GOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V s leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69! Leto XV. V Ljubljani, v soboto, dne 15. oktobra 1932. štev. 119. Pred sestankom parlamenta Neobremenjen s strankarskimi predsodki in strankarskimi gesli se bo te dni sestal naš parlament, ki se zato more z vso objektivnostjo in z vso vnemo posvetili svojemu plodonosnemu delu. Naravno je, da Ibo morala v času hude gospodarske stiske veljati pažnja parlamenta predvsem gospodarskim vprašanjem. Od njih pravilne rešitve je odvisen ves napredek našega naroda in vse njegove materijalne in duševne kulture. Gospodarskim vprašanjem torej v vsakem oziru prednost, to bodi geslo, ki naj določa delo parlamenta v novem zasedanju. Kakor hitro pa so gospodarska vprašanja v ospredju parlamentarnega zanimanja, tedaj mora prav takšno zanimanje vladati za vse zahteve gospodarskih krogov. Zakaj gospodarski krogi so tisti, l:i do konca poznajo vse potrebe gospodarstva in ki prav tako točno vedo za vse ovire, ki preprečujejo dvig našega gospodarstva. Opetovano so gospodarski krogi vse te svoje izkušnje že formulirali in svoje predloge utemeljili s prepričujočimi številkami; čas je, da bodo ti njih predlogi vendar že enkrat podlaga za zakonodajno delo in da ne bodo ob vsakem zasedanju morali gospodarski krogi vedno znova ponavljati svoje zahteve. V ozki zvezi z vprašanjem našega gospodarstva je vprašanje naše uprave. Kakor po vsem svetu, tako se je tudi pri nas uprava že preveč zbirokratizirala in nujno potrebno je, da se prav energično izvede njena debirokratizacija. Ta pa je mogoča le, če se izvede dekoncentracija uprave in ker je ta itak v programu sedanju vlade, zato parlamentu ne bo težko, da prinese v tem pogledu domov naravnost bogatih darov. Nujna posledica dekoncentracije je, da se izpopolni samouprava in tudi v tem pogledu more računati parlament na polno razumevanje v vladi in zato bo vsaka njegova inicijativa v tej smeri uspešna. Prirodni pogoji Jugoslavije so izredno močni in bogati in kljub mnogim napakam, ki so se zgodile in ki se še vedno dogajajo, je dosegel naš narod od preobrata dalje naravnost neverjetne napredke. Treba pogledati samo naša mesta, ki so se po Obsegu, stavbah in številu podjetij podvojila in nekatera skoraj potrojila. Zato pa je tem manj potrebno, da stare napake, ki jih vlačimo s seboj že celo desetletje, še naprej ovirajo tempo našega razvoja. Tudi v tem pogledu pričakujemo od parlamenta prav krepkih in odločnih ukrepov. Poleg teh splošnih smernic pa Ibo moral naš parlament rešiti tudi celo vrsto konkretnih vprašanj, od katerih bo najnujnejše vprašanje zakona o zaščiti kmeta. Že iz tehničnih razlogov si bo moral parlament pomagati najprej z enomesečnim podaljšanjem sedanjega zakona, ki mora po tem provizoriju v resnici zadovoljiti gospodarske kroge. Ne sme se ponoviti, da bi se ta zakon rešil le enostransko z ozirom na potrebe enega samega stanu, temveč vsak zakon mora odgovarjati interesom vseh stanov, ker samo takšni zakoni ustvarjajo ono harmonijo v gospodarstvu, ki edino vodi h konstruktivnemu delu. Tudi vprašanje brezposelnosti bo zahtevalo pozornost parlamenta. Po vseh večjih državah skušajo rešiti to vprašanje z investicijskimi deli in tudi pri nas bi bilo slediti temu primeru. Prepričani smo, da bi bil pri nujno koristnih javnih delih za posamezne pokrajine tudi uspešen apel na one, ki hranijo denar doma, mesto v hranilnicah. če bodo ljudje videli, kako s pomočjo njih denarja rastejo stavbe iz tal, se grade ceste in železnice, potem bo tudi konec njih nezaupanja. Da je v resnici tako, kažejo številne nove stavbe po naših mestih, ki so manj nastale iz špekulativnih namenov, kakor pa iz želje, da je denar varen. Mnogo pričakuje javnost od sedanjega zasedanja našega parlamenta, ki bo gotovo storil vse, da to pričakovanje opraviči. In to bo gotovo dosegel, če bo s svojo inicija-tivo dal podnet vsemu našemu gospodar- skemu življenju, s tem, da bo pričel po vrsti reševati predloge in zahteve, ki so jih podali gospodarski krogi po najvest-nejšem prevdarku in poštenem hotenju, da se napravi konec gospodarski stiski. Težaven položaj trgovcev s kurivom Vse preveč novih trgovin s kurivom iNi lahek v današnjih časih položaj slovenskega trgovca, še posebno težaven pa je položaj trgovca s kurivom. Vsako jesen nastajajo v Ljubljani in drugih večjih mestih vedno nove trgovine s kurivom, čeprav za nje ne obstoji prav nobena stvarna potreba. To se zlasti jasno vidi v Ljubljani. V mestu, toi ima okoli 60.000 prebivalcev, je danes blizu 40 trgovin s kurivom, kar je čisto dovolj tudi v primeru, da bi vse prebivalstvo zalagali s kurivom samo trgovci. V resnici pa odpade na trgovce le manjši del konzuma kuriv, ker obstojajo v Ljubljani zelo številne in močne organizacije, ki preskrbujejo vse svoje člane s kurivom. Tako dobavljajo Železničarska