*5. L « 1963 IT r 'ir » w v '• ' II f > 1 ) ' ' ; A / ‘ ( V H i: i , . Ji \ u/|if ! 'W' /• I \7 !| • Ij \ ./j! ]Vi '' ij !U:T( H <\ ■' • v 11__.i« ; - ZADNJO SOBOTO STAAJGA LETA SiuC TUDI \ PODJETJU NA KRAJU " ŠIHTA" VESELO PRAZNOVALI e VESELILI SiviO S DOSEŽENIH USPEHOV V UPANJU, DA V PRIHODNJEM LETU VSAJ NE BI BIL? SLABŠI, i'A ALI ONI PA JE SLOVES^ POVABIL SVOJE PODREJENE ALI SODELAVCE NA KOZARČEK ZA ZAKLJUČEK USPEŠNEGA DELAo STISKANJU ROK IN NAZDRAVLJANJU NI BILO NE KONCA NE KRAJA* ŠTIRI DNI S 10 PRAZNOVALI IN MED TEM SREČNO PREŽIVELI SILVESTER,, ZA MNOGE NAS SO TI TRAJALI LE TRI DNI, KER SMO 31 DECEMBER IN 1, JAI\IUAR SPOJILI V EN SAM DOLG - PRIJETEN DAN0 • ZAKAJ VSE TO ? n - , .VSE TEGOBE? NAPORE IN NEPRIJETNOSTI SMO POKOPALI0 VESELILI PA SMO SE TEGA KAR,NAM JE PRINESLO STARC LETO DCBREGAo NE SAMO NAM.: PO CELEM SVETU'VELJA NENAPISANO PRAVILO s OBRAČUN Z DOBRIM. IN SLAEIM:’ V* : ' ' V PRVIH URAH NOVEGA LETA ftAPRAVIMO OBIČAJNO ŽE NOV NAČRT ZA NASLEDNJE LETO., KI PA JE VES ROŽNAT - LEP IN SPREJEMLJIV- rtB)LIH) GA POTEM KDO IZPOLNI - ZA-VISI OD NJEGOVE'VOLJEN SPOSOBNOSTI III RECIMO TUDI' ~ ‘ SREČE^ - iftl , j . •• • ! : •• . TAKO’ SI JE TUDI ” El-AN : ’’ NAPRAVIL- SVOJ NICKI ‘ ZA’ LETO L963 » PCI JE ZELO PERSPEKTIVEN IN SMELč SAVISI OD NAS} NAŠE SKUPNE VOLJEi NAŠIH SPOSOBNOSTI, PRIPRAVLJENOSTI 1E& VLMANJA SKUPNIH 'N.\?5ROVs KOLIKO BO TUDI REALIZIRANo %Z VSEM TEM JE POVEZAN'OBSTOJ IN RAZVOJ PODJETJA IN NE NAZADNJE NAŠ STA-BDARDj NIHČE NAM 1* BO NIČESAR POL.i^Ec TO BCMO IMELI, KAR Sl BOMO SAMI USTVARILI t, V POTU OBRAZA SI BOMO REZALI SVOJ KOS, SKUHA, BOLJŠEGA ALI SLABŠEGA, .KAKOR BOMO PAČ ZNALI,* ~ ''' OB KONCU ŽELJA ZA LETO 1963 ŠE JX) 3 MLADI SMO ŠE j ZDRAVI IN ZADOVOLJNIo ZAJAMČENI. SO NAM VSI POGOJI ZA NA- DALJNI NAPREDEK, BODISI V PODJETJU ALI ZASEBNCi, ZAVIHAJMO ROKOVE IN SPO-PRIMIMO SE Z NAŠIMI NALOGAMI ZE TAKOJ v ZAČETKU LETA,- DA NAM ZA KONEC NE BO OSTALO PREVEČ « - Naš CILJ NAJ BO ; IZDELATI 80,,000 PAROV SMUČI IN VSE OSTALO ŠPORTNO ORODJE ZA DOMAČE POTREBE IN IZVCZ0 ČE USPEMO TO, POTEM NAM NE BO POTREBNO ŽELETI POSEBEJ OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA, KAJTI VSAK BO OD TEGA DOBIL SVOJ ' DELEŽ, KI MU BC V ZASEBNEM ŽIVLJENJU TUDI OSNOVA ZA IZPOPOLNITEV LASTNIH NAČRTOVo y .. ■ /:r'\ . . I i'f.~' Ur e cinik, • ‘te VU: ^ '' ■r n ■ • . i v* :v-i • t** . 'i ^ ‘ j "C, >* • i \ > v Vižmarjih v svrho kooperacije. S tem se je doma število obrtnih arti klov amanjšalo, serijskih pa pover čalo, ' ' Prav tako so se to leto vpeljali v proizvodnjo artikli za vodni šport kot vodne smuči in športni čolni, 1 V večjih serijah se je pričelo z izdelavo Dur-al palic in predvsem smuči. Izboljšanje kvalitete jim je utrlo pot v izvoz, Količina 42.ooo parov izdelanih je že kar presenetljiva. << Proizvodnja po dejanski lastni ceni je v letu 196o v primerjavi z letom ' 1959 znašala j '1 ■ ■ 1959 struk, v 000 196o struk,., v 000 j i skupaj po lastni ceni 434,78o,- loo,o 592,47o,- loo,o prepačunano na prodajno vrednost 472,617.- 730.518,- Indeks 1960 : 1959 zaposlenih število proizvodnja na 1 zaposl, indeks 196o : 1959 loo 366 l,291.3oo loo 154,6 422 1,731.000 134,1 Vrednost proizvodnje .... 472 milj, naprem 1958 ................. 418 " Indeks ............... 113% , Zaposlenih v letu 1959 je bilo povprečno 366 delavcev ! napram prejšnjemu letu 4o2 delave Indeks zapqslenih .......... 91 % Ali po domače povedano, z 91 $ de- ! lavcev je bilo ustvarjeno 113 % proizvodnje v odnosu na prejšnje ! leto, . • • * V tem letu je "Elan" prvič pristo- ; pil v stik s podjetjem "Športoprema" 1 9 6o >i Y / i f i -r ff a Valjavec Franc 1c12.19628 ; Generalna skupščina OZM je izvolila • buriaaskegp; diplomata U Tanta za generalnega sekretarja Združenih narodov, i Kitajske čete so se pričele Umikati na 'položaj« 20 km za črto stvarne kontro-i le, ki obstoja od 7» novembra 1959, l !2,12,1962* 1 V Eimu se je začel 10 kongres Komunistične partije Italije, Predsednik republiko Josip Broz Tito 3e s spprogo in spremstvom odpotoval 'v Sovjetsko zvezo na oddih- ;4,12,1962 : Predsednik Tito je prispel v Moskvo. 1 kier so ga pozdravili predsednik mini-sterskega sveta Hruščov in drugih ! ^ol2el%2, Sodpredse lnik Zveznega izvršenega sveta Edvard Kardelj je odpotoval na obisk ; v Indonezijo, Indijo in Irak, | 12-1962c : Podpredsednik' ZIS Edvard Kardelj je ra i Poti v Indonezijo prispel v Colcmbo, , Slavno ir.ostc Ceylona- 7 Pragi pa se je ! končal XII Kongres Komunistične pr.rtije '-SiiR0 v britanskem protektoratu Brunei na severnem Bornou je izbruhnila oboro- sona vštaja^za neodvisnost, 942 c 1962, h- Tanganjika je po enem letu neodvisnosti P° stala republika,, ^12,1962, Colombu na Ceylonu se je začela kon.fe-re.nca, šestih ne angažiranih dežel, ki Razpravljajo o kitajsko-indiiškem obojnem sporuc Predsednik Tito se je po Svojem potovanju po Sovjetski zvezi vr-iz Volgograda v Moskvo* j1-1 >12,1962, Uslužbenec našega predstavništva v Bad ^°desbergu v Zapadni Nemčiji Momčilo . °Povič je podlegel rarum, ki jih je °^il ob us iraškenapadu na naše predstavništvo, 12.12.1962, ; Predsednik Tito je prisostvoval na seji Vrhovnega sovjeta v Moskvi. j 13,12,19620 Predsednik Tito je govoril na skupni j seji obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR« Tov,Kardelj je s spprogo in člani delegacije prispel na otok Bali.i ■5,12,1962, - ! J Ckrog 150,000 Beograjčanov je na pogrej bni svečanosti narodnega heroja Mom- 1 čila Popoviča počastilo njegov spomin#; i 16,12?1962, Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj je j odpotoval iz Džakarte na Eeverno Sumatro 3 I 17.12 1962» Britanski premier Macmillan je odpoto-; val na Bahamske otoke, kjer se bo se- ! stal s predsednikom ZDA Kennedyjem. 