V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 4.12.1984 CENA 23 din V. d. glavni urednik: Igor Slavec . Odgovorni urednik: Jože Košnjek 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 93 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO >Ianika odprla nov obrat športne obutve kranjski Planiki so pred praznikom republike odprli nov obrat * izdelovanje športne obutve po posebni tehnologiji direktno tizganih podplatov iz poliuretana. V njem bodo na leto naredili *zahodnonemškega partnerja Adidas 1,5 milijona parov ali 500 Sćveč kot prej. S tem bodo vrednost izvoza povečali z 11,2 na i milijona dolarjev. l dan pred praznikom republike, « —-- — Foto: F. Perdan viportne obutve ■"j - Planikina tovarna obutve j je pred 18 leti začela poslovno Psovanje z zahodnonemško firmo pM- Na podlagi tega se je pred leti \* /-rodila zamisel o izgradnji nove-Arata športne obutve v Kranju, htl in Adidas sta se namreč dogo-Ra, da bo kranjska tovarna zadrža-■aklovanje čevljev po stari tehnolo-obsegu 3000 parov dnevno, izdelo-po novi tehnologiji — gre za di-vbrizgavanje podplatov iz poliu-- pa bo sčasoma povečala na ino 9000 parov, ti so zaceli graditi nov obrat li, 2. novembra so v njem iz-ćevelj, po letu poskusne pro-c pa so ga ob letošnjem prazni-iblike uradno odprli. Zgradili so draeunskem znesku in je veljal jonov dinarjev, od tega uvože-rwna 233 milijonov. Tri desetine je dala Planika, nekaj več kot je bilo mednarodnega IFC kre-odstotkov je zagotovila banka, v kranjski Planiki odprli nov ostalo Sloga Koprivnica in izvajalci gradbenih del. V novem obratu izdelajo zdaj na dan 7500 parov športne obutve za nogomet, smučarski tek in drugo, z odpravo ozkega grla v šivalnici pa se bo njegova dnevna zmogljivost povečala na 9000 parov. Na slovesnosti, s katero so odprli nov obrat, ter na novinarski konferenci pred tem je Direktor Planike Anton Gros orisal proizvodna in izvozna prizadevanja 4000-članskega kolektiva. Planika bo letos izdelala 4,2 milijona parov raznovrstne obutve, od tega je bo 70 odstotkov izvozila. Na zahodnem trgu bo vrednost prodaje dosegla 20 milijonov dolarjev, na vzhodnem 12 milijonov. V dveh desetletjih se je čas za izdelavo para čevljev zmanjšal z 8 ur na 47 minut. Po delovni storilnosti zaostaja za zahodnimi tekmeci le še za desetino, na nekaterih delovnih mestih pa se je z njimi že izenačila. Tovarna je v preteklosti veliko prispevala za razvoj nerazvitih predelov v Sloveniji in Jugoslaviji; na področjih, kjer je bil problem zaposlovanja, je od ieta 1981 do danes odprla 2500 novih delovnih mest. Planika ima 90 odstotkov lastnih poslovnih sredstev, obresti predstavljajo le 3,6 odstotka dohodka (povprečje za slovensko gospodarstvo znaša 16,6 odstotka), več čistega dohodka namenja za sklade kot za osebne dohodke (ti naj bi ob koncu leta presegli povprečje 30 tisočakov). »Vi, čevljarji, ste razumeli, da je konvertibilni izvoz nuja,« je ob odprtju novega obrata poudaril Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. »Ne samo zaradi plačilno-bilan-čnih težav države, temveč zaradi razvoja samega. Spoznali ste, kar žal nekaterim v Jugoslaviji še ne gre v glavo, da je uspešna le tista proizvodnja, ki prenese pogoje najzahtevnejših svetovnih trgov . . . Mislim, da ste lahko ponosni, ker ste med prvimi, če ne celo prvi v Jugoslaviji postavili obrat, katerega 90 odstotkov oziroma vsa proizvodnja bo namenjena konvertibilnemu izvozu.« V nadaljevanju se je Marko Bule zavzel za ponovno uvedbo izvoznih spodbud in za večjo razpolagalno pravico izvoznikov pri devizah. »Vrsta strokovnjakov se trudi prikazati, da je kurz previsok, da spodbude niso več potrebne, itd.,« je dejal. »Pri tem je jasno, da je dohodkovna motiviranost za izvoz poslabšana, saj tečaj dohodkovno pokriva le 48 odstotkov izvoza. Zelo pomembno je da izvozniki po lastni presoji, brez soglasij države, odločajo, ali bodo za devize, ki jim pripadajo, uvozili reprodukcijski material, rezervne dele ali opremo ... Ta pravica postaja vse bolj razredno in nacionalno vprašanje, saj gre za pravico Cankarjevega hlapca\Jerneja.« C. Zaplotnik Razumno z računalniki Kaže, da smo tudi pri nas s polnimi jadri zapluli v računalniške vode. Vsaj število šol, ki od svojih pokroviteljev dobivajo v dar računalnike, in število ljudi, ki bi bili radi že jutri računalniško opismenjeni, govori o tem. A oboje, opremljanje računalniških učilnic in tovrstno izobraževanje, nam gre počasi od rok. Manjka nam milijonov, pa tudi razumnega odnosa do računalniškega opismenjevanja, da bi se ga lotili bolj sistematično. Združeno delo je dokazalo, da razume družbeno potrebo po osnovnem računalniškem znanju, saj se je v vseh gorenjskih občinah izkazalo kot mecen. Tako je v jeseniški občini opremilo z računalniki troje^ osnovnih šol: Pre-žihovega Voranca, šolo v Mojstrani in Žirovnici (ta je tudi že vpeljala obvezen računalniški pouk), v Tržiču osnovno šolo heroja Dračiča, v Radovljici šolo Antona Tomaža Linharta, v škofjeloški občini žirovsko in gorenjevaško šolo, v Kranju gimnazijo, medtem ko osnovna šola Bratstvo in enotnost na Planini še čaka računalnikov. Vse to je na moč razveseljivo. Manj pa nas veseli, da je v teh šolah na voljo le dvoje ali troje računalnikov (seveda tudi od združenega dela v tem gospodarskem položaju ne moremo zahtevati več), na katerih je mogoča le interesna računalniška dejavnost za nekaj deset učencev, medtem ko bodo morali preostali na sodobni pouk počakati. Izobraževalne institucije pobudo za opremljanje računalniških učilnic torej v celoti prepuščajo šolani in delovnim organizacijam, ki so njihovi pokrovitelji. Izobraževalna skupnost in zavod za šolstvo držita roko nad normativi za opremljanje učilnic in sistematičnim izobraževanjem učiteljev, kajpada potem, ko je glavno dejanje, ureditev učilnic, že opravljeno. Vrhovni izobraževalni instituciji glede računalništva verjetno še nista rekli zadnje besede. Kako bi sicer razumeli odločitev, da z enim ali dvema računalnikoma opremljajo šole, kar je sicer bolje kot nič, a za masovno izobraževanje v računalništvu naravnost nerazumno. S tako malo opreme šola ne more računalniško opismeniti niti vseh svojih učencev, kaj šele, da bi se. odprla navzven tistim šolam, ki nimajo sreče, da bi jih pokrovitelj obdaril z računalniki. Razdrobljeno in nenačrtno opremljanje nikakor ni v prid današnjemu računalniškemu opismenjevanju in tudi ne jutrišnji uporabi računalnika. Polovico ljudi nam bo na ta način morda uspelo računalniško prosvetliti, preostali neprivilegirani pa bodo še naprej ostali nepismeni. Če bi hoteli doseči cilj, bi morali sistematično opremljati učilnice, tako da bi nemoteno delal, denimo, ves sedmi razred. Vsak, ne le učenec v krožku, naj ima možnost spoznati računalnik v rednem ucno-vzgojnem procesu. V šolstvu bi morali biti o tem prepričani, zaenkrat pa so računalništvu mnogokje naklonjeni le zaradi mode. Morda se bojijo, da bo navdušenje zanje zamrlo tako kot za aerobiko! D. Z. Žlebir u Železarsko rast zagotavlja združevanje Mineva petnajst let od tedaj, ko so se slovenski železarji in predelovalci povezali v sestavljeno organizacijo združenega dela — ^lavnostni govornik na seji je bil član predsedstva SFRJ Stane iHaaanaaaMaaaramafBaaaaanaanaaaK m,*s, ko postajam pionir. .. — V dneh pred Dnevom republike so v nehiolah po domovini najmlajše sprejemali v pionirsko organizaciji Tudi cicibani z osnovne šole Staneta Žagarja na Planini so na slo-tttnosti ob rojstnem dnevu domovine svečano zaprisegli, da bodo po-kjdobn učenci in z-gledni člani samoupravne družbe. K temu jih ve-ttudi pionirska zaprisega, ki so jo izrekli pred pionirsko zastavo. — F. Perdan Jesenice — V jeseniški Železarni je bila 1. decembra slavnostna seja delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn, ki so se je poleg članov sestavljene organizacije, sodelavcev železarn, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij republike, občine in Gorenjske udeležili tudi član predsedstva SFRJ Stane Dolanc, predsednik predsedstva SRS France Popit in član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. Letos mineva petnajst let, odkar so se združili proizvajalci in predelovalci jekla v Sloveniji v organizacijo, ki šteje 19 tisoč zaposlenih, proizvede 800 tisoč ton surovega jekla ali 20 odstotkov skupne jugoslovanske proizvodnje jekla in tako sodi med dvajset največjih sestavljenih organizacij v Jugoslaviji. Združeni železarji in predelovalci so v teh letihpo-večali proizvodnjo za 32 odstotkov in izvoz od 0 milijonov dolarjev na 81 milijonov dolarjev. Sestavljena organizacija, v kateri so Železarne Jesenice, Štore in Ravne, Veriga Lesce, Plamen iz Krope, Tovil iz Ljubljane, Tovarna žičnih izdelkov Celje in Metalurški inštitut Ljubljana, nima le proizvodno bogate preteklosti, temveč tudi jasno začrtano prihodnost. Količinski obseg proizvodnje nameravajo povečati na milijon ton surovega jekla letno, v strukturi proizvodnje pa se bo povečal delež elektrojekla od sedanjih 60 na 100 odstotkov, elektro peči pa bodo vodili procesni računalniki. Delež plemenitih jekel naj bi se povečal na 50 odstotkov. Slavnostni govornik Stane Dolaru je delegatom sestavljene organizacije čestital ob pomembnem jubileju in jim zaželel še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Ko je govoril o uveljavljanju sistema socialističnega samoupravljanja, je opozoril na številne probleme, ki ovirajo nadaljnji razvoj, in se zavzel za dosledno demokracijo v vsem družbenem sistemu. Dejal je, da sestavljena organizacija združene železarne v proizvodnem, razvojnem, poslovnem in samoupravnem smislu raste v stabilen in homogen sistem med seboj povezanih organizacij združenega dela. Železarji se uspešno dogovarjajo in uresničujejo skupno poslovno in razvojno politiko. Oblikovali so interno banko, v kateri združena sred' stva organizacij združenega dela predstavljajo celo 75 odstotkov od celotnih sredstev interne banke. Vendar je Stane Dolanc obenem tudi poudaril, da je nasploh v praksi združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah zaenkrat še skromno, ker imajo nekatere gospodarske panoge ugodnejši ekonomski položaj in se upirajo združevanju. Mnogi pa vidijo reševanje svojih problemov v povečevanju cen in v iskanju pomoči zunaj združenega dela. »Še odločneje se je treba zavzemati za samoupravno povezovanje in združevanje temeljnih organizacij v delovne, sestavljene in druge oblike združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah in to tudi uresničevati,« je dejal Stane Dolanc. »Delavci naj bodo nosilci takšnega združevanja dela in sredstev v širše samoupravne oblike na osnovi njihovih skupnih interesov in potreb, njihove medsebojne odvisnosti in povezanosti v procesu dela ter uresničevanja med seboj usklajenih skupnih načrtov in programov razvoja, v katerih bodo lažje skupaj reševali probleme reprodukcije. Tako bodo delavei vse pomembnejši dejavnik družbenega vpliva, vse vplivnejši dejavnik družbene moči.« Na slavnostni seji so podelili medalje slovenskih železarn za leto 1984. Med drugimi sta Jo prejela tudi Gregor K laneni k in Štefan Ščerbič iz jeseniške Železarne, plakete pa so dobili: Ciril Ažman iz Verige, Anton Košir iz Železarne Jesenice, Franc Lužnik iz Verige, Franc Mlakar iz Plamena, Miroslav Skube iz Železarne Jesenice, Valentin Šparovec iz Plamena Anton Zupan iz Plamena, Peter Žbontar iz jeseniške Železarne ter nekateri poslovni partnerji slovenskih železarn. rj Sedej TOMŠIČEVA 44 Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, (i. decembra ob 15,30 in ob 16,30 gostovala lutkovna skupina Ljubljana-Bf/igrad z lutkovno igrico Lev in miška. 25 novoletni sejew t -12.12. se blago široke potrošnje kmetijska mehanizacija velika izbira obrtniških izdelkov novoletna darila in darilni zavitki J 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PO JUGOSLAVIJI Kmalu milijon ton jekla Dosedanji proizvodni in poslovni rezultati Slovenskih železarn so potrdili upravičenost povezave treh slovenskih železarn in šti-rili predelovalnih tovarn ter Metalurškega inštitutu v skupno organizacijo. V njenem okviru slovenski železarji in predelovalci uresničujejo enotno načrtovanje, usklajevanje proi:vodnje s porabo jeklu, enoten nastop na tržišču in združevanje intelektualnih zmogljivosti. To so poudarili ob 15-letnici slovenskih železarn. Sedaj v slovenskih železarnah Vlijejo letno 800.000 ton jekla, kar je petina jugoslovanske proiz vodnje. Požar v rudniških delavnicah V soboto okoli 23. ure je zago relo v elckirostrojnih d»luvnicuh Rudnika rjavega premoga Hrast nik. Ogenj je zajel šest prostoroi 80 gasilcem, reševalcem in rudar jem pa ga je uspelo omejiti šele ob petih zjutraj. Zgoreli so objek ti v skupni površini okoli 550 kvadratnih metrov, ogenj pa je pretil tudi bližnji toplarni in koinpresorski postaji. Škode je po neuradnih i)odatkih za 500 mili jonov dinarjev. Energoprojekt ho gradil avtocesto Energoprojekt bo zgradil 60 kilometrov dolgi del avtoceste v Maleziji. Vrednost del znaša po predračunu 85 milijonov dolarjev. Zgraditi jo morajo v 28 mesecih. ■» Več katre kot so načrtovali Delavci novomeškega IMV so novembra presegli proizvodni načrt za osebna vozila. Ore za popularne katrce, ki so jih novembra izdelali 3350, kar je 150 več kot je znašal plan. (e bodo z enakim elanom nadaljevali tudi decembra, bodo do konca leta naredili še 3250 katre. Prodaja bencina upada V prvih desetih mesecih letos je v Jugoslaviji prodala 2,8 milijonu ton naftnih derivatov, kar je dober odstotek manj kot lani v enakem času. Prav za toliko se je zmanjšala ])rodaja bencina. Zdomca darovala denar Z velikim ljudskim zborovanjem in slovesno otvoritvijo nove bolnišnice so v Kninu proslavili 40-letnico osvoboditve. \'ova bolnišnica bo predstavljala osrednji medicinski center za del Dalmacije in a del Bosne. Bolnišnica ima 16.000 kvadratnih metrov površine, vso opremo, vredno okoli 200 tisoč dolarjev pa sta darovala Hajriju in Boris \'ukobrat, ki živita v Franciji. . Tudi odročnim krajem posvetiti pozornost Vso jesen so v tržiški občini potekale programske konference socialistične zveze, ki so podrobno razčlenile vse probleme v krajevnih skupnostih - Družbenopolitično delo odvisno tudi od reševanja problemov v krajevnih skupnostih Tržič — Celoletno delo občinske konference socialistične /veze Tržiča je bilo zelo plodno. Člani so obravnavali prav vse probleme, ki tarejo Tržičane, od gospodarstva, stabilizacije, osebnih dohodkov, težav zdravstvene skupnosti, neaktivnosti delegatov in delegacij, do upravičenosti posameznih investicij, gradnje zaklonišč, razvoja Gozda, dela družbenega pravobranilca, mladinskega prestopništva in še številnih drugih problemov. Zelo aktivni so bili posamezni sveti. Tako je svet za organiziranost in razvoj socialistične zveze ter kadrovsko politiko poskrbel za uskladitev pravil krajevnih konferenc z dokumenti občinske konference, svet za mednarodne odnose in stike z zamejstvom si poleg rednega sodelovanja z zdomci iz Reutlingena načrtno prizadeva za sodelovanje s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Svet za kmečka vprašanja je organiziral obravnavo osnutka Zakona o gozdovih, svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk je vse bolj aktiven in je med drugim razpravljal tudi o nadomestilu za čas porodniškega dopusta. Volilna komisija pa se je že začela intenzivno pripravljati na volitve v letu 1986. Predavanje za rezervne starešine Radovljica — Za vse člane Zveze rezervnih vojaških starešin v radovljiški'občini bo predaval gcneral-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun v organizaciji in delovanju enot naših oboroženih sil na začasno zasedenem ozemlju. Prvo predavaje bo v torek, 4. decembra, ob 17. uri v domu Jože Ažman v Bohinjski Bistrici, drugo naslednji dan ob isti uri v radovljiškem kinu, tretje pa v četrtek, 8. decembra, ob 17. uri v kinu na Bledu. Občinska konferenca ZRVS iz Radovljice priporoča vsem rezervnim vojaškim starešinam, da se udeležijo predavanja. C. Rozman Kviz ob dnevu človekovih pravic Vsebinsko združevanje dela koordinacijskih odborov in svetov se je v tem letu pokazalo kot zelo pozitivno, saj je delo z manjšim številom organov bolj tekoče. Lani so namreč s samostojnim delom prenehali organi, od katerih so zahtevali le občasne aktivnosti. Skratka, na novo organizirano delo občinske konference socialistične* zveze v Tržiču je bilo v zadnjem letu plodno; sklepi, stališča in usmeritve niso ostajali v predalih. To je potrdila tudi programska seja občinske konference, ki je bila 26. novembra. Vso jesen so v tržiški občini potekale konference socialistične zveze. Med glavnimi nalogami, ki so si jih zadale krajevne konference socialistične zveze, so izboljšanje delovanja delegatskega sistema, utrjevanje krajevne samouprave, prizadevanje za boljše frontno delovanje družbenopolitičnih organizacij znotraj socialistične zveze, priprave na volitve 1986. ter uresničevanje nalog na področju stabilizacije in planiranja. Vendar pa v Tržiču znova ugotavljajo, da so skoraj vse te naloge preglasile zahteve po reševanju problemov, ki najbolj tarejo posamezne krajevne skupnosti. To so največkrat komunalni problemi, telefon, cesta, voda, trgovina in podobno. Najbolj se čutijo prizadete oddaljene krajevne skupnosti, ki upravičene očitajo, da ves denar ostaja le v centru Tržiča in v Bistrici, vse ostale krajevne skupnosti pa ostajajo v ozadju kljub kopici nerešenih problemov. Prav zaradi majhnih denarnih sredstev, s katerimi morajo gospodariti, zaradi problemov ki jih že leta in leta nakazujejo, rešijo pa nikoli, upada v teh krajevnih skupnostih volja do družbenopolitičnega dela, poudarjajo delegati. Zaradi tega se v krajevnih skupnostih vodje delegacij ne sestajajo, odzivnost delegatov je slaba, vedno težje je pridobiti ljudi za družbenopolitično delo. Nujno je torej treba posvetiti več pozornosti zapostavljenim, odročnim krajevnim skupnostim, pa bo med ljudmi več pripravljenosti za delo. Sicer bo v bodoče problem dobiti tajnika krajevne skupnosti, socialistične zveze ali kakšne druge družbenopolitične organizacije, problem bo celo sestaviti kandidatne liste za volitve leta 1986. D. Dolenc Kranj: podelili državna odlikovanja — Predsedstvo SFRJ je štm ob™. ne iz kranjske občine odlikovalo za zasluge in dosežene uspehe membne za napredek države m za njeno socialistično izgradnjo i| . Lakner, ki že prek 35 let deluje v občinski, republiški in držami*£l ski organizaciji, že 26 let opravlja dolžnost predsednika obcinsk* c strelskega odbora, še posebno zavzet pa je bil pri izgradnji strelske a doma na Hujah. je prejel red dela s srebrnim vencem. Mitja Brat ' vrsto let delaven v krajevni organizaciji Zveze rezervnih vojaški''"' rešin na Zlatem polju, v teritorialni obrambi in v sindikalni organi^, ciji Lesni ne Kranj, ter Katjuša Virnik, aktivna na področju socialnlno skrbstva, v sindikatu, v samoupravnih interesnih skupnostih, rIren/ skupnosti Vodovodni stolp ter v organizaciji Rdečega knv prejela medaljo zaslug za narod, Marjeta Dežman, dolgoletna nn!