nabavljalna zadruga, Nabavljalna zadruga drž. nameščencev, Gospodarska zadruga poštnih nameščencev, razne druge stanovske organizacije, dalje mnogi uradi in razni zavodi svojim članom iin nameščencem sploh vse potrebno kurivo. Mnogo premoga pa oddaja direktno tudi Trboveljska premogo-ko,pna družba, drva pa bližnji in daljni okoličani, da ostane za trgovce s kurivom le zelo omejen krog odjemalcev. Vsled tega odpade kljub razmeroma visokemu številu trgovin s kurivom na te komaj tretjina ljubljanskega konzuma. Za podelitev obrta trgovanja s kurivom se navadno potegujejo le ljudje, ki že izvršujejo kakšen obrt in ki jim je trgovina s kurivom le postranski zaslužek. Eksistenca teh ljudi torej nikakor ni odvisna od tega, če 'morejo izvrševati tudi trgovino s kurivom, pač pa oni ogrožajo eksistenco trgovcev s kurivom. Konkurenca je res potrebna in dobra stvar, kadar pa jo je preveč, da naravnost uničuje podjetja, tedaj je v škodo narodnemu gospodarstvu. V današnjih časih težkega boja za obstanek pa tudi ne gre, da bi kdo vršil po več obrtov na škodo onih, ki se ibavijo le z enim poslom, od katerega imajo skromen zaslužek. Ker je torej trgovin s kurivom absolutno zadosti in torej nobene lokalne potrebe za nove trgovine, bi se morale vse prošnje za podelitev trgovanja s kurivom odkloniti. Čeprav ne navaja novi obrtni zakon izrecno, da spada trgovina s kurivom med obrate, za katere je treba imeti posebno obrtno dovoljenje, vendar je jasno, da trgovina s kurivom po svojem značaju ne spada med one male trgovske obrate, za katere ni treba imeti posebne izobrazbe. Kes se sicer vsaka trgovina s kurivom začne navadno le z enim vagonom, ker je to pač dobavna enota, prav hitro pa se razvije tudi v veliko trgovino s prometom več sto-tisoč dinarjev. Če pa se trgovec s kurivom bavi tudi z izvodom in uvozom, potem brezpogojno potrebuje primerno šolsko in trgovsko naobrazbo, ki pa se doslej v praksi ni zahtevala. Zato je treba tudi za trgovino s kurivom redno zahtevati dokaz usposobljenosti in šele potem bi se smela dovoliti nova trgovina s kurivom. Ta zahteva je tem bolj upravičena, ker zahteva davkarija od trgovcev s kurivom že sedaj pri licitacijah potrdilo o dobavni zmožnosti in tudi pri predpisu davkov ne taksira davkarija trgovcev s kurivom tako ko branjevcev in podobnih malih trgovcev. Zato so trgovci s kurivom docela upravičeni, če zahtevajo, da se tudi za njih stroko uvede dokaz trgovske usposobljenosti. .Končno pa je tudi še potrebno, da se točno določi, v katerem obsegu se sme vršiti trgovina s kurivom na obrtni list z mešanim blagom. Logično bi bilo, da bi se tako trgovanje smelo vršiti samo na drobno, to je v količinah, kolikor more kupec sam odnesti ali odpeljati iz trgovčevega skladišča. Čeprav je v Ljubljani samo en takšen primer, vendar bi bilo v interesu reda, da se v tem pogledu postavi točna definicija. S takšno težavo se danes bore trgovci s kurivom za svoj obstoj, da so popolnoma upravičeni, če zahtevajo, da se ne dovolijo več nove trgovine s kurivom. Upamo, da bo ta njih zahteva tudi prodrla in s tem obvarovana važna trgovska stroka pred propadom. Več vina bi mogli izvoziti Mnogokrat se slišijo pritožbe, da vlada pri sklepanju trgovinskih pogodb premalo skrbi za izvoz našega vina. Te pritožbe pa so čisto neosnovane in mnogo več vzrokov je pritoževati se nad našimi vinogradarji in izvozniki vina, da bolj ne izkoristijo prilik in ne poskrbe, da bi vsaj izvozili one množine, do katerih imajo pravico po trgovinskih pogodbah. Na konferenci v Splitu, ki je razpravljala o raznih vprašanjih naše zunanje trgovine, je namreč dal načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Lazarevič obsežna pojasnila o našem vinskem izvozu. Med drugim je dejal, da je velika zmota nekaterih ljudi, ko mislijo, da sklenjene trgovinske pogodbe ne omogočajo v zadostni meri izvoza našega vina. Res je nasprotno, da ni niti v eni državi, s katero imamo sklenjeno pogodbo, naše vino bolj obremenjeno od vina iz drugih dežel. Za Češkoslovaško imamo celo odprt kontingent, ki ga pa ne izrabljamo. Ministrstvo se je večkrat trudilo, da poveča izvoz vina v tujino, a tuji uvozniki so ga opozorili, da je samo slaba organizacija našega vinskega izvoza kriva, če se naše vino ne izvaža. Kakor pri sadju, kakor pri celi vrsti drugih predmetov, tako je tudi pri vinu. Vse premalo delamo, vse premalo smo skrbni in podjetni in vse preveč bi hoteli, da bi nam vse kar čisto gotovo padlo v naročje. Jadikujemo in tožimo ter zdihujemo, mesto da bi zagrabili za delo in pričeli vsaj polagoma pripravljati vse potrebno, da bi mogli redno vsako ileto izvažati svoje vino. Le tu pa tam se kakšen posameznik še peha in trudi, večina pa se ne briga za nič. In tako še danes nismo poskrbeli, da bi v centralnih velikih skladiščih skrbeli za tipiziranje naših vin, ne delamo nič za propagando naših vin in samo