrasče pri Postojni: O prcdme- tu, ki se tudi Vas t'ce smo v našcin listu že enkrat pisali. V kratkem bo tajništvo v »0. Straži« rajzpravljalo o prcdmetu bolj obšir- no. Za danes Vam sporočatno, da' je posto- panje rcK. urada popolnoma zakonito. Zato Vam svetujemo, da placate zaihtevani zne- sek,. če ste prepričani. da je kupljeno zem- ljišče res toliko več vredno. 12. R. Črni vrh: Ker ste jutfoslovenska državljanka, n'matc v Italiji pravice do voj- ue odškodnine. Tudi ce bi optirala! za itali- jansko državljanstvo in če b' Vam bilo pri- znano italijansko državljanstvo, bi po danes veljaVnih odredbah ne d obi la vojne odškod- ninc. Ne delajte si brezpotrebnih stroškov, kcr Vam nihee nc more pomaRati, da bi do- liila vojno odžkodnino. 13. 7.p. Drcžnica: Posl. Besednjak je pre- jel od voj. oblastva sledcči odgovor: »Tu- kojSnje voj. oblastvo Vas zaRotavljal, da bo upoštevalo želje drežniške občine.« Tainištvo. Listnica uredništva. A. $., liovec 410.: Pošljitc sami pisatii oRlas, ke-r ne vemo kakSna je Vaša hiša. J. Š.. Kobarid 105.: Morali bi vlo/iti pro- snjo za predujin samo za rekvizicije, ki Vain jih je vojnoodškodninska komisija Črtala in ki ste iih na novo prijavili do 24. aprila 1925. Rok za vla^anje prošenj je prctekel veeraj. to je 6. av^usta. Vložite pä kljubtemn pro^njo za 70% predujm; moRočc je, da bo kljub zapadlcmu roku prošnja uffodno rcše- na. Fistna naših izseljencev. Krimml na Salcburškem v Avstriji. Fantje in možje pošiljamo najtoplejše po- zdrave starsem in ženani, bratom, sestram, fantom in deklctom in vsem čitateljem »Oor. Straže«. Nahajamo se tukaj na salcburSkili planinah; slabo vreme imamo, sneg nas je obiskal. — Cencič Andrej, Ur.šič Ivaln, Uršič Anton, Kramar Ipnac, Hrast Ienac, Kracina Ludovik, Ferlika Tomaž, Menič Ivan iz Ror- jane; Krašna Ivan,, Krašna Franc, Budanje pri Vipavi. Darovi. Zadnjič je bilo pomotoma objaVljeno, da je daroval g. Rutar Ludovik za SI. sirotišče pet lir; v rcsnici znaša pa njegov dar 15 L. 7.a »Slovensko sirotišče«: P. n. Krištot Tomšič, kurat na Trnovem 25 L. — Srcna livala! Valuta. Dne 6. avgusta si dobil za 100 franc, frankov 129 20 do 129 60 Lir za 100 belg. frankov 124.— do 126.- Li/ za 100 ävic. frankov 534. - do 538.- Lir za 100 češ.-slov. kron 81.50 do 82- Lir za 1 zlato marko 6.40 do G55 Lir za 100 dinarjev 49.45 do 49.75 Lir za 1 sterling 133 75 do 134.— Lir za 1 dolar 27-45 do 27.60 Lir Novci po 20 frankov 106.— do 110.— Lir 7.a 100 avst. kron 0.0390 do 0.0430 Lir Beneške obligacije. Dni' 6. avgusta: Srednji kurs L. 73.17, v Trstu 72.25; v Milanu 73.-, v Rimu 72 25 L 1ŠČEM pridnega in post enega mli- uarja, ki se razuinc na motor. Na- slov pove uprava »Goriška Straže«. BELGIJSKA LOVSKA'PUSKA-dvo- cevka nova, je na prodaj. Naslov po- ve n prav a »Qoriske Straie«. TRGOVSKI POMOČN1K me sane stroke, vešč slovenskega, nemskega in italijanskegai jezika, išče službc najraje pri kakem konsumnem drnš- tvu ali v kaki podružnici, gre tudi za skladiscnika, pripravljen je iti tudi v inozemstvo. Naslov pri upravi listau V JUQOSLAVIJ1 T1K ITALIJAN- SKE MEJE je sredi trga lepa enonad- stropna trgovska hiša radi izselitve takoj na prodaj. Trgovina z mešanim blagom zelo dobro vpeljana. Inven- tar nov, pri hiši lep cvetlični, zele- njadni in sadni vrt, 2 niivi, 1 gozdi- ček. Proda sc lahko tudi sama hiša t. j. brez zamljišča, inventaria in za- loge. — Slovenski agilni trgovci, ki bi se zavzeli za import ital. manu- faktnre in špecerije bi imeli nad vse krasno bodočnost! Plačilni pogoji ugodni! Naslov v upravi tega lista. V. ljubljanski vzorčni velesejem od 29. aviwslu do 8. scptcmbra 1925. Za nakup vstopnice, ki stane Din. 50 in dnje kupcu pravico do znizanega jugoslo- venskega konzularnega vizuma za Din. 20, kakor tudi 30 odstotni popust na italijanskili in 50 odstotni popust na juRoslovenskih že- lrznicah obrnite se do komisarja sejma za Italijo Jos. Čehovina v Trstu, Vude XX Set- ti'mbre 6.5 /. — NB. Za one obiskovalce, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uradnim potom jugoslovenski kon- zularni vizum. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnieo, Din. 20 za konzularni vizum in Lir 5 za poštne in režijske stroške. Dr. JUŠT BAČAR zdravnik v Gorici je odpotoval in ne ordinira do preklica. ZciiofciuiisHi amiiulfltDrij Brezigar Rudolf Via Mameli 5/1. Gorica ordinira: od 9-12. in od 14-17. Delo zajamčeno. Za manj premožne po znižanih cenah. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Verde« 20. avg. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 2. 9. 1925. »Tomaso di Savoia« 18. avg. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 31. avgusta 1925. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle St. 4. Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Qn. 9. DE FIORi II GORICI, CORSQ VITT. EM. HI. St. 1» SFRE3EA39 DO 9-1Z ill Z-1 ZOBO2DRAYNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustne in zobne bolezni, ordinira v gorici na Travniku 5/11. od 9. do 12. in od 3, dO 5. Šifiie Joriško Straže4! Dr. Rosato Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji iQnji. ¦ • Delak in Gomišček zaloga pohištva z lastno delavnico Solkan pri Gorici se priporočata za dobavo pohištva po najnižjih ce- nah. I z d e 1 e k zajamčen. „Mundlosu šivalni stroji „Göricke" duokolBsa, motorini „Finn" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 fflBhonicna delaunica, Piazza Cavoiir Stev. S.