*!. devna delavka in dejavna v samoupravnih organih Temeljneaa šča Kranj, je bila odlikovana z medaljo dela. ki pa jo je zaradi bok>*a v njenem imenu prevzel tajnik sodišča Janez Hočevar. — yQ 'v' predsednik Skupščine občine Kranj Ivan Cvar izroča odi' Alojzu Laknerju. — Foto: F. Perdan Upoštevali bodo zimsko sezono Dopolnjeni predlog sprememb obdavčevanja turističnih m upošteva 20 odstotno olajšavo od odmerjenega davka v ^ sezoni, kamor bodo šteli mesece od oktobra do konca marca Kranj — Gorenjska turistična zve za je pred časom pripravila posvet predstavnikov gorenjskih uprav za družbene prihodke in društvenih turističnih delavcev o novem načinu obdavčevanja oddajanja zasebnih turističnih sob. Na tem področju v zadnjih letih beležijo stagnacijo, turistične sobe pa predstavljajo pomembno dopolnitev turistične ponudbe, saj gost četrtino denarja potroši za prenočitev v turistični sobi, ostalega pa pusti v turističnem kraju. Tudi z ugodnejšim načinom obdavčevanja želijo spodbuditi oddajanje turističnih sob. Pobude o spremembah so že nekaj časa prihajale predvsem od oddajul-cev turističnih sob in gostinskih organizacij iz radovljiške občine, kar je seveda razumljivo. Radovljiška uprava za družbene prihodke je zato v, soglasju in dogovoru z drugimi upravami za družbene prihodke na Gorenjskem pripravila osnutek sprememb, ki so jih obravnavali 1U. oktobra na že omenjenem posve- tu. Razprava je dala no predvsem pobudo poletni ln j sezoni. Pri radovljiški Up;. . družbene prihodke so vključili v predlog spremembe^ čevanja turističnih sob, ki ga obravnaval izvršni odbor * turistične zveze. Davčna osnova za davek 0c; >i janja turističnih sob je celota pfill - z oddajanjem tu^ dek, čnih dosežen sob. Davek Kranj — Center klubov OZN pri občinski konferenci ZSMS Kranj bo jutri, 5. decembra, v koncertni dvorani Delavskega doma priredilo kviz tekmovanje za učence kranjskih osnovnih šol. Zatem si bodo udeleženci ogledali tudi film o razorožitvi in prisluhnili prodavanju Mitje Žagarja. Prireditev je namenjena dnevu človekovih pravic. G LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — V. d. glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelov-čan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedoj, Marija Volcjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar In Danica Žle-blr — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednlk, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubha-na. Naslov uredništva In uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kran|u številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835 tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za II. polletje 750 din pa bodo i^ep plačevali po naslednjih stopr;;r !)00 dinarjev 7 odstotkov, od do 1 milijona dinarjev 9 od*jifl od 1 do 1,5 milijona dinarj^H siotkov in nad 1,5 milijona'fljM 11 odstotkov. Davčne osnove so^J čene z upoštevanjem nc*2H stroškov in amortizacije Oddaj alci, ki bodo več kotrvVfl prometa imeli v zimski sezoni,*^ deležni 20 odstotne olajšave >"J merjenega davka. V zimsko bodo šteli mesece od oktobra d:^-1 ca marca, čas torej, ko je \eljko^^B škov s kurjavo, vsled česar v - I odločili za dve sezoni. Dveh davčnih lestvic, za \&ja zimsko sezono, ni moč oblik^a saj zakon o davkih občanov suje stopnje za obdobje j\ enega leta. Novi način obdavčevanji nja turističnih sob je za ofjrjjl ugodnejši, zato lahko pričaka da bo sprejet. M y Stane Dolanc na Jesenicah Delavec mora odločati o dohodku Delegatom sestavljene organizacije slovenskih železarn je govToril Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ — Poudarki iz govora • V zadnjom obdobju smo pričo vsi- pogostejših kritik našega političnoga sistema socialističnega samoupravljanja in sicer zaradi pomanjkanja demokracije in teptanja demokratičnih pravic v naši družbi — kot poudarjajo samozvani kritiki. Tako nupado poznamo že od prej. pravzaprav ves čas našega razvoju. Naša, pa tudi svetovna javnost pozna načela in prakso družbenih odnosov,, kakršne gradimo, in mislim, da ni kakšno voliko potrebe po tem. da bi z. nosilci takih napadov '-osno razpravljali. Hotel bi le opozoriti, da nam jo bilo že od samoga začetka našo socialistične revolucijo jasno, da si socializma ni mogoče zamisliti broz. demokracije, oziroma da socializem ne more napredovati, če v njem no razvijamo demokratičnih odnosov. Rad bi spomnil na to, da jo, kot je pogosto poudarjal Kdvard Kardelj, socialistični družbi potrebna demokracija v socializmu, ne pa demokracija kot orožje boja proti socializmu. • Socialistično samoupravljanje, ki ga izgrajujemo kot temeljni družbeni odnos, je našlo svoj naravni izraz tudi v položaju naših narodov in narodnosti. Samoupravljanje narodov Jugoslavije se ne omejuje le na demokratično urejanje političnih odnosov na ravni federacije, temveč se predvsem izraža v pravici naroda, da razpolaga s svojim delom in rezultati svojega dela. Zc Kardelj je v študiji opozoril na to, da »mora vsakršno nasilno prelivanje tega družbenega proizvoda, bodisi na osnovi ekonomske moči ali politične prisile, nujno izzvati mednacionalne konflikte oziroma da je zgodovinsko upravičeno, sprejemljivo ::i napredno samo tisto združevanje dela in dohodka, ki izhaja iz družbeno narave dohodka, ustvarjenega na enotnem jugoslovanskem tržišču, ne pa na etatistični in birokratsko- monopol it istični centralizaciji družbenega kapitala.« Z drugimi besedami to pomeni, da so nacije ekonomsko svobodne in samostojne, toda tudi odgovorne in sicer ne le za svoj razvoj, temveč tudi za razvoj Jugoslavije kot celote in za razvoj drugih narodov in narodnosti. • V izgradnji in razvoju socialističnega sa . moupravljanja smo posvečali posebno pozornost tudi vprašanju deetatizacije. V praksi je bil ta proces soočen in jo soočen tudi danes z. zelo močnimi odpori. Celo več: v zadnjih letih so se okrepili pritiski etatističnih tendenc na samoupravljanje, tako da delavci v združenem delu še ne Upravljajo s precejšnjim delom dohodka, kar posebej velja za sredstva za razširjeno reprodukcijo. Odločitve o dohodku in akumulaciji še naprej v glavnem sprejemajo ožje politično-izvršilne Strukture družbenopolitičnih skupnosti, izvršnih organov samoupravnih interesnih skupnosti, bank in poslovodnih struktur organizacij združenega dela, 9 Opreti se moramo predvsem na element nagrajevanja dela in rezultatov dela. kar delavci dobro vedo in podpirajo, tako da bo delavec pri razporejanju in usmerjanju dohodka pod ekonomsko prisilo enako zainteresiran tudi za potrošnjo in za akumulacijo, za gospodarjenje z. živim delom in sredstvi družbene reprodukcije. Itesnično odločanje mora biti kriterij vseh pravic v naši družbi, drugače bomo zelo težko uresničevali program ekonomske stabilizacije. Menim, daje zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov oziroma njihova rast na osnovi produ- ktivnega dela in rezultatov dela ena izmed osnovnih poti iz. sedanjih ekonomskih težav. • Čeprav je delegatski sistem oblikovan kot pomemben Instrument delavskega razreda za uresničevanje, razvijanji' in zaščito socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov, so v njegovem uresničevanju tudi deset let potem, ko smo ga opredelili z. ustavo, prisotni številni problemi in težave. Temeljni vzrok je materialna osnova delegatskega odločanja tistih, ki dohodek ustvarjajo, o njegovi delitvi, še vedno zelo ozka. • Čeprav so bili v združevanju doslej dose ženi določeni rezultati, mislim da ,o ti mnogo manjši od potrebe in realnih možnosti. Se vodno jo razširjeno mnenje, da so glavno možnosti za povečanje proizvodnjo m produktivnosti pred vsem v novih investicijah, ne pa tudi v dohod ki iv nem povezovati ju. • Zanimive so ugotovitve nekaterih znanstvenih ustanov, po katerih so posamezne delo- vne in sestavljene organizacije sprejo sto, celo okrog 500 samoupravnih spo^ji Strokovne službe tega ne morejo spremi/ ne samoupravni organi, kaj šele delavci fp ni normativizem, ki je zajel skoraj rmm0 v naši družbi, kaže, da je take spora/^1 trebno preveriti v vseh okoljih in *$■ 0 spraviti v razumne okvire. • Pri delu na kritični analizi funkcij političnega sistema socialističnega sa^r/ ljanja ne morejo biti podvržene reviji ustavne določbo, s katerimi se /asj vice delavcev v združenem delu, niti neVV odstopati od ustavnih načel in rešitev v, se zagotavljajo nacionalna enakopray*jS" pravice in obveznosti republik in pokrajjjJj mostojno skrbijo za lasten razvoj in zat^l deracije. Nedopustno je izmikanje .V—."' nim in v praksi potrjenim odnosom \ ki se izgrajujejo na osnovah dogou»>5f sporazumevanja, tudi zdaj. ko je v prec\»jš(B ii ust v ar jem i politično vzdušje, v kun^T čukuje predvsem spremembe nekaterih1 predpisov, ne pa spremembe obstojetal lastnega obnašanja, nedela. uzurpacMT do delavcev, ukinjanje dejanskih mohM kadrovski politiki itd. in se tako poskujjri! razpoloženje delavcev napačno ustne so so naprej ohranjalo možnosti mar njimi, ko se torej gromovniško in s| vorniških* odrov terja predvsem spremembo, vse, kar o tem vendart vsem racionalno razmišljanje in diskvuv •' proglaša za dogmatizem, • Zveza komunistov se mora sku^' jektivnimi silami v naši družbi konkrv'1 odločno angažirati pri ugotavljanju in L,f osebne in kolektivne odgovornosti. Pri i seveda posebno vlogo in naloge ilr/.iuA1 svoje z ustavo in zakoni opredeljene i»/ opravljati mnogo učinkoviteje. I 1 torek, 4. decembra i 984 lleferendum o združitvi sozdov KIT m Hercator £a zdaj le kombinat in blejska zadruga 1367-članski delovni kolektiv Kmetijsko-živilskega kombinata Gorenjske bo o združitvi s sozdom Mercator odločal v četrtek, ^decembra, delavci in kmetje blejske zadruge pa o priključitvi k »ovi sestavljeni organizaciji v soboto, 8. decembra. tanj — Zamisel o združitvi kme-Jtva, živiJstva in trgovine v osred-ii Sloveniji je stara deset let; tyvno pa je oživela letos, ko sta se ^da Mercator in KIT (Kmetijstvo, 'Motnja, Trgovina) dogovarjati o v novo sestavljeno organi-tyb Mercator-KIT, ki naj bi zapo ,Wa 19.500 delavcev, sodelovala z IpHkmeti in pridelovala hrano na Wfini slovenske kmetijske zemlje. yičlanicami obeh sestavljenih or-^sizacij je že doslej tekla obsežna ^govna menjava. Mercator, ki s *s*tijstvom ustvari le dvajsetino **^a prihodka, je največji kupec l^/odov sozda KIT in-hkrati tudi največji dobavitelj. Drugo po-. •, kjer se sestavljeni organiza-najbolj dopolnjujeta, je izvoz-Mereator je največji izvoznik kmetijstva in živilstva v iji in s prodajo na tujem za-več deviz, kot jih potrebuje, i je eden največjih proizvajal-nrane v Sloveniji, je usmerjen m v preskrbo domačega pre-a in ima precejšnje težave z ivljanjem deviz za potrebe tijstva in predelovalne industri-Interna banka, ki bo nastala z fjžitvijo, bo med največjimi po-bankami v Jugoslaviji in bo ila hitrejše uresničevanje tnih načrtov. jsko-živilskem kombinatu ljske, ki je več kot pet let član KIT, menijo, da bodo povezani |ho trgovsko in izvozno usmer- jeno organizacijo lažje uresničevali večino zastavljenih ciljev. Združitev Mercatorja in KIT ne bo povzročila večjih organizacijskih sprememb v kombinatu: Oljarica bo ostala KŽK-jeva temeljna organizacija, čeprav so se kazale težnje, da bi se novemu sozdu priključila kot enovita delovna organizacija, Agromehanika in Ljubljanske mlekarne — tozd Strojni obrati Kožarje za zdaj nista našla skupnega jezika, združila se bosta le tozda v kombinatu — Mesoizdelki in Trgovina na drobno. Potem ko so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v KŽK Gorenjske podprli združitev KIT-a z Mercatorjem, so o priključitvi k novonastalemu sozdu začeli razpravljati tudi v gorenjskih kmetijskih zadrugah in trgovskih organizacijah. V kranjskih Živilih zamisli niso podprli, med zadrugami se je za zdaj odločila le blejska. 31 delavcev in 330 kmetov bo o priključitvi k novi sestavljeni organizaciji odločalo v soboto, 8. decembra, v zadružnih enotah na Bledu, Bohinjski Beli, v Ribnem, Gorjah in Zasipu. V Gorenjski kmetijski zadrugi so odločitev preložili na prihodnjo spomlad. V škofjeloški zadrugi za zdaj nad zamislijo niso preveč navdušeni. V Gozdarsko-kmetijski zadrugi Srednja vas—Bohinj, kjer so do nedavnega imeli prisilno upravo, bodo najprej uredili notranje razmere, šele potem bodo tudi preučili možnosti za priključitev k sozdu Mercator-KIT. C. Zaplotnik GOSPODARSTVO TUDI TO SE ZGODI 32-krat v Beograd! — Direktor Planike Anton Gros je moral 32-krat v Beograd »mehčat« uslužbence (birokrate) v pristojnih uradih zapletene jugoslovanske administracije, da je zvrtel dovoljenja, soglasja, priporočila (in žige na njih), potrebna za uvoz opreme za novi obrat športne obutve v Kranju. Počasnost administrativnega kolesja in zapletenost postopka sta še toliko bolj nerazumljivi, ker bo Planika 90 odstotkov športne obutve, proizvedene v novem obratu, izvozila na zahodno tržišče in s tem prispevala kar precej tudi k ugodnejši jugoslovanski devizni bilanci. Gospodarstveniki pravijo, da je trnova pot do soglasij, dovoljenj in vseh štampiljk pri nas nekaj običajnega. Zato bi tudi primer Planike bolj kot pod zgornji naslov (Tudi to se zgodi) sodil v rubriko — Tudi to se (redno) dogaja . .. 3. STRAN O v. 25. novoletni sejem Za vsakogar nekaj Odprli ga bodo v petek, 7. decembra. Na njem bo poleg 100 domačih sodelovalo« 20 tujih razstavljavcev Žirovska Alpina je v središču Kranjske gore, nasproti hotela Prisank, odprla novo prodajalno in s tem popestrila kranjskogorsko turistično ponudbo. — Foto: F. Perdan Alpina prodaja v Kranjski gori Žirovska Alpina je v središču Kranjske gore odprla novo prodajalno svojih izdelkov — Zanimiva in dovolj kvalitetna ponudba I Tržiču boljša preskrba s pitno vodo Todovod je najlepša stitka občanom 1 ob prazniku dneva republike dejal Ivan Kapel, predsed-škega izvršnega sveta, na slovesnosti, s katero so dali namenu 5,4 kilometra dolg vodovod od Črnega goz-zbiralnika Ibelc nedaleč od Tržiča. - dnevni sobi kjer je sedaj najto-pleje pride loplota do 20 stopinj. Je to j)icvročc? Z dosedanjo toploto 19—20 stopinj smo zadovoljni, nič več nas ne zebe. niti nam hi vroče. Ugotavlja pa se, da so nekatera notranja stanovanja res prevroča in včasih segreta do 25 stopinj. Tako ugotovitev je slišati samo od nekaterih »notranjih« stanovalcev. Ti prav gotovo del toplote dobivajo od nas »zunanjih« pritličnih, ki smo jim enostavno toplotna izolacija. Jasno je, da imajo zato po nekaj stopinj toplejše j)rosiore. Če bi oni imeli 19—20 stopinj, bi- nas v pritličju ali zgoraj pri 15 — 16 stopinjah krepko zeblo. Radiator se i lahkoto zapre, če je prevroče (okna zato ni treba odpirati) bi bilo prav, če bi se tega pogosteje spomnili vsi tisti katerim je vroče zato, ker stanujejo v sredini. Vse tako kaže, da stanovanja niso izdelana tako, da bi sama avtomatika lahko skrbela za enako topla stanovanja. Prav bi bilo tudi, če bi od 21. do 04. ure gretje delalo le minimalno. Ne morem mimo zmote v omenjenem članku, kjer se govori o večjih radiatorjih v pritličjih ali zgoraj. Ni mi znano, kje ti radiatorji obstajajo, pri nas jih očitno ni. Torej ni nobene razlike med stanovanji. O lem sem se zanimal na Domplanu, kjer so mi še povedali, da stanovanja niso nič bolj izolirana kot povsod drugod. So pa razne pomanjkljivosti še pri okenskih okvirih, kjer piha veter v notranjost, vsak najmanjši prask po. steni z zunanje strani pa se v celoti sliši v stanovanje. To je verjetno tista »boljša izolacija«! S tem ne mislim nikogar kritizirati, saj sem s stanovanjem zadovoljen. Mnenja sem, da je treba nekaj ukreniti, da se »notranji« stanovalci ne bodo pregrevali in ne »zunanji« pritlični zmrzovali. Bolj kot na zavest stanovalcev bi se morali zavzeti za nakup in montažo merilcev toplote ogrevanja stanovanj m tople vode. Marsikje bi takšne merilce stanovalci radi sami plačali. Zakaj se o tem tako malo razmišlja? Neke možnosti prav gotovo so. Dokler bomo drug drugemu samo trkali na zavest, bomo vsi plačevali trojno ceno. ki pa jo bodo zmogli plačati le nekateri. T. R. Kranj Bralcu se zahvaljujemo za mnenje. Obljubljamo, da bodo povprašali, kaj je / vašimi radiatorji oziroma zakaj nimate večjih, ker stanujete v pritličju. Odgovore bomo objavili v eni prihodnjih številk. Uredništvo (111. zapis) Zima mi je zaprla poti v loško hribovje, zato bom v teh zadnjih zapisih tega leta pač ostal lepo v dolini, na ravnem. SUHA HOSTA JE V PUNGRTU IN NA GOSTEČAH DRAGA Na prvi pogled zagoneten stavek, je pravzaprav le šala: vsebuje moj načrt poti od Puštala navzdol ob že združeni Sori. Od Suhe me bo pot vodila skozi vasico Hosto, Pungrt in skozi Gosteče v Drago! Zadeva okrog prodaje nepakira-nega zelja in repe med letom še vedno ni bila urejena, saj je v začetku novembra v trgovine ponovno prišla iz Temeljne organizacije združenega dela Maloprodaja okrožnica, ki je prepovedala prodajo kislega zelja in repe iz čebrov. Poslovodji, ki tega ne bi upošteval in bi prodajo kislega zelja ali repe iz čebra tvegal še naprej, je grozil disciplinski ukrep. Tako je sredi minulega meseca prišlo do naravnost smešnega položaja. V Živilih ni bilo moč dobiti kislega zelja ali repe iz čebrov. Že v sosednjih prodajalnah Kmetijsko-živilskega kombinata pa je bilo takšnega Živilinega kislega zelja in repe dovolj. Dobil ga je lahko vsakdo, pa če je imel vrečko ali ne. Zmedo je dodobra izkoristil neki zasebni prodajalec na kranjski tržnici. Kislo zelje iz čebra je nekaj časa prodajal celo po 150 dinarjev za kilogram, čeprav je v trgovini cena 52,53 dinarja. Do zapleta je torej prišlo, ker so vrečke, ki jih niso smeli posebej zaračunavati, pomenile za tozd Maloprodajo dodatni strošek in trgovina si je s prodajo vakuumsko . pakiranega zelja in repe obetala večji zaslužek. Cena za kilogram tako pakiranega zelja je namreč 96 dinarjev. Vendar so se le redke gospodinje tako zaradi cene kot zaradi navade odločale za nakup takšnega zelja ali repe. Bežna anketa, ki smo jo pred prazniki naredili v Živilinih prodajalnah v Kranju, je pokazala, da vakuumsko pakiranega zelja prodajo zelo malo, da pa je povpraševanje po kislem zelju iz čebrov veliko. To so potrdili tudi v prodajalni Kmetijsko-živilskega kombinata. Čeprav je zaslužek pri prodaji vakumsko pakiranega zelja večji, ga prodajo tako malo, da razlika ne »more nadomestiti sicer manjšega zaslužka pri nepakira-nem zelju. Na pogled smešna zadeva se je nazadnje tako zaostrila, da so se potrošniki začeli že resno pritoževati. Pa ne le potrošniki. Tudi dobavitelji zelja, kooperanti Gorenjske kmetijske zadruge so bili v zadregi, ker so bili nenadoma postavljeni pod vprašaj pogodbe o pridelavi zelja. Pri tem je odveč pojasnjevati, da je Gorenjska že od nekdaj znana po pridelovanju zelja. V sredo, pred praznikom, ko smo v prodajalnah še delali anketo, se j^e spor v Živilih vendarle razpletel. Ze v soboto, 1. decembra, je bilo v Živilinih prodajalnah v Kranju spet kislo zelje. V trgovinah so dobili navodilo, da vrečk ne smejo posebej zaračunavati. Sporno zadevo sta menda uredila oba Živilina toz-da — Maloprodaja in Veleprodaja. Upajmo, da tokrat dokončno, da pikolovska zadeva ne bo čez čas spet burila duhove ter povzročala na trgu zmede. A. Žalar Predoslje: zasluži Belica tako zveneče ime? — Potok, ki izviru pod Storžičem, leče skozi vse tri Bele in skozi Predoslje, se imenuje Belica — pravijo poznavalci preteklosti — ker teče j)rek belih kamnov. Nekdaj je to gotovo zares veljalo, dandanes pa so kamni prekriti z umazanijo, dobili so druščino ruznovrstnih odpadkov. V predpruzničnih dneh so nas krajani Predoseli opozorili, da pod mostom v bližini Dol-harjevega mlina spokojno leži v Belici lepo spitan pujsek. Kdorkoli že ga je odvrgel v potok, je velik pucek, ki mu ni mar oskrunjanju narave in se ne zaveda morebitnih posledic. \' Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske so takoj, ko so zvedeli za pujska v Belici, poslali tjakaj vozita ki je odpeljalo prašička v ljubljansko kafilerijo (obrat za predelovanje poginuHh živali). — cz — Foto: F. Perdan STARA LISTINA Celih 1011 let je poteklo 23. novembra, kar je cesar Oton II. v darilni listini loške posesti brižinskim škofom, omenil mejni »castrum Bosisen« na koncu Poljanske doline ob Sori. Vrso let je trajalo ugibanje, kje naj bi natanko stal ta zagonetni »castrum«, po naše grad, trdnjavica ali le utrjeno gradišče? Končno je le prevladalo mnenje, da bi utegnil Bosisen stati na območju današnjega Puštala. Saj tudi njegovo ime kaže na to: Burgstelle, t. j. gradišče ali kraj kjer naj bi nekoč stal grad. (Tak izvor imena pripisuje Pušta-lu dr. Pavle Blaznik, v nasprotju z zgodovinarjem Pokornom, ki pravi, da ime Puštul pomenja le hleve loškega gradu — Burchstall! Ker se srečamo s »Puštali« tudi drugje, kjer velja ta oznaka za nekdanja gradišča, ostanimo pri Blaznikovi razlagi.) GRAD BOSISEN Ker je bila navada, da so srednjeveške gradove postavljali na vzpetinah, lahko domnevamo, da je Bosisen stal na današnjem Hribcu nad Puštalom. Seveda o davni grajski stavbi ni več nobenega sledu, pač pa stoji na hribcu, le 35 m visoko nad ravnino ob Sori, cerkvica Sv. Križa. Postavili so jo v 18. stoletju Puštalski gospodje. Pod cerkvijo je še starejša velika kripta (»puščavica«), ki kaže na še starejšo stavbo, kot je današnja. Velja omeniti, da cerkvica Sv. Križa, ki se tako lepo dviga nad puštalskimi strehami, hrani dragocene freske slovenskega baročnega slikarja Franca Jelovška. Oltarna slika je delo Janeza Šubica. Tudi Matija Bradaška ima v cerkvi nekaj svojih podob. Ne le zagonetno ime nekdanjega gradu ali gradišča nad današnjim Pu-štalom, ki je pravzaprav le predmestje Škofje Loke; tudi dejstvo, da je Bosisen naistarejši gorenjski »castrum«, ki ga omenjajo srednjeveške listine, je pomembno za našo staro zgodovino. SVOBODNJAK PRIBISLAV Tembolj se mi vidi nekdanji Bosisen zanimiv tudi zaradi listinskih navedb, da je bil še pred prihodom škofovske gosposke na Loško, v lasti Pribislava, očitno svobodnjaka slovenskega r# Njegovo posest je od Pribislavov^ jr slednikov dokupil brižinski škof j^v letu 1215. Kaže pa, da so bile v Pri^ vovi posesti tudi Suha. Hosta, fwl in Gosteče. Hribec, na katerem naj bi nekoij^ utrjeni Bosisen, je v bistvu le stavljen pomol, poslednji izrastekp' hograjskega hribovja. Cerk\it hu je iz Škofje Loke prav dobro vxjj> tako lepo lego ima. O Puštalu samem in njegovi da^H nji podobi bo še stekla beseda,^ bom posvetil ogledu mesti ^-Loke. PLEMIŠKI NASLOVI Spričo omembe (v prejšnjih y&r\ jih) Puštalskih gospodov, ki so k« f\ dovina izumrli že v 17. stoletju,»j*' povedati, da je bil njihov grad zatočišče loških luteranskih ptsAv/' tov in da se je v njem mudil tudi^ Dalmatin. No, za Puštalskimi je leta vzel posest Marko Oblak, bo™ vec iz Gorenje vasi v Poljanski Že prej, leta 1688. pa je bogataši dodeljeno plemstvo. (Časi so bil« da se je dala ta čast tudi kupiti cesarji denar krvavo potreb^.! svoje razkošje in za svoje voj$v«i vica novopečenih plemičev je 0li drugimi tudi ta, da si je slehern sam izbral svoje žlahtno in\? v? naš brumni Oblak si je u^Jfi VVolkensperg, pač po prevodu^> skega priimka v nemščino (dieu?j =-oblak). Najbrž so bile šege .1 ke. A, kako razboriteje so s©TT" za svoje plemiško ime pozneij; , ski nosilci tega odličja. Tako'^ , »oče slovenskega naroda« starih, nez Bleiv/eis izbral ime po krj miku pod st vitez Trstemški; napredni *>črrik ga rodu — po Trstenikupod^.11 — vitez Trsteniški; napredni JL 11 Železnikov dr. Anton Globoč?^ | izbral ime po Sori Sorodolski šal Jože Tomše, po rodu iz u bil plemeniti Savskidol. i« Filmsko gledališče V okviru filmskega gledali^ haja ta teden v gorenjske kja grafe angleška glasbena mlad drama QUADROPHENIA. V 4. decembra, ob 17. in 19 programu v kinu un bo I v Tržiču, v sad 5. decembra, ob 18. in 20. um bc< sporedu v kinu Dorn Kamnik nj tek, 6. decembra, ob 18. in v kinu Center v Kranju in v ptf 7. decembra, ob 17. in 19. uri \ ki*5* Radio Jesenice d Film je eden redkih primer, sta se ročk glasba in filmska 1$, prepletla sprejemljivo. Filmu * f zna, da ga je režiral človek k t šolal v praksi; posnel je nan.^\. vilna dokumentarna dela ia a*/ ško televizijo. Tako je prišel \ <-V —sničnim življenjem, š soddbaj I »racijo. Vsebinsko osnovo »..... re neracijo. Vsebinsko osnovo j*, dila velika plošča angleško*]/ naslon' istim sambla »WHO« »Quadrophenia. Leto 1964. Jimmv se kljub atjjf nju svojih staršev odloči, da bo š\f kot narekujejo pravila obnašan;)' oblačenja skupine mladih na r\. jih Motov. Takšna odločitev pns do vrste zapletov, ki se pričrv ma, nadaljuje v službi in nazaky; dekletom. Moti pa niso edina skupim . staja jo še Rokerji, ki so s p?, stalnom y>oru. Pride do mne spopada, ki preraste v dru.:> iaj: kaj pravzaprav mladinat\v Ko\eda brez bolj utemeljenega sanja -- zakaj? Prav na tovprai,-želi odgovoriti film: zakaj -počne nekaj, kar ne ustreza težavi niti ljudem niti mladini $j: Najbolj občutljivi" najdejo resite«,. lo v smrti, kot na primer Jimnu na k oziroma anlijunak filnuL Film sicer žTdosti potreti;. brega filma, hkrati pad«**-, zavidljiv« 1 raven komemai^^ ma. Dokaz, da so uspešni'tilavUi le dobri filmi. V svoji posUnio;^ drophenia sporoča, da so otrova« v redu — problemi so drujLK m KULTURA 5. STRAN GLAS Ma avstrijske slikarke - V razstavišču Mestne hiše v Kranju so v to--/novembra odprli razstavo slik avstrijske slikarke Christine de I fauli-Baranthaler. Predstavlja se s ciklusom slik »Človek in njegovi mahovi«. Razstava sodi v okvir kulturne izmenjave med Gorenjskim mzejem in galeriji An der Stadtmauer iz Beljaka, (na sliki slikarka). Jbto f. Perdan_ t-------, Razstava v Šivčevi hiši v Radovljici Dela Albina Polajnarja Retrospektivna razstava ob 60-letnici slikarjevega rojstva bo v Šivčevi hiši na ogled do 10. decembra. - Slikarski lik Albina Polajnarja je dokaj samosvoj, odmaknjen od j najnovejših tokov v likovni umetnosti, pogojen s slikarjevo osebnostjo ' rojstno bohinjsko dolino z njeno posebno barvno razpoloženjskost-jc Od leta 1958, ko je diplomiral na Akademiji uporabnih umetnosti v Beogradu in vse do leta 1980 je bil zaposlen kot likovni pedagog na osnovni šoli v Bohinjski Bistrici. Od tedaj naprej deluje kot svobodni •imetnik. Vrsto let si je prizadeval za ustanovitev in delovanje združe-~ja domačih likovnikov z imenom ALPALIK, kar je v veliki meri odraz slikarjeve želje po preseganju lastne osamitve. Več nastopov slikarjev v Bohinju in v drugih krajih Gorenjske so njegova zasluga. .na ni prav zaživela, ker razen krajevne pripadnosti ni imela več-••• povezovalnih lastnosti. Obremenjenost s pedagoškim delom in oddaljenost od večjih likovnih središč nista ovirali Albina Polajnarja pri njegovi slikarski in 'szstavni dejavnosti. V poznih petdesetih in v šestdesetih letih je obšel velik del slovenskega prostora, razstavljal pa je tudi v Beogradu, Gradcu, v italijanski Gorici itd. Kasneje je radij razstavljanja nekoliko omejil, vendar je ostal v slovenskem prostoru stalno navzoč. Število razstavljenih del v Šivčevi hiši je sicer skromno, vendar so •'•«1 njimi psihološko poglobljeni portreti in dve krajini iz konca petdesetih let, ki sodijo med avtorjeva najboljša dela. Za popolnejšo podobo Polajnar j evega slikarskega ustvarjanja manjkajo na razstavi posada dela iz njegovega surrealističnega obdobja in nekateri poskusi približevanja abstraktnemu slikarstvu. V nadrealističnem, sanjskem, pravljičnem in fantastičnem slikarskem izrazu je Albin Polajnar ' if\\ nekaj zanimivih figuralnih kompozicij, medtem ko abstraktna umetnost nikoli ni bila njegova domena. Obžalujemo lahko, da se slikami več ukvarjal s portreti: predvsem njegove zgodnje portrete odlikuje poleg podobnosti z modelom ekspresionistično poglobljen izraz. Najbolj izstopajoča in zgodaj uveljavljena stilna komponenta v JMajnarjevem slikarstvu je ekspresionizem. Čeprav je iz ljubljanske šole za oblikovanje prinesel trdno realistično risbo, o kateri priča n. pr. portret Marije, se je na akademiji v Beogradu ogrel predvsem za ustvarjanje v barvi. Dela iz beograjskega obdobja so ekspresivna, bar-ria skala je namenoma ubita in zožena, pri nanašanju barv prevladu-lopatica. V portretih, nastalih po odhodu /. akademije, se slikar poslužuje impresionizmu bližnjega nanašanja barv, ki se dobro povezuje • - spresionističnim izrazom v sliki. Pri nadaljnjem poglabljanju v * barv se slikar močno približa fauvizmu. Kasneje, nekako v drugi ilovici šestdesetih let začne vnašati v barvno tkivo slike ostre črne nture. ki so s prvotno zasnovo slike pogosto v protislovju. Motivi do-i realistični obrisni skelet, ki ga slikar polni s povsem svobodni-barvnimi poudarki in tako spreminja njihovo prvotno zamisel. Te-W oarvni in svetlobni izraz, lasten bohinjski krajini in pogojen s slikarjevo naravo, je ob uporabi svobodno izbrane barvne skale spremenjen, slike postanejo lažje in živahnejše, nimajo pa več tiste notranje oči kot nekoč. Slikarjeva kombinirana tehnika lopatice in čopiča se remeni v pravcato igro, prav tako je igra doslikavanje že naslikane kompozicije z naknadnimi korekturami, ki so sliki pogosto v škodo. Vendar iman.o tudi med kasneje nastalimi slikami v živih in kontrast-' f. barvah nekaj prepričljivo učinkujočih krajinskih upodobitev, ki jih na razstavi mogoče najbolje zastopa slika Pozabljeno iz leta 1982. Ustvarjalna krivulja Albina Polajnarja je najvišja v njegovem ^odnjem obdobju. Iz ostrega opazovalca in odličnega risarja na sred-ioli se na akademiji razvije v močnega kolorista z miljejsko in Mebnostno pogojeno barvno skalo, ki v gledalcu ustvarja občutje melanholije in zapusti v zgodnjih pokrajinah in portretih dela trajne umetniške vrednosti. Nadaljna likovna iskanja nihajo od bolj ali manj ; i h stvaritev. Praviloma so kvalitetnejše figuralne kompozicije in krajine, v katerih je slikar dal več prostosti svoji spontani barvni senzibilnosti in osnovni ekspresionistični naravnanosti. Kot svobodnemu umetniku se ponuja Albinu Polajnarju mnogo •' časa za realizacijo njegovih ustvarjalnih načrtov in s tem tudi več možnosti za tesnejše likovno povezovanje s celotnim slovenskim prodorom. Želeli bi, da bi nam upodobil še več Milen, Marjan, bohinjskih kmetov in žena, še več Mostnic, kakršna je Mostnica I. i/. 1. 1956. Povezanost in zvezanost s svojim krajem in njegovimi značilnost-se kaže tudi v slikarjevi opremi slik. Lesene, stare, temno sive letve, ki okvirjajo Polajnarjeva olja, so po eni strani poceni, a imajo tudi globlji vzrok: zdaj se povezujejo s temačnostjo razpoloženja v slikah, drugič spet umirjajo kontrastno barvitost v njih. Maruša Avguštin Veliko zanimanje za predstave v Ljubljani Radovljica — V radovljiški občini občinski sindikalni svet, kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij že nekaj let vodijo kulturno akcijo za delavce, ki ima velik odmev. Posebej obisk predstav v osrednjih slovenskih gledaliških hišah v Ljubljani presega vsa pričakovanja. Oktobra in novembra letos so organizirali ogled predstava Mestnega gledališča ljubljanskega »Pod Prešernovo glavo«. V dveh terminih si je predstavo ogledalo 730 delavcev. Se večje pa je zanimanje za ogled Gorenjskega slavčka v ljubljanski operi, saj med drugimi pevci nastopa operna pevka, rojakinja Olga Grac-ljeva Novembra si je opero ogledalo že 500 delavcev, ogled bodo organizirali še v sredo, 5. decembra in v sredo, 12. decembra. Avtobusi bodo odpeljali iz Bohinja, Bleda, Radovljice, Begunj in Lipnice. Vsak udeleženec prispeva le po 150 dinarjev. Dnevi plesa v Ljubljani Ljubljana — V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 7., 8. in 9. decembra potekali »Dnevi plesa 84«. Sodelovali bodo: Studio za izrazni ples iz Ljubljane, Studio za svobodni ples iz Ljubljane, Plesno gledališče i/. Celja, Plesna skupina Mladinskega gledališča iz Tržiča, Plesna skupina Arruba iz Ljubljane, Plesna skupina Akt iz Celja, Zagrebški plesni ansambel, Mladinsko gledališče iz Ljubljane, Plesna kuhinja iz Murske Sobote, Plesna skupina T4 iz Ptuja, Plesna skupina Magra iz Maribora in plesalka Sonja Vukičevič iz Beograda. Poleg plesnih predstav bodo imeli več pogovorov o predstavah, ter video in filmskih prikazov plesa. V predvežju srednje dvorane bo razstava umetniških fotografij Božidarja Dolenca o plesu. Tone in Vojko Svetina razstavljata v skupščinski avli Radovljica — V avli občinske skupščine so pred ..prazniki odprli razstavo likovnih del Toneta Svetine in njegovega sina Vojka. Tone Svetina se predstavlja s 15 varjenimi skulpturami iz jekla, Vojko Svetina pa s 16 risbami v tušu in z 20 barvnimi slikami. Razstavo si lahko ogledate vsak dan v delovnem času občinskih upravnih organov. Ni važna ne starost, ne vrsta glasu Radovljiški pevski zbor društva upokojencev vabi v svoje vrste Radovljica - Moški pevski zbor Društva upokojencev LIPA iz Radovljice poje že štirinajst let. Kakšni dve krizi je že prestajal, njegov obstoj je visel na nitki, pa si je vedno znova opomogel. Pred dvema letoma je zbor štel 28 pevcev, letošnje poletje pa že skoraj polovico manj. Zdaj v zboru spet poje 17 pevcev. Radi bi zbor spet malce povečali, zato vabijo medse vse, ki radi pojejo, nastopajo. Zbor vodi mlada pevovodki nja Beti Demšar iz Radovljico Ni pomembno, kakšne vrste glas kdo ima, niti koliko je star, pravijo radovljiški upokojenci, važno je le, da rad poje, da bo hodil disciplinirano na vaje. Vsako sredo ob 19. uri imajo radovljiški pevci vajo v Domu upokojencev v Radovljici. Ni se treba posebej prijavljati, kar oglasijo naj se vsi tisti, ki bi se jim radi pridružili. Deležni bodo lepih večerov. (dd) Nova kaseta Maček Muri in muca Maca Pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana je izšla nova kaseta za otroke. Ker podobnih ni na pretek, je to vesel dogodek. Dvanajst bese-, dil iz knjige Kajetana Kovica Maček Muri je uglasbil Jerko Novak, z vokalno interpretacijo jim svoj pečat daje Neea Falk. Kovičevi pravljični junaki Maček Muri. Muca Maca, Maček Falot in Maček Čombe so v uglasbljenih pesmih na novo zaživeli. Pesmice s kasete gredo hitro v ušesa, za kar so poleg Jerka Novaka in Lade Jakša, otroškega glasbenega pedagoga, poskrbeli še glasbeniki Karel Novak, Tone Dimnik, Igor Leonardi in Aleš Kacjan. Prvovrstno glasbeno izvedbo sta duhovito in bogato aranžirala Jerko in Jakša. Po knjigi o mačku Muriju smo torej dobili še kaseto. Prav bi bilo, da bi založbi (Mladinska knjiga in Založba kaset in plošč pri RTV Ljubljana) našli skupni jezik /a izdajo knjigi' in kasoto ali kar knjige s ploščo. Izdajateljski stroški bi bili tako ni/ji. S kasete namreč ne spoznamo celotne zgodbi' o mačku Muriju, Kovičove pesmi pa kaseti niso priložene' Stalna razstava o delavskem gibanju — Pred letošnjim praznikom republike so v obnovljeni Kosovi graščini na Jesenicah v zgornjih prostorih odprli prvi del stalne razstave o zgodovini delavskega gibanja, medtem ko spodnje prostore namenjajo galerijski dejavnosti. Kosovo graščino so povsem obnovili, fasada je privlačnejša. Kulturna skupnost Jesenice se trudi, da bi bili kmalu primerno urejeni vsi notranji prostori, namenjeni razstavam in galerijam, na ogled bodo tudi nekdanji gestapovski zapori. — Foto: F. Perdan Razstava o jeseniškem delavskem gibanju Jesenice — V sredo, 28. novembra, so v Kosovi graščini odprli razstavo o zgodovini delavskega gibanja in NOB na Jesenicah. Pripravila sta jo občinska kulturna skupnost in odbor za ureditev muzeja, zasnoval jo je Tone Konobelj. Sočasno so odprli razstavo skulptur, risb in grafik akademskega kiparja Draga Tršarja. Dokumentarna razstava niza raz voj delavskega gibanja na Jesenicah od leta 1869; ko je bila ustanovljena Kranjska industrijska družba, ki se je kmalu obogatila z večino železarskih obratov na tedanjem Kranjskem. V kriznih 70. letih jih je rešila koncentracija in leta 1890 je na Savi začela obratovati nova železarna, ki je združila proletariat vse Kranjske. S tem se je moč delavskega razreda krepila. To potrjuje prva stavka leta 1891. Delavstvo se je začelo združevati in organizirati vendar je njihovo moč hromila neenotnost. Spomladi 1904 je izbruhnila prva generalna stavka. Kasneje jih je bilo še več, največja pa leta 1935. Po prvi svetovni vojni se je delavstvo začelo množi- čno vključevati v levičarski sindikat, predvsem pa v krajevni partijski organizaciji na Jesenicah in Javorni-ku. Vendar se je za komunistično partijo kmalu začela trda ilegalna pot. V tridesetih letih se je še uspela dvigniti generacija mladih komunistov, ki je svoje izkušnje v velikih stavkah, v borbi za delavske pravice, v sindikalni organizaciji, v kulturnih in telovadnih društvih ter v španski revoluciji kasneje uporabila v narod noosvobodilni borbi. Del razstave je posvečen narodnoosvobodilni borbi na Jesenicah, par tizanskemu gibanju, širjenju OF in okupatorjevemu terorju. Stalno razstavo o delavskem gibanju in NOB na Jesenicah domiselno dopolnjuje razstava skulptur, keramik, risb in grafik akademskega kiparja Draga Tršarja, ki ga poznamo kot avtorja spomenika revolucijo v Ljubljani. Njegovi Demonstrant i, Manifesti so imeniten prikaz, kako je moč vojno tematiko monumentalno ukleniti v bron. Likovna prizadevanja na Gorenjskem — V mali galeriji in v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju so v torek, 27. novembra odprli razstavo Likovna prizadevanju na Gorenjskem, ki tokrat vsebuje risbe in skice. Foto: F. Perdan Iskanje bistva krajine V četrtek, 15. novembra, so v prostorih osnovne šole na Trati v Škof. j i Loki odprli razstavo akvarelov Edija Severja, ki je sicer grafični delavec v tiskarni Mladinske knjige. Fdi Sever je prvič samostojno razstavljal leta 1968 v Škofji Loki v Knjižnici. Likovno delo Edija Severja je razpeto med tipajoče poteze s svinčnikom in čopičem, med risarskim in slikarskim hotenjem. Te poteze zarisujejo življenjska spoznanja na poti do popolnejšega formalnega znanja. Da se je Fdi Sever posvetil tokrat akvarelni tehniki, ne more biti zgolj slučaj, kajti oljnata barva je s svojo gostoto in kritnostjo zapeljevala slikarja v kar se da verno posnemanje narave, medtem ko lahko z mokrim čopičem akvarelnih barv prelije na papir snovnost prosojnosti zelenega listja in vzbudi zračnost modrega neba ali sivino oblačnosti. Severjev motivni svet se že spočetka staplja / naravnim okoljem, pokrajino domačega konca ali s tisto, ki jo je spoznal kot udeleženec raznih slikarskih srečanj drugod. Krajina, domača ali tuja, premore stalnost in spremenljivost ter za slikarja ne sme predstavljati zgolj otipljive resničnosti o lastnih doživljajih ob njej, pri čemer poskuša slikar v vizualni resničnosti odkriti podobno situacijo, jo združiti na sliki in pri tem vdokončni podobi abstrahirati vse tisto, kar mu ni potrebno. Fdi Sever je do tega spoznanja prišel postopoma. Tri faze r.azvoja lahko spremljamo ob razstavljenih akvarelih. Prva je zajeta v akvarelih z očitno željo čim verneje prenesti motiv — krajino na slikarsko ploskev, Kar pomeni prepisovanje narave brez tipičnega osebnega slikarskega prepričanja. Druga je sestavljena iz spleta navidez kaotično razmetanih mokrih potez, s katerimi je priklenil na papir posamezne predmete, ki se razvrščajo v prostor po arhitektonsko določenih zakonih pejsuža. V tretji, ko prvi dve preobre-menjujeta sliko s svojo nabito govorico od večnost i in barvnih tonov, se slikar odloči /a »čiščenje«. Z odpuščanjem (abstrahiranjom) vsega ne-potrebnegu ra/.ri.še /. nekaj potezami čopiča bistvo krajine, in v tem značajskem povzetku naslika zračen in prosojen akvarel. Andrej Pavlovec LAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Ekipa Vatrostalne: (od leve proti desni) Rudi Sapek, Milenko Peric, Ivan Železnikar, njegov sin Srečo in Ante Bazo. V ospredju del bogate zbirke pokalov, ki jih je ekipa osvojila na domačih in mednarodnih tekmovanjih. .