Posamezna Številka 10 vinarjev.
Stev. 260.
v LMani, v petek. 13. novembra m
LeioM
e= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . ■a Nemčijo oeloletno . ca ostalo Inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . , za en meseo „
V	upravi prejeman meseCno
~ Sobotna izdaja: =
za celo leto........ T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozpmstvo. „ 12*—
2-20 „ 29--„ 35--
dom: K24-„ 2-„ 1*70
Enostolpna petitrrita (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dTakrat .... „ U „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primaren popast.
Porotni ozoaiili. »kini, rcortilci Iti:
enoatolpna petltrrsta po 23 Tla.
Poslano: 1 enostolpna petltrrsta po 40 Tla.
Izhaja vsak dan, izTzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Toni ni.
ca* Orednlitro je t Kopltar|eTl nllol itev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sss sprejemajo. — Uredniškega telelona iteT. 74. =
Upravništvo je t Kopitarjevi nllol it. B. — Bačaa poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnifikega telelona it. 188.
Za vojno posojilo!
Država pozivlje svoje narode, da se udeležujejo vojnega državnega posojila. Kakor se je pokazala na bojnem polju solidarnost vseh narodov pod častitim habsburškim praporom, tako se bo isto zopet pokazalo pri sijajnem uspehu posojila. Med tem ko se sicer državna posojila spravijo deloma v inozemstvu, se vojno posojilo spravi samo v domači državi, Pri vojnem posojilu pokažejo narodi, države, ravno tako svojo finančno moč, pa tudi svoje rodoljubje, ne da bi vojno posojilo zahtevalo od državljanov kako finančno žrtev, ravno nasprotno, pogoji posojila so tako ugodni da kdor se ga udeležuje ima od tega le dobiček, kajti če se vse skupaj računi bo neslo to posojilo vsakemu, ki vanj založi svojo glavnico več kot 6 odstotkov na leto. Toda kljub temu pokaže vsak, ki se udeleži pri posojilu da se zaveda svoje državljanske lastnosti, da se zaveda veleresnega značaja časa, da ve, kaj se pravi država in da zlasti ve, da cel svet sovražnikov te države ugonobil ne bo. Avstrijsko vojno posojilo bo brez dvoma doseglo velikansk uspeh kot nov dokaz, da habsburško cesarstvo s svojimi lastnimi sredstvi vse to premore, kar zahteva potreba današnjih trdih časov.
Kdorkoli ima kaj razpoložljive glavnice naj se udeležuje pri podpisavanju tega zelo ugodnega državnega posojila.
XXX
VOJNO POSOJILO.'
Včeraj je izšel načrt vojnega posojila. Izdala se ne bo renta, marveč petletne za-kladne zadolžnice, ki zapadejo 1. aprila 1920. Posojilo se predloži v podpisovanje s kurzom 97 kron 50 vinarjev; to se pravi, da se bo plačalo za 100 kron vredno za-kladno zadolžnico 97 kron 50 vinarjev; a dejansko bodo stali papirji še nekaj manj. Tiste banke in tvrdke, ki pripadajo konzorciju, ki prevzame zakladne zadolžnice, dobe namreč po finančnem ministrstvu 5/s% provizijo. Kakor poroča »Neue Freie Presse« pa nameravajo v konzorciju združeni zavodi prodati zakladne zadolžnice občinstvu za 965/s kron. Kdor torej zdaj zaznamuje sprejem posojila, bo moral vplačati za 100 kron 971/2i oziroma 96r>/8 K; 1. aprila 1920 mu za to vsoto vrne država 100 kron. Med tem časom obrestuje država zakladne zadolžnice s 5'/3%, ker zapadeta vsako leto 1. aprila in 1. oktobra dva kupona, na vsak kupon se izplačajo 23/4% obresti. Zakladne zadolžnice so namenjene izključno za avstrijski trg in se zato glase le na domačo, kronsko veljavo. Zakladne zadolžnice so pupilarno varne, neobdavčene in se lahko v njih naloži tudi 6irotinski denar in ženitvanjske kavcije.
XXX
PODPISUJTE VOJNO POSOJILO! VSAK HRANILEC LAHKO PODPIŠE. — VELIKE UGODNOSTI.
Dunaj, (Kor. urad.) Urad naše poštne hranilnice je ustvaril neko napravo, po kateri lahko vsak tudi najmanjši varčevalec in hranilec podpisuje državno vojno posojilo.
Namesto cele obligacije se namreč lahko kupi 14, l/o ali pa % državne obligacije. Cela obligacija stane 100 kron, tri četrtine 75 kron, polovica 50 kron in ena četrtina 25 kron.
Poštna hranilnica pošlje vsakomur, ki kupi del obligacije, lastno knjižico, v kateri mu natančno upiše denar, ki ga je dal za obligacijo, sama mu pa odpre v svojih knjigah račun, na katerega lahko nalaga gori omenjene poljubne vsote. Obresti se štejejo takoj od prvega dne nakupa. Hranilnica sama izvede vse račune, in pisarije, tako da nima vlaga.lec nobenih sitnosti in tudi nobenih stroškov. Kdor ima 24'^j krone, lahko kupi obligacije, ker se mu šteje ta vsota za 25 kron.
Na ta način je vsakomur omogočeno ftak'ipiti obligacije in podpirati našo državo. cla bo imela dovolj vojnih sredstev.
Najmanjša obligacija ima vrednost 100 kron; da se pa za njo samo 97 kron 50 vin.
Kdor ima tedaj 97 K 50 vin. v poštni hranilnici, lahko pošlje svojo knjižico hranilnici, ki mu kupi obligacijo za 100 kron, kdor ima pa samo 25 oziroma 24 V. krone, temu se pa kupi obligacije. Na ta način se polagoma kupuje četrtinka za četrtinko, dokler ni cela obligacija gotova. Kdor ima denar, naj pošlje denar, kdor ima pa poštno hranilnično knjižico, pa naj pošlje isto!
Velike ugodnosti, ki jih daje državno vojno posojilo, obstoje v tem, da se obresti zaračunajo po 5Vsak lastnik obligacije ima lastno knjižico, iz katere lahko razvidi, koliko gotovine in obresti ima v državnem posojilu. Če pa denar potrebuje, pošlje zopet knjižico nazaj in poštna hranilnica mu vrne denar z obrestmi vred.
Ta naprava je tako priprosta in ko-modna, da si je boljše ne moremo predstavljati. Želeti in pričakovati je, da se bo veliko ljudi oglasilo in se te naredbe poslu-žilo. Na ta način bodo lahko tisoči postali deležni vojnega posojila od katerega bi bili sicer izključeni!
XXX
Budimpešta, 13. novembra. (Kor. ur.) Ogrski brzojavni urad poroča: Salgo Tar-janska premogarska akcijska družba je vzela 1 milijon kron vojnega posojila; pen-zijski zavod budimpeštanske električne državne železnice 250.000 K, časnikarski penzijski zaklad 250.000 K, zavarovalna družba za življenje Union 1,250.000 K, sirotinsko sodišče v Stolnem Belgradu 400 tisoč kron. Župnik bolnišnice sv. Roka, Karel Tihany, je predlagal magistratu, naj se cerkveni stavbni zaklad, 240.000 kron, porabi za najetje posojila. Magistrat je sprejel predlog in je pooblastil župnika, da se sme celo premoženje porabiti za vojno posojilo, če to dovolijo višje cerkvene oblasti.
Budimpešta, 13, novembra. Istotako kakor škof v Velikem Varadinu poziva tudi nadškof v Jagru, dr. Ludovik Szmrec-sanyi, v pastirskem pismu duhovščino in vernike k subskripciji vojnega posojila.
Budimpešta, 13. novembra, Zavarovalna družba »Fonciere« je v včerajšni seji izvršilnega odbora sklenila, da podpiše 2 milijona kron za vojno posojilo.
Dunaj, 13. novembra. Listi konsta-lirajo z zadovoljstvom, cla so številni predčasni priglasi za novo vojno posojilo clokaz patriotizma celotnega prebivalstva in da se lahko že danes v naprej prerokuje sijajen uspeh posojila.
Vojska z Rusi.
Dunaj, 12. novembra. Uradno se razglaša: Izvzemši zmagovitih kavale-rijskih bojev pri Kozmineku proti ruskemu kavalerijskemu zboru se niso včeraj na severovzhodnem bojišču vršili nobeni večji boji. Sovražne patrulje, ki so hotele poizvedeti o gibanju naših čet, so bile pregnane.
Fri izpeljavi sedanjih operacij se ponovno kaže preizkušene zmožnosti in pripravljenost naših čet za boj.
Namestnik načelnika generaln. štaba: pl. HSfer, generalni major.
ODBIT NAPAD RUSKE KAVALERIJE PRI KALIŠU.
Berolin, 13. novembra. Veliki glavni stan poroča z dne 12. novembra: Na vzhodu je naša kavalerija vzhodno od Kališa rusko kavalerijo, ki je bila v premoči in ki je ponovno prodirala, vrgla nazaj.