13.12.1962, | P0dpredsednik ZIS Edvard Kardelj je prir,pel iz Severne Sumatre v New D^lhi na devetdnevni obisk v Indiji. I 2o-12, 1962, •! v» I Studenjte Elizabethvila, glavnega mesta Katange, so napadli poslopje ameriškega konzulata* 1 I 21.12.1962, I Predsednik Tito se je vrnil iz Sovje- j tske zveze. Kongoški parlament je sk- I lenil, da izpusti na svobodo bivšega podpredsednika Antonia Gizenga. i 22.12,1962. Podpredsednik ZIS tov, je v Bombeyu. Edvard Kardelj 24.12.1962, V Tunisu so odkrili zaroto proti šefu J države Borgibi. Policija je aretirala j loo oseb, 1 I 25.12.1962, V sporočilu tunizijske vlade je reče- j i =0 jn '• ’• I J !• no, da je zarota? ki so jo skovali od zunaj in v katero so bili zapleteni j tudi neka teri predstavniki oboroženih 'tunizijskih sil? zatrtac J 26.12,, 1962, Predsednik vlade Ul Kitajske in Mongolske ljudske republike ČTJ En Laj in •Cedenbal sia v Codu podpisala obmejni j sporazum * o določeni meji;, 27,12,1962, Tov, Kardelj je po 9 dnevnem obisku v Indiji prispel v Bagdad, na uradni obisk v Irak, 29o 12.1962o Cete OZN v Kongu so zasedle Elizabeth villec Moiz Combe je pobegnil v sosednjo Rodezijo« ■ _^ \/j K j 11.j u i i j! ! X i j\/ 7p LJ !■ \ w \/ ,cU iOCi | Predlogi sJ.romojEŽa i-» dopolnitev dosedanjega Pravilnika« Ko smo nekako pred dvomi. in pol leti i začeli razpravljati o Pravilniku c ra-.z^eljevanju osebnih dohodkov sno imeli 1 prvenstveno iaffiett, :da; z novim načinom deli+ve e sobnih.,dohodkov prekin iroT % dosedanjim tarifnim pravilnikom, ter z novim načinom deln dvignemo interes posameznika. za večjo produktivno sr, in s i tem tudi motnost 1 olj šili aaSlžžkov ra- ! pbsienim-delavcoTu ' ’• . , ; ' •••.■■ . • ; i j Ce pogledamo na'Ja j dve leti, od kar. je j v uporabi Tiovi Bravilnik o d.-litvi cse-l bnih dohodkov Iihko jasno ugotavljeiso,'‘j da je ta Pravilnik rodil zažolione v- I ■ speha e Močno ce je dvignila produktiv— ' nost, s t^ir, ;pa so se v pbvpre-Sju tudi dvignili osebni- dohodki posameznih sl>-: poslenihc • r- ' V letu 1909'i- to je v čr.;u_, ko je bil še v veljavi ':.rifni pravilnik, go bil: - povprečno dohodki na aapošlenega cca 17o2oo?- din? dočim go so po sprejetju Pravilnika o delitvi’Osebnih dohodkov osebni dohodki dvignili in to v letu 1.960 na 2ovo1j',v din, v. letu 1961 na ; povprečno 2’4v378>-. ,;ddn. letu 1962 pa j računamo j, da bedo osebni dohodki povpre^-čno na zaposlenega znašali 27r4oo,-„ Že cb sprejetju Pravilnika pa smo preH dvid.jvali, da se bo tekom leta vendar : pokazila potreba, da se v Pravilniku | izvršijo gotove spremembe, kar je tudi( posebej dolcčenoc Če danes namreč ana-; liziramo. razvoj k nr-era podjetju, to J je za zadnjih dveh let, vidimo, ,da smo; z dograditvijo nove proizvodne hale- ; smučarije, prestavitev telovadnega o- | rodja v lastni prostore, z uvedbo no- ^ vili strojev in predvsem novih stiskal-, ni c p;a snvči, osvojitvijo proizvodnje metalnih smuči, naredili v teh pičlih (Veh letih velik korak naprej0 I Pri tem uspehu pa lahko ugotavljamo, , da.so nas vsako leto izredno visoke ! proizvodne naloge prisiljevale, da cmo pri razdeljevanju osebnih dohod- I kov, predvsem pa pri postavljanju : ''-n česxo ravnali kompromisno in smo i bakozvane začasne in poskusne norme j v mnogih slučajih vlekli pred seboj nad predvideno dobo trajanja? P0datki in analize zadnjih dveh let j njimreč-dokazuje jo» da smo povprečno presegli postavljene norme v letu 196o! za 34 /3j v letu 1961 za 44 % in v de- j vetih mesecih leta 1962 pa celo za tako- da predvidevamo da bo izračun A za to loto pokazal povprečno presegan' je za cca 62 C I Vsekakor ti podatki jasno kažejo, da , smo z novogradnjami in uvedbo mehanizacije, uvedbo boljšega tehnološkega postopka proizvodnje, dosegli visoko proizvodnost in večje gospodarske uspehe, da pa so norme praktično ostaj le kljub temu pri starem, to je nespremenjene. Nadaljne analize in mesečna primerjava razdelitve osebnih dohodkov pa nam pokazujejo, da'so na sličnih delovnih mestih iste kategorije zelo velike razlike osebnih dohodkov, ki izvirajoj v glavnem iz nereealno postavljenih ... norm, , i j • • , ■ ‘ : ' ' Iz tega pa izvira, da nepravilno in prelahko normirana delavna mesta po- „ st®vljajd dotičnega delavca v privi-ligiran položaj napram ostalim delavcem iste kategorije in je zaradi tega| naša glavna naloga* da te stvari popravimo, Popraviti pa je to tako, da : bo za vsakega na enakem alu sličnem delavnem mestu enak start in le pri enakem startu* bo za boljše delo in za večje narejeno delo tudi boljše in 'večje plačilo, \ , To nevsklajeno stanje norm pa se še bolj pokaže kot nevzdržno, če upoštevamo še vsa naša dodatna merila, ki jih imamo pri našem nagrajevanju. Svet kolektiva je o tej stvari žc razpravljal pred par meseci , .