«l5t)V 'J* tt'>.\). Kegljaška ekipa Vatrostalne svetovno prvenstvo malico v torbi Jesenice — Kegljanje na leda je v javnosti malo poznan šport, med mladimi ni velikega zanimanja zanj in tudi časopisna poročila s tovrstnih tekmovanj so običajno skopa. Pa vendarle: Jugoslovani, bolje rečeno ke-gljači na ledu iz Gornjesavske doline, dosegajo v tem športu imenitne uspehe tudi na tako pomembnih tekmovanjih, kot so evropska in svetovna prvenstva. Spomnimo se: jeseniški ke-gljači na ledu so v preteklem četrt stoletja osvojili deset kolajn — osem na evropskih prvenstvih in dve lani na prvem svetovnem prvenstvu v Frankfurtu. Med 18 kegljaškimi ekipami v Slo veniji s skupno 200 registriranimi tekmovalci (mimogrede: Švica ima 50 tisoč kegljačev na ledu, Avstrija 81 tisoč, Italija 45 tisoč) je zadnja leta najuspešnejša jeseniška Vatrostalna. Njeni člani: Milenko Peric — vodja slovenskih gradbišč v Vatrostalni, Rudi Šapek — izmenski delovodja v Železarni, Ante Bazo — zidar v Gradbincu, Ivan Železnikar — električar v Elimu in njegov sin Srečo — električar v leski Verigi so lani na prvem svetovnem prvenstvu v kegljanju na ledu po srditem boju z Avstrijo osvojili bronasto kolajno. Rudi Šapek, gorenjski in slovenski (državni) prvak, je za nameček osvojil še kolajno enake žlahtnosti na tekmovanju v bliža-nju in zbijanju. »Kegljaška ekipa Vatrostalne je nastala pred dvanajstimi leti, ko je naša delovna organizacija praznovala 10-letnieo,« pravi Milenko Peric. »Takrat so na Jesenicah priredili sindikalno prvenstvo v kegljanju na ledu, na katerem so nastopili tudi tekmovalci iz Vatrostalne. V nekaj letih se je oblikovala ekipa, ki doslej že desetletje nastopa v isti sestavi. Na prvem turnirju v Avstriji je zasedla nehvaležno zadnje mesto, potem je bila iz leta v leto boljša. Doslej najuspešnejša je bila lanska sezona, katere vrhunec je bilo svetovno prvenstvo v Frankfurtu. Letos nam gre zaenkrat še vse po načrtih. Naš cilj je uvrstiti se na evropsko prvenstvo, ki bo marca prihodnje leto na Jesenicah, in pred domačim občinstvom dokazati, da uspeh v Zvezni republiki Nemčiji novembra lani ni bil naključen.« Rudi Šapek, dobitnik bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu, še ni pozabil grenkih izkušenj s tega tekmovanja. »Čeprav smo v Frankfurt odpotovali kot jugoslovanska reprezentanca, je večino denarja za prevoz in bivanje v Nemčiji prispevala Vatrostalna,« pravi. »Žalostno, a resnično je, da smo na pot odšli z malico v torbi kajpak zato, da bi se izognili velikim izdatkom v Nemčiji. Če vemo, v kakšnih razmerah se pripravljajo in bivajo v času tekmovanj drugi jugoslovanski športniki, potem je to prava sramota, ki kaže tudi na odnos do kegljanja na ledu. Odgovorni v slovenski telesni kulturi so nam že večkrat obljubili, da se bodo razmere v tem športu izboljšale, ko bomo dosegli uspehe. Zdaj so rezultati tu, nerazumevanje pa je ostalo.« Izjeme, o katerih se bomo razpisali v naslednjih vrsticah, potrjujejo, da so ponekod pripravljeni pomagati iz težav tudi športnikom, ki se pehajo za ugled države in kraja tudi v manj uveljavljenih športnih panogah. Ena izmed njih je vsekakor delovna organizacija Vatrostalna. Le-ta ima veliko razumevanja za probleme športnih društev in klubov na Jesenicah, predvsem za dejavnost kegljaškega kluba in njegovih ekip. Vsem omogoča, da si z delom zaslužijo denar za priprave, mednarodne nastope in za izvedbo tekmovanj. »Vatrostalna nam je lani dala 120 tisoč dinarjev in ob tem zagotovila še prevoze s kombijem na mednarodna" tekmovanja,« pravi Aleksander Dro-le, tehnični vodja kegljaške ekipe Vatrostalna. »Letos pričakujemo, da nam bo naš pokrovitelj namenil okrog 200 tisočakov. Nekaj težav bo bržčas le s prevozi, ker tudi za delovno organizacijo veljajo precejšnje omejitve pri porabi goriva. Ekipi moramo omogočiti, da se bo udeležila dveh močnih turnirjev v ZRN, enega v Italiji in petih v sosednji Avstriji. Poleg Vatrostalne velja omeniti še radovljiško Almiro in celjsko tovarno Toper. Le-ta ima največ zaslug, da je bila kegljaška ekipa Vatrostalne med vsemi najlepše oblečena na zadnjem evropskem prvenstvu v Garmischu. C. Zaplotnik NOGOMET Mladinci LTH jesenski prvaki Kranj — Kadeti in mladinci so sklenili jesenski del gorenjskega nogometnega prvenstva. Med mladinci je v vodstvu ekipa LTH iz Škofje Loke, ki je v osmih tekmah petkrat zmagala, trikrat igrala neodločeno in zbrala 13 točk. Drugi je Bohinj s štirimi zmagami, dvema neodločenima izidoma in z dvema porazoma ter z bero 10 točk. Tretje so Lesce z 9 točkami, četrti Kondor z Godešiča s petimi in zadnji Polet iz Sv. Duha, ki je v osmih srečanjih le trikrat igral neodločeno in iztržil vsega tri točke. Pri kadetih so naslov jesenskega prvaka prepričljivo osvojili igralci Brito-fa. V desetih tekmah so osemkrat zmagali, enkrat igrali neodločeno, prav tolikokrat izgubili in prejeli vsega 8 golov. Zbrali so 17 točk ali kar šest več kot Sava in Triglav, ki sta na drugem in tretjem mestu. Četrti je LTH iz Škofje Loke z desetimi točkami, pete Jesenice z 9, na zadnjem mestu pa je žirovska Alpina, ki z eno samo zmago in z dvema točkama že krepko zaostaja za tekmeci. Izidi zadnjega jesenskega kola — mladinci - Bohinj : LTH 2:3, Lesce : Polet 4:1; kadeti — Alpina : Triglav 2:3, LTH : Britof 0:3, Sava : Jesenice 15:0. P. Novak Osnovnošolci, pišite in rišite o Planici! Planica naš narodni in športni ponos Ljubljana — Organizacijski komite Planica razpisuje ob 501 t ivetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, ki bo od 15 ^ leto, nagradni natečaj za mlade literate in likovnike - Planice učence od prvTglTdo osmega razreda osnovnih šol. Tema pisanja in risanja _ PHnira v preteklosti in danes - nas nacionalni in športni ponos« Pišite v verzih ali prozi, rišite v katerikoli likovni tehniki. V besed,., j« sliki i/razite svoia doživetja in razmišljanja o Planici, o skokih na malini kakalnici v dolini pod Poncami, o izletih v Tamar in vaših srečanj* veliki s Planico o skakalcih, ki so se ali se še poganjajo prek planiških skakala o vlogi Planice v zimskem športu in podobno. Natečaj traja do 15. februarja 1985. Risbe in spise pošljite do tega dne na naslov Organizacijski komite Planica, 61000 Ljubljana, Poljanska cesu 6 s pripisom »Mladinski natečaj«. Navedite ime in priimek, kraj ter katere šolo in razred obiskujete. Izid natečaja bo objavljen 11. marca na straneh dnevnika Delo. - _,. , . .an Organizacijski komite Planica bo med 160 avtorjev najboljših spisov in 160 mladih risarjev razdelil 20 parov Elanovih smuči, 100 hranilnih km. žic z vpisanim zneskom 1000 dinarjev, 100 majic in smučarskih čepici 100 knjig »Zastave in grbi sveta«. Deset razredov, ki bodo poslali na natečaj največ prispevkov in po vsebini najboljše, bo avtobus popeljal 15. mar. ca v Planico, kjer bo 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Deset ^ skih skupnosti, ki se bodo glede na velikost šole (število razredov in učencev) najbolj množično odzvale na razpis, bo prejelo zbirko leposloven knjig za šolsko knjižnico. Dvesto udeležencev tečaja, ki jih bo izbral žrt?b Prvi nastopi naših alpskih smučarjev Le enkrat ostali brez točk GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH Hokej - V 12. kolu I. ZHL so vodilna moštva zmagala, Vojvodina je dokončno izpadla iz boja za četrto mesto, Kranjska gora in Partizan pa še naprej ostajata kandidata za uvrstitev med štiri najboljše po prvem delu prvenstva. Jeseniški hokejisti so gostovali v Beogradu, kjer so po dveh tretjinah izgubljali srečanje s tamkajšnjim Partizanom, v zadnjem delu igre pa sta Magazin in D. Horvat najprej izenačila, P. Klemen in Hafner pa z goloma v 50. in 60. minuti popeljala moštvo do letošnje desete zmage. Hokejisti Kranjske gore so v dvorani pod Mežakljo igrali z Olimpijo in izgubili. Izida — Partizan: Jesenice 4:6 (3:2; 1:0, 0:4), Kranjska gora : Olimpija 3:8 (2:3, 0:1, 1:4). V slovensko-hrvaški medrepubliški ligi sta se gorenjski ekipi, Triglav in Bled, pomerili med sabo. Po razburljivi igri so slavili Blejci. Izid — Triglav : Bled 5:fi (1:3, 2:0, 2:3). Šah — Na Bledu se je končalo ekipno republiško prvenstvo. Med Mednarodna tekmovalna sezona v alpskem smučanju se je prejšnji teden začela s svetovno serijo in nadaljevala minulo soboto in nedeljo s prvima tekmama za svetovni pokal. Naši alpski smučarji in smučarke so novo sezono začeli uspešno, saj so na petih od šestih tekem osvojili točke za svetovno serijo oziroma za svetovni pokal, kar da se je vsaj eden izmed njih pomeni V tek- uvrstil med prvo petnajsterico movanju za svetovno serijo, kjer so veljale točke le za ekipno razvrstitev, je zmagala Italija s 112 točkami, na odlično četrto mesto pa se je s 67 točkami uvrstilo jugoslovansko zastopstvo. Ženski slalom za svetovno serijo v San Sicariu je bil tudi prvi preskus novih pravil, po katerih se je v drugo vož-uvrstilo le 30 najhitrejših s prv< na prvi progi. V moškem veleslal^ so se našim po prvi vožnji nasrx^ odlične uvrstitve: Franko je bil 5 \\ žaj 8. in Strel 9. Čižman je bil H | ralt 34., Cerkovnik 41., Petre odpela vez, Benedik pa je ods:v? j drugi progi so jugoslovanski vozili slabše: Strel je odstopil, Frt^ je zdrsnil na 11. in Križaj na 12.»«» V prvem letošnjem tekmovar svetovni pokal, v ženskem slalotBU Courmayeuryu, je zmagala Perir, t>r len (Francija), pred Mario Epplei^j in olimpijsko slalomsko /iv.. Paoletto Magoni (Italija). Mati je še enkrat opozorila svet«, da bo v letošnji ^sezoni imagova.iC me njo uvrstilo le 30 najhitrejsin s prve prugre. Zmagala je Maria Epple (ZRN); med našimi pa je bila najboljša članica škofjeloškega Alpetoura Nuša Tome, ki je za zmagovalko zaostala za 3,43 sekunde in se uvrstila na 8. mesto. Andreja Leskovšek je bila 13.; Zavadla-vova, Svetova, Peharčeva in Šegulova so odstopile na prvi in Šarčeva na drugi progi. Dva dni kasneje je bil v Suy St. Vincentu še ženski veleslalom za svetovno "»rilo. Svetovna mladinska štrene tudi najboljšim. Čeprav j*i šele njen peti nastop v tekmova svetovni pokal, je že drugič! točke, tokrat za deveto mesv Tome, ki v letošnji sezoni vozi ^ novih smučeh, je bila 22 " Leskovšek z«, iržičanka Polo harc, ki se je lani po uspešnem Kranjski gori poškodovala na^ gu, se je letos spet vrnila na ti' °~ ne proge in v prvem nastorv. V Delovno SŠD Jošt Kranj — Čeprav pouk na srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovne-matematične usmeritve poteka šele nekaj mesecev, je športno življenje na šoli že sredi razmaha. Program, ki so ga zastavili v začetku šolskega leta, je zahteven, vendar je vodstvo Šolskega športnega društva Jošt prepričano, da g<< bo uresničilo. Letos Delavsko prvenstvo Gorenjske bo športno dejavnost na šoli usmerjal mentor Iztok Klavora, profesor telesne vzgoje. Večina razredov se je vključila v košarkarsko in odbojkarsko medrazred-no ligo. Prva srečanja so pokazala, da je za igre kar precej zanimanja. Fantje in dekleta so sodelovali tudi na jesenskem krosu in dosegli dobre rezultate. V okviru športnega dne so se pomerili v atletskem mnogoboju. Nastopili so v teku na 100 in 1000 metrov (dijakinje na 800 metrov) ter v skoku v daljavo. Najuspešnejši so bili Simona Skor-janc, Jelka Čeferin in Andreja Strupi, Lesce — Šahovska /viv.a (iorenj-ske, Šahovsko društvo Murka in šahovska sekcija tovatne Elan prirejajo v nedeljo, 9. decembra, ob 9. uri v družbenem centru v Lescah hitro-potezni šahovski turnir, na katerem lahko tekmujejo ekipe i/, delovnih organizacij in ustanov Gorenjske. Ekipo sestavljajo štirje igralci ne glede na naziv ali kategorijo, Igrale bodo po Bergerievem sistemu, vsa ka Z vsako; vsak igralec bo imel na voljo pet minut časa za razmišljanje. Prijave z vplačilom 300 dinarjev za ekipo sprejema organizator pol ure pred začetkom turnirja Vsaka ekipa mora prinesti na tek movanje dve brezhibni šahovski uri. Prvo, drugo m trotjeuvrščeno moštvo bo prejelo pokal, najbol igralci na posameznih deskah pa praktične hogrude. >ri učencih pa Deri Šinkovec in Borut Toni ;uti Dugadžin Ikraba. Dijaki prvih letnikov bodo v letošnjem šolskem letu naredili nekaj planinskih izletov. Za učence drugih razredov je v načrtu šola v naravi, za pedagoške oddelke drugih letnikov še plavalni tečaj. Učenci se lahko na šoli vključijo v dejavnost ene od sekcij — v košarkarsko, atletsko, plesno, teniško, namiznoteniško, gimhastično, šahovsko in odbojkarsko. Slednja je še pose bej množična, tako da so se v šolskem športnem društvu odločili, da bodo'posebno pozornost posvetili izobraževanju dijakov za odbojkarske sodnike. Enako strokovno izpopolnjevanje pri pravljajo še za košarkarje in atlete, najboljši smučarji pa se bodo lahko vpisali v tečaj /a vaditelje smučanja. Vodstvo društva sedaj pripravlja gradivo za informativni bilten, občni zbor in tradicionalno srečanje / učenci pobratene novomeške šole. Društvo se je vključilo tudi v tekmovanje za najboljše šolsko športno društvo v Sloveniji. M. Maretič 38.1\j 10 ekipami je zmagala Murka s 16 točkami pred Domžalami s 13, Kranj je bil šesti z devetimi točkami in Jesenice desete z dvema. Murka se je z zmago uvrstila v II. zvezno ligo — zahod, Jesenice pa so izpadle iz lige. Kegljaško prvenstvo Kranja 174 nastopajočih Kranj — Prejšnji torek se je na kegljišču pri Zlati ribi v Kranju sklenilo letošnje odprto prvenstvo Kranja v kegljanju za posameznike. Tekmovanje je veljalo tudi kot prvenstvo Kegljaškega kluba Triglav. Nastopilo je 174 tekmovalcev in tekmovalk iz Kranja in okolice. Največ uspeha so imeli keglja-či Triglava, ki so zmagali v dveh od štirih starostnih kategorij. Pri mladincih je zmagal Bojan Hafner, pri članih do 55 let Tone Šemrl (Donit Medvode), pri veteranih nad 55 let Lazo Vukanac (Triglav) in pri članicah Marjana Zore (Triglav). Klubski prvaki Triglava so postali: poleg Vukanc in Zoretove še Franc Marinšek pri članih, medtem ko pri mladincih Triglav ni imel svojih predstavnikov. Rezultati — mladinci: 1. Bojan Hafner 2412, 2. Boris Benedik 2380, 3. Boštjan Mihelič 2309, 4. Samo Vehovec 2271, 5. Tone Štular 2256; člani (do 55 let): 1. Tone Šemrl 2617. 2. Franc Marinšek 2609, 3. Boris Urbane 2592, 4. Jože Zvršen 2581, 5. Jože Turk 2568; veterani (nad 55 let): 1. Lazo Vukanac 2307, 2. Milan Bernik 2363, 3. Franc Merl.uk 2293, 4. Franc Černe 2277; članice: 1. Marjana Zore 2347, 2. Stanka Virant 2306, 3. Ema Zaje 2300, 4. Pavla Šorn 2283, 5. Milena Vrhovnik 2268. (cz) ženski veleslalom za svciuv..» serijo. veleslalomska prvakinja, 16-letna Mateja Svet iz Ljubljane, je v močni konkurenci — manjkale so le reprezen-tantke Poljske in Češkoslovaške — osvojila tretje mesto; v prvi vožnji je bila deveta, v drugi šareč, 46 nastopu uvrščenim, ^ celo najhitrejša. Na drugo progo se je od jugoslovanskih smučark uvrstila le še Veronika ki je na koncu zasedla 17. mesto. V moškem slalomu za svetovno serijo se je Bojan Križaj v odsotnosti Wen-zla, Girardellija in Stenmarka uvrstil na drugo mesto in Rok Petrovič z visoko štartno številko na četrto. Jože Ku-ralt je bil na prvi progi 31. in se ni uvrstil v drugo vožnjo; Franko, Benedik, Čižman in Cerkovnik pa so odstopili že 32. mesto med kami. V moškem slalomu za s\et0 kal v italijanskem Sestrierju u*' Girardelli (Luksemburg), ianJe ^ govalec slalomskega tekmoval! ' svetovni pokal, zlahka opravil -tekmeci in drugouvrščenega* l^ai Nilssona prehitel za 2,32 sekund«^3 smučarji so tokrat prvič ostati 3 točk, čeprav jim je po prvi vozni,tiri bro kazalo. Križaj je bil namJ. £J in Cerkovnik 21. Na drugi p^JT*] Bojan pridružil številnim smSS3 ki so morali v sneg; Cerkovniki«r3 ko pa sta predvsem zaradi izmfa&i vilnih tekmovalcev napredlovala oziroma 20. mesto. N Šahovski festival Iskra 84 Nastopilo 44 ekip Kranj — Šahisti kranjskih delovnih organizacij Iskre Kibernetike, Telema-tike in Era so v počastitev dneva republike pripravili vsakoletni, 8. mednarodni šahovski festival Iskra. Nastopilo je 44 moških in ženskih ekip, ki so bile razdeljene po kakovosti v šest skupin. V prvi skupini je zmagala ekipa Domžal, v drugi Sava I, v tretji Iskra Commerce, v četrti Gumar Kranj, v peti Iskra sistemi ter pri ženskah Domžale. K uspešni izvedbi festivala so veliko pripomogli sindikalna konferenca Te-lematikc, pokrovitelj tekmovanja — tozd MKD, organizacijski odbor na čelu z Jožetom Cimpormanom in šahovski sodniki ŠD Iskra. Rezultati: moški — 1. skupina: 1. Domžale 23,5 točke, 2. Iskra Ljubljana 23, 3. Murka Lesce I 20,5, 4. Sloga Ljubljana I 18,5, 5. Stol Kamnik 17; 2. skupinu: 1. Sava I 22,5, 2. Iskra Kiber-netika 20,5, 3. TZ Litostroj 17,5, 4. Šolski center Iskra 15, 5. Iskra Zmaj 14,5; 3. skupina: 1. Iskra Commerce \ » SDK Kranj 18.5, 3. Iskra Telemaub 16,5, 4. Keramika Mladenovac IS j ROKOMET Mladinke Dupelj prvakinje Kranj — Po jesenskem delu tekmovanja v republiški mladinski rokometni ligi — skupina center so v vodstvu mlade igralke iz Dupelj. V 10 srečanjih so zbrale 17 točk, prav toliko kot tudi drugouvrščena ljubljanska Olimpija. Na tretjem mestu je Alples s 15 točkami. Sledijo tri ekipe z 11 točkami: Ratitovec, Pred dvor in Itas-Kočevje. Kamnik je sedmi z 9 točkami in tržiški Peko osmi z 8 točkami. j. Kuhar Strelsko tekmovanje Podnart — Strelska družina Stane Žagar iz Podnarta je priredila v počastitev praznika krajevne skupnosti Podnart tradicionalno strelsko tekmovanje z. zračno puško za prehodni pokal krajevne skupnosti. Prvo mesto je osvojila prva ekipa strelske družine Stane Žagar, na drugo mesto se je uvr-stila druga ekipa iste strelske družine, na tretje pa strelska družina Mošnje. Najboljši strelci so bili Stane Bešter iz. strelske družine Stane Žagar Podnart na prvem mestu, Franc Lotrič iz strelske družine Partizan Radovljica na drugem in Jože Biček iz strelske družine Mošnje na tretjem. C. Rozman 14,5; 5. skupina: 1. Iskra sistemi22?' Tekstilindus Kranj 20, 3.-4 $K-'.' stritz Avstrija in iskra Števci H -52 — Kranj 12, ženske: 1. Domžale! ŠD Kranj 4, 3. Murka Lesce S Vinko Zorman ■ Uspeh domačinov Podnart — Strelska družina V Žagar iz. Podnarta je v počast h. v jevnega praznika priredila tekmoval v streljanju z zračno puško .\ip-\-w ni pokal krajevne skupnosti Znu{# je prva ekipa domače Strelsk pred drugo ekipo in stroki V v med posamezniki pa Stane Bošv: jJ Stane Žagar) pred Francem U\ (SD Partizan Radovljica! r ' Bičkom (SD Mošnje). C. Rom - Jutri po neprodano opremo Kranj — Prireditelji letošnja skošportnega sejma v Kranjuotov^ jo, da bodo neprodane smuči, ske čevlje, oblačila, drsalko :r v, opremo izdajali lastnikom juta« do, od 15. do 17. ure v prostorih O**«* skega sejma. KRONIKA "laninarjenje v zimskih razmerah amo za izkušene 7. STRAN O LAS in razumne koč v naših gorah ima že q časa zaprta svoja vrata. Zato \ic prihodnje planinske sezone z ii turami konec; seveda ne za ki so vajeni planinarjenja v in prenočujejo v zimskih so-iponekaterih postojankah ali ce-prostem. Ifersogore pozimi še bolj nevarne-[poleti — letošnja huda zima je t podatkih podkomisije za plazove Mednarodni komisiji za reševa-\: gorah (IKAR) terjala v Evropi, w.4.m Kanadi kar 169 življenj, naj »i*zahajajo le zares dobro pripra-f«j planinci. Ob tem pa ne smejo liti na zvrhano mero previdno- žnskovalci zasneženih gora stro-ačrtujejo sleherno pot. Najprej katere koče so še odprte v Iu, kjer nameravajo hoditi. Te-pnmerno pripravijo opremo in ter si izberejo mesta za polke. 0 nameravani turi in času pi seznr.nijo svojce, kar naj bo lo sicer za vsako pot. */zno jeseni in pozimi se morajo razniti s kratkimi dnevi, v katere moč prehoditi znatno manjše (dalje kot poleti. Zato morajo izbi-pprimerno dolge izlete, saj jih ho-i'rni in ob pomoči umetne svet-lahko ob najmanjši nepazljivo-zavede s prave poti, ali celo pah-Krečo. Tudi mala poškodba, zmotnemu planincu prepreči na-vanje poti, pa utegne postati v edkega obiska v gorah za potenca usodna. poročil o nesrečah v naših Al-" I Karavankah lahko razbere-je prenekateri planinec izgu-avljenje na navidez nenevarnih Mil pobočjih. Kadar so take *femokre ali poledenele, se jih izogibati in hoditi po utrjeni varne so tudi mokre dreve-mine in blatne steze, še po-?pot vodi nad travnatimi ve-pod katerimi zevajo - skalni jeseni lahko planinca pre-nenadne spremembe vre- mena. Dež se kaj hitro sprevrže v sneg; gaženje svežega snega ni niti najmanj lahko in prijetno, planinca pa ponavadi ovirata poleg zakritih poti in nezanesljivih stopov tudi zahrbtna moča in mraz. Zato naj gornik nikar ne ocenjuje letnih časov v gorskem svetu po koledarju, ampak naj se pred vzponom iz doline pozanima za resnične razmere. V gorah pravzaprav ni pravega prehoda med jesenjo in zimo; vremenski pojavi so precej manj predvidljivi in neizraziti kot v dolini, zima pa tudi dalj časa gospodari na vrhovih. Že pred koledarsko zimo se gore pogosto odenejo v sneg in led, zato se mora planinec varovati pred prvimi plazovi slabo utrjenega svežega snega in neutrjenimi snežišči, kjer je le redko možno varovanje. V grape nanaša veter prve zamete snega, ki jih lahko sproži neprevidna hoja; tudi majhen plaz lahko postane usoden. Nič manj nevarne niso kratkotrajne otoplitve, kakršno ravnokar doživljamo pri nas. Sneg delno skopni, skalna in travna pobočja pa pokrije nevaren požled, na katerem brez derez in sekanja stopov s cepinom planinec ne opravi ničesar. V ostrih zimskih razmerah z obilico snega je hoja v gore zelo različna od običajne. Večina tur, za katere je poleti treba samo nekaj časa in dobre volje, je pozimi sila težavno in često tvegano dejanje. Zato je povsem razumljivo, da so mu kos samo izkušeni gorniki in pozimi zahajajo v gore predvsem prekaljeni ter dobro opremljeni alpinisti, veliko manj pa popotni planinci. Zadnja leta se jim pridružuje v naših gorah tudi vse več turnih smučarjev, ki morajo enako kot gorniki spoštovati zakonitosti zimske narave. Kdor pa si predrzne ravnati proti njim in nerazumno precenjuje svoje zmogljivosti ter odhaja iz doline brez potrebne opreme, stori slabo zlasti sam sebi, saj lahko pripiše srečno vrnitev z zasneženih gora zgolj naključju. S. Saje Nihče ga ni maral — 23. novembra smo v uredništvo dobili sporočilo, da je v Savskem logu za sejemsko halo A raztresenih nič koliko zeljna-tih glav in da jih lastnik namerava odpeljati na smetišče. Zvedeli smo, daje zelje prišlo iz republike Bosne in Hercegovine in so ga nekaj časa prodajali na kranjski tržnici. Ker pa prodaja ni šla najbolje in ga niti po pet dinarjev za kilogram niso hoteli v nobenem obratu družbene prehrane v Kranju, je začelo gniti. Tako je menda romalo na smetišče kar 25 ton zelja. Po drugi verziji pa naj bi se prevozniku pokvaril kamion in je bilo zato treba zelje na hitro preložiti. Pravegd vzroka nam ni uspelo zvedeti. Najbrž bo držalo, da se je ob nameravani prodaji zelja v Kranju nekdo pošteno opekel. .. — A. Z. NESREČE TRČIL V BETONSKI STEBER Hotavlje — v četrtek, 29. novembra, se je v Hotavljah ponesrečil 19-letni voznik osebnega avtomobila Andrej Ziherl iz Srednjih Bitenj. Ko je pripeljal po stranski cesti iz Vola-ke, ga je v križišču zaradi prevelike hitrosti zaneslo v desno, kjer je trčil v betonski steber mostu. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center. laninsko abecedo vtisniti $ v mlade glave osko društvo Jesenice je organiziralo planinsko Šolo za jše, za učence osnovnih šol — Otroci, ki šolo končajo, se v nnl*ynn ločijo od sovrstnikov in celo številnih starejših opazno v ^tnice — Zdi se, da bomo vedno je hodili v hribe in iskali tak-reacijo, ki bo zdrava in poce-Jiami, naključnimi hribovskimi ki ki iščemo predvsem miru .-tve, hodijo tudi otroci in se manj navdušujejo nad plani-Če pa se pošteno navdušijo, i ne zmoremo dati veliko na-mjih poučiti o pasteh, ki pre-poti. jih bo v šolskih klopeh navdu-anš in jih povabil v interesni ki krožek, je prav, saj bo podati vsaj nekaj tistega, kar je potrebno na poti v gore. Niso le dobri hribovski čevlji in nahrbtnik, za hojo in obnašanje vedeti in znati veliko več. rt koristnega znanja ne-_»no dajejo planinske šole, ki jih ftfajno organizirajo planinska dru-p *li njihovi mladinski odseki. •• pač odvisno od tega, koliko ' m delavoljnih mentorjev je 1 kih, da organizirajo pla-' folo za najmlajše in nekoliko Planinska -zveza šole ne-toplo priporoča, saj je v go-'-"■'■'> več nesreč prav zaradi ti, nevednosti, a zgolj od ijakov v planinskih društvih če bodo mladi imeli moždan i nsko »izobražujejo.« msko društvo Jesenice očitno 'dovolj članov, ki ne skrbe le (reacijo, temveč znanje o velikodušno prenašajo na ijše. V neizmerno veselje jim N■'.mveč mladih odzove njiho-pozivu na pohode, tabore, za ole. se po nekaj letih premora odločili za planinsko šolo, v ka-povabili vse učence, ki so Mali četrti razred osnovne šole na NttCafa Odziv je kar obetaven, mladih se ,]e zbralo za prvo kateri brezplačno proda »prizadevni planinski delavci. Ttoriea najmlajših planincev je • leta Ančka Stojan, ki akti-Videla v planinskem društvu in so »zavzetostjo predaja delu z mlu- rlaninsko šolo smo v teoreti-idelu zasnovali tako, da vsebu-wt tem, traja pa dvajset ur. Tako ; mladi /vedeli kar največ o or-»»zatiji planinstva, liku planinca, o spoznavanju gorstev, varstvu narave, nevarnosti v gorah, o orientaciji, planinskih poteh, turnem smučanju, o opremi in prehrani, opravili bodo tudi naloge prve pomoči. Sledilo bo pet planinskih izletov ter praktični del v taborih. Priredili bomo tabor na Vršiču za mladince in v Španovem vrhu za pionirje. Preprečili ekološko katastrofo Jesenice — Iz Avstrije je na mejni prehod Jesenice minuli torek, 27. novembra, z vlakom prispela pošiljka nevferne snovi, vi-nil acetata, ki je bilo iz Francije namenjeno zagrabškemu kmetijskemu kombinatu. Na jeseniški železniški postaji so ugotovili, da cisterna, v kateri je 49 ton vinil acetata, pri odprtini za polnitev pušča. Cisterno so postavili na posebni tir in nevarni tovor zavarovali, saj je vinil acetat zelo strupen/pri večji koncentraciji v zraku in v stiku z ognjem pa eksploziven. Delavci železniške postaje in občani so z zavarovanjem cisterne preprečili ekološko katastrofo. Strokovnjaki so takoj ko je bilo mogoče odstranili pokvarjen ventil in montirali spojko. Tovor so naslednjega dne povsem varno poslali v Zagreb. Ančka Stojan, plan incev mentorica mladih Mladi, ki bodo obiskovali planinsko šolo, bodo dobili spričevala in izpolnili pogoj za nadaljnje šolanje -mladinskega vodnika. Veseli bomo, če bodo vsi ostali, saj bomo tako vzgojili kader, ki bo skrbel za razmah planinstva naprej. Težave pa so v tem, ker poteka planinska šola v večernih urah v osnovni šoli Tone Čufar in jo obiskujejo učenci, ki imajo dvoizmen-ski pouk. Otroci popoldanske izmene so že precej utrujeni in rajši odidejo domov. Mlade, ki končajo planinsko šolo, v gorah takoj ločiš od ostalih, saj znajo hoditi po hribih in imajo povsem drugačen odnos do narave. Zmožni so tudi dolgih pohodov, kot denimo, 12. decembra na Pokljuko, ko bodo mladi jeseniški planinci spet edina pohodna enota, ki pride iz Nomnja peš k partizanskemu spomeniku na Pokljuko.« D. Sedej Neznanci vdrli v stanovanje ŠKOFJA LOKA - Mati s 4-me-sečnim otrokom s Sv. Andreja pri Škofji Loki je bila v sredo, 28. novembra, sama doma. Nenadoma so v hišo vdrli trije neznanci, ki jih ženska spričo psihičnega šoka kasneje ni znala dobro opisati. Terjali so pijačo, nato pa začeli stikati po stanovanju. Raztrgali so nekaj bankovcev, ki jih je ženska hranila doma, in zlato verižico. Ko so odhajali, so na vratih spalnice pustili napis: »Nismo je tjeli zaklat ali drugi put.« Kriminalisti zadevo še preiskujejo. Padel prek ograje Jesenice — V petek, 30. novembra, se je pri delu v jeseniški železarni hudo poškodoval 45-letni Valentin Smolej z Jesenic, delavec v Valjarni. Smolej se je po lestvi povzpel do glavnega ventila naprave na zemeljski plin, da bi ga preizkusil. Pri tem se je snela ročica za odpiranje in zapiranje ventila in Smolej je omahnil čez zaščitno ograjo. Hudo ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vnelo se je žaganje Apno — Na gospodarskem poslopju, last Mihaela Grilca i/. Apna pri Cerkljah, je v četrtek, 29. novembra, izbruhnil požar. Domnevajo, da je vzrok požara samovžig, saj je Ogenj nastal v prostoru, kjer jo imel lastnik spravljeno slamo in žaganje za steljo. Ogenj je "uničil 80 kubičnih metrov slame in 50 kubičnih metrov zaganja, Škodo cenijo na 100.000 dinarjev. Požar so omejili vaščani, dokončno pogasili pa so gfi poklicni gasilci iz Kranja. POLEDENELO CESTIŠČE -DVA RAZBITA AVTOMOBILA Mojstrana — Dva razbita avtomobila, en udeleženec huje in dva laže ranjena, je razultat prometne nesreče, ki se je v petek, 30. novembra, pripetila na cesti od Kranjske gore proti Jesenicam. Osebni avto Vinka Vukadina, starega 40 let, našega državljana na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, je v ovinku na poledeneli cesti v Mojstrani začelo zanašati. Trčil je v varovalno ograjo in v se prevrnil. V nesreči je bil voznik laže, sopotnica 31-letna Ljubica Vu-kadin pa huje ranjena. Iz smeri Kranjske gore je tedaj pripeljal tudi 24-letni Gorazd Vončina iz Kranja, ki ga je na poledeneli cesti prav tako zaneslo, da je trčil v karamboliran Vukadinov avtomobil. V njegovem avtomobilu je bila ranjena 21-letna Maja Vončina. USODNA HITROST NA POLEDENELI CESTI Podljubelj — Istega dne sta se zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti od Ljubelja prodi Podljube-lju smrtno ponesrečila 51-letni Emil Praprotnik in njegova 18-letna hči Vesna, oba iz Kranja. V ostrem levem ovinku je Prapro-tnikov avto zasukalo za 180 stopinj, ga nato z zadnjim delom odneslo v drsno ograjo, ob kateri je nekaj časa drsel, nato je avto dvignilo od tal prek ograje in ga vrglo na betonski rob korita, po katerem teče potok Mošenik. Voznik Praprotnik je zaradi hudih poškodb umrl na kraju samem, njegova hči Vesna pa med prevozom v ljubljanski Klinični center. D. Ž. Gasilske novice V gorenjskih gasilskih društvih deluje nekaj sto pionirjev in mladincev, starih do 16 let. To je pomemben gasilski naraščaj in njemu je treba namenjati veliko skrb. Posebno pomembno je delo starejših in izkušenih gasilcev, ki so učitelji mladih gasilcev. Mladi pionirji se posebej radi pripravljajo na razna tekmovanja v preizkušanju gasilskih veščin in tekmovanja v poznavanju problematike varstva pred požari. Zal je za marsikatero društvo težko preskrbeti mladim gasilcem primerno opremo, kot so uniforme in črpalke, primerne njihovi izkušenosti. V kranjski tovarni Sava so bile že leta 1950 ustanovljene tri ženske gasilske desetine. Tudi v današnjo savsko gasilsko organizacijo so vključe ne ženske. Pred nedavnim so savske gasilke sprejele na obisk gasilke iz drugih društev kranjske občine, kar prispeva k izmenjavi gasilskih izkušenj, prav tako pa tudi k medsebojnemu spoznavanju. Naloga gasilske organizacije je vključiti v svoje vrste še več žensk. Varnostni pas po novem letu obvezen Že tri leta in pol velja obvezno privezovanje z varnostnim pasom, vendar se večina voznikov očitno še ni privadila. Ko bo po novem letu začelo veljati tudi zakonsko določilo o kaznovanju voznikov, ki se ne privezujejo, bo verjetno drugače. V decembru bodo miličniki voznike še opozarjali na uporabo varnostnega pasu, po 1. januarju 1985 pa bodo neprivezane voznike tudi kaznovali. Kazen bo znašala 100 dinarjev, če pa bo" neprivezan voznik neposredno ogrožal varnost drugih udeležencev v prometu, ali celo povzročil prometno nesrečo, bo kazen še večja. Pomanjkljivost zakona o temeljni varnosti cestnega prometa SFRJ je le, da ni predpisal tudi obvezne uporabe vzglavnikov, saj je uporaba varnostnega pasu smiselna le ob uporabi naslonja-Slednjih proizvajalec še ne la. vgrajuje v avtomobile. Slovenci so bili na avstrijskem Ko roškem začetniki gasilske dejavnosti. O tem pričajo podatki o številu gasilskih društev na Koroškem pred prvo svetovno vojno. Gasilska zveza v Borovljah je štela kar 27 slovenskih gasilskih društev, gasilska zveza v Volikovcu pa kar 30 društev vključujoč društva v Črni na Koroškem, Guštajnu, Mežici in Preva-ljah. Ti kraji so po prvi svetovni voj1 ni pripadli Jugoslaviji. To kaže, kako živo je bilo gasilstvo med Slovenci na Koroškem in kako velik je bil delež Slovencev pri delu gasilstva na Koroškem. I. Petne Jubilej AMD Podnart Podnart — Na redni seji upravnega odbora Avto-moto društvo Podnart, ki je bila 23. novembra letos, so se dogovorili, da bodo pripravili 15. decembra ob 19. uri v domu kulture v Podnartu programsko volilno konferenco društva. Z njo bodo označili tudi jubilej društva, katero so ustanovili 26. septembra 1954. leta. Zato so zadolžili predsednika društva, da v svojem govoru na konferenci opiše plodno tridesetletno delo društva. Sklenili so tudi, da bodo vsi člani prejeli jubilejne značke, ustanoviteljem in dosedanjim predsednikom društva pa bodo podelili posebna jubilejna priznanja. V društvu načrtujejo obsežno delo v prihodnjem letu. Vzdrževali bodo svoj dom, prodali stari avto in kupili novega, pripravili ekskurzijo za člane in organizirali izlet v neznano za člane ter njihove svojce. C. Rozman GORENJSKA NOČNA KRONIKA LAGATI NI LEPO Prestrašena je žena klicala na milico, da ji nekdanji mož gro: in razbija po stanovanju, kje ima izgovorjeno sobo. Ko so blej ski miličniki prišli na kraj deja nja, so našli moža povsem trezne ga in miroljubnega. Pri sosedih so povprašali, kako je bilo in do bili odgovor, da niso ničesar sli šali. Ne mož, žena je zaslužila grajo, kajti tudi lagati ni preveč lepo. SLEDNJIČ NISTA OBRAČUNALA V Iskri v Retečah je mojster slabemu delavcu zavrnil nekvali teten izdelek. Ogorčen in užaljen je delavec nekaj časa pretil mojstru, da ga bo že nekje pričakal, potem pa pobral šila in kopita. Pričakal ga je, vendar sta se po krajšem prijateljskem prepričevanju čisto miroljubno razšla. DA TE BOIJE VIDIM! Možak je že lep čas čakal v vrsti pri bančnem okencu nekje v Kranju, da bi prišel na vrsto, pa je uslužbenka vselej vzela naprej novo stranko. Misleč, da ga biro-kratka ne vidi zaradi zasteklene pregrade, je zamahnil z roko in teklo razbil. Na milici niso upo-tevali njegove dobronamemosti. »OV OZIL GA JE tikofjeločunu je na poti od že-ezniške postaje proti domu nič ude ga slutečega nekdo povozil eprav povoženemu ni bilo nič, i voznik lahko ustavil. Tako pa 0 ga kljub znani registrski šte-ilki lep čas iskali, kajti avto je il že nekajkrat prodan. PREHUDA MIADOSTNA ZALETAVOST Pn Trunsturistu v Škofji Loki e je zbrala skupina mladeničev, ki so se jih preveč prijeli alkohol- 1 hlapi. Niso se zadovoljili zgolj neubranim petjem in razgraju- ijem, temveč so z okovanimi čevlji tekali po strehah avtomobilov. Ko jih primejo, jim bodo že dopo- eduli, kaj se današnji mladini podobi. 8. STRAN ZANIMIVOSTI Načrti Prešernove družbe Tudi drugo leto bogat knjižni dar V prihodnjem letu bo Prešernova družba poleg Redne zbirke in zbirke Ljudska knjiga svojim bralcem ponudila tudi knjižna dela iz zbirke Natečaj Ljubljana — 3, decembru, ob Piv šernovem rojstnem dnevu, bodo člani Prešernove družbe prejeli petero knjig iz letošnji1 redne zbirke. Pri Prešernovi družbi pa že sedaj razmišljajo, kako bodo prihodnje leto razveselili svoje zveste bralce. Tudi prihodnje leto v redni zbirki ne bo manjkal Prešernov koledar, ki bo imel v prihodnje obsežnejši leto-pisni del z mnogimi podatki trajne vrednosti. Novost v redni zbit ki, ki jo želijo kasneje izdajati v posebni zbirki, je natečaj. Letos ga je Prešernova družba skupaj z republiškim svetom Zveze sindikata razpisala za pridobitev dobre izvirne povesti ali romana. Na natečaj je dp 15. septembra prispelo deset del. Žirija je že sklepala, katero od teh naj bi nagradila, vendar bo odločitev do 3. decembra še ostala skrivnost. V prihodnje bi radi, da bi v zbirki Natečaj vsako leto izšle kake tri knjige, kar bi nudilo možnost novim in tudi že uveljavljenim pisateljem. Še ena novost se obeta prihodnje leto. Že januarja bo namreč izšla prva knjiga (od sedmih) ilustriranih Prešernovih poezij. Povodni mož z ilustracijami Jelke Heichmann. Vse drugo bo ostalo po starem. V redni zbirki bodo poleg letošnjega dela, nagrajenega na natečaju, izšle še stiii knjige. Trinajst satir in humoresk, ki se tematsko povezujejo in prepletajo v celoto, je zbranih v Miloša Mikelnu Zgagi vojvodine Kranjske. Hdeča nit te satire o slabostih in vrlinah slovenskega narodnega značaja je raziskovanje in odkrivanje le-tega, s čimer Mikeln vzbuja smeh in hkrati pušča kislo razpoloženje med bralci. Baronov mlajši brat mladinskega pisatelja Vitana Mala je sodobni roman, ki ga je pisatelj sam tudi ilustriral. Roman zelo prizadeto zariše izsek iz sodobnega življenja mestnega otroka in mladostnika, ki živi v povprečno hladnih družinskih in šolskih razmerah današnjega časa. Junaka vzljubimo kljub njegovemu odnosu do današnje »iztirjene« mladine. Z Baronovim mlajšim bratom je pisatelj Mal po mnenju kritikov ustvaril svoje najboljše mladinsko delo. Sto znanih slovenskih umetniških slik dr. Ivana Sedeja je prva knjiga iz niza, ki bi ga lahko imenovali Sto slovenskih, ki bo več kot desetletje z domoznanskimi vsebinami z različnih področij bogatil redno zbirko. Knjiga je zasnovana poljudno in strokovno obenem. V njej bo z barv- nimi reprodukcijami predstavljenih sto slik, ob njih pa bo jedrnato in zanimivo povedano, kar je vredno vedeti o sliki in avtorju. Z leti bodo torej naročniki dobili serijo knjig o Slovencih in Sloveniji, kakršno se nismo imeli. Priročnik dr. Mihe Likarja Ljudje pravijo o zdravju, nagradna knjiga prihodnjega leta, je strokovno tolmačenje našega zdravja. Delo na zelo duhovit način obravnava človeško telo, njegovo nego, razmerje med človekom in okoljem, prebavila in prehrano, pijačo, pa vse do bolezni, poškodb in nezgod. Avtor izhaja iz ljudskih rekov in »starih resnic«, ki gredo i/, roda v rod in jih pisatelj kot zdravnik, raziskovalec in praktik bodisi potrjuje bodisi zavrača. K duhovitosti besedila pripomorejo tudi ilustracije Boža Kosa. Redno zbirko torej zaokroža bogat in svojevrsten družinski priročnik. ' D. Z. Žlebir »Vuštnejša j a ni. . .« Pri Društvu upokojencev Radovljica že pet let z uspehom pJ nastopa ženski pevski zbor Lil A, ki ga vodi pevovodja Skromne naložbe Jeseniško gospodarstvo brez Železarne nima dovolj sredstev, da bi prihodnje leto veliko investiralo Jesenice — V naslednjem letu je seniške delovne organizacije, z izjemo Železarne, ne predvidevajo večjih naložb. Če pa bodo gradile in investirale v opremo, bodo uporabile večinoma lastna ali združena sredstva. Hidroelektrarna Moste se med investitorji pojavlja s predračunsko vrednostjo 600 milijonov dinarjev za razširitev svojih zmogljivosti, od tega bo za 470 milijonov združenih sredstev. Elektro Žirovnica predvi- deva za investicijsko dejavnost v prihod njem letu 200 milijonov dinarjev, od tega bo lastnih sredstev za 182 milijonov dinarjev. Izolirka ne načrtuje naložb, Kovin namenja 18 milijonov za strojno opremo, Kovinar pa 21 milijonov. V KOOP-u v Mojstrani se pripravljajo na adaptacijo orodjarne, na zamenjavo stiskalnic, novo kalilno linijo, za kar bodo namenili 37 milijonov dinarjev. Jeseniški Gradbinec odmerja naložbam 28 milijonov dinarjev, LIP 15 milijonov, Gorenjska oblačila 5 mili- Nova številka Listov Listi, kulturno-literarna priloga jeseniškega Železarja. prihajajo zadnja leta tako poredko med bralce, da nas presenetijo zmeraj, ko nanje že skoraj pozabimo. Pred praznikom republike je izšla po vrsti 62. številka, oz. tretja letos. Uvodni sestavek izpod peresa Emila Cesarja je posvečen življenju in delu jeseniškega pisatelja in slikarja Viktorja Gregorača (1020-1942), ki je končal svoje mlado življenje pod okupatorjevimi streli v Dragi pri Begunjah. Cesar posveča največ pozornosti Gregoračeve-triu pastelu Talci, ki je nastal neposredno po streljanju talcev na Koroški Beli 4. septembra 1941 in velja za prvo likovno upodobitev slovenskih tulcev. Objavljena je tudi reprodukcija omenjenega pastela, katerega original hrani tehnični muzej Železarne Jesenice. Sledi obsežna razprava Milana Dolgana o vplivu dramatike Johna Galsvvorthvja na slovensko delavsko dramatiko v sklopu Galsvvorthvjove ga prodora v slovensko poklicno gledališče med obema vojnama. Pisec se še zlasti veliko ukvarja z Gals-vvorthvjevp dramo Strife (Borba) in njenimi podobnostmi in različnostmi z dramami Jožeta Moškriča Rdeče rože, Borba za kruh in Dani se. Partizanski publicist in pisatelj Ivan Jan se je v črtici Judeževi groši tokrat /a spremembo lotil sodobne teme, m sicer prisilnih odkupov zasebnih kmetijskih zemljišč, namenjenih za gradnjo novih cest, tovain in stanovanjskih blokov. Pisec zaključuje tekst s pomenljivim pripisom, da je »vsaka morebitna podobnost /. osebami in dogajanjem v tej /godbi stvar čistega naključja. Trgatev v Kataloniji Eda Torkai ja je lahkotna pustolovska /godba, ka kršnih smo od tega pisca že vajeni; v njej ne manjka ne potopisne eksoti ko. no seksa (tokrat /a spremembo istospolnega), ne kriminala. Mnenja smo, da bi se pisec, ki ga urednik J. Vari v Železarju ra/.glaša /a naj-"'polj obetavnega začetnika med gor ftjošavskimi literati, vendarle /e m<> ral zresniti m začeti izpolnjevati obeh«. /ili se, da je najtehtnejši leposlovni prispevek v tej številki Listov i/ beograjske revije Duga prevedena ko/erija Krupne silnici' (Velike mu lenkosti) sodobnega srbskega avtor ja Brane Crnčovica. ki na izviren m duhovit način govori o ra/osebl Janj u posameznika v kolektivu. »Zdaj ko ste skupaj, bi vas moralo biti vec. a ugnla . ..... ... !>■ manj . pise Crnčovic. Pesmi objavljajo Valentin Cun drič. Ana Si i/ Milan Strmec. Miha Klinar. Andrej Kokot. Sonja Koran ter, Marjan Čufar, Valerija Čučnik, Tomaž Iskra in Mirna Smaj. Veliko besed in malo prave poezije! Iz puhlega, anemičnega gostobesedja izstopajo le posamezne (ne vse!) pesmi Cundriča, Stazetove in Iskre. »Rešimo gozdove sveta! Odpravimo odvečne časopise! Pri sedanji splošni uporabi klozetnega papirja so izgubili glavno prednost pred radiom in televizijo!« nam v Nepocu-kranih aforizmih polaga na srce Miroslav Nikolič, ki se sicer odreka honorarju v korist Kulturne skupnosti Jesenice. (Prepričani smo, da omenjena KS Nikolićevega aforizma ne bo vzela smrtno zares in da se bo kljub temu odločila za sofinanciranje nove gorenjske kulturne revije...) V tej, pretežno literarno opredeljeni številki Listov je arheolog Jenez Meterc priobčil tudi kratek zapis o ruševinah cerkve sv. Lovrenca nad Zabreznico pri Žirovnici. Zapisu je priloženo tudi več fotografij. Sicer pa je med teksti v prilogi našlo svoje mesto tudi 12 panoramskih fotografij Jesenic iz obdobja med obema vojnama. lejša K lav firtuje za ^nun^novd|n^ loz.b. integral se odloča Z8n£kup ^ tobusov in za gradb«ne obi ^ opremo v vrednosti 102 rnmj AStOp Ošabnik Radovljica — »Jeseni 1979. je nastala nekakšna kriza pri moškem pevskem zboru,« pripoveduje predsednik Društva upokojencev Radovljica Lojze Špilar. »Nekaj pevcev je pomrlo, nekaj zbolelo, nekaj odselilo in ostalo je le še devet pevcev. Takratni predsednik zbora Franc Valant je dejal, da bodo nehali peti iz dveh razlogov: ker ni denarja in ker ni. pevcev.« »Vi poj te naprej, jaz bom pa poskrbel /a denar in za pevce!« je bil tisti-krat odločen Špilar. Še tisti večer je napisal petnajst prošenj na radovljiške delovne organizacije za denarno pomoč, naslednji dan pa je v Glasu oddal mali oglas, da vabijo pevce in pevke, starost ni važna . . .« Prva se je javila Štefka Potočnik iz Slatne, v treh tednih pa so imeli že devetnajst naslovov . .. Zdaj ženski pevski zbor LIPA poje že pet let. Uspešno ga vodi znani gorenjski pevovodja Edo Ošabnik iz Kranja. Vsako leto se zbor udeleži revije pevskih zborov Gorenjske, republiške revije in vseh revij in prireditev, ki jih v,,o™ kulturnih organizacij milijonov, uult"j- . •• k ;e sme jonov dinarjev. ^"^N^adnio po lejša Klavnica, k, za nrigrg j ^ ^^z^'<urntti organizacij trebuje 30 mdijonov^VaUos ^ o^gan, a , rid 0 tudl *~-f----- narjev, podjetje za ptt , •skupaj investira v opremo in upošteva podražitve v višini 33 milijonov dinarjev. Kompas v Kranjski gori bo za obnovo Jasno namenil 40 milijonov, za prizidek k Alpini pa 20 milijonov dinarjev. GoUturist se odloča za obnovo mladinskega doma v višini 110 milijonov, Gorenjka pa za apartmaje namenja 342 milijonov dinarjev. Gostinstvo in turizem bosta vlo-M7 milijonov di- iev. uud"""-- r.j7 „.ja brez jese vstopa v novo leto narjev vP'^rSniške Železar-Industrija brez. jesen icijski. "/StOPr \i°so vredni 1 milijardo nacrti, ki so vreoi ^ 90 milijonov dinarjev, malo bančnih kreditov. Največ priča kujejo od naložb v turizmu in gostinstvu, kjer največ vlagajo, trgovina in obrt pa imata najmanj denarja za prepotrebne investicije. Nasploh pa gospodarstvo računa z 2 milijardama sredstev za investicije, kar je malo, če ne bi bilo investicije v novo elektrojeklarno, ki bo veljala 18 mili- od tega je le jard dinarjev. E. Torkar D. Sedej moškemu pevskemu zboru njihovega društva. Letos so peli kongresu zdravnikov — gerontologov v Cankarjevem domu, ob 10-letnici upokojenskih pevskih zborov Gorenjske na Bledu, na reviji upokojenskih pevskih zborov vse Slovenije v Cankarjevem domu. Veličastno je bilo. Posebno zaključek. Čez petdeset zborov je pelo pesem zbora sužnjev iz Verdijevega Nabucca. Radio Ljubljana je takrat posnel tudi posebno kaseto. Od 5. do 7. oktobra so radovljiške pevke gostovale v Izoli. Štiri samostojne koncerte so imele v počitniškem domu slovenskih upokojencev, v domu izolskih upokojencev, v Domu invalidov in borcev v Strunjanu ter v hotelu Marina v Izoli. Tu so bili nad njihovim petjem silno navdušeni holandski gostje. Prijeten program imajo. Prevladujejo narodne v raznih prireditvah, partizanske in umetne pesmi. V odmoru pa Potošnikova Štefka iz Slatne zaigra na citre. Pravkar se pripravljajo na nastop, ki bo 9. decembra v Kropi. To bo nekakšna generalka za prireditev, ki bo 14. decembra v avli osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, ko bodo najzaslužnejšim podeljena priznanja izvršnega odbora društva, pevkam z najdaljšim stažem pa bo Zveza kulturnih organizacij Radovljica podelila Gallusove značke. Šestindvajset jih trenutru . j zboru. Kar iz sedmih krau .-. ■ i nosti prihajajo: iz Krope. Begunj, pa, Ljubnega, z Bleda, iz Lescinufl dovljice. Rade prihajajo, radepi^«l jo. Nobeno vreme jih ne zadrži Zelo disciplinirane pevke so.pna»J di pevovodja Edo Ošabnik. TakoT malo pridejo med ljudi, prav.;; J\ Težko čakajo ponedeljka. Odliki pevovodja imajo. Zna delali znj#l znajo se tudi zabavati Vsak; koncu leta narede izlet. Same. vovodje. Takrat je samo Bile so že na Voglu, pri Savtci >. ski gori. Vse godove in tudi praznujejo. Zlepa pn 1 zboru ni tako prijetno, kot ptti hovi druščini. Prav danes sope* zaprosile, če bo kakšne četrt .-. končal z vajami. Cilka iz Zasij nuje rojstni dan. pa bi rade i praznovale. Sendviče, pito in pripravila.. Potem zapojo same'* pevovodje, čisto po svoje .. A najprej morajo odpo Pevovodja ima vrsto pripon* I »Igraj kolce« so nekateri gkiv j glasni, pri »Izberi si moža« senxrl sati na koncu glagola »1« nan^j pri »luna sije« je treba glasovetA cu malo dlje zadržati, pn , rodni »Vuštnejša ja ni* morajo drl bolj žametno izzveneti... I Se bodo pilili, še vadili, daKpfl nastopu v Kropi in potem \ 1 zadovoljna tudi najbolj ra:\ I sa. Prihodnji teden bo | ■/. vsakim glasom posebej \\< vredno, da imajo dobrega p^ Zna jih držati skupaj, zn; in zares se potrudijo, da kot najbolje znajo. Tudi za prihodnje leto ima načrtov. Nastopile bodo napn«« v radovljiški občini, - zborov v Domžalah nA5J .H upokojenskih zborov »J? skih reviji sikje. Saj ne mine praznik da bi ne bile poleg. Rade vesele so, d-a imajo v občini rutf nje za to kulturno zvrst. Denarji« za sproti, pravijo. Zveza k ; < ganizacij da nekaj denarja, neki činski sindikalni svet Radov jevna konferenca socialistu:; krajevna skupnost Radovljici . delovne organizacije se jim rad««' vejo, kadar prosijo za porru\ \ s tevne, da le dobe toliko, da imi^J najnujnejše. Prva je pesem In/ bo v zboru tako prijetna drca^, tako . razumevanje, dokler bo rlfc pevovodja Edo Ošabnik, so m \ ' . da bi zbor razpadel. (Ne)opremljeni v hribe Opremo za planince smo pri nas pred 30 leti črtali iz prouči programov Kranj — Planinska zveza Sloveni- hak in preveč prepušča vla« -; je ima danes okrog 100 tisoč članov, kovnjaki mu še nekake : tudi pluninarjenje v Sloveniji je vse da je primerno za hojo bolj priljubljeno. V Planinski' zvezi gorju. V Planiki bodo. kol Slovenije ocenjujejo, da hodi v gore sluhnih oceni, in bodo že febral blizu 400 tisoč ljudi. To sili vodstvo prihodnje leto prikazali no\ j) razmišljanju, kako bo pri treking čevelj. Ce se bo uk«*!1 primeren, ocenjujejo, da b v čala proizvodnja, ker je s : .. žišče že sedaj dovolj veliko Pripravljenost kaiefc • • DcIl'ĆUS ker ni snega - Kranjsku goru je dokaj prazna, saj ni snega. toHfa&r&k6q£cc. Ki th4 od turizma, greje optimizem, saj tuje predvsem un!,lcške agencije obljubljajo, da bodo od decembra do mu,-cu pripeljale precej gostov. - Foto: t. Perdan zveze k razmišljanju, kuKo do pri nas s potrebno opremo za planince. Nekako pred 30 leto so namreč že takrat skromno planinsko opremo črtali iz proizvodnje. Tako ni nič čudnega, če danes srečamo v planinah človeka s cepinom izpred prve svetovne vojne. Konec novembra je delegacija Planinske zveze Slovenije v sestavi predsednika /veze Tomaža Banovca, podpredsednika Erancija Ekarja in predsednika izvršilnega odbora Marjana Oblaka obiskala dve delovni organizaciji na Gorenjskem. S sedanjim nemogočim stanjem je najprej seznanila direktorja delovne organizacije Planika Kranj .Antona Grosa, nato pa še direktorja Elana v Begunjah Dolfeta Vojska. Izid pogovorov obeta, da se bo položaj na tem področju morda vendarle i/boljšal. Odkar so v Alpini prenehali delati tovrstno obutev, pri nas ni primernega obuvala za pot v hribe. Se najbolj primeren je trenutno Planikin čevelj treking adidas, vendar pa je preme- ipravljenost kažejo tudi nu. Vendar pa bi bilo najpn razčistiti vlogo, ki jo imajo mJ, področju nekateri zastopa i ima Slovenijašport določen* M re o zastopstvih, vendar o v -težko kos vse večjim potrebu- | čajno je uvožena oprem* draga. Zato naj bi trgovini, nje bolj spodbujala d< vodnjo. Spomnimo so satan že pred 30 leti delal cepim I ' "klini iz Krope popolno:. Danes na tržišču praktu: merne planinske obleko derez . . . Vprašljivo je, če bi zdaj u ustanavljati povsem novo v, organizacije. Morda bi so nekatere, ki so že imelo i.x..v., tem področju, samo dolno pwu>' rile ali dopolnile sedamo ::, njo?! TOREK, 4. DECEMBRA 1984 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN GLAS OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN RADOVLJICA Obvešča, da bo predavanje general-polkovnika tovariša Rudolfa HRIBERNIKA-SVARUNA v torek. 4. decembra ob 17.00 uri v Domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica, v sredo, 5. decembra ob 17.00 uri v Kinodvorani Radovljica, v četrtek, 6. decembra ob 17.00 uri v kinodvorani Bled. Vabimo vse rezervne vojaške starešine, da se predavanja zanesljivo udeležite. Vabila prinesite s seboj. KLEMOS Industrija metalnih izdelkov LENART Objavlja naslednja dela in naloge 1. VODJE GRADBIŠČA - inženir strojništva ali strojni tehnik za vodenje mor, taznih del na gorenjskem in ljubljanskem območju 2. STROJNEGA TEHNIKA ALI STROJNEGA DEI OVOnin pod 1. 2. - višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri zaželjene delovne izkušnje ter stalno prebivališče na tem območju srednješolska izobrazba strojne smeri ali srednja strojna delovodska šola, zaželjene delovne izkušnje ter stal no prebivališče na tem območju Komisija za delovna razmerja TOZD Plastika objavija naslednja prosta dela in naloge r niPI O MI RANEGA INŽENIRJA METALURGA ali INŽENIRJA METALURGA 2 METALURŠKEGA TEHNIKA pod 1 — visokošolska izobrazba ah višješolska izobrazba metalurške smeri, zaželjene delovne izkušnje pri termični obdelavi kovin ter zaželjeno znanje nemškega jezika, pod 2 - srednješolska izobrazba metalurške smeri, zaželjene delovne izkušnje pri termični obdelavi kovin ter zaželjeno znanje nemškega jezika, * [Kandidatu ki bo združil delo navedeno pod točko 1., je na razpola-)dvosobno stanovanje v centru Lenarta. mdidati bodo združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim *om in trimesečnim poskusnim delom. Vkt o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni v došno kadrovski sektor 1)0 LMI Klemos Lenart, Kraigherjeva »Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po opravljeni bi n. GOZDARSKA HRANILNO KREDINA SLUŽBA KRANJ o. sub. o. . Kranj, Cesta Staneta Žagarja 2//a RAZPISUJE KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA V LETU 1985 Kredite bomo odobravali za naslednje namene: - preureditev hlevov s pripadajočimi napravami za krave in mlado živino, - nakup plemenske živine - nakup kmetijskih strojev MNtitni pogoji bodo glede na namene kreditiranja različni. Določi) jih bo izvršilni odbor na podlagi samoupravnega sporazumu o Matijih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva, ribištva in živiI-ke industrije za obdobje 1981 — 1985 ter sklepov Konzorcija za za )tovitev sredstev za proizvodnjo in preskrbo s hrano za potrebe Slovenije in sklepov LB - TBR Kranj. )goji za pridobitev kredita so: daje prosilec lastnik gozda — kmet in da je vsaj 1 leto vlagatelj pri GHKS Kranj, » da trajno gospodarsko sodeluje z Gozdnim gospodarstvom Kranj, - da ima s področno TZO sklenjeno pogodbo o proizvodnem sodelovanju v skladu z zakonomo združevanju kmetov, . fta c preusmeritev oz. pospeševanje kmečkega gospodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in gozdarstva, - da ima v primeru koriščenje kreditov /.a gradnjo veljavno gradbeno dokumentacijo, - daje kreditno sposoben. Ob enakih pogojih imajo vsi združeni kmetje (make pravice za najemanje kreditov; v primeru pomanjkanja sredstev, pa imajo člani ustanoviteljice GHKS prednost pred ostalimi vlagatelji. Prošnjo za kredite bodo do 31. januarja 1985 sprejemali blagajniki GHKS na poslovnih enotah v Škofji Loki, Tržiču in Preddvoru. Moćasno obveščamo, da vse vloge in dvige denarja, kakor tudi vse kreditne zadeve, lahko opravite na naših poslovnih enotah v Škofji b>ki, Tržiču in Preddvoru (er v Kranju vsak dclovnik od 7. do 12. ure. ČGP DELO, TOZD PRODAJA LJUBI JANA podružnica Kranj. Tomšičeva 30 Zaposlimo L več RAZNAŠALCEV za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom. Delo je v zgodnjih jutranjih urah. Zaposlitev je lahko priložnostna ali kot stalna zaposlitev. Informacije o zaposlitvi dobite na ČGP DELU, podružnica Kranj, Tomšičeva 30 ali na tel.: 23-248 vsak dan od 8. do 12. ure. 2. S 1. 2. 1985 bomo zaposlili več PRODAJALCEV v kioskih v Kranju za nedoločen čas. Pogoj: — končana šola za prodajalce brez delovnih izkušenj ah druga srednja nedokončana šola in leto dni delovnih izkušenj pri prodaji. Poskusno delo traja dva meseca. Pismene prošnje z dokazili o končanem šolanju pošljite do 31. 12. 1984 na ČGP DELO podružnica Kranj, Tomšičeva 30. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po končni izbiri. ALPINA TOZD Proizvodnja Žiri, n. sub. o. Objavlja javno licitacijo za prodajo naprave za izseso-vanje prahu (ciklon) in sicer centrifugalni ventilator moči 12000 m7H in 15 KW elektromotor, izklicna cena 160.000,00 din. Informacije dobite v Alpini, po telefonu 064-69-461, vsak dan od 9. do 10. ure. Javna licitacija bo 7. 12. 1984 ob 10. uri v prostorih temeljne organizacije. Ogled bo mogoč uro pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10 odstotno kavcijo — varščino od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. ENGINEERING KRANJ, p. o. Postna ulica 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. VODILNEGA KONSTRUKTERJA - RAZVIJALCA 2. 2 VODILNA PROJEKTANTA SKUPINE STROJNIH INSTAIACIJ ZA SKUPINO V KRANJU IN V IJUBIJANI Pogoji: pod 1. — se zahteva visoka aLi višja šola strojne stroke — tehnološka smer, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit zaželen, 3-mesečno poskusno delo se zahteva visoka ali višja šola strojne smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj,' — 2-mesečno poskusno delo. Objavljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Engineering Kranj, Poštna ulica 3. Prijavljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. pod 2. 0rS alples Industrija pohištva ŽELEZNIKI Objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih lazmei'jih ter sklepov razpisne komisije prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD STROJEGRADNJA IN ENERGETIKA - \ ODENJE PRIPRAVE DELA Pogoji /a zasedbo: — visoka ali višja šola strojne ali elektro smeri, — eno leto delovnih izkušenj visokega ali višjega nivoja na opravilih strojne ali elektro smeri, — organizacijske sposobnosti ter sposobnosti komuniciranja, vodenja in dela z ljudmi Mandat za objavljena dela in naloge traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis dosedanjega, dela) v 8 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: Alples, industrija pohištva Železniki. kadrovsko socialni oddelek, Železniki. Prijavljeni Kandidati bodo O izidu obveščeni v 30 dneh. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom BOHINJ b. o. Triglavska 15 Bohinjska Bistrica proda na licitaciji, cembra>19H4 dne 12.de OSEBNI AVTO V\V 1200 J, letnik 1976, št. motorja D 1.186762, št. šasije 116 214 7340, prevoženih 89.000 km, v voznem stanju. Izklicna cena vozila je 150.000,00 din. Ogled vozila je možen vsak dan na dvorišču zdravstvenega doma Bohinj. Javna licitacija bo 12. 12. 1984 ob 7. uri za družbeni sektor in ob 7.30 za civilno pravne osebe, ki morajo za udeležbo na licitaciji položiti 10 odstotkov od izklicne cene vozila. Davek plača kupec. ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o., KRANJ, Cesta JI A 6 TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ, n. sub. o., Kranj, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. Opravljanje zahtevnejših elektromehaničnih del (2 delavca) Pogoji: — elektrotehnik za jaki tok, — 6 mesecev delovnih izkušenj Z delavci bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. SGP TEHNIK ŠKOEJA LOKA Obvešča, da bo zaradi prekopa ceste v TOREK, 4. 12. 84 in SREDO, 5. 12.1984 ZAPRTA KIDRIČEV A CESTA v Škofji Loki med KRIŽIŠČEM pri VELEBLAGOVNICI ABC IN MEHANIČNIMI DELAVNICAMI ALPETOUR. Obvoz za vsa vozila bo potekal skozi Erankovo naselje in po Ljubljanski cesti. DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK O LAS Hotel fr-—^ "v Kranj / DOMAČA HRANA SOLIDNA POSTREŽBA UGODNE CENE OB ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA VAS BOMO 2 VESELJEM POSTREGLI V POSEBNIH PROSTORIH PRILOŽNOST TUDI ZA SESTANKE ODPRTO VSAK DAN Tel.: 21-466. GLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI. ZANIMIVOSTI TOREK. 