METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V FEBRUARJU 2018 Climate in February 2018 Tanja Cegnar najkrajšem mesecu leta se dan že opazno podaljša in ob koncu meseca doseže dobrih 11 ur, a podnebno in koledarsko februar še spada med zimske mesece. Tokrat je bil prav februar najbolj mrzel izmed vseh treh zimskih mesecev, saj ga je zaznamovala obstojna snežna odeja in znatno nižja povpreč na meseč na temperatura od januarske. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka februarja 2018 od povpreč ja obdobja 1981−2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981−2010, February 2018 Z neobič ajno nizko temperaturo zraka so posebej izstopali zadnji štirje februarski dnevi, ko je povpreč na dnevna temperatura zaostajala tudi več kot 10 °C za dolgoletnim povpreč jem. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil obč utek mraza. Na Kredarici se je ohladilo na −27,2 °C. V nižini V Agencija Republike Slovenije za okolje 4 je bilo najbolj mraz zadnji dan meseca. Povpreč na meseč na temperatura je bila nižja od dolgoletnega povpreč ja, največ ji zaostanek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povpreč ju. V več ini nižinskega sveta je bil odklon med −3 in −2 °C, območ ja z odklonom med −2 in −1 °C so bila majhna. Največ padavin je bilo na območ ju, ki se razteza iznad Alp prek Trnovske planote nad hriboviti svet Notranjske in na nekaj drugih gorskih območ jih. V Julijcih in na Trnovski planoti so padavine ponekod presegle 240 mm, lokalno tudi 300 mm. Več ina Slovenije je prejela od 100 do 210 mm padavin. Manj kot 90 mm padavin je bilo le na skrajnem severovzhodu države, v več ini Slovenske Istre, na Krasu, Goriškem in v Brdih. Padavine so presegle dolgoletno povpreč je, najbolj na območ ju Pohorja, kjer je padlo tudi nad 380 % dolgoletnega povpreč ja. Najmanjši presežek padavin je bil v Vipavski dolini in spodnjem delu Soške doline. Na Primorskem in delu Notranjske je presežek znašal do 80 %. Bela krajina, del Dolenjske, vzhodna polovica Štajerske in Koroška so več inoma poroč ali o približno trikratniku dolgoletnega povpreč ja padavin. Sonč nega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Še najbližje obič ajni osonč enosti so bili na Obali, kjer je bilo tri č etrtine obič ajnega sonč nega vremena, na Goriškem so dosegli sedem desetin dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bilo pol toliko sonč nega vremena kot obič ajno, od 40 do 50 % dolgoletnega povpreč ja je osonč enost dosegla v Zgornjesavski dolini, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Koroškem in v več jem delu Štajerske. Na Kredarici so s 460 cm dosegli č etrto največ jo februarsko debelino snežne odeje. Na Obali in Goriškem ni bilo snežne odeje, drugod je sneg prekrival tla več kot 20 dni. Februarja 2018 se je po nižinah zač el z nadpovpreč no dnevno temperaturo, več ino meseca je dnevno povpreč je temperature odstopalo malo navzgor ali malo navzdol. V visokogorju so bili odkloni več ji, več inoma pa so bili dnevi hladnejši kot obič ajno. Tako v gorah kot v nižini je februar zaznamovalo izrazito mrzlo obdobje zadnje 4 dni v mesecu, razen na Primorskem je povpreč na dnevna temperatura v posameznih dnevih zaostajala za ustreznim dolgoletnim povpreč jem tudi za več kot 10 °C. Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v februarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in February V Ljubljani je bila povpreč na februarska temperatura −0,1 °C, kar je 2,1 °C pod dolgoletnim pov- preč jem. K negativnemu odklonu povpreč ne meseč ne temperature so prispevali predvsem za februar neobič ajno hladni popoldnevi, jutra pa so bila temperaturno blizu dolgoletnemu povpreč ju. Najtoplejši februar je bil leta 1966, ko je bilo 6,7 °C, sledijo februarji 2007 (5,9 °C), 1974 in 1990 (5,7 °C). Daleč najhladnejši je bil februar 1956 z −7,8 °C, z −3,7 °C mu je sledil februar 1954, −3,1 °C je bila povpreč na temperatura februarja 1963, februarja 1952 pa −2,5 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila −2,0 °C, kar je 0,1 °C pod dolgoletnim povpreč jem; najhladnejša so bila februarska jutra leta 1956 z −12,2 °C, najtoplejša pa leta 1966 s 3,3 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 2,8 °C, kar je 3,7 °C pod dolgoletnim povpreč jem; popoldnevi so bili najtoplejši februarja 1998 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 12,2 °C, najhladnejši pa izjemno mrzlega februarja 1956 z −2,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar -15 -10 -5 0 5 10 15 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) LJUBLJANA -25 -20 -15 -10 -5 0 5 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Temperatura (° C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje 5 v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Februar 2018 je bil v visokogorju precej hladnejši kot obič ajno. Na Kredarici je bila povpreč na tem- peratura zraka −12,2 °C, kar je 4,1 °C pod dolgoletnim povpreč jem. Doslej je bil v visokogorju februar zelo mrzel v letih 1956 z −17,2 °C, 1965 z −14,4 °C, leta 2005 je bila povpreč na temperatura −13,1 °C. Najmanj mrzlo je bilo februarja leta 1998, ko je bilo meseč no povpreč je −2,5 °C. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. 28 dni je bilo hladnih v visokogorju in Rateč ah. Na Bizeljskem je bilo 18 takih dni, na Goriškem 16, na Obali 13. Več ina krajev v notranjosti Slovenije je poroč ala o 21 do 27 takih dnevih. V Ljubljani je bilo 19 hladnih dni, najmanj hladnih dni je bilo februarja 1966, zabeležili so 4, februarja 1974 in 2016 pa jih je bilo 5. Največ jih je bilo leta 1956, ko so bili v prestopnem letu hladni vsi februarski dnevi (slika 3). Slika 3. Število hladnih dni v februarju Figure 3. Number of days with minimum daily tempe- rature 0 °C or below in February Slika 4. Število ledenih dni v februarju Figure 4. Number of days with maximum daily tem- perature below 0 °C in February Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani so bili 4 ledeni dnevi. Od sredine minulega stoletja je bilo februarja 21 ledenih dni leta 1956, dve leti prej jih je bilo 14, 15 pa februarja 1986. Od sredine minulega stoletja je bilo 26 februarjev brez ledenih dni. Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v februarju Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in February V gorah je bilo najbolj mrzlo obdobje od 25. do 27. februarja. Na Kredarici so najnižjo temperaturo v februarju 2018 izmerili 26. dne, ohladilo se je na −27,2 °C. V preteklosti je bilo podobno mraz februarja 1956 z −27,7 °C. Nizko temperaturo je spremljal okrepljen veter, ki je krepil obč utek mraza. Po nižinah je bilo najbolj mraz, ko se je zjasnilo in se je veter polegel, najbolj mrzlo jutro meteorološke zime je bilo prav na njen zadnji dan, 28. februarja. V notranjosti je temperatura zraka kar okoli sedem dni zapored vztrajala pod nič lo in celo ob morju se 26. in 27. februarja ni ogrelo nad ledišč e. Najnižja 0 5 10 15 20 25 30 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število hladnih dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število ledenih dni LJUBLJANA -25 -20 -15 -10 -5 0 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 6 temperatura zraka je bila na več ini merilnih mest dosežena 28. februarja, na posameznih merilnih mestih v mrazišč ih se je ohladilo do okoli −25 °C. V tem delu leta je bila v preteklosti izmerjena tudi že nižja temperaturo (v Babnem Polju −31,1 °C 1. marca 1963 ali v Celju −28,4 °C 26. februarja 1948). Podrobnejša razč lenitev mrzlega obdobja v februarju je objavljena na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /mraz-sneg-veter_18feb-6mar2018.pdf. Slika 6. Obrežje reke Drave, Maribor, 4. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. River Drava, Maribor, 4 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V Rateč ah se je temperatura spustila na −21,1 °C, v Biljah so izmerili −8,0 °C, na Letališč u Portorož −5,9 °C. Na nekaterih merilnih mestih se je ohladilo pod −20 °C (npr. Rateč e, Koč evje, Celje, Slovenj Gradec). V Ljubljani je bila najnižja temperatura −12,7 °C. V prestolnici je bilo najmanj mrzlo februarja leta 2016, ko se je temperatura spustila le na −1,5 °C, najnižja februarska temperatura pa je bila izmerjena leta 1956, bilo je −23,3 °C. V nižinskem svetu je bilo najtopleje prvi februarski dan. Na Letališč u Portorož so izmerili 13,1 °C. V Rateč ah 5,1 °C. V Postojni, Koč evju in Slovenj Gradcu je bila najvišja temperatura med 8 in 8,5 °C. V Biljah, na Bizeljskem, Letališč u Maribor, v Č rnomlju in Murski Soboti je bilo od 12 do 13 °C. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 10,9 °C, kar je pod dolgoletnim povpreč jem. V preteklosti so v prestolnici februarja že več krat izmerili višjo temperaturo, februarja 2012 se je ogrelo na rekordnih 21,6 °C. V visokogorju so najvišjo temperaturo izmerili 16. februarja, na Kredarici je bilo 2,2 °C. V preteklosti se je temperatura dvignila tudi že višje. Na naslednji sliki je za osem krajev podan dnevni potek najvišje dnevne, povpreč ne dnevne in najnižje dnevne temperature. Kar nekaj podatkov s samodejne meteorološke postaje v Biljah manjka. Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 7. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka, februar 2018 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), February 2018 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Temperatura (℃ ) BILJE -30 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) KREDARICA -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) NOVO MESTO -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) CELJE -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) LETALIŠČ E MARIBOR -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) MURSKA SOBOT A -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 T emperatura (℃ ) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Povpreč na temperatura februarja 2018 je bila povsod v Sloveniji nižja od dolgoletnega povpreč ja, povpreč na meseč na temperatura je za obič ajno najbolj zaostajala v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povpreč ju. Več ina nižinske Slovenije je poroč ala o odklonu od −3 do −2 °C, območ ja z odklonom med −2 in −1 °C so bila majhna, zajemala so Slovensko Istro, Goriško in del Soške doline, manjše območ je Gorenjske ob Savi, del Koroške in severovzhoda Slovenije. Najmanjši odklon je bil na Letališč u Portorož, kjer so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali 0,9 °C. Slika 8. Potek povpreč ne temperature zraka v februarju 2018 Figure 8. Mean air temperature in February 2018 Na vseh prikazanih postajah je bil najbolj mrzel februar 1956, ki izrazito odstopa od ostalih povpreč nih februarskih temperatur. V Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu in Celju je bil najtoplejši februar 1966. Na Kredarici je bil zadnji zimski mesec najtoplejši leta 1998, na Obali pa 2014. Februar 2018 je bil opazno hladnejši kot nekaj zadnjih let, zadnjič je bila povpreč na februarska temperatura nekoliko nižja leta 2012. V nižinskem svetu je bil februar 2017 nekoliko hladnejši kot leta 2016, v visokogorju pa nekoliko toplejši kot v letu 2016. Tokratni februar je z velikim negativnim odklonom od dolgoletnega povpreč ja najbolj izstopal na Kredarici. -20 -15 -10 -5 0 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Temperatura (° C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) MURSKA SOBOTA -10 -5 0 5 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) NOVO MESTO -5 0 5 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) PORTOROŽ -10 -5 0 5 10 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Temperatura (° C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 9. Odklon povpreč ne tem- perature zraka februarja 2018 od povpreč ja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, February 2018 Februarske padavine so prikazane na sliki 10. Po prič akovanju je bilo največ padavin na območ ju, ki se razteza od Alp prek Trnovske planote nad hriboviti svet Notranjske ter na nekaj drugih gorskih območ jih. V Julijcih in na Trnovski planoti so padavine ponekod presegle 240 mm. Na Č rnem Vrhu nad Idrijo so namerili 313 mm, na Vojskem 286 mm. Med bolj namoč ene kraje spadata tudi Krvavec in Podpeca. Več ina Slovenije je prejela od 100 do 210 mm padavin. Na veliki več ini ozemlja so padavine presegle 90 mm, manj padavin je bilo le na skrajnem severovzhodu države (na Gomilskem so namerili le 33 mm, v Velikih Dolencih 40 mm) in v več ini Slovenske Istre, na Krasu, Goriškem in v Brdih (65 mm Vedrijan, 71 mm Opatje selo, 88 mm Bilje). Slika 10. Porazdelitev padavin fe- bruarja 2018 Figure 10. Precipitation, February 2018 Padavin je bilo v veliki več ini krajev več kot v dolgoletnem povpreč ju. Največ ji presežek je bil na območ ju Pohorja in dela vzhodnih Karavank, kjer je padlo tudi več kot 380 % dolgoletnega povpreč ja. Na merilni postaji Podpeca in Krvavec so padavine presegle štirikratnik dolgoletnega povpreč ja. Najmanjši presežek padavin je bil v Vipavski dolini in spodnjem delu Soške doline. Za dolgoletnim povpreč jem so zaostajali v Vedrijanu. Na Primorskem in delu Notranjske je presežek znašal do 80 %. Bela krajina, manjši del Dolenjske, vzhodna polovica Štajerske in Koroška so več inoma poroč ali o približno trikratniku dolgoletnega povpreč ja padavin. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Novi vasi, in sicer 18, najmanj takih dni je bilo v Velikih Dolencih. Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 11. Višina padavin febru- arja 2018 v primerjavi s pov- preč jem obdobja 1981–2010 Figure 11. Precipitation amo- unt in February 2018 com- pared with 1981–2010 normals Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, februar 2018 Table 1. Monthly meteorological data, February 2018 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX SS Brnik 140 214 10 32 25 Zgornje Jezersko 140 194 14 56 27 Breginj 135 129 Soč a 129 133 8 26 27 Kobarid 143 129 7 12 7 Kneške Ravne 222 190 10 25 26 Nova vas 219 247 18 98 26 Sevno 160 252 15 50 26 Č rešnjevec 154 318 14 42 27 Lendava 103 286 15 23 15 Veliki Dolenci 40 156 5 42 27 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Slika 12. Sneženje je v zač etku meseca v pro- metu povzroč alo težave, Grosuplje, 2. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. At the beginning of February snow was causing problems in traffic, 2 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 podali podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso prikazane v preglednici 2, a so na območ ju obič ajnih obilnih ali skromnih padavin. Ker so dolgoletna povpreč ja izrač unana na podatkih klasič nih meritev padavin, smo prvenstveno upoštevali podatke klasič nih meritev padavin. Med izmerki s klasič nimi instrumenti in izmerki samodejnih merilnih postaj prihaja do manjših razlik, zato se lahko tudi podatki iz različ nih virov podatkov med seboj nekoliko razlikujejo. Slika 13. Meseč na višina padavin v mm februarja 2018 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in February 2018 and the 1981–2010 normals V Ljubljani je padlo 132 mm, kar je 189 % dolgoletnega povpreč ja, a so bile padavine v preteklosti že več krat obilnejše. Najobilnejše februarske padavine so bile leta 2014 z 281 mm, sledijo februar 1968 (208 mm), na tretje mesto se je uvrstil februar 2016 z 201 mm, sledijo pa februarji v letih 1969 (198 mm), 2013 (195 mm), 1952 (192 mm), 184 mm je padlo leta 1995, leta 1951 pa 173 mm. Odkar 0 50 100 150 200 250 300 350 Č rnivec Krvavec Zg. Jezersko Javorniški Rovt Boh. Bistrica Kredarica Rateč e Trenta Soč a Breginj Kobarid Krn Kneške Ravne Vojsko Č rni Vrh Lokve Vedrijan Nova Gorica Bilje Godnje Postojna Babno Polje Koč evje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Č rnomelj Celje Gornji Grad Luč e Velenje Maribor Dravograd Slovenj Gradec Ptuj Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci Lesce Portorož Padavine (mm) povpreč je 1981–2010 februarja 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, sta bila s po 3 mm najbolj suha februarja 1949 in 1998, po 6 mm je padlo v februarjih 1959 in 1993. Februar v dolgoletnem povpreč ju spada med manj namoč ene mesece, tokrat pa se je izkazal s kar obilnimi padavinami. Dnevna višina padavin prve tri dni meseca je bila ponekod za februar izredno velika. Dnevna višina padavin za drugi februar je na samodejni meteorološki postaji Tolmin - Volč e dosegla 110 mm, kar je več od vseh februarskih dni v letih 1953–1990, ko je bila v Tolminu postaja z opazovalcem. V Ljubljani je bila dan kasneje izmerjena dnevna višina padavin 56 mm, kar je č etrta najvišja februarska vrednost v 71-letnem nizu. V Doblič ah pri Č rnomlju in na Sevnem nad Litijo je bilo padavin 65 oziroma 47 mm, kar je v zadnjih 70 letih druga najvišja februarska vrednost, takoj za 10. feb- ruarjem 1999 (75 oziroma 62 mm). Več o tem dogodku lahko preberete v poroč ilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /sneg-veter_31jan-3feb2018.pdf. Slika 14. Februarske padavine Figure 14. Precipitation in February Na sliki 15 je shematsko prikazano februarsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Sonč nega vremena je povsod opazno primanjkovalo. Še najbližje obič ajni osonč enosti so bili na Obali, kjer je bilo tri č etrtine toliko sonč nega vremena kot obič ajno, na Goriškem pa so dosegli sedem desetin dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bilo pol toliko sonč nega vremena kot obič ajno, 0 50 100 150 200 250 300 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Padavine (mm) LJUBLJANA 0 50 100 150 200 250 300 350 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Padavine (mm) KREDARICA 0 30 60 90 120 150 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Padavine (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Padavine (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Padavine (mm) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje 13 od 40 do 50 % dolgoletnega povpreč ja je osonč enost dosegla v Zgornjesavski dolini, v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Koroškem in v več jem delu Štajerske. Slika 15. Trajanje sonč nega ob- sevanja februarja 2018 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine durati- on in February 2018 compared to 1981–2010 normals Slika 16. Število ur sonč nega obsevanja v februarju Figure 16. Bright sunshine duration in hours in February 0 30 60 90 120 150 180 210 240 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1956 1963 1970 1977 1984 1991 1998 2005 2012 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) KREDARICA 0 30 60 90 120 150 180 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) NOVO MESTO 0 30 60 90 120 150 180 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Na Obali je sonce sijalo 99 ur, na Goriškem 97 ur, na Kredarici 67 ur, v Postojni 68 ur, drugod od 40 do 60 ur. Sonce je v Ljubljani sijalo 47 ur, kar je 44 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena februarja leta 1998 (176 ur), 2000 (149 ur), 2008 (146 ur) in 1990 (145 ur). Najbolj siva sta bila februarja 1969 in 1972 s po 23 urami sonč nega obsevanja, 26 ur sonč nega vremena je bilo februarja 2013, 34 ur je sonce sijalo leta 1951. Toliko kot februarja 2010, torej 44 ur sonč nega vremena, pa so zabeležili tudi februarja 1986. Februarja 2014 je bilo 46 ur sonč nega vremena, tokrat je bilo 47 ur sonč nega vremena, v februarju 2016 pa je sonce sijalo 48 ur. Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Tokrat je februar izstopal z obilico oblač nega vremena, zato so bili jasni dnevi še redkejši kot obič ajno. Največ jih je bilo na Goriškem, drugod po državi so poroč ali o največ 2 jasnih dnevih. V Ljubljani februarja 2018 ni bilo niti enega takega dneva (slika 17), od sredine minulega stoletja je bilo največ takih dni februarja 2008, bilo jih je 10, skupaj s tokratnim je od sredine minulega stoletja 14 februarjev minilo brez jasnih dni. Slika 17. Število jasnih dni v februarju Figure 17. Number of clear days in February Slika 18. Število oblač nih dni v februarju Figure 18. Number of cloudy days in February Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine, februarja so dokaj pogosti. Najmanj jih je bilo na zahodu države, in sicer od 12 do 15. 23 takih dni je bilo v Koč evju. V Ljubljani je bilo 20 oblač nih dni, kar je več od dolgoletnega povpreč ja (slika 18); februarja 1972 je bilo v Ljubljani 24 oblač nih dni, v letih 1969 in 1986 po 23, le 3 oblač ne dneve so zabeležili februarja 1998. Povpreč na oblač nost je bila najmanjša na zahodu Slovenije, kjer so oblaki v povpreč ju prekrivali od 6,5 do 8 desetin neba. Med najbolj oblač na območ ja spada Koč evje, kjer je povpreč na oblač nost presegla 9 desetin. Slika 19. Januarja zacvetele zvonč ke sta fe- bruarja presenetila sneg in mraz, Gameljne, 14. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. In February snow and cold surprised snowdrops, 14 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 0 4 8 12 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število jasnih dni LJUBLJANA 0 4 8 12 16 20 24 28 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število oblač nih dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), februar 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, February 2018 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) KREDARICA 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) LJUBLJANA 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) CELJE 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) NOVO MESTO 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) MURSKA SOBOTA 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) PORTOROŽ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) LETALIŠČ E MARIBOR 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Trajanje sonč nega obsevanja (ura) Padavine (mm) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, februar 2018 Table 2. Monthly meteorological data, February 2018 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 506 −1,9 −1,6 1,9 −5,0 0 118 186 Kredarica 2513 −12,2 −4,1 −8,3 −14,6 2,2 16 −27,2 26 28 0 67 49 7,6 14 1 112 133 13 0 21 28 460 24 737,8 2,3 Rateč e–Planica 864 −4,3 −2,2 −0,3 −7,8 5,1 −21,1 28 0 54 42 148 258 13 0 28 85 Bilje 55 12,0 −8,0 28 16 0 97 71 6,7 12 4 88 132 7 0 0 Letališč e Portorož 2 3,7 −0,9 7,8 0,7 13,1 1 −5,9 28 13 0 457 99 75 7,1 15 2 110 204 12 0 0 0 0 0 1012,7 5,4 Postojna 533 −1,7 −2,6 0,9 −4,3 8,2 1 −15,5 28 26 0 609 68 59 7,9 15 0 105 129 10 0 0 26 41 4 Koč evje 467 −2,3 −2,3 0,7 8,1 1 −21,0 27 0 9,3 23 0 181 215 15 0 9 26 66 27 Ljubljana 299 −0,1 −2,1 2,8 −2,0 10,9 1 −12,7 28 19 0 47 44 8,6 20 0 132 189 11 0 9 26 25 7 979,9 5,2 Bizeljsko 175 −0,4 −1,9 2,6 12,5 1 −15,7 28 18 0 571 8,5 21 1 122 228 13 0 7 21 16 24 Novo mesto 220 −0,9 −2,5 1,7 −2,7 10,9 1 −17,2 28 22 0 44 42 8,7 21 0 182 307 13 0 26 Č rnomelj 157 −0,7 −2,2 2,8 −3,0 12,0 1 −16,0 28 21 0 581 8,8 22 2 219 289 17 0 4 26 57 23 Celje 242 −1,3 −2,3 2,2 −4,3 11,7 1 −21,6 28 24 0 130 261 13 32 Letališč e Maribor 264 −1,2 −2,1 1,5 −3,5 12,0 1 −19,8 28 27 0 52 46 8,4 20 0 103 284 14 25 Slovenj Gradec 444 −1,7 −1,2 1,1 −4,2 8,3 1 −20,6 28 27 0 48 41 8,6 21 2 84 193 11 Murska Sobota 187 −0,9 −1,6 2,0 −2,7 12,6 1 −16,1 28 21 0 59 53 8,7 19 1 74 219 12 16 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, februar 2018 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, February 2018 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 5,9 10,2 13,1 2,8 −0,9 2,6 −1,6 3,6 8,0 10,8 −0,1 −3,4 −0,5 −4,3 1,0 4,7 12,2 −0,9 −5,9 −0,8 −6,2 Postojna 0,5 2,7 8,2 −1,1 −3,8 −1,7 −7,3 −0,8 2,6 7,4 −4,8 −10,2 −6,2 −13,2 −5,7 −3,4 0,3 −7,6 −15,5 −8,3 −18,6 Koč evje 0,5 2,7 8,1 −1,3 −3,5 −1,5 −4,0 −1,9 2,2 6,2 −5,8 −11,0 −6,8 −13,6 −6,4 −3,6 0,9 −8,7 −21,0 −9,4 −25,2 Rateč e −2,0 1,0 4,0 −4,3 −9,4 −4,3 1,0 5,1 −8,8 −17,2 −7,4 −3,6 0,9 −10,8 −21,1 Lesce 0,3 3,8 7,0 −2,1 −7,6 −1,6 2,7 5,1 −5,5 −11,7 −5,1 −1,6 4,2 −8,1 −16,5 Slovenj Gradec 0,7 3,0 8,2 −1,3 −2,8 −1,2 2,0 5,2 −4,3 −10,3 −5,5 −2,5 1,9 −7,6 −20,2 Brnik 0,5 3,5 7,9 −1,2 −4,4 −2,2 2,3 5,7 −6,8 −16,0 −4,9 −1,5 4,2 −8,3 −20,2 Ljubljana 1,8 4,3 10,9 0,6 −1,3 0,3 −1,8 0,6 4,2 7,1 −2,2 −5,9 −4,5 −11,7 −3,4 −0,9 3,5 −5,1 −12,7 −5,9 −16,0 Novo mesto 1,4 0,0 2,4 8,4 0,0 0,1 3,5 6,3 −2,2 −5,0 −5,1 −2,7 0,9 −6,6 −17,2 Č rnomelj 1,4 4,7 12,0 −0,4 −4,5 −0,1 −5,5 −0,2 4,7 8,8 −3,3 −8,5 −4,8 −11,0 −4,1 −2,1 2,0 −5,8 −16,0 −6,4 −18,5 Bizeljsko 1,5 