čakamo, kdaj da pride kakšen tuj kupec, ki mu potem prodamo vino za vsako ceno. Delamo, kakor da bi bili silno bogati, kakor da bi mogli brez škode zametavati denar. Prav zares nas je gospodarska stiska še vse premalo pritisnila, ker drugače bi se že naučili delati. Samo naša krivda je, če ne izvažamo več vina in ta resnica naj večno brni po ušesih naših vinogra-darjev, da bodo pričeli enkrat delati, ne si pa samo pomagati z vinotoči, pritožbami in zdihovanjem. TEČAJI NAŠIH POSOJIL V AMERIKI Na njujorški borzi so bili tečaji naših papirjev ti: 4. X. 1932 6. IX. 1932 6. X. 1931 Blair 7% 24-7 33 45-5 Blair 8% 26 39 47 Selifjniann 7% 26'5 35 61 Fr. Zelenik: Dve veličini sta, radi katerih si razbijajo glave gospodarstveniki, vse države in njihovi voditelji pa se trudijo in si prizadevajo spraviti ti dve veličini v prave in primerne medsebojne odnošaje. Toda vse razmišljanje, gospodarstvenikov in vsi ukrepi državnih oblasti do sedaj niso pokazali pravega ali sploh nobenega uspeha. Ti dve veličini sta proizvodnja in potrošnja. Prva povojna leta, ko je gospodo^ val glad po dobrinah, so bili zlati časi za industrijo in trgovino. Industrija je iznašla racionalizacijo in z njo je skoraj povsod dosegla večjo proizvodnjo z manjšimi stroški. Ali nazadovati je začela potrošnja, trg se je nasitil in danes se mnogo manj kupuje, proizvaja pa dokaj več kot preje. To nerazmerje občuti v posebno veliki meri ravno trgovec. Zal, da ga industrija danes ne podpira z nižjimi cenami, nasprotno še cene viša, čeravno prejemki odjemalcev padajo. To so dejstva, s katerimi mora trgovec računati, ne sme se pa z njimi tolažiti in misliti, da je obsojen v- brezdelje. Ljudstvo ima res manj denarja ali ima ga pa le in tudi kupuje, čeravno manj. Trgovec mora vse storiti, da pridobi svoji trgovini te odjemalce. Glavno sredstvo je zveza z odjemalci, prijateljski odnošaji. Trgovec mora poznati razmere, potrebe in razvade odjemalcev. To stane truda, ali brez truda ni zaslužka. Težko smo nekdaj delali za skromne zaslužke in tako boste morali tudi vi delati, kateri se danes pehate v trgovini za zaslužkom. Lahkih zaslužkov že dolgo ni več. Uljudnost in prijaznost veliko neseta. Trgovec mora (biti s svojo preprosto odjemalko ravnotako ulju-den in prijazen, kot z imenitno. Saj pTva navadno bolj točno plača! Kupovalke rade vidijo gospodarja za prodajalniško mizo in dobro se jim zdi, če jih gospodar sam postreže. Ne prepuščaj postrežbe izključno svojim pomočnikom! Trgovec mora skrbeti za praktične novosti, pa tudi mora pokazati kar ima, ker znana 'je ireč, da si srce marsikaj poželi, kar vidi oko. Izložene predmete je označevati s cenami. Na posebno ugodnem mestu je namestiti predmete, katere more trgovec nuditi po ugodni ceni. Vsak mora gledati na to, da bo imel vedno kakšen nov »šlager«, kakor smo nekdaj rekli. Zakon o zaščiti kmeta bo podaljšan Sedanji zakon o zaščiti kmeta poteče dne 20. oktobra. Skupščina pa se sestane šele 15. oktobra, z delom pa bo pričela šele en ali dva dni kasneje. Ker poleg tega še vedno ni jasno, na kakšni podlagi bo novi zakon o zaščiti kmeta in niti še ni načelnega sporazuma vsaj' v glavnih vprašanjih, skupščina do 20. oktobra ne bo mogla sprejeti novega zakona. Zato bo stari zakon po vsej verjetnosti podaljšan še za en mesec in bo torej kmečki moratorij, še en mesec v veljavi. Upamo, da bo zato skupščina do 20. novembra res našla pravo rešitev za ta zakon. Če bo upoštevala predloge in zahteve trgovstva in gospodarskih krogov, potem bo pravo rešitev našla. FUZIJE V AVSTRIJSKI JEKLENI INDUSTRIJI Štajerske jeklarne v Judenburgu, Rot-tenmannu in v Traisenu se imajo fuzijoni-rati s Schoeller-Bleckmannovimi zavodi, vsled česar bi se obrat obeh jeklaren v Judenburgu in iRottenmannu čisto ustavil. Občina Judenburg je ostro nastopila proti tej fuziji, ker ima že danes pri skupnem, prebivalstvu 6000 ljudi 1000 brezposelnih. Poleg tega je jeklarna v Judenburgu obvezana, da plačuje letno mestni elektrarni 522.000 šilingov. Tudi ta vsota bi po fuziji odpadla. Finančni položaj Judenburga bi postal po fuziji naravnost katastrofalen. Vseeno pa je vprašanje, če bo mogel Judenburg fuzijo preprečiti. Zborovanje mesarjev iz Dravske banovine Pred ustanovitvijo Zveze mesarskih združenj Maribor, 13. oktobra 1932. Sinoči so se*-sestali v Mariboru mesarski obrtniki iz Dravske banovine, da prvič od obstoja mesarske obrti v naši domovini javno manifestirajo za svoje pravice ter razpravljajo o perečih vprašanjih mesarske obrti. Zbralo se je na zborovanju nad 200 mesarskih obrtnikov, ,po veliki večini iz Maribora in mariborske okolice, močno pa so bila -zastopana tudi ostala združenja mesarskih obrtnikov. Tako so poslala kot svoje delegate znane delavce na obrtno-organizacijskem polju združenja iz Ljubljane, Celja, Kranja, Kamnika, Litije in Novega mesta. Iz Ljubljane so dospeli predsednik akcijskega odbora mesarskih zadrug Jakob Dimnik, predsednik ljubljanskega združenja Ivo Žan, iz ljubljanske okolice Alojz Mrežar, iz Novega mseta Win-dišer, iz Litije Borovišek itd. Zbornico za TOI je zastopal tajnik g. Žagar, mariborske lokalne oblasti pa sreska glavarja dr. Ipavic in Makar, mestni podžupan Rudolf Golouh, ravnatelj mestne klavnice dr. Rojko, zastopnik tržnega nadzorstva dr. Lužar, obrtni nadzornik Založnik, predsednik davčne uprave Merčun, predsednik Okrožja obrtniških združenj Bureš in drugi. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora Smodej, vodil ga je pa Jakob Dimnik. Referirali so: Mrežar Alojzij o vprašanju klanja po kmetih, Roman Brezočnik, o prostih stojnicah, Franc Hohnjec o lastnih grehih mesarskih obrtnikov, Ivo Žan je poročal o ustanovitvi Zveze združenj mesarjev, Jakob Fidler' pa je v temeljitem govoru obdelal vprašanje vzgoje mesarskega naraščaja; nato je sledila živahna debata, v katero so živo posegali posamezni delegati. Tajnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo Žagar je razvijal nekatere pomembne misli o nalogah, ki čakajo snujočo se Zvezo mesarskih združenj. Opozarjal je na opasnost, ki izvira od klanja in prodaje mesa po kmetovalcih, na konkurenco Špeharjev, na potrebo zaščite pred sodnim preganjanjem, na visoko obdavčenje ter nujno potrebno reformo davka na poslovni promet in končno zagotavljal obrtnike, da jim bo zbornica nudila vso oporo v njihovih upravičenih težnjah. Sprejete so bile zaklane živine pod istimi ugodnostmi, katerih zahtevajo mesarji: 1. Klanje živine na kmetih se mora omejiti izključno samo na primere klanja v sili, to je zakola, če se je živina poškodovala ali zbolela tako, da bi sicer poginila. 2. Ker opažamo, da nekateri sodni procesi proti nekaterim mesarjem radi kršenja dopustnih cen izidejo zanje neugodno, to celo v primerih, ko so cene potrdila ob-lastva, že iz razloga pravičnosti zahtevamo, da se o pravilnosti kalkulacije zaslišijo strokovnjaki, katere bo predlagala pristojna zadruga mesarjev, odnosno, da se zasliši -po potrebi tudi zbornica. OUZD v septembru 1932. Povprečnina članov: moških 51.367 (—14.466), ženskih 27.830 (—3.221), skupaj 79.197 (—17.687); povprečnina bolnikov: moških 988 (—221), ženskih 730 (—188), skupaj 1.718 (—409); povprečni odstotek bolnikov: moških 1-92 (+0-08), genskih 2-62 (—0-34), skupaj 2T7 (—0-03); povprečna dnevna zavarovana mezda: moških Din 27-45 (—2-29), ženskih 18-13 (—1-78), skupaj 24-17 (—2-42); povprečna celotna dnevna zavarovana mezda: moških Din 1,409.817-60 (—547.800-80), ženskih 504.482-40 (—113.882-80), skupaj dinarjev 1,914.300— (—661.683-60). (Številke v oklepajih pomenijo prirast »+« oziroma padec >—« od lanskega leta t. j. od septembra 1931. Glasovi, da je sedanja gospodarska kriza prekoračila svoj maksimum, kateri so se začeli širiti ne samo po Evropi ampak tudi po Ameriki, imajo svojo utemeljitev tudi v statistiki OUZD-a. Padec zavarovanih delavcev je znašal v zadnjem letu: junija 15.738, julija 16.625, avgusta 18.251! (maksimumi), septembra 17.687. Že v 24 urah »"’■« t Ut UIttIt k,obuke ild Skrol)i in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Perc. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šelenburgova ul. 3. Telefon št. 22-72 3. Zahtevamo, da se nabava mesa za javne ustanove izvrši izključno le po upravičenih obrtnikih. 4. Mesarjem naj se dovoli nabava industrijske soli za konserviranje surovih kož zaklane živine pod istimi ugodnostmi, kakor jih uživajo prekupčevalci kož, ker to ni samo v interesu mesarskega obrta, temveč tudi v interesu pospeševanja trgovine s kožami, osobito naše eksportne trgovine. 5. Zbor delegatov mesarskih organizacij iz vse banovine ugotavlja ponovno, da je za napredek obrtnega stanu din s tem tudi mesarske obrti dober edino sistem skupne zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Zbor se zato ponovno izjavlja za skupne zbornice z avtonomnimi odseki. Sprejeti so bili nato še specijalni sklepi k posameznim referatom; tako za ustanovitev Zveze mesarskih združenj: 1. Skupščina se izreče za ustanovitev Zveze zadrug mesarjev Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. 2. Določijo se trije predlagatelji, ki pred-lože banski upravi osnutek pravil v potrditev. 3. Ustanovni občni zbor bo v Ljubljani, najkasneje do konca decembra. 4. Članarina za zvezo se določi po številu članov združenja. 5. Zveza stopi v stike s savezom hrvat-skih mesarjev ter beograjskimi mesarji. Za omejitev klanja na kmetih: 1. Banska uprava naj izda pravnoveljav-no interpretacijo k odloku o klanju na kmetih in sicer v tej obliki, da bo mogoča mesarski organizaciji pritožba na trgovinsko ministrstvo. 2. Dokler ne izide ministrska določba, naj izdajajo dovoljenje za klanje živine po kmetih edino sreska načelstva, katerim pa se mora javiti zakol najmanj 8 dni prej in sicer potom pristojnih županstev. 