Najvišje armadno poveljstvo.
URADNO RUSKO POROČILO,
Peterburg, 12. novembra. Ruski glavni stan je izdal 7. novembra naslednje uradno poročilo: Naša akcija na vzhodno pruski meji napreduje. Rusi nadaljujejo z ofenzivo na levem bregu Visle.
XXX
Na Rusko-Poljskem so Rusi prekoračili reko Warto in se približali prusko-
šlezijski meji. Rusi hočejo na vsak način dobiti vpogled v razmere Hindenburgove armade. Združena avstrijsko-nemška kavalerija je porazila en ruski kavalerijski zbor pri Kozmineku. Kozminek leži 20 km severovzhodno od Kališa, ki je oddaljen 7 km od poznanjske meje. Zračna črta od Kozmineka do prusko-poznanjske meje znaša približno 20 km.
Tudi v Galiciji poskušajo močne ruske kavalerijske čete izvedeti za skrivnost nove grupacije avstrijskih čet, vendar so se doslej vsi taki poskusi izjalovili. Rusi nadaljujejo s svojim prodiranjem v Srednji Galiciji. Nemški listi poročajo, da je stra-tegičen položaj naših čet, kar sc bo bmalu jasno pokazalo, zelo ugoden; za sedaj r,e o podrobnostih še nc sme poročati.
XXX
»REIOKSPOST« O NALOGAH NAŠIH
OPERACIJ.
Dunajska »Reichspost« poroča: Splošna naloga naše armade je sedaj, zadrževati rusko glavno silo in preprečiti, cla ta podvzame odločilne operacije proti Nemčiji. Rusko premoč more naša armada toliko časa zadrževati v neodločenih bojih, dokler ne bo napredovanje operacij na zahodnem bojišču oprostilo toliko nemških armadnih zborov, kolikor jih je potrebnih, cla se izenači ruska premoč. Ta naloga zahteva na eni strani trajni stik s sovražnikom, ne da bi se pustilo priti do odločilnih bitk, na drugi strani pa je treba zbrati in uveljaviti vsa naša defenzivna vojna sredstva, da se razbremeni in varuje naša armada. Glavna naloga naravno pripada našim trdnjavam, in sicer predvsem Przemyslu, močnemu opirališču srednje Galicije, ki mora sedaj v prvi vrsti izvršiti nalogo, da pritegne nase kolikor mogoče močne ruske sile in jih zadržuje.
XXX RUSI PRODIRAJO NA SANEH,
Bsrolin, 12. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Peterburga: Častniki in vojaki, ki so se vrnili iz bojne črte, pripovedujejo, kako hitro se vrši rusko prodiranje. Rusija se je veliko naučila od nasprotnikov, posebno glede transporta. Ruska armada ni več tista, kot je bila v avgustu, ko je vpa-dla v vzhodno Prusko. Transport se vrši po večini na saneh, ker pota že pokriva debel sneg.
SANI ZA ZIMSKO VOJSKO ZA NEMŠKO ARMADO.
Berolin, 12. novembra. Nemška vojna uprava pravočasno skrbi za zimsko vojsko. Kakor izve list »Holzwelt«, je pripravljenih že 2000 sani za transportne namene.
XXX IZPRAZNITEV KRAKOVA.
Cenzurirani listi poročajo: Zapovedana izpraznitev Krakova se je pospešila. Trdnjavsko poveljništvo je obvestilo magistrat, da morajo zaradi grozeče nevarnosti obkolitve trdnjave vsi tisti, ki jih je pozvalo trdnjavsko poveljstvo, nemudoma zapustiti mesto Krakov. Razglas se je nabil na vogale. Krakovski »Czas« dostavlja, da se za nekaj časa na ukaz pravosodnega ministrstva višje deželno sodišče, kakor tudi predsedstvo sodišča in državno pravd-ništvo preseli iz Krakova v Olomuc. Krakovski občinski svet, župan dr. Leo in občinski svetniki so tudi zapustili mesto. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, ki imenuje za vladnega komisarja profesorja dr. Julijana Nowaka, podnačelnika kmetijske družbe; njegova namestnika sta dr. Ernest Bandrowski, ravnatelj obrtne akademije, in dr. Kazimir Kostanecki, rektor krakovskega vseučilišča. Vladnemu komisarju jc prideljeno svetovalstvo, obstoječe iz dvanajstih članov. Poštna blagajna je odstranjena iz Krakova in se v Krakovu ne sprejemajo priporočene poštne pošiljatve, denarne nakaznice in čeki. Posluje le še navadna pismena pošta. V Krakov naslovljenih denarnih pošiljatev poštni uradi
ne sprejemajo. Železniški in politični uradniki so tudi zapustili Krakov, banke so premestile svoje urade na Dunaj. Na krakovskem kolodvoru je vse mirno. Blagovnega prometa je malo. Z evakuacijskimi vlaki je od nedelje do torka zapustilo mesto 20.000 oseb. Tudi mesto Podgorce, ki leži onstran reke Visle in tvori pravzaprav krakovsko predmestje, se izpraznuje. Na Dunaj se je pripeljalo iz Krakova 12.000 oseb, ki pripadajo večinoma premožnejšim ali pa srednjim slojem in ki niso navezani na podpore.
RUSKO GOSPODARSTVO V LVOVU.
Dunaj, 12. novembra. Tukajšnje »Nowiny Widenskie« priobčujejo naslednje poročilo o položaju v Lvovu, ki je je podala neka oseba, kateri se je posrečilo preko Stryja priti na Dunaj: Sedaj izhajata v Lvovu razen štirih poljskih listov: »Gazeta Wieczorna«, »Kurjer Lwowski«, »Slowo Polskie« in »Wiek Nowy« tudi dva ruska lista: »Prikarpatskaja Rusj« in »Lvovskoje vojenoje slovo«. Iz notranje Rusije so v Lvov poslali rekrute, da jih izvež-bajo. V Lvovu sc vedno mude ruski trgovci z moko, drožami, tobakom, cigaretami itd. Z judovskim prebivalstvom zelo kruto ravnajo; judje morajo na ulici pozdravljati ruske častnike. Med Mikolajevim in Stryjem so popravili most čez Dnjestr; mitnina sc pobira ocl kmetov brez potrdila. V hiši drž. poslanca dr. pl. Lowensteina so uredili privatni lazaret; Lowensteinovo pohištvo so odpeljali v Rusijo. Izmed bank poslujejo Obrtna, Hipotečna in Trgovska banka, ki izplačujejo celo vloge na hranilne knjižice. 27. septembra je bil pogrom; Rusi so s cest streljali v hiše. Drugače je doslej precej mirno. Prebivalci se le boje, da bodo Rusi izvrševali grozodejstva, ko bodo prisiljeni Lvov zapustiti. Za 200 rubljev napitnine se v potniškem uradu dobi potni list — kdor le more, se posluži te možnosti in odpotuje iz Lvova.
XXX
VOJNI POROČEVALCI PRI MIN. PRED-SEDNIKU TIZSI.
Budimpešta, 13. novembra. Včeraj dopoldne je sprejel min. predsednik grof Štefan Tisza vojne poročevalce v palači ministrskega predsedstva. Voditelji posameznih skupin so predstavili ministrskemu predsedniku korespondente, odposlane v vojni časnikarski urad.
XXX
PETERBURŠKO PRISTANIŠČE ZA« PRTO.
Berolin, 12. novembra. Pristanišči Petersburg in Kronstadt sta zaprti za plovbo ladij.
VSA FINSKA PRISTANIŠČA ZAPRTA.
Peterburg, 12. novembra. V Peterburgu, Kronstadtu in drugih pristaniščih so v pomnoženi meri odredili varnostne naprave in pozvali za vsa ta pristanišča ojačenja brodovja. Vsa finska pristanišča so zaprta.
XXX SIENKIEWICZ V ŠVICI.
Geneva, 12. novembra. Henrik Sienkiewicz, ki se sedaj mudi v Švici, je v pogovoru s sotrudnikom lista »Journal de Geneve« izjavil, da spričo vladajočih okolnosti ne more nič delati. O bojih krog njegovega posestva na Ruskem Poljskem govori z največjim mirom in popolnoma nesebično. Svoje rokopise je spravil na varno. Ob izbruhu vojne je pisal roman, čegar središče je Napoleon in Dombrovvskovc poljske legije. O izidu vojne se ne spušča v nikaka prerokovanja, češ da bi bile to s poljskega stališča prezgodaj.
VESTI IZ RUSIJE.
Trutnov, 12. novembra. Semkaj j© dospel g. Reinhold, ki je bil zaposlen v nekem ruskem obratu tvrdke Ignacij E t r i c h. Reinhold pripoveduje, da sg,
Rusi internirali tovarnarja Pavla Etri-cha s celo družino in celokupnim tovarniškim osobjem. Vrednosti so jim odvzeli. Reinholda. ki jc že 48 let star, so kasneje izpustili ter sc je preko Švedske vrnit v domovino. Novopokli-cane ruske čete niso več opremljene po najnovejšib. predpisih, marveč nosijo stare uniforme; pa tudi puške imajo baje zastarane. Vojaki ne kažejo nobenega navdušenja. V Moskvi in Petro-gradu je Avstrijcem prepovedano nemško govoriti. Družini Etrich se je cela stvar še precej dobro iztekla, ker je rekla, da je iz Češke in je govorila trut-novski dialekt, ki so ga Rusi najbrže smatrali za češčino.