*o je postavljal in potrdil celotno reorganizacijo podjetja« ’t > ' i Na tem zasedanju je sprejel sklep, da se pristopi k reorganizaciji delitve ; osebnih dohodkov, odnosno da se po— i pravi in dopolni Pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, P0pravek Pravilnika je tik pred nami in bo tekom meseca januarja celoten Pravilnik z vsemi popravki sprejet, ■: i ■, ; . ; I ^ Načela, ki jih je imel dosedanji Pra^ vilnik o delitvi osebnih dohodkov so j ostala v celoti nedotaknjena, spremem i be so le v tem, da smo si postavili reealne osnove za pravičnejšo razdelitev osebnih dohodkov v okviru celotnega kolektiva. Nastane torej vprašanje kaj se bo spre-* j menilo ?! > Že preje smo omenili često zelo visoko preseganje norm in pa neenakost in pa , napravično delitev med posamezniki delovnimi mesti in zaposlenimi iste kate- ; gorije. Zaradi t^ga je predlog in sklep sveta kolektiva, da se delovne nerme revidirajo s tem, da se na podlagi izkus- j tev in tehničnih norm postavijo iste na reealno bazo in s tem zagotovi pravilen odnos med delovnimi mesti, na ka4 j terih te reealne norme že obstojajo, t V v * Ker je tu potrebna vsekakor precejšnja j previdnost, da se s temi normami nebi stvari otežkočale* te norme niso postavljene kot maksimalno možne, temveč so ! izračunane na normalno možno dosegljive norme / loo $ / za povprečnega delavca in so še iste olajšane za cca 15 do 2o tako, da bo možno pri po-vrr9*neip, dobro discipliniranem delavcu še vedno primerno preseganje. Omenil sem že, da so se norme povprečno presegale v letu 1962 za 6o imamo pa seveda tudi dela, kjer £0 se norme le normalno dosegale, na drugi strani pa mesta, kjer so se norme presegale tudi preko loo Tu bo prišlo do temeljitih popravkov delovnih norm, katere pa bodo le vskla-jene z sličnimi deli iste kategorije, Da pa ne bi mislili, da je' sedaj z uravnovešenjem norm in vsklajevanjem norm prišlo do popolnoma novega načina ugotavljanja norm, ki naj bi se po možnosti v vsakem času spreminjale, pa povdarjamo pri tem, da so dosedtanje norme bile nedotakljive dve leti. Prav tako je sedaj svet 'kolektiva spreje jel sklep, da na novo usklajene in revidirane norme ostanejo tudi v bodoče nedotaknjene, in bo tako v Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov še Z vsklajevanjem norm bo prišlo do goto- nadalje ostal člen 15, o ki se bo vih popravkov, v glavnem z zaostritvi- nekoliko razširjeno glasil takole: jo norm, iadi previsokega povprečnega : preseganja? Da pa pri'tem ne bi bili " Norme, ki so določene za že usta- prizadeti naši povprečni osebni dohod-i Ijeno serijsko (standardni proizvo- ki, pa je predlog, da naj ostanejo v di) proizvodnjo v okviru rednega globali za prihdonje leto vsaj v isti j proizvodnega programa so stalne« višini, pač pa bomo pri kategorijah: 1 i -del, odnosno delovnih mest iz katerih Le pri bistvenih spremembah delovnega -izhajajo ui*n® postavke dvignili točko : postopka in povečanja količin jirc- za posamezne kategorije«, izvodov, uvedba novih materialov, v • ' v . t • ■ Iz točk za posamezne ■ .kategorije pa orodja xn strojev v ze ustaljeni pro- . - „ ’ • , , • • ■ , •. ' . . izračunamo vrednost urna postavke, iz.vo.dnji, se mera norme spremeniti. ■ i . . . . za katero je predlog, da je ena toc- skladno z izpopolnitvijo postopka in , ,. . V- • 1' u i- 3 , ka enaka enemu dinarju0 z vplivi teh sprememb na delo.vni po— J stopeke ! Naš predlog je zaradi tega, da z 1 vsklajevanjem nerm dohociKe izravnamo Za nove proizvode-, ki se pbskusno na ta način, da bomo kategorije in iz -proizvajajo in za nestandardne pro- njih izhajajoče urne postavke v povpre- izvode ,še določi začasna norma, ki čju dvignili za 15 %0 ■ se v skladu z izkustvi, spremembo ! - materialov, orodij strojev in delo- Predlog bodočih urnih postavk, ki 1 'TOih postopkov izpopolnjuje« izhajajo iz kategorizacije pa je sle- : dec .j ■ . »(.i - ' - ! Začasna norma se dahko uporablja pri . : j , * ! istem proizvodu skupno do ‘6 mesecev," j . - j,- ' ' • " ' ' ' . _ ... I : ; , Kategorija* ■’ • Stara Precllog ’ Dvig % razpon med . \ ; kategorijami . . , , ; v din . »NK * u ■ : 55*". ‘ 69p“ , i i?6 % ■ - PK n« 1 6 ’ 73;- 22 4 KV IIIo 66,- of' 78,- 18 5 IVc J3,- 84;- 15 6 .' K \ 8V 91,- 13, •7 i CO 00; 99,- . 13 8 VK vlir. ■ .. 98,-r lo8,- ^' lo p . 9 vili« .. .• . . o; lo6.?- • ■ 118,- 11 lo IX. U6,- , 129,- --11 , 11 r Xo 125,- 141,- 13, 12 XIo ...... i 129.,'t- ' ■ ■< 155,-_.. , 12 1 L.>.; 14 1 vs 'XII, 155,- 173,- 12 . 18 XIII „ 173,- 193,- 12 • 2o ■* XIV, 193.™ 215,- ,. 12 ■i. 22 • XV, 211,- 239,- lil 13 : • r,v 24 ; • xvi,/ 231,- 265,- 14- X2G-' XVII, 255,-. 293,- ; | 15 i-:..,.■ 'r ' 28 ; Kakor iz gornjega vidimo nismo vsem kategorijam linearni dvignili za 15 %, -temveč le v povprečju, /nižje kategorije, to je III. ali kategorija za nekvalificirane, pblkvalificirane ali nižje, kategorije kavlificirahih delavcev IIIt> kat«/, in smo torej osnovne podatke zvišali precej višje kakor za 15 _ • • • ' ‘ : - 6 ;.'V" ■ V ’ - ; ., *£* ■■ za I0 kategorijo od starih 55 ;-za Ilc " cd starih 60, ~ za IIIa " od starih 66, ~ na 69,- din na 73,- din na 78,- din ali 26 % ali 22 ^ ali 18 % Ostale kategorije pa so se v povprečju dvignile za lo do 15 Na podlagi teh popravkov smatramo, | da bomo osebne dohodke pravičnejše ! razdelili med člane celotnega kole- ! ktiva in bomo nereealno postavljene i norme vskladili z že do sedaj reeal—i nimi normami in s tem dali možnost celo boljših zaslužkov0 Gre se namreč za to, da naše osebne ; dohodke pravilno odnosno čim pra- i vilnejše razdelimo med seboj v okvi ! ru celotnih sredstev-* Kar sc tiče same kategorizacije de- 1 lovnih iriset in del bi pripognil še to, da se bo kategorizacija t ce;lo- ! ti še e nitrat preverila in da bomo v načelu izbegavali uporabljene plus ali minus, fo , ki naj bo v bodoče le še izjema ne pa pravilo,;, Vsa ona delovna mesta, odnosno delavci, ki iriiajo plus ali minus % bodo ponovno po upravnem odboru prekategorizirani upoštevajoč gornje načelo o / i Treba je kratko odgovoriti kako bo izgladal naš' 'novi zaslužek ! Za primerjavo bom vzel II0 in Yr kategorijo in jo primerjal z starini postavkami iu novici postavkami ? i II9 kategorija staro 60,- na uro l2.48or- 5.74l'- 180221,- preseganje norm 46 % novo 73,- 15.184,- 3.o37,- 18.221,-2o io V. kategorija staro v 81,- din na uro 16.848,- 5.866,- preseganje morm 35 /o. novo 91,- 18.928,- 3.786,- 2o io Iz gornje primerjave vidimo, da bodo j delavci v II, kategoriji pri novih osebnih urnih postavkah pri 2o $ preše ganju norme dobili iste dohodke, ka^- kor do sedaj pri povprečno 48 $ preseganju norme. V- kategorija pa bo pri do Sedaj povprečnem 2o °/o preseganju dosegla istd osebne dohodke kakor pri prejšnjem povprečno 37 % preseganju norme. Ne bom tu še govoril o vplivih, ki jih bodo na zvišane urne postavke imela , dodatna merila, kakor je ti presegan-; je proizvodnih in prodajnih planov; j vendar je tu z ozirom na višje urne 1 postavke nagrajevanje relativno dosti boljše. Kakor vam je znano smo imeli poleg a/ urnih postavk še b/ poseben kriterij za formiranje urn|h postavk; to so posebna merila,za nagrajevanje, za katere veste, da j jih imamo več vrst. ; V glavnem pa so sledeča: a/ merila za doseganje proizvodnega ih prodajnega plana, b/ merilo za prihranek na materialu, c/ merilo za znižanje režijskih stroškov d/ merilo kvalitete proizvodnje itd. ! ■ vi i " Smatramo, da bi tam merila morala j Vidic Anton - kolar' v načelu ostati, oziroma, da riaj j predstavljajo še nadalje glavni sti- VSEM ŽELIMO MNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA mulans in nagrado za preseganje plaj nsko postavljenih mesečnih nalog, * PRI DELU ! Naša naloga ge le, da bomo skušali j V mGSecu decembru 50 zapustili podjetje: v okviru možnosti odpraviti reduk- i ' .. .... : ci-jski* faktor, ter kolektivu,pro— ; Kolibaš Manja — samovoljna zapustitev del0 izvOdnim enotam, postavljati čim b | '■> !'"■ . i bolj točen operativni plan, po katei Avsenik Ivan ■“ P° sam*m zakonu, zaradi! rem naj bi se še nadalje razvijalo ! invalid.upokojitve , .., tekmovanje za čim boljšo produktiv j Koles Jožica “ ?b s?0™5™ na lastno i nost in s tem tudi ustvarjala mo-r j željo delavke žnost booljših zaslužkov. ■ Božič Mihaela — , po sporazumu na lastno! Ta merila so še predmet diskusije ih bodo dokončno sprejeta me;seca ja nuarja, ko bomo sprejemali celoten Pravilnika -Vsekakor pa smatramo, da ta merila morajo biti postavljena tako, da bo vredno' tdkmovati za čim večje proizvodne uspehe* željo delavke POROČILA STA SE j I Lipičnik Marjeta - poročena Ovsenik Vogrinc Janez i OBEMA IN NJIHOVIMA ZAKONCEMA ŽELIMO i NA NOVI ŽIVLJENSKI POTI MNOGO SREČE : IN ZADOVOLJSTVA ! Kot,že rečeno so vsklajene in uravnovešene norme pričele veljati od i 1. januarja 1963, veljale bodo tudi kategorije, dočim bo.tekstualni deli ZadnJega dne v mesecu je bilo zapo- Pravilnika in dodatna merila spreje-f s3-en.i^ 5 J ta tekom meseca januarja« »•“ i i ! V rednem delovnem razmerju: moški ... 246, žensk...211 skupaj 457 NO V O S Tl P V V f/ f / F •// vkadrovski '■‘službi:. V mesecu decembru so se na novo zaposlili sledeči delavci : POgačnik Jone e - mizar fapler Matilda - mezdna obračunovalk^. Frelih Vinko - mizar ! ...... ; .... ; ' . I Legat Elizabeta - obratni knj igovodj tju Šmit Janez - mizar ; V začasnem delovnem razmerju: ! moških 2 žensk 2 skupaj 4 I Vajenci : 3 moški i* I I ‘ ROJSTVA : i “1 I ' * Perkovič VERA - je rodila dečka. 1 | ČESTITAMO ! I I ! I M j Ugodni-rezultati izvoaa v lanskem letuj ; ne bi smeli spravljati naš kolektiv i v preveliko samozadovoljstvo. Letos I smo na tem področju za naše podjetje I nedvomo dosegli pomembne rezultate, i saj smo izvozili za cca 554,739.55 $, odnosno za 6o4,153.339,- din® : i I Prepričani smo, da je naš kolektiv že ■ dokončno dojel, da brez izvoza naše Podjetje nima prave perspektive razvo-: Ja. Če pa smo letos izvozni plan dose-1 I gli za 3o $>, pa je to samo vzpodbuda ; I in kažipot za leto 1963. I V zadnjih dne lanskega leta so vse j gospodarske organizacije, pri tem mi- j I slim tudi naše podjetje, v okviru svo—j jih gospodarskih zbornic iznašale pro-j blematiko izvoza in proizvodnje za le ' I to 1963. 'T: ' • . ■ r • ■■ r - * • I R zumljivo' je, da je bila naša prva skrb kako bomfl za prihodnje preskrblje 111 z reprodukcijskimi materiali, da bi bilo nepotrebnih zakasnitev ta- I ko v proizvodnji kakor tudi v samem lzvozu, Znano je namreč, da so bile letos ysaj v prvem polletju precejšnje težave in to vsled prepovedi uvo- ! z& nekaterih surovin« I sedaj so se prav radi ugodnješega j lzvoza V lanskem letu razmere glede de-i viz spremenule in se torej ni bati, da1 ^ ostali brež materiala,. Vprašanje Je le prehodne obdobje iz lanskega v letošnje ker so dobavni roki za nas še ! Predlogi, I meseca novembra, to je po prihodu j lz mednarodnega sejma v Kolnu smo stopili v stik z Jugobanko glede dode- ; iitve devizni^ sredstev, za nabavo re- l Redukcijskega materiala za celotno ^ i leto 1963. i i nes imamo že podpisano za celotno dobavo kreditne pogodbe in smatramo, da bodo tekom leta materiali iz uvoza j zasigurani, i I V i Ze na prvih posvetovanjih, ki so bili j v pripravah za izvoz za leto 1963 so ! 1 gospodarske organizacije močno nagla- i šale potrebo po odpravi raznih administrativnih ovir, ki zavirajo še večjo \' možnost ustvaritve izvoza, I Ne gre pri tem samo za eventuelne glo- j bje spremembe zunanje trgovinskega re- j žima, ki jih najbrže res ni mogoče spremeniti čez noč, katere pa bodo v | perspektivi najbrže treba popraviti, i Gre se predvsem za to, da bi bilo že : v prihodnjem letu uvedeno oziroma vzpodbudno obravnavani predlogi, kot trd- ! nejša povezava izvoza z uvozom, pred- i nost pri nabavi uvoza reprodukcijskih materialov za tiste, ki tudi sami iz- i važajo, nadalj.e možnost, da bi z delom , ustvarjenih deviz gospodarske organizacij cije tudi samostojno razpolagale in pa j : za naš slučaj odpraviti diskriminacijske ukrepe do finalne proizvodnje na-pram ostali lesni proizvodnji, I ] Končno pa so gospodarske organizacije | naglaševale potrebo po odpravi raznih administracijskih ovir- neposredno v uvozno-izvoznem in carisnkem postopku, ; ki ne samo da niso vzpodbudne, temveč f so celo škodljive za naše celotno gospodarstvo, I I ing.Jože Osterman ! i I Skladi podjetja so tisti del■ rredstcv, k"1- jih je podjetje doseglo oz.ustvarilo v tein i,v-ojega poslovanja- Skladi, so premoženje pcdjteja in predstavljajo tako finančne moč podjetja, Podjet je; ki ima solidno osnovo v skladih; težje pretresejo -kakšno trenutne gospodarsko tepave ker nstopajo■skladi tudi kot rezerva,, fcodjctja s solidnimi skladi in podjetje z .'