3. Sreska načelstva naj Imajo pravico preprečiti take zakole in podvreči prestopke kazni. 4. Klanje se mora izvršiti na domu kmetovalca ter se sme meso 'prodajati le v čistih higijenskih prostorih. Vsako nabiranje ikansumentov in krošnjarstvo z mesom naj : se zabrani. 5. Pred klanjem mora ogledati živino ži-vinozdravnik, ki naj izvrši tudi ogled mesa na licu mesta. 6. število zaklane živine mora biti v sorazmerju z obsegom kmetije. 7. Klanje naj se dovoli samo pravim kmetovalcem, katerim je poljedelstvo glavni posel. Sprejeti so bili nadalje še sklepi o primerni vzgoji mesarskega naraščaja, o pravilniku za proste stojnice ter preprečenju zlorab prodaje na prostih stojnicah, o omejitvi škodljivega prekupčevanja in o odpravi takozvane prodaje obrtne pravice na neupravičence. Vse trgovce opozarjamo i , na Dopisno trgovsko šolo ! Ljubljana Pražakova 8/1. I , ki dopisno nsuči ] vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. ! računstvo, poznavanje blaga in vseh i drugih trgovskih ved - in nemščino, | ' angleščino, francoščino in ostale sve- i' tovne jezike Nemški trg svile Iz Krefelda poročajo, da je tudi prejšnji teden še nadalje trajalo povpraševanje po blagu za obleke. Samo v omejenein obsegu so mogle fabrike zadostiti povpraševanju. Veliki trgovci, ki so se popreje vzdržali od naročil, so sedaj naročili večje množine blaga, ki ga fabrikanti ne morejo takoj dobaviti, ker nimajo zalog. Predilnice, ki izdelujejo blago za obleke, so vseskozi dobro zaposlene. Težko pa zmagujejo naročila, ker so vsa kratkoročna. Dosežene cene so skoraj brez izjeme slabe in krijejo komaj izdatke. Tudi v predilnicah blaga za ovratnice je dosti dela, ker je še naprej vedno dosti naročil. Predilnice za podlogo so prav tako prejele mnogo naročil in sicer tako za čisto svilnato, ko tudi za polsvilnato podlogo. Tako morejo tudi te predilnice poročati o dobrem poslu. Obrtniška predavanja Zavod »a pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava zimsko sezono izkoristiti — kakor vsako leto, tako tudi letošnje leto za obrtniška predavanja. Namen teh predavanj je,- podati obrtništvu na poljuden način znanje o važnih stvareh, ki se tičejo obrtnika v njegovem vsakdanjem življenju, pa tudi mu dati priliko spoznavanja raznih novosti na polju tehnike itd. Predavanja se prično že v drugi polovici oktobra ter se bodo vršila predvidoma redno vsak mesec enkrat v Ljubljani in po možnosti tudi v Mariboru, Celju, Novem mestu in nekaterih provincijalnih večjih krajih. Dr. E. Dereani Ljubljana Kongresni trg 14 Specialist za učesne in ušesne bolezni, zopet redno ordinira o a 10—12 in 14—16 popoldne Za Ljubljano je predvideno, da se bodo vršila ta predavanja: Koncem oktobra »Mojstrska preizkušnja in vprašanje vzgoje obrtnega naraščaja«, v novembru »o davkih«, koncem novembra ali decembra »o obrtniškem zavarovanju«, nato >o zaščiti obrtniškega dela«, »o uporabi motorne sile v obrtniških obratih«, »o tehničnih izpopolnitvah pri obdelovanju lesa«. Zavod je v dogovoru tudi z uglednimi strokovnjaki radi predavanj za nekatere specijalne stroke, pri čemur bi se uporabljal tudi film. Opozarjamo obrtništvo, pa tudi pomočnike na ta predavanja. Dan in kraj predavanja se bo objavil še posebej. 9o wclu Voditelj Lužiških Srbcv dr. Arnošt Muka je umrl v Budišiiiu v visoki starosti 78 let. Dr. Muka je bil priznan slavist in zaslužni preporoditelj Lužiških Srbov. Nova klirinška pogajanja se bodo v kratkem pričela z Avstrijo, kakor poroča »Neue freie Presse«. Odgovornost za vest prepuščamo njej. Konkurzov je bilo v Jugoslaviji v prvih treh letošnjih četrtletjih 578, prisilnih poravnav pa 943, dočim je bilo v istem času lani le 374 konkurzov in 552 prisilnih poravnav. V dravski banovini se je število prisilnih poravnav več ko podvojilo. Muslimanski verski zaklad Vakuf, ki je največji hišni posestnik v Sarajevem, bo z novim letom znižal v vseh svojih hišah stanarino. Češkoslovaška vlada namerava obenem z redukcijo uradniških plač izvesti tudi splošno znižanje cen za vse pridelke in izdelke. Konvdjrzijo kmečkih dolgov namerava izpeljati Poljska. Konverzija bi se izvršila na ta način, da bi banke prevzele kmečke dolgove in bi za nje plačevali kmetje 4 in pol % obresti. Dolgovi bi se amortizirali v 30 letih. Poljska trgovinska bilanca je bila v septembru aktivna za 22,800.000 zlotih. Vse letošnje leto je bilanca aktivna za 158 milijonov 800.000 zlotih. Medič-Zankl cmajlno-lakaste in oljnate barve. Na praški borzi ne notira več lej, ker ni zanj prav nobenega povpraševanja. Danska Narodna banka je znižala obrest- Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263 Ant. Krisper Coloniaie Lastnih : Josip Verlič Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave LJUBLJANA DUNAJSKA CBSTA 33 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode foina postrežba — Ceniki na razpolago Ustanovljeno lota 1840 taruftK.DOUDaimim) L. Stubenreich Nusenberg-W Gartenstr. 