RUSKA OPUSTOŠENJA V VZHODNI PRUSKI.
Kontgsberg, 13. novembra. Od mero-dajne strani se poroča, da je bilo v okraju Konigsberg popolnoma ali po večini porušenih 2142 poslopij. Najbolj prizadeto je okrožje Gerdauen s 675 porušenimi poslopji. Močno so trpela tudi okrožja Welan, Fvi-dlrr.d F.vlan, Rastenburg in Labian.
XXX
NAŠ VOJNI PLEN FRI ČRNOVICAH
Budimpešta, 12. novembra. Poročevalec »Az Esta« brzojavlja iz Crnovic: Po zmagovito dovršenih bojih v črno-viški okolici vlada sedaj ondi mir. V Črnovice so pripeljali veliko vplenjenih ruskih topov in več slo ruskih ujetnikov, kjer je ponovna zmaga naših čet vzbudila nepopisno navdušenje. Kajti vsi vedo, da je bila od te zmage odvisna usoda črnoviškega mesta. Sedaj vlada mir v celi vzhodni Galiciji.
RUSKI POGOJI ZA IZPUSTITEV ŽUPANA IZ ČRNOVIC.
Črnovice, 13. novembra. Rusi so izjavili, da so pripravljeni oprostiti kot talnika interniranega črnoviškega župana Weisselbergerja, če avstrijske oblasti oproste družino Gerowski, ki je zapletena v vohunski proces. Avstrija je to odklonila.
XXX
ČASNIKARSKE LAŽI TROJNEGA SPORAZUMA.
Dunaj, 13. novembra. Karakteristične za lažnjivo poročevanje listov trojnega sporazuma so zlasti sledeče vesti:
»Morningpost« poroča iz Rima: Nemčija je Rusiji predlagala, naj bi se sklenil mir, kar pa so Rusi odklonili. — Neko londonsko poročilo Reuterjevega urada se glasi: Skoro vsa ogrska kavalerija v Belgiji je bila uničena. Dunajski seznam izgub navaja 864 ogrskih plemičev, ki so bili pri Lilleju ujeti.
XXX
CAR NA POLJSKEM.
Kakor smo poročali, je prišel car v Cholm. Na poti iz Cliolma v Siedliece je sprejel vrhovnega poveljnika sever-nozahodne armade, generala Ruskija, ki mu je poročal o položaju. General je s svojim štabom vred obedoval pri
BOGOSLOVCI — VOJAŠKI PROSTOVOLJCI.
Budimpešta, 13. novembra. Slušatelji evangeljske teološke visoke šole v Požu-nu so sklenili, obvestiti honvedskega ministra, da se z ozirom na sedanji težki čas nočejo poslužiti zakonito zajamčene ugodnosti oprostitve od vojaške službe in da so v svrho obrambe domovine na razpolago vojaškim oblastem. Obenem so tudi, 77 po številu, izdali oklic v tem smislu na ogrsko teološko mladino.
TELEFONSKI PROMET MED NIŽJO
AVSTRIJO IN ŠTAJERSKO.
Dunaj, 13. novembru. (Kor. urad.) Zasebni telefonski promet med Nižjo Avstrijo in Štajersko se jc dne 12. t. m. zopet otvoril. Izvzete so javne telefonske govorilnice.
BIVŠI POSLANEC, MORILEC SVOJE ŽENE, NA BOJIŠČU.
Berolin, 13. nov. -Berliner Tageblatt« poroča, da se bojuje bivši poslanec grof Mielczynski, ki je kot znano ustrelil svojo ženo in je bil pred sodiščem oproščen, na vzhodnem bojišču. — Grof Mielczynski je prejel železni križec I. razreda.
Pulj v vojnem času.
Na način življenja puljskega prebival-sl\a jc najbolj vplivalo to, da mora biti ob deveti tiri zvečer vse zaprto. Glasno družabno življenje, ki se je v prvih nočnih urah razvilo po kavarnah, je iskalo in tudi našlo druge kraje, kjer se shajajo. V teh dogodkov polnih časih, ki nudijo toliko snovi za razgovore, izrabijo ljudje vsako priložnost, da izmenjavajo svoja naziranja iti se prepričajo o rcsnici poročanih dogodkov. Prvi kritični dnevi so povzročili splošno gibanje in razburjenje. Vpoklicanja
so prekinila navadni, mirni potek družinskega življenja. Vendar pa je navada kmalu vse izravnala. Ločitev je bila težka in čeprav se žensko srce težko odreče svojim dragim, vendar je bil zanj ponos, da sin ali mož brani domovino, tolažba in po-mirjenje. Pulj je srečno prestal največjo krizo, tembolj ker ni bila trgovina in obrt prizadeta po vojski. — Zgodnje jutranje ure prineso novo življenje na ulico. Vojaški oddelki korakajo iz vojašnic, delavstvo hiti v delavnice. Kavarne se polnijo z jutranjimi gosti, ki želijo izvedeti o novih dogodkih. Nato je do poldneva mirnejše. Raznobarvno in burno poulično življenje nastane šele v večernih urah, ko se polni Korzo. Te slike so navidezno podobne življenju v mirnih časih. 1'n vendar je doživljaj čisto drugačen. To je temelj, ki veže vse življenje, kakor da bi isto vsakdanje življenje in delovanje nenadoma opazovali s čisto drugačnega stališča.
Boli no zoiioi.
Berolin, 13. novembra. (Kor. ur.) Veliki glavni stan poroča z dne 12 novembra: Naše čete so vrgle čez Ysero nazaj sovražnika, ki je prodrl čez Nieuport v predmestje Lombart-Zyde. Vzhodni breg reke Yser do morja je očiščen sovražnika. Napad čez Yserslii kanal južno od Dixmui-den-a napreduje. V ozemlju vzhodno od Yperna so naše čete zopet nrodrle naprej, V celoti je bilo ujetih nad 700 Francozov in smo zaplenil! 4 topove ter 4 stro;ne ou-ške. Sovražnikovi napadi zahodno od Ar-gonskega gozda in v gozdu samem so bili odbiti.
Najvišje armadno poveljstvo.
Severni in srednji del Flandrije velika bolnišnica. — Jug pokopališče.
Berolin. »Telegraaf« poroča o bojih na Flandernskem:
Preteklo nedeljo so odmarširale zopet nove, sveže čete na fronto med Dix-muidenom in Ypern. Hitre odločitve tu ni pričakovati. Zelo trdovratni boji so bili pri krajih: Bixschoote in Wyschate. Ob reki Yser ni nič novega. Boj je svojo ostrost izgubil. Od Ysere so nemške čete odšle nazaj v Briigge. Severno od Briigge so nemški pionirji več mostov razstrelili.
11. in 12. belgijski polk, ki sta se že pri Liittichu sijajno bojevala, sta se tudi ob reki Yser izborno držala, četudi sta imela velikanske izgube. Vsi vojaki teli polkov so dobili Leopoldov red in so med velikim navdušenjem množice defilirali pred svojim kraljem Albertom.
Nemški vojaki so trdno odločeni storiti svojo dolžnost. Ljubav do domovine jih žene, da smrt prezirajo. Neki ranjeni major v Gentu je dejal: Svojega edinega sina, 18 let starega prostovoljca, sva poslala z ženo v vojsko. Če ga izgubiva, bo to za nas grozna izguba, ampak pripravljena sva tudi na to žrtev.
Severni in srednji del Flandrije se iz-preminja v veliko bolnišnico, jug je pa postal pokopališče.
Angleži in Francozi zapustili več nadaljnih belgijskih krajev,
Berolin, 10. novembra. Rotterdamski listi poročajo, da je angleško-francosko vojaštvo v zadnjih dneh izpraznilo in zapustilo večje število nadaljnih belgijskih krajev. Nemški pritisk od kanala semkaj jezad-nji čas zopet občutnejši, zlasti pa je bil jako občuten pretekli petek,
Ypern pred padcem.
Rotterdam, 13. novembra. Nizozemski listi poročajo, da je Ypern neposredno pred padcem.
Belgijci sc umikajo.
Amsterdam. Courant poroča: Nemci so si priborili zahodno od kanala Yser lepo število cest, ki so proste vode. Belgijci zapuščajo važne postojanke ob obali. Zadnji obupni odpor Belgijcev precl Vperom je izjalovljen.
Nemci utrjujejo postojanke okoli Ypera.
Monakovo. »Miinchener Neuestc Nachrichten«: Najnovejše poročilo francoskega arinadnega šefa .loffreeja omenja neprijetno presenečenje, da so Nemci zadnje meglene dneve izrabili in nemoteni utrdili svoja opirališča v okolici Ypera.