..inimalnirai skladi ali ci?t6 liro z skladov, si lahko prsd3taVl^6Ja$ dva človeka od katerih je eden ;:;drav,, dobro nahranjen«, drugi pa slaboten, podhranjen, ki ga vsaka sapica vrže iz tira,., Že v prejšnji številki našega lista je bilo govora . delitvi čistega do-dedka na sl. .ade in o sob..e dehodke-Co razumemo *viogo l dudov, potem j razumljivo, da j ; bilo skrajno nespametno razdelili Čisti dohodek samo na osebne dohodke, nio.aii; zelo maio: ■ pa na skla.:, Tc ui trenutno oicer' vsem-prijal., Lor bi r.ojjoče še lahko razdelili ci.6 ali. d.c '.'plači" j.z dobička'"- vtndor pa bsi s ten rjaredi-1- sj.abo usk'; c. To bi pomenilo kakor človek, ki i.na domr e-.,- it o dobi P-ačo, l.ivi na '■ ve.- iiti no^i11 , no mi— Sj^ Pa tem na druge nujno potrebe in na bodo^nosto Seveda pa je tudi ne— pravi-.no uporabljanje skladov rovi»o tako no šparu: .no k;,t nepravilna delitev čistega dchod.ia /-ato ye mora že tiikoj pri ra zdeli*'/:-, čistega dohodka narediti tudi plan upor abe skladov. Pri sani sesti?-c. plana pa ;;e mora upošteva ti tako potre, ni znesek za reze?:vo /rezervni si1 »c!/ Itakor tudi sredstva za plačilo a. .altet za poso jila za osnovna sredstva i:.\ obratna, za nabavo novih osnovnih sredstev /zgradbe,stro jev m naprav/, potrebae družbenega Lipnik J6že ! . i Standarda /stanovanja, rekreacija,dotacije/ in šolanje kadrov /štipendije stroški šol. tečajev in seminarjev/, Sele pravilno uporabijenje in usmerjenje skladov daje garancijo za trdno in zdravo osnovo podjetja. ! • *. • I Prav je tudi, da si ogledamo, kakšne j sklade po predpisih podjetja ima in kako jih lahko uporablja. Tudi za ; formiranje in uporabljanje skladov j veljajo razni predpisi, ki se jih mora podjetje pridržavati e ’ ... : , ... ■ . : : " 'j Po zakonu o sredstvih ima podjetje j i, lahko tele sklade : I i , lc pcslovni sklad I 2c rozervni sklad 3 - sklad skupne porabe I ■, Poslovni sklad se formira iz čistega i dohodka in iz drugih virov poslovanja pocjetja- Uporablja se za naložbe v osnovna* in olratna sredstvac Od vseh • i zneskov, ki se j5.h vlaga v ta sklad, \ se mora cIvesti na poseben račun pri j banki 15 fc obvezne rezerve / to ni; j rezervni skla/„ Sredstva te obvezne 1 i rezerve so sicer od podjetja, vendar | pa jih ne more uporabljati0 Od vred- I nosti poslovnega sklada mora podjetje! plačati tudi vsako leto 6 ‘fo obresti.- I IZ poglovneg- skalada se nabavljajo; ; osnovna sredstva ( stroji, gradnje,v< j oprema itd,) plačuje anuitete za dol-; goročpa posojila in vlaga oz, uporab-i ! lja za obratna sredstva* Stanje po- j slovnega 'sklada in njegova angažira— | nost na dan 3cr. XI-1962 v našem pod— 1 i jetju je sledeča ; ! I lo stanje poslovnega ^ sklada 33o,676»ooo i 2. poslovni sklad sestavljajo: a/ osnov.sredstva v uporabi 167,185.ooo,- b/ osa?nov. sredstva v izgradnji 25,514.ooo,- ' c/ 15 % obvezna rez. 18,973.ooo,- d/ naložba pri banki 2,433 «ooo,- e/ razne terjatve 1,000.000,- f/ za obrat.sredst, 115.573.ooo,-J 33o,676.ooo,- I Rezervni sklad se formira iz čistega dohodka. Rezervni sklad delimo na obvezni in neobvezni. Od rezervnega sklade se plača 15 $ obvezna rezerva m se tudi ne plačuje obresti. C1 -‘ezuii rezervni sklad je tisti,'ki se formira na obvezni podlagi. Po zaključnem ra^- ; cuno vsako leto, mora podjetje vnesti j v rezervni sklad tolikšni del, iz či- | stega dogodka, ki cdgovErja 2 % od po-j vprečne vrednosti vloženih osnovnih in obratnih sredstev. Povprečna vred- | nost osnovnih in obratnih sredstev v i letu 1962 bo znašala n.pr. približno 6oo milijonov din in znaša 2 % od tega 1 12 milijonov din, kar bo znašala tudi obveznost podjetja za odvod v rezervni sklad. Seveda pa v rezervni sklad ni Potrebno vnesti tega laneska, če ni toliko čistega dohodka, ki ostane po kritju osebnih dohodkov. V rezervni sklad Pa se lahko vnese tudi večji znesek kot je obvezno in ta del imenujemo neobvezni rezervni sklad. Obvezni rezervni sklad lahko podjetje uporablja za : 1» kritje izgub po zaključnem računu 2» kritje razlike pri prodanih, raz-hodnih ali poškodovanih osnovnih sredstev, če pri prodaji ali povrnitvi škode ni dosežena vrednost l . ’ osnovnega sredstva* Po občasnih predpisih /ne po zakonu /,'■ Pa je lahko . ■ > ipofabilo y letu 1962 obvezni ^ # . sklad 'tudi za kritje znižanja cen nekurantnega blaga,: ^°djetje si n,pr, tudi lahko sposodi lz rezervnega sklada potrebni znesek osebne dohodke, če nima na računu Pri banki denarnih sredstev, vendar pa ; mora takoj, ko ima na računu kritje, ta^ znesek vrniti rezervnemu skladu« Ne- I obvezni rezervni sklad pa lahko po- j djetje vsak čas uporabi ne samo za zgori raj navedene namene, ampak tudi* za pre-; nos v poslovni sklad, sklad skupne poa» j rabe ali pa v osebne dohodke. i Stanje Vezervnega sklada na dan 3o.XI. : 1962 znaša 27,5o5.ooo,- din, ki se v celoti nanaša na obvezni del-» Neobveznega rezervnega sklada naše podjetje po sedanjem sbanju nima« I čaklad skupne porabe