3, želi dobiti solidno, močnejšo tvrdko, ki Ibi se zanimala za zastopstvo rabljenih elektromotorjev in števcev. L. Dclla Tolla, Stamboul-Baker Han No. 17/20 želi stopiti v stik s tvrdkami, ki se zanimajo za uvoz fig, rozin, sploh kolo-nijalnih predmetov. ZADOLŽITEV KUMUNSKIH KMETOV Rumunski parlament pripravlja zakonski načrt o konverziji kmečkih dolgov. V ta namen je zbral podatke o višini kmečkih dolgov. Po teh podatkih je v vsem 1,298.626 kmetov zadolženih in sicer za vsoto 12 milijard 663 milijonov 938.246 lejev. no mero od 4% na 3 in pol %. Tudi Zveza narodov je pričela štediti in reducirala plače prvih tajnikov za 70.000 zlatih frankov. Mornariška stavka v Marscille-u se je končala, ker so paroplovne družbe pristale na zahteve mornarjev. Nemčija je izvozila v sovjetsko Rusijo v prvem polletju t. 1. strojev za 222 milijonov mark, to je za 56% vsega ruskega uvoza strojev. Madjarski se je po dolgih pogajanjih posrečilo prodati v Francijo 5009 bal (100 vagonov) tobaka. Sedaj se pogaja za prodajo nadaljnih 200 do 300 vagonov tobaka. Avstrija bo morala letos uvoziti samo 5% potrebnega ji sladkorja. Produkcijo čaja bodo znižali v Indiji, Ceylonu in Holandski Indiji za 15%. To znižanje bo trajalo 5 let. Pri poskusnem glasovanju je dobil Roosevelt čez en milijon glasov, njegov protikandidat, sedanji ameriški predsednik Hoover pa le 781.000 glasov. Ford namerava prihodnje leto postaviti nov model avtomobila. Novi avtomobil Ib o veljal le 350 dolarjev. V Ameriki še vedno vlada gospodarski optimizem in od 100 vprašanih bank, industrijskih in trgovskih podjetij je 77 izjavilo, da je višek krize že premagan. Konkurzov je bilo v U. S. A. v avgustu 2180, dočim jih je bilo v lanskem avgustu le 1936. Vse pasive so znašale 56,130.000 dolarjev. Albert Špeletič sobno slikarstvo Ljubljana, Emonska cesta št. 25. International Nickel Co. of Canada producira na dan samo 1000 ton nikla in je s tem njena produkcija padla na najnižjo stopnjo, ki je sploh kdaj bila zapisana. Kanadska vlada namerava razpisati notranje posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. >BUDDHA< p TRADEMARK ff BUDDHA“ čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Telefon 26-26 Večna pot 15 Telefon 26-26 SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 vsake vrste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi zbi ranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Informacije brezplačne Transportno zavarovanje in kriza Zasedanje intcrnacijonalne zveze za transportno zavarovanje v Baden-Badenu — Za svobodno trgovino! Pred kratkim se je vršil v Baden-Badenu 67. občni zbor internacijonalne zveze za transportno zavarovanje. Udeležili so se ga zastopniki 25 držav. V svojem otvoritvenem govoru je podpredsednik Walter Schiies osvetlil nekatera gospodarsko-pdlitična vprašanja. Po-vdaril je, da bi se morali zavarovalci vseh dežel nahajati v vrstah onih, ki se zavzemajo za svobodno trgovino in z njo zvezano mednarodno zamenjavo blaga, v nasprotja z avtarkističnimi težnjami, ki se pojavljajo v mnogih državah. Nato je na široko obdelal vprašanje prevažanja zlata z ladjami. Ogromne množine zlata so bile v kritičnih časih natovorjene na posamezne ladje, Jasno je, da so se osebe, ki so dale te tovore zavarovati, motile, če so bile mnenja, da je zlato dejansko zavarovano. Tudi zavarovalci ne bi mogli zlata z zlatom nadomestiti. Radi tega je nujno potrebno, da se poskrbi v (bodočnosti za boljšo razdelitev rizika, če se bodo še kedaj vršili čezmorski transporti zlata v večjem obsegu. Kakor ugotavlja podpredsednik, se je v zadnji dobi stališče transportnih zavarovalnic izboljšalo. Ni pa pričakovati, da bi se ta proces nadaljeval, tudi ne v primeru obnove gospodarskega življenja. Nato je govornik svaril pred naslanjanjem na stare statistike ob sklepanju novih pogodb. Nekatera vprašanja bo treba še rešiti. Ker je pa stališče raznih članov napram tem problemom različno, je bolje, da internacijo-nalna zveza za transportno zavarovanje ne zahteva zanje oficijelne razprave. Nasprotno pa je treba privatne razgovore o teh zadevah pozdraviti, ker namen zveze ni toliko v tem, da ustvari obvezne pogodbe, temveč da v sodelovanju vseh članov pospešuje procvit zavarovalništva. Zborovanje se je nato, kakor navadno, Ibavilo z aktualnimi tehničnimi in pravnimi problemi transportnega zavarovanja. Razpravljali so o zavarovanju ladij, letal itd. Govorili so tudi o vojnem riziku zavarovalcev. Splošno mneinje je bilo, da naj se izgovore kratki odpovedni roki. S tem bi bila dana možnost, prilagoditi zavarovalnino vsakokratnemu položaju. Nato so razpravljali še o brodolomih in prišli v tem pogledu do nekaterih važnih zaključkov. Za. 1 dinar lahko uporabiš britvico zapet, kakor novo, katero sprejmem v brušenje. Spreimem tudi vsa druga popravila in brušenja. Se priporočam H. JlIVAN. nožar, Ljubljana PreSernova ul. 18 PREGLED ŽITNE ŽETVE V AGRARNIH DRŽAVAH Mednarodni poljedelski institut v Rimu navaja te številke o razvoju žitne žetve v glavnih evropskih agrarnih državah od leta 1926 dalje: 1932 1931 1926/31 v milijonih metrskih stotov Jugoslavija 17*G 26-3 22-1 Madjarska 15-9 19-7 22‘3 Rumunija 20'0 B6'8 30‘1 Poljska 15-2 226 17'3 NA. eoa vse 68-7 106-0 92'0 Devizno tržišče. Tendenca nestalna; promet Din 1,513.637*54. Prvi borzni teden tekočega meseca je zaključil v primeri s predzadnjim tednom (Din 465.857-—-) z znatno povečanim deviz-nimo prometom, ki po velikosti preseza celo polovico skupnega prometa v mesecu septembru, ker je slednji izkazal komaj za 2.913 tisoč dinarjev izvršenih deviznih zaključkov. Iz naslednjih dnevnih deviznih prometnih številk: Dne 3. oktobra 1932 Din 347.202-34 Pariz Dne 4. oktobra 1932 Din 432.109-50 Trst Dne 5. oktobra 1932 Din 496.240-84 Trst-Pariz Dne 6. oktobra 1932 Din 157.848-39 Trst Dne 7. oktobra 1932 Din 80.236-47 Newyork je razvidno, da je bilo samo na sredinem borznem sestanku perfektuirano več deviznih zaključkov kakor v celem predzadnjem tednu. Pretežni del goriomenjenega prometnega presežka nosi v prvi vrsti deviza Trst, zatem pa Pariz in le deloma Newyork ter London. Vse te poviške pa je omogočila zgolj povečana privatna ponudba, ker je Narodna banka intervenirala le v dosedanjem obsegu, prodajala dnevno do štirideset tisoč dinarjev deviznega blaga in Kavarna ABOR ki je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča Točijo se prvovrstna štajerska odprta Vina in odprto pivo Točna postrežba Solidne cene Ivan In Zofija Flerin dala skupno za okoli 201.000 dinarjev deviz na razpolago. Tokrat je bilo potom intervencije Narodne banke zaključeno največ Londona (92.000 Din), znatno man je pa Newyorka (37.000), Guriha (24.000), Trsta (21.000), Pariza (14.000) in slednjič Amsterdama za 13.000 Din. Nasprotno pa so Ibili izmed privatnih zaključkov največji v de vizi Trst (599.000), Pariz (379.000), New-York (159.000)r dokaj manjši v Amsterdamu (56.000) in v Londonu (15.000 Din). Poleg tega je bilo vsled privatne ponudbe nabavljeno Bruslja 40.000 in Berlina 57.000 dinarjev. Devizna tečajnica minulega tedna beleži nekaj sprememb pri devizi Newyork, ki je od ponedeljka na petek zadnjega tedna popustila za nad 5 in pol točke, dočim je deviza Trst oslabela le za 0-22 točke in London za 0-11 točke. Temeljem spodnjih tečajnih razpredelnic Devize 3. oktobra 1932 7. oktobra 1932 najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2309-29 2320-65 2310-13 2321*49 Berlin 1365*41 1376*21 1363-19 1373-99 Bruselj 797-46 801-40 798-02 801-96 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 198-30 199’90 198-19 199-79 Ne wy ork 5727-70 5755-96 5722-14 5750*40 Pariz 225*24 226*36 225“29 226-41 Praga 170-01 170-87 170'01 170-87 Trst 294-46 296'86 294-24 296-64 je od 3. do 7. t. m. okrepila svoj tečaj deviza Amsterdam za 0-84 poena, Bruselj za 0*56 poena, Pariz pa za 0*05 poena. Deviza Curih je bila na vseh borznih sestankih prejšnjega tedna trgovana na dosedanji bazi 1108*35 za denar in 1113-85 za blago, deviza Praga pa je v petek (7. t. m.) notirala ob ponedeljkovem tečaju. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili, notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Tendenca nespremenjeno mlačna, brez zaključkov. Od ponedeljka dalje je izostala notica »Stavbna družba« d. d. v Ljubljani, dočim je notiralo povpraševanje po delnicah Tvornice za dušile d. d. Ruše na dosedanji bazi Din 125'— za komad. Notice Blairovih posojil so bile na proš-lih borznih sestankih sledeče (8% Blair) 46-— od ponedeljka do srede in 45*— na ostala iborzna dneva, a za 7% Blair 42*— dne 3. in 4. t. m., 41*— v sredo, 40*— v četrtek in najnižje t. j. 39*— pa v petek 7. t. m. Močno je osciliral ponudbeni tečaj Vojne škode. Od ponedeljka na petek so bili zabeleženi na tukajšnji borzi naslednji blagovni tečaji: Din 175*—, Din 185*—, Din 180-— in slednjič Din 190*— kot najvišje doseženi tečaj tega državnega papirja v tem tednu. ObiščNe auiomaiični bulei D A | - D A M Mednarodni borzni indeks Pretekli teden je bilo na vseh svetovnih Iborzah razpoloženje slabo, ki se je jasno pokazalo tudi v borznih tečajih. Zlasti slabo je bilo razpoloženje na njujorški borzi, kjer so tečaji nazadovali za 15 točk. V naslednjem navajamo nekaj borznih indeksov. Koncem 1927 1.1. 10. IX. 1. X. 8. X. 100% 1929 1932 Berlin 113-6 26-7 24-6 28-9 London 102-6 52-6 53-1 52*1 Pariz 156-8 66-8 59-8 58*1 Bruselj 133-8 35-0 31-7 29-7 Amsterdam 104*5 33-2 31-6 29*5 Stockholm 109-5 13-2 12-7 11-8 Curih 101-0 44-9 44-7 42*2 Dunaj 94-4 38-3 37*4 36*6 Praga 108-3 58-2 59-0 56*9 New York 137-3 47-9 45-5 38-8 Povprečno 115-9 41-7 40-0 37-9 olnjevanjem, ki je iz ničesar z jekleno energijo in voljo v dobi 12 let ustanovil največji cirkus. Dvanajst tisoč ljudi ima prostora v ogromnem cirkuškem šotoru, v katerem so samo sedeži z ljudskimi cenami. Prva predstava v Ljubljani bo v ponedeljek 17. oktobra ob 8 zvečer »Jugoslovenski L!oyd« o cirkusu Gleichu Pod naslovom Julius Gleich in njegova cirkuška umetmost piše »Jugoslovenski Lloyd« v svoji 220. številki to-le: »Stara cirkuška umetnost še vedno živi, toda v novem duhu in treba jo je samo poiskati. Skoraj vsi cirkusi so se dali zapeljati in so spremenili svoje cirkuse v varijeteje ali v gledališke predstave. Stari cirkus je mrtev, toda njegov duh živi. Največji cirkus, orjaški cirkus Gleich prinaša v svojem izrednem programu še vedno staro cirkuško umetnost. Njegov lastnik Jnlius Gleich je znal v svojem cirkusu ohranita stari cirkuški duh. Staro cirkuško umetnost in novi duh je znal Julius Gleich spretno spojiti v eno celoto. Poleg starih in nam znanih tipov se vidijo zastopniki vseh barv in plemen. Artisti vseh cirkuških rodbin se nahajajo v cirkusu Gleich in delajo z največjimi izumi tehnike. Vidimo človeka, ki se pusti prostovoljno izstreliti iz kanona, dalje krotitelja v boju s tridesetinu levi, istočasno 22 oseb v zraku v poletu s trapeča na trapeč in s hitrostjo, da jih komaj preštejemo. Vsa plemena sveta kažejo v cirkusu spretnosti svoje daljne domovine. Vidimo in občudujemo pa tudi visoko jahaško šolo. Poleg eksotičnih živali iz vsega sveta nam nudi cirkus Gleich tudi tradicionalne dresure najlepših konj v velikem številu. To je današnji veliki cirkus Gleich: Evropa, Amerika, Afrika, Azija in Avstralija stopijo pred občinstvo v veliki areni 62 metrov, ki more sprejeti pod svoje ogromne šotore 12.003 ljudi. Cirkus Gleich je opremljen z najmodernejšimi pridobitvami tehnike. Cirkus more biti postavljen popolnoma v šestih urah, demontiran pa v treh. Je to pravo me3to na kolesih . . . Cirkus Gleich se naziva največji cirkus svela, mi pa do.danes nismo skoraj nič o njem slišali. To vprašanje se nam vsak dan postavlja in mi hočemo na to vprašanje odgovoriti čisto odkrito. Lastnik največjega cirkusa Julius Gleich se je rodil v majhnem mestecu Pfalce, VVeilerbachu. Že kot otrok je hotel iti v svet. S 14 leti je dosegel svoj cilj, čeprav brez dovoljenja svojih sta-rišev. Pobegnil je v evet ter se preživljal kot ladijski pikolo, kuhar, muzikant itd. Nato se je vrnil v Evropo in hotel na vsak način postati slaven. Ker je nastopal tudi v ameriških cirkusih, je hotel osnovati v Evropi velik cirkus. Z 2'89 mark v žepu, z enim oslom, dvema starima konjema in cilindrom je pričel v neki gostilni svobodnega mesta Hamburg svoje podjetje, v katerem je danes zaposlenih 500 ljudi, pripadnikov vseh narodov in nad 500 živali... Omenjamo samo še to, da bo samo prihod cirkusa in njegova postavitev velika senzacija in to brezplaSna. 1114, REG. Z. Z O. Z. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD I SOL5 J NE K Cenjenim naročnikom vljudno naznanjam, da sem preselil svojo kleparsko delavnico iz Križevniške ulice v večje prostore na Gosposvetsko cesto 16 „PRl LEVU“. — Se Se v nadalje priporoča ANTON FUCHS« kleparski mojster Kimovec St Co. d. z o. z. trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami agentura in komisija LJUBLJANA TriaiLa cesta it 10 Trgovinska oprava za špecerijsko trgovino, decimalna tehtnica za 500 kg z uteži, pult s posodami za olje in ena miza vsled preureditve obrata poceni na prodaj. Karol Planinšek, Ljubljana Dunajska cesta it. 20 Ure, zlatnina, optični predmeti L VILHAR LJUBLJANA, Sv. Petra cesto 56 VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe J & & Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki KUVERTA'” L7UBL1ANA .'rlovika r 2Voiarf.Ui psi ! TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA * Priznano dobre nagrobne lačice velike in male, znamke „ZOHA‘' dobite zopet pri tvrdki Dolničar © tlichlev, Ljubljana Zvonarska ulica UMETNO VRTNARSTVO nagrobni venci, razne vrtnice, vsakovrstne rože — cvetlice lončenice itd. CEH, Ljubljana VII, Gasilska c. 14 Mestni tesarski mojster Josip Kregar, Ljubljana Kodeljevo Stev. 19. Telet. 26-96 se priporoča cenjenemu občinstvu za naročila tesarskih del, kakor: modernih lesenih hiš, raznih ostreSi), lesenih stopnic in vseh v to stroko spadajočih del po lastnih kakor tudi po podanih načrtih._______________ Stavbeno In pohištveno mizarstvo FRANC BERGANT Dravlje 108 poleg nove šole v Zg. Šiški IzvrSuie vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih in podanih načrtih IVAAl JAVORNIK Mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa kastni izdelki in moderna Hladilnica LJUBI.) AN A, Domobranska cesta 7 Stojnica Šolski drevored Poleg Zmaiskega mosta - Telef. 31-57, 27-03 Podružnica Wollova ul.12 *mrn M m Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovhko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. M1CHALEK, Ljubljana.