Ostende nemško prezimovališče.
Genf. Iz Pariza poročajo, da so si Nemci uredili Ostende za prezimova-nje.
Verdun pred obkolitvijo.
Kako smo poročali, so Nemci zadnje dni vzeli kraj Vienne de Chateau. Imenovani kraj je precej velik industrijski trg z raznimi tovarnami. Z zavzetjem tega kraja so Nemci sedaj 40 km zahodno od Verduna. Verdun je na ta način na severu, zahodu, vzhodu in deloma tudi na jugu obdan od nemški čet.
»Corierre della Sera« poroča iz Pariza: Dosedaj ni dosegel mesta Verduna niti en nemški strel, ker niso mogli Nemci svojih težkih topov v bližino mesta postaviti. Sa-
mo enkrat so napravili ta poskus pa brez uspeha. Večkrat se pa prikažejo nad mestom nemški letalci, ki bombe mečejo, škode oa ne narede posebne. Ko so se Nemci mescu približevali, je izšel ukaz, da morajo vsi civilisti Verdun zapustiti, Pri dre-nju na kolodvoru je nastal velika panika. Neki vlak z 2000 begunci je zašel med ogenj nemških topov in se je slučajno rešil smrti in obstreljevanja.
Francozi poklicali 17letne fante?
Genf. Francoski konzulat je izdal oklic na francoske državljane, da se vsi fantje, ki so rojeni v letu 1897., oglasijo pri konzulu, da jih vpiše v ar-madne matrike francoske vlade. (Najbrže se gre samo za oglas črnovojni-kov.)
Angleške številke.
Angleži pišejo, da je po uradnih poročilih stalo oktobra meseca na francoskem bojišču 170.000 angleških vojakov. K temu je baje prištetih 90.000 Indijcev in 32.000 Kanadcev. V \iovembru pričakujejo 28.000 Avstralcev, tako da bo koncem novembra 500.000 mož na Francoskem, ki jih jo Angleja poslala. Nova armada rekrutov, ki jo Kitchener zbira, bo pa baje štela 850.000 mož.
Kako so Belgijci v Breestu požigali.
Berolin, 13. novembra. (Kor, urad.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« objavlja po »Amsterdamer Telegraafu« sledeče priznanje prebivalcev iz Breesta, ki leži severno od Dixmuidena: Preživeli smo grenke ure.
V	petek so skladali belgijski vojaki v veliki, prostorni cerkvi slamo, ki so jo polivali s petrolejem. V nedeljo so zažgali častitljivo, ljubljeno božjo hišo. Čutili so, da postopajo barbarsko in so zato vašča-nom izjavili, da bi Nemci iz stolpa opazovali postojanke in tam razpostavili strojne puške, da bi obstreljevali prebivalstvo v Dixmuidnu.
Škoda, ki so jo Angleži Antwerpnu zadali.
Berolin, 13. novembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše: Nemška uprava je odredila, da naj se natančno dožene škoda, ki so jo povzročili Angleži kratko pred predajo trdnjave Ant-werpen, ker so uničevali in ropali lastnino zasebnikom. Po dosedanjih poizvedbah znaša, kakor trde zasebna poročila iz Bruslja, samo škoda belgijskih nevtralnih trgovskih tvrdk najmanj 200 milijonov frankov. Nemške tvrdke so izgubile veliko manj, Angleži so uničevali in ropali vse, kar so našli v pristanišču in v skladiščih, ne glede na to, čegavo da je blago.
Kako je v Parizu?
Berolin, 13. novembra. Privatna brzojavka »Lokalanzeigerja« opisuje življenje v Parizu, kjer se vsi sposobni moški uporabljajo za kopanje strelnih jarkov, ki naj bi obdajali ves Pariz. Pred vrati je razdejan cestni tlak razen ozkega hodnika. Draginja živil postaja vedno večja. Večina restavracij se z mrakom zapre, da prihranijo stroške za plinovo razsvetljavo.
V Parizu primanjkuje kruha.
Genf, Guverner Pariza jc prepovedal peči bel kruh fine vrste. V svoji prepovedi pravi, da je vsled pomanjkanja delavnih moči težko peči že navaden kruh, kaj še lc kruh boljše vrste.
Dva nemška letalca nad angleško zemljo.
Rim. Iz Londona se poroča: Nad angleškim obrežjem so zopet opazovali dva nemška letalca. Eden je letel nad Scheer-neszom, drugi pa nad Harwichom. Na letalca so Angleži brezuspešno streljali.
XXX
Harv/ich leži približno 80 kilometrov od Londona severno od izliva reke Them-se. Kraj je radi svoje lege ob Kanalu in zaradi svojega i zbornega pristanišča največje strategično važnosti. Brani ga utrdba Landguara in več baterij. Mesto tvori najvažnejše opirališče angleškega torped-nega in podmorskega brodovja.
Sheernesz leži na severno zahodnem rtu otoka Sheppey, ki leži južno od izliva Themse v morje. Od Schernesza v London je 50 km. Mesto je močno utrjeno in se nahaja v njem kraljevska ladjedelnica.
V	Sheerneszu se nahaja del angleške vojne mornarice.
126 angleških poslancev v vojski.
London, 13. novembra. Od članov angleškega parlamenta jih je 126 v aktivni vojaški službi.
XXX
SPLOŠNA VOJAŠKA DOLŽNOST NA ANGLEŠKEM.
London, 13. novembra. Kitchener se je odločil, da predloži splošno vojaško dolžnost.
ZAVEZNIKI DELAJO S CELIM PA-ROM.
Franicfurf. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada. Anglija in Francija pritiskata v Atenah na Grško za pomoč 40.000 mož, ki naj bi jih Grki po-sluli v Egipt. Anglija hoče Grški za to
v pomoč odstopiti otok Cyper in pa zagotoviti Dodekanesos (12 otokov). Rusija je pa med tem potrkala v Bukarešti in Sofiji, če bi dovolili prehod ruskih Čet skozi njihova ozemlja. Rusija je sprožila tudi vprašanje, če bi hoteli Rumunija in Bolgarska napasti Turčijo. Vladi v Bukarešti in Sofiji nista še ničesar odgovorili. Kar se Bulgarije tiče, je skoro gotovo, da bo rusko ponudbo odklonila. V Rumuniji piha sicer veter, ki je Rusiji ugoden, vendar se drži vlada načela, da bi bilo pustolovstvo pogin Rumunije.
vsiaja Borov.
Amsterdam, 12. novembra. Reuterjev urad piše, da je južnoafriška vlada sporočila, da se je vsled oklica De Weta burska vstaja razširila tudi po severnem ozemlju kapske polonije.
London, 13. novembra. (Kor. urad.^ Reuterjev urad poroča iz Pretorije 10. t. m.: (Uradno.) 8. t. m. se je vnel boj pri Kronstaatu, kjer so se dva dni zbirali Buri, da napadejo mesto. Polkovnik Botha je napadel Bure dvanajst milj od mesta z 200 možmi. Buri so predrli Bothovo postojanko, a ker so došla Bothi ojačenja, so se umaknili. Buri so izgubili enega mrtvega, 7 ranjencev, 7 jih je bilo ujetih. Botha je imel le dva ranjenca.
Amsterdam, 13. novembra. »Amster* damski Courant« poroča iz Londona: Kap-kolonija je zaprla brzojavni promet z Anglijo. V obmejnem ozemlju Kapkolonije povsod delujejo Angležem sovražni agenti, med njimi je osobito veliko Burov.
Grki napadli Bolgare na petih ion
Sofija, 13. novembra, (Kor. urad). »Agence Telegraphique Bulgare« poročat Grške čete, ki stoje ob meji, so že nekaj dni izvajale vznemirljivo delovanje. Na petih točkah so grške čete v okraju Mevro-kop 11. t. m. napadle nepričakovano naše obmejne straže. Na celi črti se je vnel ogenj iz pušk, ki je trajal do večera. Naše čete so se omejile na to, da so odgovarjale na grški ogenj. Izgube niso znane.
Bar polD Francozov.
Rim. Iz Bara poročajo, da kar mrgoli francoskega vojaštva. Veliko število Francozov je v zvezi z nameravano akcijo proti Kotoru. V Podgorici so napravili novo Marconijevo brezžično postajo.
Mine na landranskem morlo.
>
Pescara. Dne 10. novembra popoldne je priplavala neka mina iz jadranskega morja na Kleči pri Ortona a Ma-re in Fossa Cesia in je eksplodirala. V, bližini stoječa železnična stražnica je dobila razpoke; bati se je, da se bo po* drla.
Toitijo v vojski.