se formira iz či- j stega* dohodka. Na posebni račun pri banki je potrebno pdvesti tudi 15 $ obvezne rezerve. Ne plačuje pa se od ] tega sklada obresti kakor pri poslov- ! nem skladu . I Uporablja se lahko predvsem za s I 1. investicije družbenega standarda kot, stanovanjske hiše, stanovanja,otroški zavodi, gospodinjiski servisi, i počitniški domovi in drugi objekti * družbenega standarda* ; 2. za tekoče investicijsko vzdrževanje . * stvari, ki predstavljajo sredstva ; skupne porabe in za zavarovanje ter i kritje drugih stroškov, ki so v zvezi -g temi stvarmi, • l I 3. za strokovno izobraževanje delavcev, , 4i za zadovoljitev kulturnih potreb i delavcev in za njih razvedrilo / športni objekti, igrišča itd, / 5. za druge potrebe, ki so v skladu s potrebami podjetja in njegovega kolektiva. A ! ! Ne sme pa se ta sklad uporabljati za prenos v osebne dohodke ali pa za take i izdatke, ki imajo značaj osebnih dohod- | kov. Podjetje pa mora obvezno prenesti ! ta sklad v rezervni sklad, če v rezervnem skladu ni toliko sredstev, da bi se lt-hko krila morebitna izguba v poslovannju* Sredstva sklada skupne porabe na dan ; 3oeXI.1962 znašajo : 2. sklad'skupne porabe sestavlja; a/ stanovanja in sredstva menze 8,655.ooo,- b/ 15 i° obve zna • rezerva c/ posojila d/ denar* v banki skupaj s • • r. • -/i urska 3,689»ooo,■ 5,337.ooo,-6,8o5.ooor- 24,495.000,- ;rnn i- :'Olrul \0 ^ i Sc /" * >■ ! - f, < .v3 !jr>j | i/ i "" . '-.V' 'i i ■»/. Y • .r,s'r Sindikalna organizacija ELAN je tudi to leto po svojih predstavnikih v dneh 28 iir 29 decembra obiskala trinajst bolnikov na domovih, ki že dalj časa bolujejo. Izročili so jim pozdrave kolektiva ter voščila za Novo leto 1963, z željo, da bi se čim preje vrnili med bstale člane kolektiva. Poleg voščil se jim je sindikalna organizacija oddolžila s skromno denarno podporo v skupnem znesku 59.000 din . Razen bolnikov so obiskali tudi družino pokojnega Potočnik Franca iz Mošenj in izročili trem otrokom darila Dedka mraza. !■ f j j '‘ L’ i. j -p! i v \^J \yj I ■■ \t\ \ '• A , f Vi' : , ' ■''! ' iH'! f '*r ~ t — — •••: Aj^uor'0\/q I *2-iro Dedek Mraz je tudi letos poskrbel za naše malčke katerih starši so zaposleni v našem kolektivu. Prinesel jim je darila v vrednosti za vsakega 1.000,- dinarjev. Sitar Rok Tako pri kanujih kot pri kajakih je dal poliester nove možnosti oblikovanja, Čolni so izgubili stare oglate oblike. Površina je postala izredno gladka. Čista' lupinasta gradnja je neprimerno trdnejša0 Prej za skale izredno občutljivim gumijastim in i platnenim čolnom je začel, konkurirati1 čoln, ki mu skale ne mprejo do živejja. Težavno popravljanje zložljivih kaja-i kov in platnenih kanujev je zamenjalo lahkotno in trajno krpanje s plastičnimi snovmi, ki pa .je pri tem postalo še izredno redko. .Športnikom na div-: jih vodah, ki so bili v,klasičnih čol nih skoraj vedno v čolnu na pol v vodi in do kože premočeni, zaradi ne- i j tesnosti teh čolnov, se z novimi čol- i ni nudi možnost, da se ukvarjajo s tem športom tudi v hladnejših dneh> , saj lahko s primerno opremo v čolnu i iz poliestra ostanejo popolnoma suhi,, ; I Spremenila se je tudi tehnika veslan- ; ja, saj dovoljujejo zaokrožene ob-I like veliko efektivnejšo vožnjo. Vse to je razvoj nove tehnologije izredno , pospešavalo, Obenem pa razvoj cestne-: ga omrežja in avtpmobiIškega prometa I v povojnih letih odpravlja potrebo po ! zložljivih kajakih, saj se na strehi i avtomobila ne zložljiv čoln ravno tako lahko prevaža kot zložljiv, oba sta enako težka, prqstora pa je dovolj, .Za raziskovalce težko dostopnih področij bodo imeli zložljivi kajaki še vedno svojo vrednost, odpadel pa je Tazlog da bi imeli na tekmovanjih v .slalomu ali spustu samo zložljive čol— ne. Mednarodna kantiistična federacija' je zato že uvedla novo disciplino -E - je c,ezložljive kajake enose- •- de, ki so na zadnjem svetovnem prvenstvu že tekmovali c Tako stanje pa je jftekako nenormalno, ker imamo ! sanio zakadi zložljivosti tekmovalce'istega ing-,' Natan Bernot razreda razdeljene v dve kategoriji To po nepotrebnem obremenjuje or- \ ganizacijo tekmovanj in dovoljuje r | razne nesporazume. Zato bo verjetno J mednarodna kanuistična federacija * v kratkem sprejela sklep, da bodo zložljivi in ne zložljivi kajaki tekmovali skupno, Tb pa bo verjetno | pomenilo zadnji gaktor v razvoju tega športa, da bodo1 zložljivi kajaki verjetno popolnoma izpodrinili iz tekmovanj, saj" leti no vita oblikam sploh ne morejo konkurirati* i Na mednarodnih tekmovanjih zasledi- ; mo danes po Evropi plastične.kajake ; predvsem tovarne Bashin in ICLepper j iz Zahodne Nemčije, v precej manjšem! obsegu pa proizvode neke Belgijske ! in neke francoske firme. Za plasti- ! čne kanuje pa danes praktično v E-vropi ni še nobene bolj renomirane ; firme. Vse države gradijo svoje mo- \ dele za tekmovalce, ki pa*so v veči-ni izdelani v manjših delavnicah. Zadnje čase pa posebno firma Bashin poizkuša prodreti na trg tudi s kanuji, ki pa so sorazmerno dragi« Med . tem ko stane enosedežni kajak nekaj čez 4oo DM, stane enosedežni kanu i čez 600 DM, dvosedežni pa celo žžez 800 DM, po cenah \z fletošnje sezone« :■ i-': . • / nadaljevanje/ ; Po kratkem ogledu tovarne gumijastih! : izdelkov " Tiger" smo se zopet zb- j i rali pred tovarno Polet. j 25^ključili smo obisk v Pirotu, se i vsedli v avtobus in še odpeljali na-| za j proti Nišu, Morali bi iti’ še v i •: lieskovac, pa smo opustili namero ra ' di pernaporne vožnje«’ V Niš smo pri-! | speli kmalu popoldne« Ta dan smo iz-| koristili ža oddih in ogled zgodo-; vinskih in turističnih znamenitosti : mesta« Tako smo se ob