4. DECEMBRA Ozadje prekinitve dela Vajeni smo prekinitev dela zaradi iz tega ali onega vzroka manj izplačanih osebnih dohodkov ob plačilnih dneh. Primer, ki se je pa pretekli teden zgodil v kranjski Savi, je pa redek. Vulka-nizerji avtoplaščev so stavkali v nočni izmeni zaradi solidarnosti-z delavcem, ki ni hotel delati na stroju, ki v okviru normativov spada v normalno delo obrata. Svoj čas res ni bilo stimulativno nagrajevano delo delavcev pri vulkaniza-cii avtoplaščev. Tako sta približno ena-, ko zaslužila delavca, ki sta delala eden na štirih, drugi pa na sedmih stiskalnicah. Razlike so bile minimalne. Pri stalnem prizadevanju in uveljavljanju plačila po delu so se vulkanizerji letošnjo pomlad samoupravno dogovorili in sprejeli normativ za 5 stiskalnic. Za delo na petih stiskalnicah dobe približno enako denarja. Če kakšna od teh petih stiskalnic stoji, dobe manjkajoči del povrnjen iz režije. Dogovorjeno in sprejeto pa je tudi bilo, da se delavcem omogoči delo tudi na šesti stiskalnici, ki bo prinašala delavcu stimulacijo. Če bo pri petih stiskalnicah zaslužil 100 odstotkov, bo pri šesti zaslužil-120 odstotkov. Vse delo na šesti stiskalnici bo dodatek k osebnemu dohodku od petih stiskalnic. Če pa šesta stiskalnica ne bo delala, ne bo od nje dobil nič, kajti za šesto stiskalnico ne velja režija, kot za prvih pet. Pred kratkim so na enem delovnem mestu, kjer so trije delavci v treh izmenah delali le na petih stiskalnicah, dodali še šesto. Domači trg in izvoz zahtevata vse večje količine avtomobilskih gum, zato je to normalno. In tudi nagrajevanje je stimulativno prav na dodatne stroje. A proti vsem pričakovanjem se je delavec, ki je dobil v upravljanje šesto stiskalnico, uprl. Hotel je, da se mu že vnaprej zagotovi, da bo tudi za šesto stiskalnico dobil režijo, če ta ne bo delala. Torej, že vnaprej je zahteval plačano nedelo. Da ne bo kdo mislil, da so to delavci z majhnim zaslužkom. To so najbolje plačani delavci v Savi. Zadnji osebni dohodki se sučejo brez nadur med 50.000 in 60.000 dinarji, z nadurami pa jim znese preko 60.000 dinarjev.. Vse dokazovanje nadrejenih, da bo s šesto stiskalnico tudi več zaslužil, da je tudi on sam glasoval za tako nagrajevanje, da tudi vsi njegovi sodelavci tako delajo, ni nič pomagalo. Zavrnil ga je: »Naj delajo, če so nori!« V petek, 9. novembra, je delavec, ki se je uprl, da bi delal na šesti stroj brez režije, dobil suspens na to delovno mesto in bil prestavljen na drugo delovno mesto. Tudi delavca v obeh drugih izmenah sta na njegovo pobudo ignorirala delo. Vendar, v ponedeljek, 12. novembra, sta se oba delavca na sestanku osnovne organizacije pokesala, priznala svojo krivdo in obljubila, da bosta delala v okviru postavljenih normativov, kot vsi ostali. Zato jima odločba za premestitev na drugo delovno mesto, sicer že napisana, ni bila izročena. Delavec, ki je že dobil premestitev, v ponedeljek ni prišel na delo, v torek zvečer, 13. novembra, pa je solidarno z delavcem, ki je dobil suspens in z ostalima dvema, ustavila delo vsa linija; okrog 10 delavcev. Zahtevali so, da suspendirani delavec dobi nazaj svoje delovno mesto. Stalo je 65 stiskalnic. Nastalo je milijon in pol novih dinarjev škode. Prekinitev dela je sredi noči reševal vodja proizvodnje. Da ne bi nastala še večja škoda, je suspendiranemu delavcu dovolil delati na starem delovnem mestu, ostali delavci so pa obljubili, da bodo izpad proizvodnje nadoknadili z delom na prvo prosto soboto. Res so delavci delali prvo prosto soboto in tako povrnili nastalo škodo, disciplinska komisija pa je prisodila vsem trem pogojno premestitev na drugo delovno mesto za dobo enega oziroma pol leta. Človek se sprašuje, zakaj se zatika pri dogovorjenih, ustaljenih stvareh. Je bilo treba ustavljati stroje, postavljati na konico medsebojne odnose zaradi nekoga, ki bi poleg odličnega osebnega dohodka hotel izsiliti še plačano nedelo? Kaže, da nekateri delavci na tak način preskušajo vodje, do kod bodo še zdržali njihovi živci. In ko vidijo, da bo zdaj zdaj počilo, pojenjajo, se pokesajo in obljubijo, da ne bodo nikoli več. Pojenjajo do naslednje priložnosti... Strožji, bolj dosledni, bi morali biti pri takih stvareh. D. Dolenc Kruh tudi za jeseniške in radovljiške študente Občinski konferenci ZSMS Jesenice in Radovljica te dni odpirata svoj mladinski servis — Polovico potrebnih sredstev zanj so s pomočjo združenega dela in banke že zbrali — Poleg prostorov servisa bo v hotelu Pošta še mladinski klub jakov in študentov,« nam je povedal Jesenice — V jeseniškem hotelu Pošta so že pred časom začeli urejati mladinski klub, ki ga bodo odprli ob koncu leta. Tam pa te dni odpirajo tudi mladinski servis, ki sta ga ustanovili občinski konferenci ZSMS Jesenice in Radovljica. Odločitev mladine sta podprla tudi oba občinska izvršna sveta. »Za ustanovitev mladinskega servisa, ki bo mladim iz šol posredoval občasna dela, smo se odločili zaradi vse slabšega gmotnega položaja di- LOTERIJA S papirji do denarja Kar dve tretjini denarja za delovanje krajevnih skupnosti se odmerja za strokovna administrativna dela, preostanek pa za program dela — V nekaterih krajevnih skupnostih prej dograde cesto, kot pa napišejo zapisnik, kar jih lahko velja nekaj odstotkov dodeljenega denarja. Kranj — Pred leti so v krajevnih skupnostih večino iz občinskega proračuna dodeljenega denarja porabili primer za posipanje cest s pe- srečka št. din srečka št. din 1740 1.000 1 60 9540 600 25641 10.060 78021 6.060 201531 1,000.060 02 120 23 80 s22 140 83 120 92 80 0363 800 49862 6.000 25223 8.080 58642 4.000 311383 30.120 072192 100.080 ' 353843 30.000 166402 30.120 478373 2,000.000 218612 30.000 44 100 75 100 1624 600 025 400 2454 600 605 200 76444 6.100 152715 30.000 138244 30.100 221285 30.000 180044 30.100 480535 30.000 499165 200.000 86 80 7 60 446 200 7117 2.060 676 200 90067 10.060 0586 680 115667 30.060 84906 4.000 28 160 19 80 48 140 0849 1.000 58 120 1829 800 88 100 64809 6.000 19548 8.140 80129 4.000 36008 4.000 41418 4.000 na skom, zdaj pa ga že okoli dve tretjini odpade za strokovno administrativna dela. Ali to pomeni, da je poplava papirja zajela tudi krajevne skupnosti, kjer so vedno znali brez veliko govorjenja in pisanja zagrabiti za delo: telefoni, vodovod, ceste in drugo so več kot zgovoren dokaz za to. Ko pa so v kranjski občini hoteli natančneje meriti delo krajevne skupnosti in delovanje njene samouprave, so postavili to tudi med kriterije za dodeljevanje sredstev. Že tu se je nekajkrat zataknilo, saj v nekaterih krajevnih skupnostih, še posebej v manjših, kjer ni »profesionalca«, le redkokomu leži pisanje poročil. Krajani se lahko hitro zmenijo, da bodo sami popravili cesto, neradi pa o tej akciji napišejo poročilo. Zdaj so kriterije za merjenje učinkovitega delovanja krajevne skupnosti še dopolnili. Vendar brez dokazilnega materiala, ki poleg števila krajanov, velikosti družbenih prostorov, komu- nalnih objektov, o »aktivnosti«, to je 0 izpolnjevanju programa dela, še naprej ne bo šlo. Zato je tudi člane izvršnega sveta, ko so razpravljali o dodatnih kriterijih za delitev sredstev proračuna krajevnim skupnostim, zaskrbelo, če ni morda ob prizadevanju, da bi kar-seda natančno in pravično merili delo krajevnih skupnosti, vendarle preveč poudarjeno papirnato dokazilo. Še posebej zato, ker se naslednje leto namenja krajevnim skupnostim 1 32 milijonov novih din, od tega kar dve tretjini krajevne skupnosti porabijo za opravljanje strokovnih administrativnih del. Med njimi so večina velike mestne krajevne skupnosti, ki nimajo posebnih skrbi z vzdrževanjem ali novogradnjo komunalnih naprav, manjše, neme-stne skupnosti pa imajo teh (praviloma dragih) skrbi brez števila. Kako s papirjem tehtati delo krajevne skupnosti, je očitno težko vprašanje, ki ga sedanje dopolnjevanje dokaj kompliciranega sistema delitve sredstev ne bo rešilo. L. M. Letna konferenca ZKO Tržič Težave z denarjem in prostori Tržič — Po štirih letih se je šesta la konferenca delegatov Zveze kulturnih organizacij Tržič, ki vključuje 16 društev z 556 člani.' Predsedniki društev se večkrat sestanejo na delovnih srečanjih, tokrat pa so temeljito spregovorili o dosedanjem delu, problemih in razmerah ljubiteljske kulturne dejavnosti v tržiški občini. Za' predsednico Zveze kulturnih organizacij Tržič so izvolili Majo Ahačič, dosedanjo podpredsednico, W podpredsednico Miro Kramarič, Iva Kokalja so zadolžili za področje gledališke dejavnosti, Jaka Kepica za foto-filmsko in likovno dejavnost, Daniela Zupana za pevsko dejavnost in Staneta Ritežnika /a glasbeno in plesno dejavnost. Po volitvah so pregledali smernice bodočega dela in potrdili točkovnik' za dodeljevanje dotacij posameznim društvom, ki je bil že nekaj časa v razpravi. Razvila se je živahna razprava, v kateri je bilo moč slišati, da ima ljubiteljska kulturna dejavnost v tržiški občini najmanj denarja tako v primerjavi z drugimi dejavnostmi kot v primerjavi z drugimi občinami. Vendar so društva delavna, pokrivajo večji del kulturnih potreb Tržiča. Sklenili so, da bodo pri izvršnem svetu občinske skupščine in pri družbenopolitičnih organizacijah zahtevali večjo podporo. Že nekaj let opozarjajo na problem uporabe osrednje tržiške. dvorane, ki jo društva lahko najemajo le pod zelo neugodnimi pogoji, kar zavira njihovo dejavnost. Težave imajo pri usposabljanju mladih za delo v kulturnih društvih, posebej na področju pevske dejavnosti. Kljub trem osnovnim šolam v občini nimajo otroškega pevskega zbora, mladinski pevski pa bi bil lahko stopnica do odraslih pevskih zborov, ki jih je v občini dosti, imajo pa težave s podmladkom. Pokazali so na vrsto nalog, ki jih čakajo. Marsikaj bo treba postoriti pri udejstvovanju mladih, -vzdrževanju kulturnih domov, izobraževanju kadrov za delo s kulturnimi ljubitelji in pri združevanju sorodnih društev ali skupin. vodja jeseniškega mladinskega servisa Darko Mlakar. »Štipendije ne zadoščajo več za življenje, starši težko vzdržujejo »šolajočo mladino. Zato si dijaki in študenti pomagajo z občasnimi deli v počitnicah in prostih trenutkih, da si prislužijo nekaj žepnine. Jeseničani in Radovljičani so poprej dobivali tovrstna dela prek kranjskega mladinskega servisa, poslej pa jim bo posredovalnica mnogo bližja. V hotelu Pošta bomo imeli uradne prostore in v njih vsako dopoldne sprejemali iskalce občasnih del. V Radovljici bodo uradne ure ob sredah.« Za ureditev servisa so jeseniški in radovljiški mladinci potrebovali 400.000 dinarjev. Prošnjo za ta »zagonska sredstva« so naslovili na združeno delo v obeh občinah in polovico že dobili, tako da te dni lahko začno delati. Malce jih je pri ustanavljanju oviralo dejstvo, da mladinski servisi še nimajo pravne podlage, saj prav zdaj pri republiškem komiteju za delo poteka postopek za ureditev pravnega položaja teh ustanov. »Pravne nejasnosti nas ne ovirajo več, saj je mladinski servis družbeno koristen in že zaradi tega upravičen,« pravi Darko Mlakar. »Preden smo se namreč odločili, da ga odpremo tudi na Jesenicah, smo se z dvema anketama prepričali, kakšen je odnos do servisa s strani delovnih organizacij, ki bodo delo nudile, in mladih ljudi, ki ga bodo iskali. Zdru- ženo delo bo potrebovalo velite) časne in začasne delovne sile. Itaf bovali bodo mlade za opravljal raznih manj zahtevnih pisarniŠf del, sezonskih del v turizmu, dorf težjih fizičnih del, ki bodo sevecd> di veliko bolje plačana. Anketa tri dijaki, ki jih je na Jesenicah pKM 1100, v Radovljici pa kakih ; i pokazala, da bo imela naša borali la močno zaledje. Več kot pobut* anketiranih mladih ljudi je podp^ ustanovitev servisa.« Z mladinskim servisem J&aĆ] in Radovljica nista pridobila 1f sredovalnice za delo, temveč \f\ mesto, kjer se bodo mladi mr.o:.H zbirali- Zato kaže to priložnost id^I ristiti tudi za okrepitev mladw| vrst. Iz ostanka dohodka, ustvaril mladinski servis, bo W| na financirala svoje interesno de;j;_ nosti. Tudi tiste, ki se bodo :c>>-v klubskih prostorih, ki jih pr» I urejajo v hotelu Pošta. D.Z.ŽM* OSREDNJA KNJIŽNICA OBClNE KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. MANIPULANTA v službi obdelave s polnim delovnim časom 2. 2 SNAŽILK s polnim delovnim časom in ene s polovičnim delovnim časo se nt Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati i™«i • slednje pogoje: dU lzPolnjevati pod 1. - dvoletna administrativna šola, znanje stroi*>ni^ = ba tri mesece, J strojepisja, poizkusna pod 2. - končana osnovna šola, poizkusna doba tri mesece Nastop dela takoj. Delo združujemo za nedoločen čas Pismene prijave z dokazili o izpolnievaniu r • knjižnica občine Kranj, Tavčarjeva 41, Kranj, 10^dnTnn^™8 0sr^ bodo obveščeni o rezultatu izbire v 15 dneh £ospravirjennJ2abiriKan,li2 i DELFIN Kranj, tel.: 21-626 vas vabi na ribje specialitete Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija- za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela 1. KONSTRUIRANJE DELOVNIH SREDSTFV 2. TEHNIČNO RISANJE Zahteva se: pod 1. — višja strokovna izobrazba strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj, — kreativnost, — poznavanje strojev, — poskusno delo traja tri mesece, pod 2. - 4-letna strokovna izobrazba (usnjarsko nraH^i. . i — 2 leti delovnih izkušenj, JdrsKo Predelovalna). — poznavanje tehnike risanja in oblikovanja. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek i„a . . kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po obiavf O Ji?d.U.str!,s^a didati obveščeni v 30 dneh od dneva vloiitvTprijav. (IlGENFRITZ^ RICHTSTRASSE Naše stalno znižane cene: Sveže In prvovrstno blago! eno 1/2 svinjske glave svinjski trebuh (okoli 5 kg) svinjska pleča 9.00 Asch 1 kg 32.00 Asch 1 kg 34.00 Asch tOOm —• H Meso + Klobase ct o ILGENFRITZ Beljak — AUEN, RICHTSTRASSE 66 Telefon 0 42 42/26 0 13 17 Prekajeno meso Svinjska mast Navadne klobase Pastetna klobasa (fina) Tlačena klobasa 1 kg 48.00 Asch 1 kg 22.00 Asch 1 kg 36.00 Asti 1 kg 28,00 A$cD 1 kg 28.00 AscU - 4. DECEMBRA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE ALI OGLASI 1:27-960_____ KODAM_ Prodam dve skoraj zimski radialni 10 165x13 za 4000 din. Telefon odam 15 kg liAKRA za kljuke in dolgo bakreno CEV. Telefon 25-504 15040 I GRAMOFON" traviata in Telefon 22-559 14751 dva PRAŠIČA za zakol 17 15047-m ŽENSKI PLAŠČ »kamel«, za 5.000 din in nov otroški 11. STRAN za 10 let, za 3.000 din. Telefon 15048 fcodam črnobelega BIKCA in kosta-ViDRVA. Gorice 1 1, Oolnik 15049 m malo rabljeno 300-litrsko 0 LTH. Gregorc, Golnik 78 15050 m PRAL M STROJ gorenje nj, Jezerska c 68 15051 m PRAŠIČA za zakol in drobni Sr. Bitnje 18 15052 PRAŠIČE, težke od 120 do Kranj, C. na Klanec 5 15053 m zelo dobrega plemenskega ;tarega dve leti. Telefon 15054 80 PUNT, dolžine 280 cm. Rakovec. Zg. Be.snieu 106 15055 ftodam več PRAŠIČI: V, težkih »Kg.Telefon 27-62.5 15056 todam 7 tednov stare PRAŠIČKE, v.-:;, Golnik 15057 todam 14 ŠPIROVCEV, dolžine *Zg Brnik 77. Cerklje 15058 Mam 4 GOBELINE. Naslov v m oddelku. 15059 ko DIRKALNO KOLO na restav. vrtni GUGALNIK z (snrised) ter GRAMOFON e komponenta, za stolp z de-jgodno prodam. Telefon 27-481 dopoldan in peavev OJAČEVALEC z M pedalom in KITA"' MJ.VO! Telefon 25-810 TELICO. Miha Re-15112 15060 ori-gher-15001 odam brejo tZgVeterno 3, Križe Prodam POVEČEVALNIK aksomat 4. žensko POROČNO OBLEKO št. 36 z ogrinjalom, moški ZIMSKI PLAŠČ št. 48, malo nošen in otroški NAHRBTNIK. Begu.š, Ul. Rudija Papeža 32 V, Kranj 15062 Prodam ženske PLAŠČE., moško OBLEKO. Rozika Volčič, Kranj, Zu pančičeva 12 15063 Prodam radio OJAČEVALEC SST 2030; 2 x 50 W, z zvočniki in kasetofon corting C 220. Britof 272, Kranj 15064 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch, PLETILN1 STROJ in dva FOTE1JA. Telefon 25-217 zvečer 15065 Poceni prodam KOSILNICO BCS 110. Alojz Trdina, Martinj vrh 20, Železniki 15066 Prodam PLUG in OBRAČALNIK ZA SENO za traktor pasquali. Vidmar, Zgornja Bela 29 za tiste, ki hitilo ob pravem času od 26. novembra do 31. decembra 10% popusta 84 za vse stavbno pohištvo 20% popusta stropne in stenske OblOCje iz smrekovega lesa Brezplačna dostava do 100 km! nov in nera-tel. 70-484 po- Prodam mini GLASBENI CENTER. 20 W, za 50.000 din. Ponudbe pod: Ugodno 15067 Prodam KRAVO po tretjem teletu. Peter LuHaftC, Moste 101, Komenda 15068 Prodam 2,5 kub. m bele MIVKE. Naslov v oglasnem oddelku. 15069 Prodam PRAŠIČE, težke od 20 do 200 kg. Anton Zupan. C. Svobode 10. Radovljica 15070 Prodam sladki JABOLČN1K, po 30 din liter. Rozman, Hraše 36, Smlednik, tel. 061/627-161 ^15071 Prodam verižno električno ŽAGO bleck and decker. Telefon 26-056 15072 Prodam ITPP kuppersbusch. Tele fon 24-992 — Kos 15073 Prodam 7 tednov stđro TELIČKO si-mentalko. Vinko Zor, Goričane 37, Medvode 15074 GARAŽNA VRATA »Lip Bled 2:10x210, z okenci, nova, prodam za 33.000 din. Telefon 064/77-854 15075 Prodam el. stoječi BOJLER »Rade Končar« EVG 120 1. 3 kW bljen. Švab. Podnart 34, poldan Prodam tri PRAŠIČE, težke okoli 180 kg. Boris, Trata 17, Škofja Loka 15095 Prodam tri KAVČE. Ogled od 17. ure dalje. Šifra: 62 635 15096 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jerneja Demšar, Ljubljanska c. 22, Škofja Loka 15097 Prodam drobni KROMPIR. Voglje 39 15098 Prodam izredno ohranjene SMUČI elan RC-SL, 205 cm, s tekmovalno vež-jO tvrolia set 300 RD. Telefon 43-157 dopoldan 15099 Prodam KRAVO, v devetem mesecu brejOSti. Benedik. Drazgošo41 15100 Prodam nov 80-litrski BOJLER. 20% ceneje. Telefon 42-075 15101 Prodam barvni TELEVIZOR spec-trum color Ei Niš, ali zamenjam za novo hladilno skrinjo, 380-litrsko. Nada Puškar, C. L maja 1, Jesenice 15102 Prodam KABINO za traktor. Ljubno 27, Podnart 15103 Prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO fjord. Milan Mekinda, Selja kovo naselje 42, Kranj 15104 Prodam nov TRAKTOR, 30 KM. Popovo 4. Tržič 15105 Za nego vaših rok vam priporočamo HANDY KAMILiČNl BALZAM DROGESAN Kranj, Prešernova ulica 19. VOZILA 750. letnik 1971 28-534° ' P,'°dam ?a 5:5 SM-Prodam 15079 1975, prva regi-Kranj, Jezerska ZASTAVO i dobro Telefon 15076 CERADO za zastavo 650 AD. Cerklje 208, tel. 42-130 15077 Ugodno prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. rdeče barve; ter ŽELEZO, premera 6, v kolobarju. Jenez Prestor, Staneta Žagarja 38, Radovljica 15078 Prodam FIAT 126-P, letnik 1979. La-hovče 61, Cerklje Prodam R-4,vletnik stracija 1976. Žagar, c. 62/A 15080 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Grosova 29, Kokrica, Kranj 15081 Prodam dobro ohranjen FIAT 124. Telefon 47-676 15082 Prodam R-4, za 5,5 SM. Ul. XXXI. divizije 40, Kranj 15083 Prodam MOTORNO KOLO SUZU-KY GT 550, letnik 1977, ali menjam za osebni avto. Igor Krivec, Zg. Bitnje 136 (pri Puškami) 15084 Prodam FIAT 126 P, letnik 1978. Informacije po tel. 28-071 15085 Prodam 4 nove LETNE GUME z zra-čnicami in dvema obročema za Z-101. Telefon 26-819 v torek, 4.12. popoldan 15080 Prodam VW 1300. letnik 1969. Gran-dovec, tel. 57-140 15087 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Telefon 75-742 15088 Prodam GOLFA, letnik 1977. dodatno opremljenega. Ogled popoldan. Damjan Mitrovič, Ul. Milene Korbarje velO. Kranj 15089 Prodam 126-P. Janez Oblak. Hrib nad Zmincem 6. Škofja Loka 15106 Prodam TAM 4500, po ugodni ceni. letnik 1968. Pungart 23. Škofja Loka 15107 Prodam ZASTAVO 750, letnik' 1977. Janez Mediževoc. Log 79, Železniki 15108 Prodam JUGO 45. letnik 1981. ali za menjam /a VW 1200 J. Telefon 02-314 15109 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, starejši letnik, registri r,no do oktobra 1985. Mikolič. Zg. Brnik 127. Cerklje, tel. 21 081 - mt. 24 dopoldan • 15110 POSESTI Prodam pi i|i >\ h ( toni najboljšemu mest je Najamem ( Telcton 83 912 in >v ejše J Uši. / vr kiipiu. Šifra: Pred 15091 VRAŽO na Javorniku, 15113 STANOVANJA Mlada zakonca, brez otrok, iščeta SOBO v okolici Kranja. Šifra: Pomoč v gospodinjstvu 15090 Nujno iščem opremljeno sobo v Kranju, ali bližnji okolici. Ponudbe pod »samsko dekle v stiski« ZAPOSLITVE_ Sprejmem na dom razna galanterijska DELA, drobna kovinska ali plastična dela. Obvladam tudi strojepisje. Šifra: Bled 15111 KY SI.IKOPLESKARIA ali delavca za priučitev takoj zaposlim. Dušan Bizant, Britof 9. Kranj 15*002 KV ali PKV KUHARICO / veseljem do večernega dela. v novopreurejeni taverni dobi redno zaposlitev. Telefon 064/78-343 15093 OBVESTILA IZGUBLJENO V smeri Britof—Šenčur sem izgubil avtoprikolico KR 488-13. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne na naslov Pipanova 9. Šenčur. BAGAT TEČAJ KROJ L NI A IN ŠIVANJA obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI m NADAIJEVALNI TEČAJ 3.12.1984 ob 15.30 in 5.12.1984 ob 7.30. Delavski dom. vhod VI., ali tel. 064/47-256 15035 MONTIRAM dimniške lopute zu peči centralnega ogrevanja na olje. Prihranek olja velik. POPRAVLJAM oljne goniče. Informacije po telefonu 064/28-974 15030 ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug GORENJSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO sporoča žalostno vest, da je preminil njen član dr. EMIL PRAPROTNIK specialist za ustne in zobne bolezni. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Gorenjsko zdravniško društvo ZAHVAIA V 76. letu starosti je tiho odšel od nas iMiafllMVMMt-'"' j&Hhji GREGOR KORATH Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Kliničnega centra Ljubljana, (Urološki oddelek) za zdravljenje, osebju Doma upokojencev Planina, gospodu župniku in pevcem Društvu upokojencev za lepo petje. Iskrena hvala vsem, ki ste dragega Gregorja spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI Kranj, Velesovo, 19. novembra 1984 ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragega moža in atija ALOJZA VIDICA iz Zasipa se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za m> sebično pomoč. dr. Lubeju za obisk na domu in prijateljem ter znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo GD Zasip-Podhom, godbi Verige Lesce, pevcem iz Zasipa in OŠ A. T. Linhart i/. Radovljico in govornikoma za poslovilne besede. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija. Mitja, hčerka Nataša in drugo sorodstvo Zasip, Beograd, Novo mesto Kje ste zdaj naš 'jubi ata. kje ruš ljubi je obraz, kje je ruša skrbna roka. ki skrbela je zu na S V SPOMIN 21. novembra sti. odkar je i zabne^a ata 1984 je minilo dve leti zalo-lehalo biti dobro srce nepo- JANEZA TAVČARJA iz Ca b rac št. 7 Težko je spoznanje, da vas ni več med nami. vsem, njegov grob in prižigate svečke, iskrena hv ibiskujete OŽALOSCKNI: /ena Pavla, hči Martina m sin Bojan Cabrače, 21. novembra 1981 JELOVICA 64220 Škofja Loka, Kidričeva 58 (064) 61 361, 61 185 GLASOVA ANKETA Bled bo tudi pozimi dobro zaseden Poletna sezona je bila boljša od lanske, znatno več je bilo tujih gostov, hoteli so bili bolje zasedeni — Vse kaže, da bodo tujci tudi pozimi polnili blejske hotele, še boljši pa so obeti za prihodnje poletje Bled — Prvi podatki govore o dobri glavni turistični sezoni. Gostov in nočitev je bilo več kot lani, hoteli so bili bolje zasedeni. Pri Hotelsko-turističnem podjetju, ki ima na Bledu niz hotelov, so v devetih mesecih letošnjega leta imeli 3 odstotke nočitev več kot lani v tem času. Število nočitev tujih gostov se je povečalo za 20 odstotkov, domačih pa upadlo kar za 18 odstotkov. Draginja je torej domače goste krepko razredčila in na Bledu letuje vse več tujcev. Kar takoj velja povedati, da blejski hotelirji domačim gostom cen niso navili, saj se zavedajo, da domačih gostov ne smejo odganjati. Za 8 odstotkov so povečali hotelske cene v tujih valutah in prav nič se zato ni zmanjšalo zanimanje za Bled. Hotelirji ugotavljajo, da se vračajo dobri gostje, predvsem Zahodni Nemci in Italijani, tisti, ki prinesejo več denarja. Se vedno je bilo letos poleti na Bledu veliko Angležev, tudi Nizozemcev, več kot lani je bilo tudi Skandinavcev, prišlo je tudi nekaj Američanov, katerih delež pa je še vedno majhen. Dokončne številke o poletnem turističnem iztržku še niso znane, saj agencijska plačila prihajajo tja do konca leta. V vsakem primeru pa bo dobar, saj je bilo tujih gostov veliko več kot lani, v glavni sezoni celo 25 odstotkov več. Tuji gost pa hotelirju daje trikrat večji direktni zaslužek kot domači. Tudi zasedenost hotelov je bila letos boljša kot lani. Dobre so tudi napovedi za zimo, saj vse kaže, da bodo hoteli dobro zasedeni od 20. decembra tja do sredine marca. Letos so zimski Bled prvič organizirano ponudili na tuje. Odziv je dober, čeprav seveda zimska ponudba na Bledu ni najboljša, marsikaj bi morali še postoriti. Se boljši pa so obeti za prihodnje leto, za glavno turistično sezono. Zanimanje za Bled je tako veliko, da so zmogljivosti takorekoč že prodane, čeprav so napovedali 10-odstotno podražitev hotelskih cen v tujih valutah. Poudariti velja, da so prizadevanja za večji in kakovostnejši turisti- čni promet opazna v turističnem gospodarstvu, druge veje gospodarstva, posebej trgovina, pa še vedno stojijo ob strani. Škoda, saj bi bil zaslužek lahko dober, posebej, ker na Bled spet prihajajo turisti z debelejšimi denarnicami. To potrjuje tudi vse večji obisk igrišča za golf, ki je že skorajda pretesno. Tudi igralnica je vse bolj obiskana, število gostov ne niha več tako kot pred časom. Tudi blejski otok in grad sta bila letošnje poletje bolj obiskana. V kampu je bilo nočitev za 10 odstotkov več kot lani kljub slabemu vremenu. M. V. Še vedno ravnodušni do alkoholizma Na Gorenjskem je v klubih zdravljenih alkoholikov včlanjenih 300 članov s svojci vred — Polovica vseh je v štirih kranjskih klubih, kar pa ne pomeni, da je tu problem alkoholizma drugačen kot v drugih občinah — Klubi se počasi, a vendarle bolj kot poprej povezujejo s krajevno skupnostjo Kranj — Le redko se zgodi, da ima delegatska skupščina stoodstotno udeležbo, kot je to primer s skupščino klubov zdravljenih alkoholikov Gorenjske, ki se je sestala na rednem zasedanju. Čeprav je bilo poleg delegatov skoraj še enkrat toliko vabljenih gostov, tudi iz drugih regij, zdravstvenih ustanov in tudi predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, so govorili večinoma le delegati. Po eni strani je to prav, delegatska skupščina, še posebej, če se sestaja na dve leti, je mesto za razgrnitev problemov, ki zdravljence ovirajo pri normalnem vključevanju v delo in življenje. Kako pa jih družba znova sprejema, o tem predstavniki družbe niso govorili. Sicer pa so to znane stvari in bi verjetno ne slišali Problemi ogrevanja vse bolj žulijo tudi Tržičane Tržič — Novejši stanovanjski objekti v občini Tržič, ki so zrasli v družbeno usmerjeni gradnji, imajo ogrevanje urejeno iz skupnih kotlovnic. Vseh je devet, ravno toliko pa je tudi različnih sklopov problemov, ki tarejo stanovalce. Po težavnosti izstopajo štiri kotlovnice, ki uporabljajo kurilno olje. Največja med njimi ogreva 188 stanovanj na Deteljici, od št. 1 do 15, ter poslovni center Deteljica, kotlovnica za Trg svobode pa ogreva stanovanja v objektih ožjega mestnega jedra, od št. 31. do 33. Najnovejša tržiška kotlovnica na kurilno olje je na Ravnah št. 9, iz katere bodo ogrevani vsi novi bloki v tej krajevni skupnosti. Manjša kotlovnica na kurilno olje ogreva stanovanja v treh blokih v Bistrici, Cesta 4. julija, od št. 55 do 59. Kurilni odbori, ki te kotlovnice upravljajo, imajo največ zadreg zaradi izredno dragega goriva. Danes pomeni to že 95 odstotkov stroškov ogrevanja. Stanovalci vse težje zmorejo visoke zneske, saj se cene gibljejo med 86 in 104 dinarji za kvadratni meter stanovanjske površine. Nekoliko so na boljšem stanovalci v večini blokov v Bistrici, na Cesti 4. julija, ter v tržiški stolpnici na Cankarjevi 1, katerih kotlovnice uporabljajo trda goriva. Cene ogrevanja so tu med 33 in 55 dinarji za kvadratni meter. Vendar se tudi nad stanovalce v teh objektih zgrinjajo temni oblaki: naprave v kotlovnicah so iztrošene, delo kurjačev ni ustrezno vrednoteno, trda goriva niso več poceni. Problemi ogrevanja so v Tržižu vse.pogostejša tema razgovorov, sestankov, anali/ in razvojnih smernic. Izvršni svet tržiške skupščine je že naročil raziskovalno nalogo o možnostih drugih virov ogrevanja. Del Tržičanov se bolj ogreva za toplovod Zlit—Bistrica, drugi spet za skupno toplarno v Bistrici za celotno naselje, govori se tudi o plinovodu do Raven. Za takšne rešitve bodo seveda potrebna velika denarna sredstva in široka akcija va ?h Tržičanov. Visoki stroški ogrevanja so tudi v Tržiču povod za zahteve posameznikov, da se odklopijo od centralnega ogrevanja. Poleg tega stanovalci še neredno plačujejo ogrevanje, kar še bolj otežuje redno poslovanje kotlovnic. Kotlarne v celotnem Tržiču upravljajo hišni sveti skupnosti stanovalcev v ogrevanih objektih. Člani kurilnih odborov svoje delo opravljajo prostovoljno, edini večji strošek je nagrajevanje kurjačev. Prav zato, ker takšen način gospodarjenja ni racionalen v vseh elementih, so Trži-čani že nekajkrat nameravali ogrevanje stanovanjskih objektov iz skupnih kotlovnic zaupati kateri od delovnih organizacij, a so primerjave pokazale, da bi bilo to še dražje. O vseh teh problemih so se pred kratkim pogovarjali predstavniki upravljavcev kotlarn, delavci stanovanjske skupnosti in predstavniki tržaškega izvršnega sveta. Ugotovili so, daje tu skoraj povsem odpovedalo redno medsebojno obveščanje, zato kurilni odbori ne poznajo niti svojih zakonskih pravic v primeru izterjave stroškov. Vsi udeleženci so menili, da bi se morali večkrat srečati ter obravnavati zadeve, ki vse bolj žulijo Tržičane. Marsikakšen dinar bi lahko privarčevali s poenoteno nabavo goriv, z ustreznejšimi zalogami, z izobraževanjem kurjačev, redno izterjavo dolgov, z obnavljanjem kotlovnic in podobnim. -mv kaj novega. Do problema alkoholizma se kot družba še vedno obnašamo dvolično — raje odmerjamo ogromno denarja za kurativo alkoholikov in za njihove socialne težave ter težave njihovih družin, medtem ko preventivo bolj ali manj še vedno puščamo ob strani. Če se že glede tega v zadnjih letih ni kaj dosti spremenilo, pa je morda dosežen rahel premik glede nekaterih problemov zdravljenih alkoholikov. To je bilo razvidno iz poročila za obdobje dveh let skupščine 12 klubov zdravljenih alkoholikov Gorenjske, ki imajo trenutno včlanjenih 300 članov. Problemi, kot so vključevanje novih zdravljencev v klub in proces resoeializacije sploh, osip, ki navadno pomeni tudi ponovno pot v alkoholizem, problemi zaposlitve itd. niso kaj dosti drugačni od tistih pred nekaj leti. Novo pa je morda to, da zdaj klubi dosti lažje navezujejo stike s krajevnimi skupnostmi, kjer delujejo, kar se pozna pri reševanju občasne prostorske stiske. K temu je nedvomno pripomoglo tudi obveščanje krajanov o delu kluba. Da je to vsekakor zelo zanimiva tema, je spoznal tudi strokovni svet Zveze klubov, ki se je odločil za raziskovalno nalogo prav o tej temi — vloga krajevne skupnosti v življenju klubov. Če bo naloga odkrila vsaj nekaj možnosti, kako pregnati ravnodušnost, s katero običajno ožje okolje in širša družba že vseskozi gledata na propad posameznega alkoholika, neredko pa se njegovim naporom za vrnitev v normalno delo in življenje celo podstavlja polena. Takšen odnos problema je razviden tudi glede terapevtov, saj zanje pred časom ni bilo toliko denarja, da bi bili vsaj minimalno nagrajeni za delo v klubih in so se nekateri raje odločili za prostovoljno opravljanje prevzetega dela. Zdaj so te težave sicer že mimo, ne bi pa bilo nič čudnega, če bi se kaj podobnega spet ponovilo. Spoznavanje vseh nas — kaj je alkoholizem in da ga je treba preprečevati — je na žalost še vedno izredno počasno in težavno. Zato tudi tistih, ki si prizadevajo ubežati zasvojenosti, in tistih, ki jim pri tem pomagajo, žal še vedno ni veliko. L. M. Lepo je, da upokojenec ni pozabljen Kranj — Potem ko človek odsluži svoja tri delovna desetletja in gre v zaslužen pokoj, njegovo mesto zasedejo mlajši in tovarna ga pozabi. Mnogi ostanejo za vselej pozabljeni, veliko pa je kolektivov, v katerih cenijo delo svojih nekdanjih delavcev. V kranjskem Tekstilindusu je že tako. Tovarna ima kakih 1400 upokojencev in vsako leto pred dnevom republike jih povabi na spominsko srečanje. Tudi letos so se tradicionalnega srečanja na Gorenjskem sejmu udeležili domala vsi Tekstilindusovi upokojenci. Manjkali so le tisti, ki so bolni, ostali pa so navdušeno sodelovali v družabnem srečanju z glasbo, humorjem in plesom, ki so ga pripravili Mito Trefalt, oktet Vigred in Modrina. Ob tej priložnosti smo tri upokojence pobarali, kako živijo v pokoju in kako se spominjajo svojih delovnih let. ki ni bila kdove kako visoka,; dobim 17.000 dinarjev.« Roza Bitenc iz Kranj* »1929. leta sem prišla iz Žuž« berka služit na Gorenjsko Nekaj let sem služila pri kmetih in ar spodi, nato pa 1935. leta prišla v Jugobruno. Spominjam se se dobja velike tekstilne stavke smo se delavci zaprli v tovar:.: njej imeli govore in pr Drugega se iz tega časa ne spon* njam, saj je minilo že toliko let Pred 26 leti sem se upokojil*. Odtlej se skoraj vsako leto udeležim srečanja Tekstilindusovi upokojencev. Lepo je, da se spomnijo.« Leopold Božič z Bleda: »V Tek-stilindus sem prišel po vojni, odslužil v njem skoraj 35 let delovne dobe in se pred petimi leti upokojil. Delal sem domala v vseh oddelkih, tako da tovarno dobro poznam. Ker sem bil vsa leta tudi politično aktiven, sem menda tudi jaz ostal mnogim v spominu. Veseli me, da nas upokojencev niso pozabili. Vsako leto se takole dobivamo, pošiljajo nam tovarniški časopis, da lahko spremljamo današnje dogajanje v tovarni, pa tudi siceršnje stike še ohranjam. Koliko imam pokojnine? Po zaslugi dolgoletne tekstilne plače, Avguštin Bajželj iz, »V tovarno sem leta 1930 prišj Jugočeške. Kot tiskar sem krat kar dobro zaslužil, kar^jfl narje in pol na uro. V Tekstili dusu sem ostal do leta 1%q sem se upokojil. V treh deloval desetletjih sem si prislužil 20 (tt* dinarjev pokojnine. Toliko dob0 zdaj. Kar zadovoljen sem, če človeku le zdravje služilo -p/ srečanja Tekstilindusovih ^ cev še nobeno leto nisem dil. Upam, da se ga bom ta? udeležil tudi prihodnje leto., D. Jesenice — Potniški promet na Jesenicah postaja iz leta v leto večji, zato mora jeseniški Integral nenehno skrbeti za vozne rede in usklajevanje potniških linij, uvedbo novih avtobusov v mestnem in primestnem prometu. Za Jesenice je značilno, da nastajajo tri dnevne konice, saj Železarna zaposluje tudi tretjo izmeno in v konicah so potniški prevozi nekvalitetni. Kranjska gora pričakuje Angleže Kranjskogorski turistični delavci pravijo, da bo od 20. decembra do konca februarja Kranjska gora polno zasedena - 11.000 angleških gostov Boru itd ličje in lepšo podobo — Gostišče Bor, ki sodi pod Gorenjkin hotel Prisank v Kranjski gori, je bilo visoko ocenjeno in priznano kot eno najboljših gostišč s štirimi zvezdicami. Priznanje mu je povsem upravičeno podelila Turistična zveza Slovenije, saj daleč naokoli slovi po solidni postrežbi in izvrstni kuhinji. V rudnjem času privablja zaradi padca standardu sicer manj domačih gostov, a zato veliko več sosednjih Korošcev. Pruv zduj gostišče Bor prenavljajo, kuhinjo in ostale prostore. — (D. S.) — Foto: F. Perdan Kranjska gora — Že nekaj zadnjih let Kranjskogorci od sredine oktobra do konca novembra zapirajo hotele, kajti v tem času je običajno mrtva sezona, hotelske objekte je treba takrat temeljito obnoviti in se temeljito pripraviti na zimsko sezono. Tudi letos so jih zaprli, večino, odprte je imela le Gorenjka s hoteloma La-rix in Prisank ter nekatera manjša gostišča. Ob 29. novembru pa so tisti hoteli, ki so prejeli rezervacije, odprli svoja vrata večinoma domačim gostom, ki jih je bilo okoli 2000 — skupaj z gosti v počitniških domovih in v zasebnih turističnih sobah ter vikendih. Žal ni bilo snega in zato je bilo tudi manj veselja in navdušenja, vendar so se hoteli potrudili, da vendarle ni bilo dolgčas. Po običajnem programu so pripravljali zabavne in kulturne večere, na roko je šlo tudi dokaj sončno vreme, ki je vabilo na sprehode po okolici. In kako Kranjska gora čaka na letošnjo zimsko sezono, če bo dovolj snega? »Kranjska gora pričakuje letošnje tuje in domače goste veliko bolj pripravljena kot minulo sezono,« pravi direktor hotela Lek in turistični delavec Vojteh Budinek. »Rezervacije so po vsej Kranjski gori, v vseh hote- Potniki naj bi pomagali kupiti avtobus Pri Integralu želijo, da bi z dodatkom na sedanjo ceno vo^jl v mestnem prometu zbrali dovolj denarja za nov mestni avtor| na najbolj obremenjeni mestni liniji Koroška Bela—Hrušk* Integral razpolaga z 41 Vozili.^ hova vrednost pa je odpisana k^ 88 odstotki. Delovna organima' ma težav z likvidnostjo in nostjo, pač pa so precejšnje teh*' kadri, saj mora v konicah zapod/ ti tudi honorarne voznike ter up<^| biti iztrošeni vozni pak, saj r\ 15 odstotkov vozil povsem ast^. lih. Zato naj bi nabavili šos: vozil, ki bodo zamenjala stara Za boljši prevoz na nekaterih i'.*1 j ah, ki so najbolj obremenjeni smeri Rateče—Radovljica - K- ' — bi potrebovali vsaj tri novavcc1' Vendar nimajo 15 milijonov & jev, kolikor bi potrebovali litrih la tipa SANOS. Želijo si por.\\ spodarstva in širše družbene ^ nosti. Novo zglobno vozilo bi uporab.;, za glavni mestni liniji Hru-roška Bela, na kateri skupaj mi linijami vsakodnevno podpovprečno 11.500 potnikov. Saj^a jutranji konici prepeljejo z mestr? avtobusi do 2.600 potnikov Novo zglobno vozilo Hrusti roška Bela terja tudi ustrezno«| čališče na obeh končnih postajal^ ureditev nekaterih izogiba, senicah. Nov avtobus stan« < nov dinarjev, tega denarja p« tegralu nimajo, zato prai|X uvedbo dodatka za razširjeno k/. ■ dukcijo na osnovno ekonomskimi stno ceno prevoza v mestnem/1 metu. jI To pomeni, da bi potniki aUfr/l na ceno vozovnice dodatek v xrA 2,20 dinarjev. Integralov« cent f\ vozov bi bile naslednje: voztjv^J gotovini 22,50 dinarjev, žetoni \VA narjev, mesečna dijaška vait«/T 990 dinarjev in mesečna vozovnica 1095 dinarjev. i Ce pa bi na Jesenicah upog*/^ željo Integrala v celoti, naj bi W opi emo mestnih postajališč, fl ocenjujejo v višini 8 milijonov fc/J jev, dodatek na ceno vozovnice Jr' šii in bi znašal 4,60 dinarjev. D.1 lih, dokaj spodbudne in zato bo sezona kar dobra, z boljšo turistično ponudbo. Letos pričakujemo kar precej angleških gostov, agencijskih, ki jim je Kranjska gora postala všeč. Predvidevamo, da jih bo prispelo v sezoni okoli 11.000, precej bo tudi individualnih gostov, iz tujine in domačih. Tudi skandinavske agencije, s katerimi že nekaj let uspešno sodelujemo, obljubljajo svoje goste. V povprečju bodo cene penzion-skih storitev kar precej višje kot lani ali letos za dan republike, ko se je v hotelu dalo preživeti prijeten oddih za 1.000 dinarjev ali nekaj več na dan. V povprečju bodo cene za 700 dinarjev višje kot lani, in vendar bo Kranjska gora od 20. decembra do februarja zasedena, vsekakor pa polno zasedena v času šolskih počitnic. Kranjskogorska smučišča so dobila za letošnjo zimo nov teptulni stroj, prav zdaj pa potekajo intenzivna dela predvsem na smučiščih v Podkorenu. Postavili so dve novi vlečnici in iz Sarajeva pripeljali dva nova snežna topa za umetni sneg. Prizadevni kranjskogorski turistični delavci se bodo potrudili, da bo za tekmo svetovnega pokala vse zares dobro pripravljeno.« D Sedej