BESEDILO TURŠKE VOJNE NAPOVEDI« Carigrad, 12. novembra. Por ta objavlja besedilo sultanovega irada, ki vsebuje vojno napoved. Irade pravi med drugim: 29. oktobra je napadlo rusko brodovje del turškega brodovja, ki je manevriralo v Črnem morju. Turško brodovje je sprejelo boj, Kljub temu je turška vlada predlagala Rusiji, da se glede tega obžalovanja vrednega dogodka vpelje preiskava, da se do-ženejo vzroki in da sc na ta način ohrani nevtralnost. Ruska vlada pa je, ne da bi na to sploh kaj odgovorila, odpoklicala svojega poslanika in pričela sovražnosti s tem, da je dala povelje svojim oboroženim silam prekoračiti na več točkah pri Erzerumu turško mejo, Med tem časom sta tudi Angleška in Francoska odpoklicali svoja poslanika in pričeli z dejanskimi sovražnostmi s tem, da je angleško-francosko brodovje obstreljevalo Dardanele, angleške križarice pa Akabo. Ker so te države nato izjavile, da se nahajajo s turško državo v vojnem stanju, ukazuje sultan, zaupajoč v pomoč Vsemogočnega, da se omenjenim državam napove vojska. Irade je podpisal sultan in vsi ministri.
KAKO SO SPREJELI VOJNO NAPOVED V CARIGRADU. Carigrad, 13. novembra. Objavo vojne napovedi v večernih listih so vsi sloji prebivalstva sprejeli z živahnim veseljem. Veliko število trgovin in vsi turški parniki in čolni so v zastavah.
PREPOVED Š E JK-U L-IS LAMA. Carigrad, 13. novembra. Šejk-ul-Islam je prepovedal vsem mohamedan-cem vojaško službo v armadah trojnega sporazuma.
TURŠKO URADNO POROČILO O BO-JIH NA KAVKAZU. Carigrad, 13. novembra. Komunike turškega glavnega stana poroča z dne 12.
01330578
t, m.: Včeraj zjutraj pričeti napad turške armade v Kavkazu se je končal s popolnim uspehom. Rusi so se mogli komaj pol-drug dan držati v svoji drugi bojni črti. Z božjo pomočjo je bil sovražnik omiljen, da je opustil svoje postojanke. Umika se na celi črti in je na vseh straneh za si p -clovan.«
ANGLEŽI PRED SMIRNO. Carigrad, 13. novembra. (Kor urad.) Listi v Smirni oficijelno obveščajo, da se je pripeljala pred Dikili neka angleška torpedovka, ki je zahtevala, da se smejo vkrcati angleški podaniki in nekateri Francozi. Zahteva se je odklonila. Torpedovka se je odstranila, a se je še dvakrat vrnila, toda dobila je vedno enak odgovor.
PROKLAMACIJA VOJAŠKEGA POVELJNIKA V SMYRNI.
Carigrad, 13. novembra. Vojaški poveljnik vSmyrni je izdal sledečo proklamacijo: »Vojaška oblast je odredila vse priprave za obrambo Smyrne na suhem in na morju in bo do konca vztrajala v obrambi mesta, naj se tudi izvrše kakoršnikoli napadi. Armada je sklenila izpolniti svojo dolžnost do zadnjega moža in je prepričana, da ne bo noben sovražnik mogol stopiti na posvečena tla domovine. Prebivalstvo mora zaupati.« Proklamacija nato obširno navaja dolžnosti prebivalstva v slučaju, da bo mesto obstreljevano.
TURŠKO BRODOVJE V ČRNEM MORJU.
Kristijanija, 12. novembra. Ruski generalni štab poroča z dne 9. t. m.: Turške križarice so se 6. in 7. novembra pojavile pred ruskimi kavkaškimi pristanišči.
ODDELEK RUSKEGA BRODOVJA NA BEGU V GALAC.
Berolin, 12. novembra. Iz Rima se poroča, da so pobegnile štiri ruske križarice in 70 manjših ladij proti rumunskemu pri-planišču Galac.
SENUZI PROTI ANGLEŽEM.
Carigrad, 13. novembra. (Kor. urad.) Turški listi naglašajo, kako dalekosežen da je sklep šejka Senuzov, ki koraka s svojimi pristaši nad Angleže v Egiptu. Sklep ne kaže le solidarnosti mohamedancev, marveč odvrne tu angleško pozornost in napravi ugoden vtis v Italiji ter pomeni zato velevažno politično dejanje.
Sekto Senusov je ustanovil leta 1837. Mohamed ben Ali el Senusi. Koliko je Senusov, se ne more reči, razne knjige navajajo naravnost fantastične številke. O devetih milijonih pač ne more biti govora, gotovo pa je, da tvori sekta Senusov edino mohomedansko velemoč v severni Afriki, ki je popolnoma v rokah svojega šejka. Zato nastane za Angleže resna nevarnostt ako vrže senuški šejk svoje privržence proti Egiotu.
NEMIRI V INDIJI.
Bukarešt, 11. novembra. Glasom cari-grajskih poročil se jc v bojevitem indijskem rodu Sikh začelo uporno gibanje, vendar manjkajo podrobnejša poročila. Tudi v Madrasu je nemirno.
ARABCI PROTI ANGLEŽEM.
Iz Carigrada poročajo: Na tisoče /;a vojsko sposobnih Arabcev hiti v Sa-no. Iman Jahiho je izdal oklic vsem arabskim rodovom, da naj napadejo angleško naselbino Aden.
NAPAD NA SUEŠKI PREKOP.
Rim, 12. novembra, »Messagero« poroča i7. Knire: Na oni strani sueškega prekopa se je vršilo že več bojev. Natančnejšega o tem še ni znano, vendar se zagotavlja, da je nekaj tisoč sirskih beduinov presenetilo in porazilo obmejne čete. V Kairo so pripeljali štiri železniške vozove angleških ranjencev. Neposredno ob prekopu je bilo zadnje dni angležko stražno poveljstvo po hudem boju ujeto. Proti vzhodu so Angleži podminirali vse vodnia-ke, da oležkočijo turško prodiranje. V teku so obsežne priprave, da preprečijo pod vsakimi pogoji turški napad na sueški prekop.
AFGANISTAN POD ORODJEM.
Budimpešta, 12. novembra. »Az testov« poročevalec brzojavlja iz Carigrada: Mobilizacija v Afganistanu je končana. Proglašena je sveta vojska. Glavarji afganskih roclov oznanjajo, da
njihovi predniki 200 let vladali v Indiji in da se bodo sedaj otresli brit-*kega jarma.
IZ BOJA PRI ZUNGULDAKU.
Carigrad, 13. novemb. (Kor. urad.) Mošt vo neke turške trgovske ladje, ki se je vrnilo iz Zunguldaka, pripoveduje: Med obstreljevanjem Zunguldaka so izstrelile ruske bojne ladje na ladjo približno sto strelov, ki pa niso zadeli. Tudi neka druga turška ladja, zasidrali v pristanišču, ni bila poškodovana.
AVTENTIČNA POROČILA O ZAVZETJU EL ARIŠA.
Carigrad, 12. novembra. Avtentična poročila o zavzetju forta El Ariša pravijo, da so člani domačih rodov z lastno roko
odstranili angleško zastavo, in jo nadomestili z turško zastavo, kateri so izkazali čast s tem, da so se vrgli na tla. Rodovi so sc nato razšli na vse strani in klicali: »Al-lah nai podeli našemu sultonu zmago.«
NEMŠČINA V TURŠKIH ŠOLAH.
Carigrad, 13. novembra. Turška vlada je sklenila vpeljati obligatoričen pouk nemščine na vseh državnih šolah.
No morju.
NEMCI ZBIRAJO PRISPEVKE ZA NADOMESTILO KRIŽARKE »EMDEN«. Devin (Magdeburg), 13. nov, (Kor. ur.) »Magdeburger Zeitung« objavlja oklic, da naj se zbere narodno darilo za nadomestilo križarke »Emden«. List je v ta namen daroval 500 mark.
ANGLEŠKA TOPNIČARKA POTOPLJENA.
London, 12. novembra. (Kor. urad.) Angleška admiraliteta poroča, da je bila angleška topničarka »Niger« danes zjutraj v višini Dovra ocl nekega nemškega podmorskega čolna potopljena. Vsi častniki in 37 mož posadke je bilo rešenih.
NEMŠKA KRIŽARKA »KARLSRUHE« ZAPLENILA 6 PARNIKOV.
Neki častnik londonskega parnika »Pruth«, ki ga je nemška križarka »Karlsruhe« zaplenila in razstrelila z dinamitom, poroča, da je križarka »Karlsruhe« zaplenila 6 parnikov.
ANGLEŠKA LADJA Z BELGIJSKIMI VOJAKI ZADELA NA MINO. London, 12. novembra. Ladja »Admiral Anton«, ki je vozila 2500 belgijskih vojakov iz Calaisa v Havre, je zadela v bližini Boulogne na mino. Trideset mož je utonilo, ostale jc rešil nek drug parnik.
ANGLEŠKE IZGUBE. Amstredam, 13. novembra. Angleški pristaniški urad v Hullu poroča, cla so izgubili zadnji teden Angleži 13 trgovinskih parnikov.
POROČILA O NOVI BALKANSKI ZVEZI Z ITALIJO NA ČELU IZMIŠLJENA.