4,0 12,5 0,0 −1,5 1,0 4,7 7,2 −1,8 −6,8 −4,6 −1,7 1,7 −5,9 −15,7 Celje 1,0 4,2 11,7 −0,7 −5,4 −0,6 3,7 6,4 −4,9 −12,6 −5,2 −2,2 2,1 −8,1 −21,6 Maribor 1,5 3,7 10,5 −0,4 −2,3 −0,5 −2,6 0,7 3,5 5,6 −1,5 −4,8 −1,0 −2,3 −4,9 −2,8 1,8 −6,4 −14,7 0,0 −0,4 Murska Sobota 1,4 4,3 12,6 0,0 −3,8 0,5 3,5 5,7 −2,0 −6,3 −5,4 −2,8 1,0 −7,1 −16,1 Veliki Dolenci 0,9 3,3 11,5 −0,9 −3,5 −1,5 −4,5 0,1 3,1 5,5 −2,3 −4,0 −3,7 −7,5 −4,3 −0,7 13,6 −6,8 −11,0 −5,6 −14,0 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, februar 2018 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, February 2018 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2018 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 70,3 8 32,6 3 7,2 2 110,1 13 145 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 77,2 10,5 0,0 7 183 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 80,1 7 14,0 5 11,1 4 105,2 16 225 41 8 36 10 32 8 41 26 Koč evje 109,4 6 36,4 5 34,8 7 180,6 18 276 60 8 65 10 66 8 66 26 Rateč e 102,8 23,5 21,9 18 229 85 28 Lesce 89,9 19,1 9,4 157 Slovenj Gradec 53,8 19,3 10,9 Brnik 107,8 6 16,6 3 15,7 3 140,1 12 196 32 7 27 9 24 8 32 24 Ljubljana 106,0 6 19,3 5 6,9 3 132,2 14 205 25 8 23 10 18 8 25 26 Sevno 101,6 7 32,0 5 26,0 7 159,6 19 242 50 26 Novo mesto 100,2 41,9 39,4 257 Č rnomelj 127,2 7 42,3 6 49,6 7 219,1 20 307 30 8 27 10 57 8 57 26 Bizeljsko 73,0 6 25,8 5 22,7 7 121,5 18 199 13 7 10 7 16 7 16 21 Celje 82,6 25,0 22,5 19 190 32 27 Maribor 74,8 6 27,3 7 36,4 7 138,5 20 177 18 8 20 10 40 8 40 26 Murska Sobota 48,1 6 19,0 6 7,1 5 74,2 17 98 16 21 Veliki Dolenci 30,8 4 9,2 1 0,0 0 40,0 5 58 22 8 32 10 42 8 42 26 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 28. februarja 2018 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2018 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2018 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 50 100 150 200 250 1.jan. 6.jan. 11.jan. 16.jan. 21.jan. 26.jan. 31.jan. 5.feb. 10.feb. 15.feb. 20.feb. 25.feb. Padavine (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje hitrost m/s Slika 21. Vetrovne rože, februar 2018 Figure 21. Wind roses, February 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Prvih nekaj dni meseca je pihal okrepljen veter, sunki so dosegli ali presegli viharno jakost 8 boforjev ali 17,1 m/s v višinah 1. februarja in med burjo na Primorskem 3. februarja. Sunki vetra so tam dosegali hitrost 33,5 m/s. Sunke nad 30 m/s smo namerili še na Slavniku (30,1 m/s). Skoraj tako moč ne sunke vetra smo namerili tudi na Ratitovcu (29,5 m/s), Nanosu (29,2 m/s), boji Vida pred Piranom (27,1 m/s), Kredarici (26,3 m/s) in na Svišč akih pod Snežnikom (23,9 m/s). Edini viharni sunek vetra v nižinah izven Primorske je bil izmerjen v Trbovljah (17,3 m/s). Na Primorskem je 3. februarja veter dosegal viharno jakost tudi po nižinah. Več podatkov o moč nem vetru prve dni februarja je v poroč ilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/sneg-veter_31jan-3feb2018.pdf. Viharno jakost je veter ponovno dosegal predvsem ob burji na Primorskem med 18. in 27. februarjem in na izpostavljenih legah v višinah notranje Slovenije. Burja na Primorskem je dosegala viharne sunke več kot 10 dni, in sicer od 16. februarja (na Nanosu in Podnanosu) do 27. februarja. V Podnanosu so sunki vetra 25. februarja dosegali hitrost 39,2 m/s, kar je nekoliko manj od rekordne vrednosti na tej merilni postaji (41,4 m/s 15. novembra 2017). Podrobnejša razč lenitev vetrovne epizode je na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_ events/mraz-sneg-veter_18feb-6mar2018.pdf. Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili na samodejnih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Februarja se vetrovne rože nekoliko razlikujejo od obič ajnih, saj je bil en tip vremena pogostejši kot obič ajno. V Ljubljani je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 35 % vseh terminov. V Murski Soboti je severseverovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 48 % terminov. V Novem mestu bil najbolj zastopan severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 51 %. V Biljah je moč no prevladoval vzhodnik, s sosednjima smerema je pihal v 74 %. V Portorožu je prevladoval vzhodjugo- vzhodnik, s sosednjima smerema je pihal v 40 %, dobro sta bila zastopana tudi severovzhodni in vzhod- severovzhodnik, skupaj sta pihala v 38 % terminov, ti dve smeri sta imeli tudi največ jo povpreč no hitrost vetra. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 49 % terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa je pripadlo 25 % terminov. Slika 22. Oživela so številna vaška sankališč a, Grosuplje, 8. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Many vilage ski resorts have been revived in February, 8 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina februarja je bila temperaturno blizu dolgoletnega povpreč ja, več ina odklonov je bila pozitivnih, z redkimi izjemami niso presegli 1 °C. Padavine so bile izjemno obilne, saj je padlo od 3- do 6-krat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je bilo opazno manj kot obič ajno, Agencija Republike Slovenije za okolje 21 na Primorskem je osonč enost dosegla 65 % dolgoletnega povpreč ja, v Postojni je sonce sijalo polovico toliko č asa kot obič ajno, drugod po državi pa niti tretjino toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih spremenljivk od povpreč ja 1981–2010, februar 2018 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, February 2018 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,9 −1,1 −4,5 −0,9 421 169 41 204 65 86 69 75 Bilje 350 45 0 132 65 79 74 73 Postojna −0,3 −1,0 −7,1 −2,6 282 48 43 129 50 85 37 59 Koč evje 0,5 −1,5 −7,4 −2,3 387 125 136 215 Rateč e 0,4 −1,6 −6,0 −2,2 572 113 120 258 27 63 33 41 Lesce 0,9 −0,9 −5,6 −1,6 483 87 41 186 Slovenj Gradec 1,7 −0,4 −6,1 −1,2 448 125 75 193 17 63 45 41 Brnik 0,8 −1,8 −5,9 −1,8 515 73 72 214 Ljubljana 0,2 −0,7 −6,3 −2,1 456 79 31 189 8 71 54 45 Novo mesto 0,0 −0,8 −7,6 −2,5 529 204 208 307 3 81 35 40 Č rnomelj −0,2 −1,2 −6,8 −2,2 528 160 217 289 Bizeljsko 0,4 0,1 −7,2 −1,9 493 130 126 228 Celje 0,4 −0,8 −7,1 −2,3 516 150 132 261 18 67 42 42 Letališč e Maribor 0,4 −0,2 −7,6 −2,1 634 180 98 284 23 74 40 46 Murska Sobota 1,0 0,2 −7,3 −1,6 446 173 59 219 28 74 50 53 Veliki Dolenci −0,4 −0,6 −6,4 −2,2 376 109 0 156 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperature − mean temperature anomaly (°C) Precipitation − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Osrednja tretjina februarja je bila več inoma nekoliko hladnejša kot obič ajno, vendar negativni odkloni niso presegli −2 °C. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, več inoma pa so presegle dolgoletno povpreč je. Sonč nega vremena je bilo od 60 do 90 % toliko kot obič ajno. Zadnja tretjina februarja je bila izrazito hladnejša od dolgoletnega povpreč ja. Na Obali je bil zaostanek 4,5 °C, drugod je bilo od 5 do 8 °C hladneje kot obič ajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, marsikje so zaostajale za dolgoletnim povpreč jem, ponekod pa so ga dvakratno presegli. Tudi v zadnji tretjini meseca je bilo malo sonč nega vremena, sonce je sijalo le od tretjine do treh č etrtin toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju. Februar 2018 sta zaznamovala pogosto sneženje in obstojna snežna odeja. Po nenavadno toplem januarju je že 2. februarja dež v notranjosti Slovenije prešel v sneg, obč asno je snežilo tudi naslednji dan. Marsikje v visokogorju je prve dni februarja padlo več kot meter snega, v več jem delu Gorenjske, Notranjske in Dolenjske pa več kot 30 cm. Ponekod tako velika količ ina snega v dveh dneh pade enkrat na 5–10 let. Največ padavin, več inoma v obliki rahlega do zmernega sneženja, je bilo 18., 22. in 23. februarja. V več jem delu notranjosti Slovenije je bila snežna odeja sorazmerno, ponekod celo nenavadno debela, saj je od zač etka februarja do zač etka marca zapadlo veliko snega, izrazite odjuge pa v tem č asu ni bilo. Na Kredarici so 24. februarja namerili 460 cm snega, kar je opazno več od dolgoletnega povpreč ja in č etrta največ ja februarska debelina snežne odeje. Najvišja je bila snežna odeja februarja 2014 s 560 cm, sledi februar leta 1977 (521 cm), med bolj zasnežene pa spadajo še februarji 2009 (487), sledi mu Agencija Republike Slovenije za okolje 22 letošnji februar, nato pa februarji 1978 (440 cm), 2001 (420 cm) ter 1960 in 1984 (410 cm). Malo snega je bilo v februarjih 2002 (75 cm), 1989 (80 cm), 1964 (124 cm) ter v letih 1992 in 2000 (140 cm). Slika 23. Največ ja višina snežne odeje v februarju Figure 23. Maximum snow cover depth in February Slika 24. Jutro na Komni, ko se je v mrazišč u Mrzla Komna ohladilo na −38 °C, 28. februar 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Morning on Komna, where in Mrzla Komna temperature dropped to −38 °C, 28 February 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Februarja 2018 na Obali in Goriškem ni bilo snežne odeje, drugod po državi pa je sneg prekrival tla več kot 20 dni. V Ljubljani je bila snežna odeja najdebelejša 7. dan meseca, debela je bila 25 cm, obležala 0 100 200 300 400 500 600 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004 2011 2018 Največ ja debelina snega (cm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo RATEČ E 0 30 60 90 120 150 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo LJUBLJANA 0 30 60 90 120 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo NOVO MESTO 0 20 40 60 80 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo MURSKA SOBOTA Agencija Republike Slovenije za okolje 23 pa je 26 dni. V preteklosti je bila snežna odeja najdebelejša februarja 1952, ko je dosegla rekordnih 146 cm. Slika 25. Dnevna višina snežne odeje februarja 2017 na Kredarici in v