prihodu v me-I sto ustavili pred CEle - kulo, tur-| škim strašilom srbskemu'ljudstvu, ' Krenili smo naprej in si ogledali | niško trdnjavo-, V njej je'lepo ure— ! : jen park, naposled pa še mesto in j 1 Niško banjo. Zvečer smo pa šli v1 j Sičevatsko klisuro ha Večerjo in pe-! nočišče* ’! •' (' ■ l '■ J. i • i , i ■ ■ , . ’ • Zjutraj smo se podali na pot proti Kruševcu, Nekaj časa od Niša je 1 šlo kar lep.o, ko smo pa zavili z ! avto ceste, nas je presunil^, bojazen' : da se. bomo kmalu morali vrniti* Vo-; -žili smo zelo počasi, saj je ne kg« ;• Morava odnesla.; v dolžini par sto metrov del ceste. Star pregoyor pravi i da se tudi počasi daleč pride. Bili ; ; smo močno utrujeni od napora, ko smoi i se .približevali Rruševcu« Ko smo pri speli pred tovarno, smo nekaj časa j kar tekali okrog avtobusa, da smo i premajali in oživeli predle kosti, j Po kratkih formalnostih, kot povsod, | smo se podali na ogled tega zelo ve-j likega lesnega kombinata. Pri vrata-; j rju smo morali pustiti foto aparate,j j To smo si ogledali žagalnico,fornir-I nico, impregnacijo', parketarno in Rezar Jože i I mizarsko delavnico, Ptvo kar smo videli je bila žagalnica* v njej i-majo tri polnojarmenike, vrsto če- ! lilnikov in robilnikov in drugih krožnih žag. Omenjeni kombinat je v rekonstrukciji. Tako je bilo v žagal; nici skoraj vse že izgotovljeno^ vendar je dovoz hlodovine z vagončki > i ostal. Imajo pa v zaključni fazi ve-i rižni transporter, ki jim bo s tem mnogo olajšal delo, Nadalje smo šli ! v furnirnico, kjer imajo v sklopu z 'njo tudi izdelavo embalaže , Poleg furnirnice pa gradijo nov obrat za izdelavo ivernih plošč, Ta obrat je j precej obširen,pa zaradi tehnolo- I škega jjostopka, odnosno zaradi pos- ; trojenja strojev mora imeti veliko površino, Nato smo sliv parketarno kjer smo tudi videli izdelavo moza-- : ik parketa, od tu pa v mizarsko de- ! lavnico, Tu delajo fotelje, stole in razno pisarniško pohištvo. Kar nas ; je pa najbolj zanimalo je bila pa impregnacija lesa. Vendar vsled nesreče, ki jih je pred nekaj dnevi pr^ zadela nismo videli ničesar. Tako jim je ogenj uničil del tega obrata.j Impregnirajo železniške pragove in , telefonske drogove. Ogled tega kombinata je bil kratek, s saj se nismo mnogo zadrževali, ker ' smo videli slično že v drugih tovar—i nah. Za zaključek so nas popeljali še na ogled mesta in okolice. Po Or gledu smo se vrnili v tovarno, kjer i so nam priredili kosilo. Tudi tu smo izbrali čas za izmenjavo raznih, mi^li splošno o razvoju lesne indu- ! strije S bije in nasploh v naši dr- i v . T zavi« //■ v / I IL !:\/ Iz " ANNABELLE " ( nadaljevanje ) n-Mj//1 a//: ,2/s / ' / ■■!’ ’ ' ■ ll \ /' if ^— LJ V !J .:0- 1 ' / \ / ' oV ii™ prevedel Rudi Stroj Čeravno zrak še ni obdavčen ter za sedaj za ozon zahtevaj o posebno zdravilno takso samo neka priznana zdravilišča, je kljub temu večina ljudi v porabi istega zelo zelo varčna, Če na sprehodu enkrat tedensko malo globje vsrkavajo zrak, že mislijo kako mnogo so .storili za svoje zdravje. Oni pa, ki si enkrat letno privoščijo počitnice v gorah ali na morju, si pa domišljajo, da so si v dveh, treh tednih nabrali v pljučah zalogo svežega, dobrega zraka kar za celo leto. t\ ■ 'fte, tako enostavno to zopet ni ! • •' Te l/o potrebuje redno dan za dnem gotdvo količino svežega zraka, da o-stane v formi in zdravo. Če mu poleg tega ob tedenskih izletih in počitni c privoščimo še dodatne količine por • stebno dobrega zraka nam bo (telo) še prav posebno hvaležno. Mnogo več je vredno, da se stalno pravilno diha kot pa, da so sem in tja hlastno vsrkava dobrega zraka. Že 500 let pred našim štetjerii je Laotse priporočil dihanje z diafragmo (prepono), kar podaljšuje življenje in krepi ljudsko zdravje. "Duša sedi v dia^"r'-gmi"so rekli" stari Grki, pa so radi tega stalno skrbeli za dobro "pre-zračenje" telesa. Ko so na svetu gospodarili Rimljani, je šel daleč naokoli glas, da imajo rimski legionarje " najboljši dih " dočim je Valtai-re trdil, da se mnoge bolezni dajo enostavno "odpihniti ". Tega mišljenja so še danes mnogi zdravniki. Dihanje z diafragmo manjša srcu de- lo in mu pomaga, da telo močneje Oskrbi s krvjo. Kronične^ .glavoboleV J nespečnost, nervozne motnje v krvo-toku in srcu se z pravilnim dihanjem ! že v nekaj tednih občutno izboljšajo 1 ali ppvsem izginejo. Vsaka žena si ' lahko bujno napeta prsa in ozki bok1 I " dodiha" pri normalni prehrani* Da celo zamaščeni trebušček prisilima^ ; ! da se skrči. 9o do loo ljudi ne zna 1 pravilno dihati- vzdihujejo zrak več &li manj globoko^ dočim pa izdihavan- i ju ne posvečajo skorp nobene pozorno- j sti. V šoli smo se sicer učili, da pri vzdihovanju sprejemamo kisik, pri izdihu pa oddajamo ogljično kislino, eiro pa mnogi pozabili, da ogljičria kislina zastrupljakri in da jo moramo iz telesa temeljito odstraniti. Pri površnem dihanju ostanejo strupi predolgo v krvi in povzročajo počasni ali sigurni napredek notranje zastru pitve, ki je vzrok mnogim boleznim. Spomladna utrujenost ne nastopa samo radi pomankanja vitaminov, marveč največ iz razloga ker tekom zimskih mesecev telo prejema premalo kisika in se pri tem vsled površnega izdihavanja:>:;' ne dovolj no čisti. . REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE Silvester- smučar-t-Mostar-Opita-e-ar-Kern-spona-PK-Top-nekatera-Tot-Ibar-Levaki-loto-silos-rana-Tibar-TČ-mir-re-letak-i-Faruk-Petek -a-Kene di-upor-TV-ko1ine-SS-ovalat-ar i j a-pike -dte to—re ka-Dinamo—atom, PSJ-Novo leto-ovo,-as-Donava-SSB-JB -t-satira-pekač-i-Izabela-Interpol Uredništvo S Mencinger Oto DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Partizan : Jesenice 0 : 5 Zagreb : Spartak 2 4 J Kr.gora : Cr.zve zda 2 : 4 01ympia : Cr,zvezda 6 : 2 Beograd : Jesenice 6 : 19 Oljrmpia : Spartak 11 : 1 Še nekaj ostalih hokejskih rezu' Jesenice : Romuni 3 : 8 Jesenice : Donaustauf 18 : 0 Jesenice : Tatra (Kolin) 7 : 8 Na mednarodnem hokejskem turnirju v Davosu je' sodelovolo 6 moštev* Končni vrstni red je tak: 1 Spar.tak iz Prages 2 EV Fiišsen (Zah,Nemci ja), 3 KAC (Avstrija) itd... . ; SMUČANJE I Smučarske tekme na Pohorju : Naši alpski tekmovalci, kateri so bili na skupnem treningu na Pohorju so ?a zaključek imeli pregledno tekmovanje. ' Rezultati; ■ ' 1 ' 1 • ’ i ' i' / ' | i moški j 1 Lakota, 2 A.Klinar, 3 Čop vsi Jesenice ,. • '' ■ • ženske: 1 KLofutar, 2 Anke le,-3 Tevž ! 1 Veleslalum na Črnem vrhu nad Jesenica! T—f --------- ;-----;------------------! mi : V okviru priprav naših alpskih I smučarjev so bile na Črnem vrhu smu- j č^rske tekme, katerih so se poleg tiaših /f&. _ ■■ tekmovalcev udeležili tudi Avstrijci,, REzultati člani : 1 Lipantz (a), 2 Detiček (Kr,gora), 3 Andrej Klinar (Jesenice), 4.Lakota (Jesenice). s St.mladinci : 1 Jakopič (Jes.) 2 Ošabnik (Tržič) 3 Zajc. Ml,mladinci: 1 Ponikvar (Jes.) 2 GaZvoda ^K*g)3 Mikolič ( Jesenice )« Članice : 1 Ankele! (Tr), 2 KLofutar (K.gora) 3 Rutar ( Triglav ) NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA 11 ŠTIRI SiLiKALNICR". Oberstdorf, Innsbruck, Garmisch in Buschofshofen. Zaključena je ta največja prireditev v smučarskih . skokih. Turne j-e .sto s,e udeležili tudi naš&;skakalci. Končni vrstni red turneje: 1 Eugan (Nor) 87o,2 ; 2 Iggeseth- (jMor) 819,7 , 3 Bo-lkart (Z.N.) 816,7 .> itd. Jugoslovani so v končni .razvrstitvi dosegli slabše rezultate0 ■ - J h : PRVO VEČJE TEKMOVANJE ZA ŽENSKE V OBERSTANFENU . Na tem tekmovanju so premočno,zmagale Avstrijke. Slalom rezultati : 1 Marianne John, 2 Erika Netzsr, 3 Braenerjeva,vse tri(Avstrija)* MEDNARODNE SMUČARSKE TEKME V TEKIH V : BOHINJU0' Ve1ika premoč tujcev ^ Tega tradicionalnega tekmovanja v Bo- ! hinju so ce udeležili poleg domačih tekmovalcev tudi Avstrijci, Poljaki in Italijanio Rezultati članov na 15 km : 1 Gut Mi- ' siaga (Pol) 2 Guido Della Mea (Iti) 3 Anton Kogler (Avst.), lo Cveto Pavčič (Jug„) Ostali naši tekmovalci so se plasirali slabše. Rezultati' teka štafet 3xlo km: 1 Poljska, 2 Italija, ■3 Avstrija in 4 Jugoslavija. KOŠARKA ; Izraelski košarkarji v Ljubljani . v pP vratni tekmi prvega kola za evropski pdkal je izraleski prvak Maccabi iz Tel Aviva premagal Ljubljansko 01ympio z 72 : 71. Kljub porazu pa se je 01ympi-ja plasirala v drugo kolo radi večje zmage'v prvi tekmi. vite seznam garderobe s kolikor mogoče ; klasičnim kostimom ali dvodelno bbleko v stilu Chanel in s polšportnim plaš- J čem, ki pristoji barvi kostima. Pfeko dneva si lahko pomagate s krilom kosti-1 ma in s twinest garnituro pulija in jopice v isti barvi, Za poseben sprejem ali banket vzemite še čimbolj gladko črno obleko brez rokavov ali z rokavi, j Lahko ima srednje velik dekolte in mo- i dne dodatke, ki bodo napravili športni kostim popoldanski, iz polvečerne oble-i ke pa svečano večerno.. I Seveda pa moramo pregledati v vozni red, na zemljevid, na koledar in v nebo, Ce so nameni športni, bodo v seznamu puloverji, nizki udobni čevlji, dovolj . široka krila, rute in športni plašč, skratka najboljša prijatelja bosta volna a.n usnje, Za elegantna potovanja, je seveda elegantna garderoba, salonarji, kostim, polvečerna obleka, večerni ' dodatki, eleganten plašč,, klobuk in tako naprej * Idealna prtljaga vsebuje | vsakega nekaj in vsega dovolj. Čevlje, ki® bodo radi sprehajali, nogavice,ki K ■ i J L i..... ■j / 111 I fv J !1 ’ * • ‘ ' • r;. ■ najeto ii štirinajsto plačo itdc in ’ dinarjev.. Dobiček pri tem, paru znaša so prav2p.pfq.Yj-*■«&-.jap, ;syoj račun*pr&šli'lo'*$tb' je1 2‘.7oo,- din. Drug*i par stale naši malčki, katerim jo vser. vrsod, ne tovarno 33Vooo,- din. Izguba znaša prav posebno pa pravljično lepa Ljub- j lo torej 3.3oo,- dip. V obeh prime-Ijana nvdila obilo, radosti dh občudo- rih je- ^odajna cena 29.7oo,-’din. To- vanjat Seveda se je povsod tudi imi- varnaijf.torej pri tej prodaji imela nitno in temeljito silvestrovalo in 600,- din izgube0 je pač vsak.Aeiijšvajg;psnBjiektive poku- kal v Novo leto,, katero nam bo kroji J. g. 2,/ Pri deljenju: s štiri tvorijo osta-nadaljnih 363 oni našega* iiivl j en j a. nek lahko samo številk^. ena, djre in tri, Od teh nam pa le 2 pomnbžena g ;sedem Praianiki sc minuli, ostal^ je odjuga ./ da: sodo število .Iskano-števil® je to-v zasneženi naravi ir v denarnicah in rej M. . ostali so dolgi večeri, katere si bo- i * do privrženci nase L£S lahko krajšali 3. Kako izvlečeš;omenjeni lik.je pri- z reševanjem bledečih nalotf kazano ob naslovu. . le Bojan je 'astopil v letu 1962 i DRAGIM REŠEVALKAM -IN REŠEVALCEM ŽELIM (ine 26„ rano zjutraj s- oj letni dopuste v v v , , ■ t- , , . : SREČNO, IN USPESNO NOVO LETO. . /es naslodzrjj. me^ec je uzs.Va.L na morju in 40 prihodnjega meseca zjutraj se i . je zopet vrnil domove Odsoten je bil • točno štirinajst, dnii Sedmi dan na dopustu je.praznoval svoj 23, rojstni , dane Zanima Kas kdaj je bil Bojan ro- •jen" o.'* ! v | 2j Šestmestno šxevilo, v katerem ni nobene ničLles. ••(tena sledečo fcsčiakteri— l etiko : druga številka od leve je pet krat večja cd i.vv_n Četrta številka ■ je trikratna tret jr j peta je i bir?.-kratna tretja in šesta je polovična ; tretja,. Kako se glasi število ? R - r W O • . x - . | 'rJr.S. •:»), .•>?: /: •• r:. i : .» • % T AKTUALNA NOVB T 15 M E ZA NASLEDNJO ŠTEVlLKD "NAŠE SMUČINE" • • •: ! ‘f 1 1 :1 'j , /’• • , y *. ' j/. ■: • ; .