Dunaj, 13. novembra. Popolnoma izmišljena so poročila, da sta se Bolgarija in Srbija sporazumeli. Izmišljena so tudi poročila, da sc je ustanovila nova balkanska zveza pod vodstvom Italije.
VELIKE OBIJUBF. JAPONSKI.
Dunaj, 13. novembra. Trojni sporazum je obljubil Japonski veliko finančno in teritorialno odškodnino za njeno pomoč.
RUSIJA IN ANGLIJA IZROČILI JAPONSKI OBRAMBO SVOJIH KORISTI NA KITAJSKEM.
Kodanj, 13. novembra. »Reichspost« poroča: »Novo Vreme« poroča, da sta Rusija in Anglija izročil? varstvo svojih koristi na Kitajskem Japonski, ker iih sami ne moreta ščititi.
ZMEDE NA PORTUGALSKEM.
Iz Madrida se poroča, da iz Lizbone že pef. dni ni časopisov na Špansko. Iz obmejnih krajev dohajajo vznemirljiva ooro-čila o velikih notranjih bojih na Portugalskem.
RAZPUST NIŽJE AVSTRIJSKE ZDRAVNIŠKE ZBORNICE.
Dunaj, 13. novembra. Ker so mnogi člani odbora nižjeavstrijske zdravniške zbornice odložili svoje mandate, vsled če: sar ie postalo onemogočeno delovanje v tej korporaciji, izvzemši mesto Dunaj, je odredilo nižjeavstrijsko nameslništvo razpust te zbornice ter poverilo začasno vodstvo njenih poslov namestniškemu konci-pistu dr. Worelu.
evite novice,
Po padcu Tsinalaua.
POROČILO NEMŠKEGA GUVERNER JA O PADCU TSINGTAVA.
Po posredovanju japonskega poslaništva v Pekingu jc došlo v Berolin sle cleče poročilo guvernerja v Tsingtavu na cesarja Viljema: Tsingtau, 9. novembra. Trdnjava je padla, ko so se izrabila vsa obrambna sredstva in ko je bilo prodrto središče. Utrdbe in mesto je težko omajal navpični ogenj iz najtežjih topov (do 28 centimetrov) v zvezi z obstreljevanjem na morju. Moč ognja naše artiljerije je bila ob koncu popolnoma zlomljena. Naše izgube niso popolnoma pregledne, a kljub najhujšemu vztrajnemu ognju kakor po čudežu veliko manjše, kakor se je pričakovalo. Meyer-Waldeck.
Milici iz Francije poiujejo iiez Švico i - Švica nasloni za mir.
Čez Švico je potovalo te dni nad 400 avstrijskih in nemških civilistov, ki so jih bili vsled vojske do zdaj na Francoskem zadržali, Avstrijci so sc peljali čez St. Mar-garethen domov.
Vodilni švicarski vojaški krogi sodijo, da bo morala ostati švicarska armada tudi pozimi v svojih sedanjih bivališčih.
Švicarsko časopisje živahno razpravlja o predlogu s posebne strani, ki ga je objavila »Ziiricher Post«, da naj se namreč švicarski zvezni svet s posebnimi odposlanci obrne na papeža in na predsednika Wilsona s prošnjo, da naj uvedeta in izvedeta mirovno posredovanje. Posebna odposlanca naj bi bila v Rimu katoliški zvezni svetnik Motta, v \Vashingtonu pa zvezni svetnik polkovnik Hoffmann.
Najnovejša poročila.
USPEH NAŠEGA VOJNEGA POSOJILA.
Dunaj, 13. novembra. Prijave za avstrijsko vojno posojilo so že dosegle 100 milijonov.
NAŠ CESAR.
Dunaj, 13. novembra. Cesar je sprejel predvčerajšnem v avdijenciji kiparja Jožefa Kassina, ki je pokazal vladarju voščen model, ki predstavlja malo Rozo Zenoch, ki je bila kot znano ranjena pri Rawi Ruski pri izvrševanju svojega samaritanskega dela. Načrt je cesarju zelo ugajal. Cesar, ki zelo dobro izgleda, je izrekel kiparju ponovno svoje priznanje.
RUSKA DIPLOMACIJA HUJSKA BOLGARIJO.
Sofija, 13, novembra. Ruska diplomacija hujska Bolgare proti Turkom, a so
ostala prizadevanja ruske diplomacije brezuspešna.
+ Odprava »hrvatsko-srbskega« naziva. Hrvatska deželna vlada je z nared-bo z dne 5. t. m. odpravila označbo hr-vatsko-srbski jezik« na vseh ljudskih, srednjih, in visokih šolah v Hrvatski in Slavoniji ter ukazala, da se odslej rabi izključno le označba »hrvatski jezik«.
—	Maksimalne cene za petrolej. Deželna vlada je določila maksimalno ceno za petrolej v Ljubljani na 50 vin. za liter. Na deželi izven Ljubljane za celo Kranjsko 52 vinarjev za liter.
—	Umrl je v Tržiču g. Ferdinand T o p o r i š, c. kr. pismonoša. Naj počiva v miru!
—	Štraj klavcev so imeli te dni v Trstu. Štrajk je že končan. Mesarji so se vdali in so sklenili, da bodo tekom celc zime odprte mesnice tudi ob nedeljah.
—	Kolera. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva poroča: 12. novembra t. 1. so konštatirali 4 slučaje kolere na Dunaju, po 1 slučaj v Kapfenbergu, okr. Bruck ob Muri, v Ljubnu in Stari in Novi Vesi, okr. Ljutomer, 2 slučaja v Thalerhofu (Kalsdorf), okr. Gradec, 1 slučaj v Vol-šperku na. Koroškem in 1 slučaj v Libercih (češko). Nadalje so konštatirali 4 slučaje na Moravskem, 3 v Šleziji in 8 v Galiciji,
novice.
lj Dohod novih ranjencev v Ljubljano.
Včeraj okolu tri četrt na 10, uro zvečer jc pripeljal v Ljubljano posebni vlak Rdečega križa, sestavljen iz lokalnih garnitur državnih železnic. Med vozovi je bilo mnogo voz dunajske mestne železnice. Vlak je prirejen za bolniške potrebe, težko ranjeni leže v vozovih na nosilnicah in so dobro odeti. Za toploto skrbi poseben voz, ki se nahaja sredi vlaka, ima kotel, ki greje vlak ter služi tudi za kuhinjo. Vlak, ki je imel 26 voz, lastno strežniško osobje, katerega so spremljali en višji častnik in zdravnik dr. Blutreich, ter več usmiljenk, je pripeljal iz Moravske Granice (Mah-riseh Weisskirchen) 322 avstrijskih ranjencev Hindenburgove armade. Med rlošlimi ranjenimi avstrijskimi vojaki, med katerimi so bili Madjari, češki Nemci, Če-\ii, Lahi, je bilo 46 težko ranjenih. Pripovedovali so, da so se borili na severu pri Ivangorodu, Varšavi. Iz toplih vozov so ranjence peljali pod barake na južnem kolodvoru, kjer so jim dame dale čaja. Na odredbo merodajnih zdravniških činiteljev bodo odslej dame — tako kakor na Ogrskem — čakale ranjence v določenih bolnišnicah ter jim ondi postregle. Ta odredba je bila z ozirom na mrzli čas res potrebna. Pri tej priliki moramo pohvaliti može črnovojnike, ki so doslej damam pri postrežbi vedno krepko pomagali s tem, da so jim nosili posode z jedili do miz. Kakor čujemo, bodeta posredovala predsedstvo Rdečega križa in deželna vlada tudi pri južni železnici, da popravi cesto na Južni kolodvor, ki je razrita, polna globokih kotlin, kjer pa teh ni, pa leže za pest debeli kamni. Vožnja preko teh kotlin in kamenja je bila doslej za ranjence prava, muka, zato je prav, da merodajni faktorji izvrše svojo človekoljubno dolžnost. — Ranjence so prepeljali v razne ljubljanske bolnišnice, težko ranjene v Leonišče, druge pa v obrtno šolo, Hcej in Mladiko. Zanimivo je bilo gledati, kako je strežniško osobje posebnega vlaka s pomočjo lesene-
ga zaboja hitro skozi okno izložilo težko ranjene. Pa tudi naši ognjegasci so tudi to pot delali hitro in točno. Na kolodvoru smo opazili deželnega glavarja dr. Iv. Šu-steršiča, dvornega svetnika Chorinskega, podžupana dr. Trillerja, predsednika Rdečega križa okr. glavarja Del Cotta, gosp, Kosi erja in več drugih dostojanstvenikov.
lj Na južnem bojišču je padel paznik deželne prisilne c!elavnice četovodja Franc Tanko. Umrl je v bolnišnici v Zavido-viču.
lj Kranjski vojniški kor v Ljubljani je prejel naslednje priznalno in ča-stilno pismo: »C. kr. Črnovojniško okr. poveljstvo št. 27 v Ljubljani. Res. št. 2016/mob. Vojniškomu koru v Ljubijo ni. V Ljubljani, dne 8. novembra 1914. V zmislu naredbe prezid. št. 13.558 z dne 30. oktobra 1914 vojaškega poveljstva v Gradcu, se člani ondotnega društva od nadaljnega ernovojniškega službovanja z dne 11. novembra 1914 oproščajo. Straže dne 10. novembra oskrbi črnovojniško okrajno poveljstvo. Porabljam la povod, da izrečem ondotnemu društvu kot takemu prav posebno pa onim članom, ki so v svoji davnoznani zvestobi do cesarja ter ljubezni do domovino in armade, nacl dva meseca en del vojaške stražniške službe v Ljubljani opravljali ter se pri tem z brezhibnim vedenjem ter izvrstnim službovanjem odlikovali, v imenu Najvišje službe najlepšo zahvalo in popolno priznanje. Črnovojniško okrajno poveljstvo bo s polnim zaupanjem vrle vojnike tamkajšnjega društva na pomoč poklicalo, kadar se bo nudila zopet potreba, apelirati na njih odlični patriotizem. — Napoleon m. p., stotnik. — Kakor čujemo, bo korno poveljstvo o tem priznalnem in častil-nem pismu obvestilo pismeno vse one društvene člane, ki so opravljali zgoraj navedeno stražniško službo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Erjavec, bolniška sestra, 34 let. — Janos Kovač, pešec kr. ogr. domobranskega pešpolka št. 19 (črnovojnik). — Ivana Lipoglavšek, žena tovarniškega delavca, 28 let. — Marija Tehovnik, služkinja, 17 let.
lj Vremenski proroki so uganili in še celo prehitelo jih je, kajti sneg ni začel padati čez tri dni po sv. Martinu, marveč takoj drugi dan, to je včeraj. Popoldne je močno deževalo, zvečer pa je jelo snežiti. Vlaki so prišli z Gorenjskega vsi beli in tudi po ljubljanski okolici je beli mož zelo grozil. Tukaj sneg ni obstal, ker je padel na mokro, pač pa je temperatura močno padla in je stala, zjutraj po mestu in okolici prav gosta megla. Nižji hribi so pa že pobeljeni.
Naše profliranie v Srbiji.
ŽELEZNICA ŠABAC-LEŠNICA V NAŠIH ROKAH.
Budimpešta, 12. novembra. Poročevalec »Az Esta« brzojavlja z južnega vojnega pozorišča: Ob enem z našim vspešnim prodiranjem proti Krupnju so naše čete nadaljevale operacije, ki so imele namen popolnoma osvojiti celo drinsko ozemlje in Mačvo. Po zavzetju Ravnja smo osvojili betonsko deželno cesto, ki je nudila Srbom več tednov izvrstno varstvo. Ta vojaška cesta je sedaj končnoveliavno v naših' rokah, in sicer od Ravnja čez Novoselo do Lešnice, kjer teče paralelno z Drino. Naše čete so zasedle še ostale ob cesti ležeče kraje, ki so bili še zasedeni od Srbov: Ba-dovince, Prnjav in Novoselo, in se združile z onimi našimi oddelki, ki prodirajo južno od Lešnice. Srbi so se upirali le pri Novem selu, kjer je bilo srbsko artilerijsko vežbališče, ter je imela srbska artiljerija jako natančno naravnane topove. Toda naše obsežno prodiranje ter zanesljivi in močni ogenj naše artiljerije ie srbske topove kmalu prisilil k molku; uplenili smo dva srbska topova. Z našim dohodom do Novegasela je prišla v našo nesporno posest železnica, ki vodi iz Šabca v Lešnico in dalje; na progi že dela veliko število delavcev, da se lahko otvori železniški promet, ki bo velikega pomena za dopolnjevanje in oskrbovajne naših čet. Železnica bo izredno olajšala tudi zvezo s četami ob Savi in Drini, kar je tudi s stra-tegičnega stališča zelo važno. Strokovnjaki bosensko-hercegovinske železnice so že dospeli semkaj, da ukrenejo vse potrebno za skorajšno otvoritev prometa nn tej progi.
XXX
URADNO POROČILO O NAŠEM PRODIRANJU V SRBIJO.
Dunaj, 13. novembra (Kor. urad.) Z južnega bojišča sc 12. t. m. uradno poroča: Mad neprestanimi boji s sovražnikovimi zadnjimi stražami, ko so se vgnjezdile v že prej pripravljenih postojankah, smo včeraj nadalje zasledovali Kuvralniku na ce»i crh in srno splošno dosegli Črto vzhodno od krajev Osečina-Nakučaiu-Novoselo ob Savi. Sovražnik se hitro umika proti Koče-
ljevi in Valjevu, kjer, kakor poročajo naši letalci, zavira več tisoč trenskih voz gibanje na vseh črtah. Poleg plena, o katerem se je poročalo že včeraj, smo zopet zaplenili 4 topove, 14 municijskih vozov, 1 mu-nicijsko kolono, več zalog municije in živil, trenov, šotorov in drugi vojni material; ujeli smo tudi veliko število sovražnikov; število še ni znano.
Dunaj, 13. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Naše čete, ki zmagovito prodirajo v Srbijo, so našle tudi Krupanj popolnoma Izpraznjen in brez prebivalcev. Srbi so vlomili v veliko trgovin in hiš, ki so jih oplenili. Vse te hiše so se zaprle in preskrbele z napisi, ki potrjujejo ta dejstva. Za sanitetni materijal in za druge vojne potrebščine, ki smo jih vzeli, smo pustili posebno potrdilo. Zdi se, da Srbi ob svojem umikanju načrtoma lastne kraje popolnoma iz-praznjujejo in jih pustošijo, kar je za nas v marsikakem oziru ugodno. Naše čete niso izpostavljene zavratnemu streljanju v vzetih krajih. Pobeglo prebivalstvo močno vporablja živila v deželi, kjer jih tako ni preveč in razširja resnico o položaju vojske. Zdi se, da Srbi, ki tako vandalično postopajo proti lastni posesti, le še malo upajo na to, da se obdrže.
POLOŽAJ NA JUGU.
Liberce, 12. novembra. Visoka osebnost bosenske deželne uprave, ki se je pravkar vrnila z južnega bojišča, je dala »Reichenberger Zeitung« na razpolago naslednja pojasnila: Položaj na srbskem bojišču je tak-le: Z vsem poudarkom izjavljam, da naša stvar na južnem bojišču dobro stoji in da se bo namera fcm. Potio-reka, ki je objavil v armadnem povelju, da se naša vojna proti Srbiji še med zimo dovrši — uresničila. Šabac in Mačva sta od naših čet končnoveljavro zasedena in ostaneta naša. Nadaljna smer našega prodiranja ni nikaka tajnost in je dana v smeri samih cest, torej ne more iti drugam, nego proti Valjevu, kamor vodijo tudi ceste južno od Šabca. V Valjevu je nedvomno pričakovati novega ljutega srbskega odpora, tembolj ker bi izguba Va-Ijeva pomenjala uvod k odločilnemu končnemu boju, ki se bo odigral krog Niša. Kadar pade odločitev v širokih dolinah Kragujevca in Niša in bo pretežni del srbske armade prisiljen k umikanju, potem bo le vprašanje najkrajšega časa, da naše čete zasedejo desni savski breg z Belgradom in pa desni breg Drine. Ako bi se potem srbska armada umaknila proti Skoplju, bi to končnega vojnega uspeha niti najmanj ne izpremenilo, ker so v Novi Srbiji prevroča tla, da bi se mogla srbska armada ondi zbrati in si odpočiti k novemu nastopu. O srbski armadi je mogoče sedaj le to reči, da je jako dobro oborožena in vodjena, da se hrabno in vztrajno bori. Vsa poročila o lakoti, uporih in pomanjkanju mumcije pri Srbih so neresnična ali pa vsaj pretirana. Vendar je pa imela srbska armada v bojih zadnje tri mesece težke izgube v mrtvih, ranjenih in ujetih, izgubila je velik del svojih topov in strojnih pušk in je veliko trpela tudi vsled kužnih bolezni. Njene operacije so bile zgrajene na sanjah o ruskih zmagah na severu in na uporu srbskega prebivalstva v južni Ogrski in v Bosni. Srbi so tudi z gotovostjo računali na to, da jim bodo Rusi poslali 50—60.000 mož na pomoč. Nič od vsega tega se m zgodilo. Srbi so sicer, večinoma čez Grčijo, deloma pa čez Črnogoro, od svojih francoskih zaveznikov dobili municijo, puške in topove, pa tudi živila in obleko za vojake, toda ne v zadostni meri. Srbi so danes že razočarani, ker Rusi še vedno niso na Dunaju in pri Oršovi ob Donavi še vedno ni na spregled nobenega kozaka. Vera v Pašiča je omajana; samo častniška stranka še skuša vzdržati upanje na končno zmago in rusko pomoč. Kralj Peter je popolnoma izključen od vsakega vpliva na armado in politiko. Princ Jurij, ki okreva od svoje rane, je vsled svojih norosti po-
polnoma onemogočen in potisnjen v stran. Prestolonaslednik Aleksander pa ni kos pretorijanstvu posameznih vojaških vodij. Velika Srbija je pokopana. Srbsko kmečko ljudstvo je sito vojne. K vsemu temu pa še grozi spor z Bolgarijo, ki je po izbruhu turške vojne postal neposredna nevarnost. Z ozirom na vse skupaj: vojaški, politični in gospodarski položaj Srbije, je opravičena domneva, da bo naloga naših čet na južnem bojišču začetkom zime dovršena, t. j. krog novega leta; natančnega dneva pa seveda nihče ne more navesti in tudi ne zajamčiti.
KAJ PRIPOVEDUJEJO UJETI SRBSKI ČASTNIKI.
»Reiehspost« prinaša razgovor z nekim ujetim srbskim majorjem, ki je med drugim dejal: Dosedaj so se vršili boji šele na prvi obrambni črti. Druga srbska obrambna črta prereže Valjevo, tretja pa Niš. Kragujevac je slabše utrjen, kakor se to po mojem mnenju sodi v Avstriji.« Major je nadalje hvalil avstriiske oodonavske monitorje, ki so napravili Srbom veliko škode, posebno pri Šabcu. Poročevalec »Reichspošte« je vprašal ujete srbske častnike, kaj jim je znano o usodi Belgrada. Častniki so pripovedovali: »Mi smo bili že od začetka vojske v bojni črti pri Šabcu in le malo vemo, kaj se godi v deželi. Le to smo slišali pred kratkim, da je v Belgradu kljub obstrelievanju še vedno 50 tisoč prebivalcev. Mestni del, ki leži ob Donavi je le malo poškodovan. Ostalo je pa v razvalinah ...«
SRBSKA NASILJA V MACEDONIJI.
Soiija, 13. novembra. »Agence Tele-graphique Bulgare« poroča: Kot poroča prefekt iz Strumnice brzojavno, naseljujejo že štiri dni Srbi v vaseh sosednjih pokrajin, zlasti v okrajih Dojran, Valandovo, Gevgheli in Tikveš begunce iz Stare Srbije, katerim je dano na prosto, da ropajo in more domače prebivalstvo in onemogoču-jejo izseljevanje Bolgarov in mohamedancev teh pokrajin proti bolgarski meji. Iz Strumnice došli begunci pripovedujejo s solzami v očeh, da so srbske oblasti v Štipu in Radovištu prisilile družine, katerih očetje so v Bolgariji, da so sprejele pod streho častnike, orožnike in celo navadne vojake, ki onečaščajo nesrečne žene, oropane varstva svojih mož. Prebivalstvo številnih turških in bolgarskih vasi v okrajih Dojran, Tikveš in Valandovo čaka samo na priliko, da se bo moglo izseliti na Bolgarsko, četudi pri tem stavi v nevarnost svoje življenje.
Angleški pariomenl.
London, 13. novembra. Po formelni otvoritvi parlamenta od strani kralja se je včeraj v obeh zbornicah razpravljalo o načrtu za adreso na prestolni govor. Benar Law je naglašal, da je popolnoma izginila strankarska politika ter je dejal, da je edini up Nemčije na zmago izginil. Zavezniki zavzemajo sedaj boljše pozicije kot ob izbruhu vojne. — Premierni minister Asquith je izjavil, da je vojna povzročila solidarnost vseh strank in izraze simpatij v vseh delih države in pri pripadnikih vseh verstev. Čete zaveznikov so popolnoma preprečile prvi cilj nemškega cesarja. Angleška vlada je bila izpostavljena preizkušnji. Izkušnja zadnjih treh mesecev pa vzbuja upravičeno upanje, da bo Angleška izšla tembolj zmagovita iz boja za pravično stvar, čim dalje bo trajala ta preizkušnja. — Asguith je končno napovedal, da bo Lloyd George predložil zbornici dne 16. t. m. finančne predloge obenem z vprašanjem o vojnem posojilu. Premierni minister je predlagal, naj bi se dne 17. t. m. vršilo veliko posvetovanje o kreditnih razmerah in o dopolnitvenem dovoljenju za ojačenje armade. Doslej je bilo dovoljenih le 1,186.000 mož za regularno armado. Armada šteje sedaj že 1,086.000 mož. (Odobravanje.) Ausquilh je končno
priznal aktivno Sodelovanje opozicije pri reševanju težke naloge vlade. — Nato se je debata prekinila.
Nevtralne teve v sedanji vojski.
Sofijski oficiozni list »Narodna Prava« naglaša, da soglašajo vse bolgarske stranke v tem, da če bi bila Bolgarija prisiljena, da poseže v vojsko, naj se pridruži !e tisti skupini velesil, ki soglašajo z realizacijo narodnih idealov bolgarskega naroda. »Vossische Ztg.« poroča, da Rumunija Rusiji ni dovolila prehoda ruske armade proti Turčiji skozi Rumunijo. — Po carigrajskih poročilih je Grška odklonila predlog Anglije, da ji ta odstopi otok Ciper, če pošlje Angležom v Egipt 20.000 mož na pomoč. — »St. Gallener Tagblatt« poroča iz Amerike, da Amerikanci izvajajo nasproti Nemčiji najnatančnejšo nevtralnost, proti zaveznikom pa ne. Zadnji teden je neka ameriška ladja odpeljala v neko francosko ali angleško pristanišče 50.000 pušk in veliko dinamita. Iz New Orleansa vozijo skoraj vsak teden velike ladje zaveznikom kon-serve in mule.
Svetovna vojska. Prvi sešitek smo poslali mnogim na ogled in priložili položnico, da morejo poslati naročnino v znesku 3 K za četrt leta (šest sešitkov) poštnine prosto. Če bi se kdo ne maral naročiti, naj vrne sešitek takoj z opazko: »ne sprejmem«. — »Svetovna vojska« bo prinesla zelo veliko vojnih dogodkov, o katerih časopisi niso poročali, ker ima uradništvo na razpolago mnogo izvirnih poročil slovenskih vojakov. »Svetovna vojska« bo prinesla tudi po vrsti vse vojne dogodke in bo podala tako enotno sliko vseh današnjih bojev. Zato naj si vsakdo vse se-šitke skrbno spravi, da ostanejo v spomin nam in zanamcem na težke dni, ki smo jih doživeli.
V najem se odda s 15. decembrom dobro vpe-ljana
snho zdravo blago, vagonske množine
3153
dobavSja po zmerni ceni
t Somiceli % $elle, giakek. t ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
niča,
Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod številko 3134.
(1 ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. /
„	-PORODNIŠNICA.
/LuuBLTjANA-KOhIENBKERA-ULICA-4 k I ^-zdravw:PRMARU-DR-FR.DERGANC |
ovčjo, vsako množino ku-S puje po najvišjih cenah
I. Grobelnik, m\m
Ker imam naročilo sedaj nujno poslati v tovarne za vojaške namene večje množine volne, naj vsakdo pohiti poslati večji vzorec s skrajno ceno. — Po večjo množino pridem osebno.
Dve inteligentni gospici iščeta službi kot
ali kot
Magajničarki prodajalki
zmožni tudi samostojno voditi trgovino. — Ponudbe pod naslovom J. J. št. 99 na upravo „Slovenca".	315?
Mlada, pridna
IVA
ki zna tudi nemško, so takoj sprejme. — Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod št 3160. (Znamka!)
Uz$o]itel]iCi
z dobrim izpričevalom, ki zna tudi šivati, želi nastopiti mesto; gre tudi samo popoldan. — Ponudbe pod Vzgojiteljica" 3158 na upravo „Slovenca".
Razglas
3113
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje
dobavo pohištva
na dan 16. novembra 1914 konkurenčno razpravo.
Ponudbe morajo se najkasneje do 10. ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni uposlati. Popolna vsebina razglasa, katera se tuuradno lahko upogleda, nahaja se v uradni „Laibacher Zeitung".
C. kr. tobačna tovarna
Ljubljana, dne 4. novembra 1914.

A, & E. Skaberne, wwnz> MestniJLgJ°
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviterji, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	Telra perilo.	Spalne vreče, j
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti. j
Ooozariamo Dri nakunu vsakovrstnem 1 edino moderno domače podjetje te stroke | ka ima v Ljubljani, Breg; 20, veliko zalo-obuvala^zadZ SodltTok, na I tovarno R Kozina ft ^ v Iač, T„rd. | g0 samolastmh, najboljših m za vsako
nogo priležnih izdelkov. Cene, ker je blago' naravnost iz tovarne, brez konkurence.
Z°"anfa obV^tno	-Priporočamo domaČo solidno tvrdko--—	ve««« v
" Cene urez konkorence VBllka zaloga fiamskih in otoških klobukov y nalnorcBItt bMIMi vseh mnCTj^

Ml1: |#;tu

Ji
■irt rrrrx: 'x.v7
J ci um
. j _
Priporočamo domačo solidno tvrdko
tli a
r* «-i- f ii^fite «1» §
I -......— v —
Žalni kSobukl
—	-m T IflliA juf
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«; " Odgovorni urednik: Jožel GostinCar, državni poslanec.