Rateč ah Figure 25. Daily snow cover depth, February 2017 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v februarju Figure 26. Number of days with snow cover in February 0 100 200 300 400 500 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Debelina snega (cm) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Debelina snega (cm) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Debelina snega (cm) RATEČ E 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Debelina snega (cm) NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 35 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni s snežno odejo RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Zaradi razmeroma toplega zač etka meseca je snežna odeja ves mesec prekrivala tla le v gorah in Rateč ah. Samodejne merilne postaje določ ajo višino snežne odeje drugač e, kot jo opazovalci po navodilih Svetovne meteorološke organizacije, zato se na nekaterih merilnih mestih pojavljajo težave z določ anjem višine snežne odeje, podatka o novozapadlem snegu pa na samodejnih postajah nimamo več . Februarja so dnevi z nevihto zelo redki, tokrat jih ni bilo. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Slika 27. Februarsko število dni z meglo Figure 27. Number of foggy days in February Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 9 dni z meglo, kar je dan več kot v lanskem februarju in enako kot v februarjih 2016 ter 2015. Dolgoletno povpreč je je bilo nekoliko preseženo. Le po en dan z meglo je bil v februarjih leta 1986, 2001 in 2005 ter 2011. Kar 28 dni z meglo so našteli februarja 1952. Na sliki 28 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Nizek je bil zrač ni tlak prve dni v mesecu, najnižje pa se je spustil 3. februarja, ko je bilo dnevno povpreč je 969,6 mb. Sledil je dokaj hiter porast na 987,5 mb 5. februarja, po prehodnem znižanju pa je bila najvišja vrednost meseca dosežena 16. februarja z 989,6 mb. Slika 28. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare februarja 2018 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in February 2018 Na sliki 28 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Z 9,3 mb je bil delni tlak vodne pare najvišji prvi dan meseca. V obdobju med 2. in 24. februarjem je bil delni tlak vodne pare med 6,5 in 4 mb, moč no pa je vsebnost vodne pare v zraku upadla ob dotoku mrzlega zraka od vzhoda; najnižja vrednost meseca je bila izmerjena zadnje štiri dni meseca, ko je bil delni tlak le 2,2 mb. 0 5 10 15 20 25 30 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 2007 2014 Število dni z meglo LJUBLJANA 965 970 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 2 4 6 8 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje 25 SUMMARY The average daily temperature on the last four February days was more than 10 °C below the normal. The low temperature was accompanied by a reinforced wind that strengthened the feeling of cold. The average monthly temperature was lower than the long-term average, the largest anomaly was in the high mountains, on Kredarica it was 4.1 °C colder than in the long-term average. In most of the lowland anomaly from −3 to −2 °C was reported, and areas with anomaly between −2 and −1 °C were limited. The most precipitation was in the area, which stretches over the Alps across the Trnovska planota above the mountainous in Notranjska region. In Juijske Alpe and the Trnovska planota precipitation exceeded 240 mm in some places also 300 mm. Most of Slovenia received from 100 to 210 mm of precipitation. Less than 90 mm of precipitation was observed only in the far north-eastern part of the country, in most Slovenska Istra, in the Kras, the Goriška region and Brda. Precipitation exceeded the normals. In the Pohorje region fell above 380 % of the long-term average. The smallest anomaly of precipitation was in the Vipavska dolina and the lower part of the Soška dolina. In Primorska and part of Notranjska, the surplus was up to 80 %. Bela krajina, part of Dolenjska, the eastern part of Štajerska and Koroška reported mostly about three times the long-term average of precipitation. The sunny weather was noticeably scarce everywhere. The closest to the normal sunshine were the Coast, where reported three quarters of normal sunshine duration, and the Goriška region with seven tenths of long-term averages. On Kredarica there were half as much sunny weather as usual, from 40 to 50 % of the long-term average sunshine was observed in Zgornjesavska dolina, in central Slovenia, Dolenjska, Koroška and the most of Štajerska. On Kredarica the fourth deepest snow cover (460 cm) for February was observed. There were no snow blankets on the Coast and the Goriška region, elsewhere in lowland reported snow cover of duration more than 20 days. Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapour pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration