I/ K h TRST, sreda ^ novembra 1955 Leto XI. , št. 259 (3188) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana ▼ gotovini Tel. 94-638, 93-808, 37-338 ■- 3?-3iaSTVO: UL. MONTECCHI *t. 6, II. nad. — TELEFON 9J-89I IN 94-638 — PoStnt predal V'J:_ ® —» P/vl>.,a r ADIfl 1 . lil tl n.n:.. t »T m—l O-l 0-1 I l nt.____1 n loJdai posrečilo v zelo Hiti » P°ložaju dvakrat Jv*zi auPnico skupščine v ,f5ii .Politiko vlade v Se-ter z njeno go-i Seda* in £inančno politi* f it -J pa Sa čaka še tret-'aitij4, rda najhujša preiz-, Po d'-,1® ta bo jutri zvečer. dolg, H JU . -olii- debati o spremem- •f ®a zakona je nam- ^tdtih ’ V — E debato o jim načrtom zakona, ki dolo- d Volitvah in o volilni ča razpustitev skupščine 2 januarja 1956, sta bili vprašanji predčasnih volitev in re- vizije volilnega zakona sedaj ločeni in o tem bo skupščina ločeno razpravljala. Skup- ščina bo torej morala najprej povedati, ali sprejema predčasne volitve, in s tem v zvezi je Faure povezal nadaljnji obstoj vlade. Sele zatem, če vlada ne bo padla in če bo skupščini preostajalo časa, se bo lahko razpravljalo o spremembi volilnega zakona.. Toda malo verjetno je, da bi skupščini uspeio potem to, kar ji ni uspelo prej, in prav gotovo se bodo nove volitve na podlagi sedanjega volilnega zakona kar je bil prvotni Faurov namen. Volitve po dosedanjem sistemu bi privedle v skupščino bolj ali manj iste ljudi, ki bi se kakor doslej združevali v začasne koalicije. In prav te koalicije so bile vedno vzrok kronične nestabilnosti francoskih vlad. Prav zaradi tega je Faure hotel prehiteti redne volitve iz bojazni, da bi se utegnila njegova najnevarnejša opozicija pripraviti in povečati svoje upanje na zmago. Vse kaže, da želi Faure s prezgodnjimi volitvami okrepiti staro skupščino. Mendes-France je začel odkrito ofenzivo proti Fauru, ker je njegov namen s predčasnimi volitvami onemogočiti organizacijo «mendecis‘ov» na volilnih terenih, jih prehiteti in onemogočiti, da bi si v skupščini ustvarili močno jedro, ki bi utegnilo skunno s socialisti ogrožati desničarsko koalicijo, ki je v sedanji danes postavil ,Prvot;!? zaupnice v zvezi sloj, n‘w načrtom vlade, ki /špiii-. a noblast narodne i 17 j ’ k* je bila izvolje-Nri„ ,lja 1950, poteče 2- JA*,.,, ’ e *'Jti .1956» ,>uPniceJe Postavil vprašanje u 'bed »° treb dnel1 deba- -Nlila *atero je skupščina S a od 12 Volilnih siste- 11. Faure je iNniči W bi, glasovanje H1, ker. 0 v četrtek zju-iana ?a Prednost, ki je JUl debati o volilni re-I! faurP ece Jutri opolnoči, C te zahteval podaljšajo .Prednosti za 24 ur 1*, da je za glaso- l1!) ; dr). Njegov pred' (A Ji skupščina zavrnila »* ji j°vi proti 162. Tell Hsta Ure zahteval, naj s'Uri nadaljuje jutri ob lasovanje pa naj bo SP*ln°«jb. Seja je bila ►*>» Tanjena in odlože-Ar j * tai.*aure Postavil vpra-“Pnice v zvezi s svo- zaupnici potreben Svilni glasovi v Angliji ijočitev cerkve od države >•*. - ----------------------------------- i ni dogodki so pokazali na anahronisličnost zakonov in na nujnost njih prilagoditve da-^ u času - Sindikalni predstavniki pri Edenu daV hkrepi ki iih ie na- I «Dal*y Mirror« pise, da je med V1 finančni 3 minister klerom nastala nevihta, in na- WNj Pa se v britanski ki se pomirila pole-’l 0 i; bastala v zvezi z WHvMargarat ’ Townsend. a je namreč zopet ‘ti. t vPrašanie ločitve Kakor je Vl5 zabtevo zadnje 1» 1 lici, avili številni bri- “H'*' \Ns«f.Jb.ornici pa *e da' hv°rii ^nik vlade Eden rl„a Vprašanje, ki ga !| j1** Dooev* postavil labu-‘bo?., ec Lipton v zve-’i a, sntbB sti° ukinitve ali 't rteia Zakona iz leta 1772, Nrsk<; članov . • S tem v i kralje-zvezi je vaja izjave, ki so jih podali številni predstavniki škotske in angleške svobodne cerkve. List «Star» pa pravi, da mora parlament sedaj rešiti dve vprašanji. Prvo je v razveljavi anahronističnega zakona položaja cerkve, zaradi česar se nujno postavlja vprašanje ločitve cerkve od države. sestavi skupščine edina mogoča. Od leta 1875 je Francija petkrat spremenila volilni sistem, toda vsi ti sistemi so rodili iste sadove: v skupščini se je nekaj večjih strank izmenoma hitro menjalo v vladah, ki jih je držala opozicija vedno na vajetih. Kakor rečeno, je skupščina med dolgo debato zavrnila 11 različnih predlogov za volilno reformo. Danes pa je sprejela z 265 glasovi proti 239 prvi del prvega člena načrta komisije za splošne volitve, ki pravi: «Poslanci v metropolitanski Franciji so izvoljeni z glasovanjem na podlagi liste s proporcionalnim predstavništvom.« Glasovanje samo o prvem delu prvega člena je zahteval Faure, zato da se izključi sklicevanje na »integralnost«, kateri vlada nasprotuje. Zatem pa je Faure predložil načrt volilnega zakona, ki povzema določbe zakona iz leta 1950, na podlagi katerega so bile zadnje volitve, izključuje pa povezave med strankami. Toda komisija za splošno glasovanje je ta načrt zavrnila in ko se je zvečer nadaljevala debata, je tudi skupščina ta načrt zavrnila s 459 glasovi proti 145. Takoj nato je Faure postavil vprašanje zaupnice in dejal, da je vlada prisiljena sprejeti na znanje, da je skupščina zavrnila vse predložene volile sisteme izvzemši sistem integralnega proporcionalnega predstavništva, čemur vlada nasprotuje in zato postavlja vprašanje zaupnice v zvezi s svojim načrtom o določitvi dneva volitev ter proti vsaki drugi spremembi ali dodatku. Glede izida glasovanja vlada skrajna negotovost in ugotavlja se, da je Faure v zadnjem času trikrat zmagal pri glasovanju o zaupnici, toda večina, ki je glasovala zanj, se je vedno manjšala, tako da je pri zadniem glasovanju dosegla samo 12 glasov. BEOGRAD, 1. — Jugoslo- vanska delegacija pod vodstvom člana Zveznega izvrš- vladnemu predstavniku, dokler ne bo mogel sam redno opravljati vladnih poslov. Tiskovni urad socialdemokratske stranke je izdal poročilo, ki poudarja, da je sedanji položaj, v katerem državni podtajnik, ki ni odgovoren parlamentu, praktično vodi vladne posle, nedopusten, izjava ne omenja z imenom Hansa Globkeja, izvršnega podtajnika urada zveznega kanclerja, MANIFESTACIJE V PATRASU za združitev Cipra z Grčijo Demonstranti so napadli prostore «British Institute« in jih raz-deljali - Pri spopadu demonstrantov s policijo je bilo na obeh straneh 75 ranjenih - Makariosov razgovor s Karamanlisom ATENE, 1. — Nadškof Ma-karios, ki je poglavar pravoslavne cerkve na Cipru in glavni predstavnik gibanja za združitev Cipra z Grčijo, je prišel včeraj v Atene in se je danes razgovarjal dve uri z grškim ministrskim predsednikom Karamanlisom. Po razgovoru je Makarios izjavil, da mu je Karamanlis zagotovil, da bo grška vlada z vso odločnostjo obravnavala ciprsko zadevo, dokler ne bodo narodne težnje ciprskega prebivalstva izpolnjene. Makarios je dodal, da sta on in Karamanlis med razgovorom ugo- toda kritika se nedvomno na-. lovila enakost pogledov glede nasa nanj, kajti on prenaša obravnavanja ciprskega vpra-Adenauerjeva navodila mini-|šanja. Zvečer se je nadškof strskemu svetu. Adenauer je razgovarjal z zunanjim mini-bolan od 7. oktobra. strom Theotokisom. Danes zjutraj pa je bila v BEOGRAD. 1. — Ljudska Patrasu večja manifestacija za odbora okraja in občine Za- združitev Cipra z Grčijo. De-dar sta danes ob 11. obletni-1 monstracij se je udeležila več-ci osvoboditve mesta progla- ja množica, ki je vdrla v prosila na skupni seji predsed- store »British Intitute«, kljub nika republike maršala Tita temu, da jih je policija moč-za častnega meščana. I no zastražila. Množica je po- licijo napadla s kamenjem, policija pa je odgovorila s streljanjem, pri čemer je ranila 40 demonstrantov. Med policijskimi agenti pa je bilo 35 ranjenih. Prostore »British Intitute« so demonstranti popolnoma razdejali. Prav tako so s kamenjem razbili šipe na oknih na sedežu ameriškega informacijskega urada. V sredini mesta so trgovci zaprli trgovine. Da bi demonstrante pomirili, je na kraj demonstracij in spopadov prišel tamkajšnji pravoslavni škof, ki mu je uspelo demonstrante prepričati, da so se razšli. Demonstranti, med katerimi je bilo veliko število študentov, so skušali vdreti tudi v poslopje, kjer so angleške šole, in v prostore angleškega konzulata, toda policiji je uspelo to preprečiti. Demonstracije so se končale po petih urah, potem ko je posredoval pravoslavni škof. Manifestacije za Ciper so bile tudi v Tripolisu na otoku Lesbos. POSUETOM 0 SRHU VZHODU med prerislatnihi lalmihiilt držav v IS Izjava predstavnika ameriškega driavnega departmaja o more. bitnih dobavah oroija Izraelu * Angleško posredovanje pri vladah Izraela in Egipta - Moše Jfaret zadovoljen z razgovori v Ženevi NEW YORK, 1. — V New Yorku se sedaj posvetujejo predstavniki treh zahodnih držav v Varnostnem svetu. Te tri države so namreč podpisale izjavo iz leta 1950, s katero jamčijo nedotakljivost izraelskih meja. Pri razgovorih sta udeležena tudi glavni tajnik OZN Hammarskjoeld in načelnik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini general Burns. Izraelski predstavnik pri OZN Mordecai Kidron pa je poslal predsedniku Varnostnega sveta pismo, v katerem ga opozarja na «resen položaj, ki je nastal, ker so egiptovske čete zasedle del demilitariziranega področja Auja na izraelski strani mednarodne meje«. «Ta egiptovska akcija pravi med drugim Kidron, pomeni jasno kršitev splošnega sporazuma o premirju med Izraelom in Egiptom«. Kidron poziva predsednika Nemško vprašanje v med pnčilkiim ženevske ospredju knnferenee Spomenica vzhodnonemške vlade štirim zun. ministrom zahteva ustanovitev .vsenemškega sveta" kot uvod v združevanje Nemčije - Enak predlog bo podal danes tudi Molotov? - Dulles obiskal Madrid, Pinay pa Pariz ŽENEVA, 1. — Danes so štirje zunanji ministri počivali. Pravzaprav je počivala konferenca, na kateri danes ni bilo nobene seje. Pač pa je Dulles zjutraj odpotoval z letalom iz Ženeve v Madrid in se zvečer po razgovorih s Francom že vrnil. Tudi francoski zunanji minister Pi-nay se je danes zgodaj zjutraj odpeljal v Pariz, kjer katerih je bila, kot se zdi, odstranjena nevarnost spopada na Srednjem vzhodu. Novi sovjetski predlogi, ki jih je v ponedeljek podal Molotov, so vzbudil v krogih konference precejšnje zanimanje. Da bi se približal stališču zahodnih delegacij in ugodil nekaterim njihovim u-govorom proti prvotnemu sovjetskemu načrtu, je Molotov se je sestal s sultanom Mo-, predlagal, naj se evropska hamedom Ben Jusefom, ki so ga Francozi pred dvema letoma odstavili in ga poslali na Madagaskar, ki pa zdaj nega sveta Slavka Komara i ^ ^ na zmag0S]aven povra-je odpotovala danes na VIII 1 zasedanje organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO ' Rim. Na zasedanju bodo med drugim razpravljali tudi o vprašanju izkoriščanja atomske energije v kmetijstvu in prehrambeni industriji. zatitevaio imenovanja namestnika za nas Adenauerjeve bolezni BONN, 1. — Predsednik za-hodnonemške republike prof. Heuss je obiskal danes kanclerja Adenauerja v njegovem zasebnem stanovanju v Rhoendorfu. Adenauer je zaradi bolezni namreč še vedno vezan na svoje stanovanje. Socialdemokratska opozicija pa je zahtevala, naj kšneler Adenauer prepusti svoja pooblastila nekemu drugemu tek v Maroko. Vsaj na zunaj pa sta počivala Molotov in MacMillan, ki danes nista imela uradnih sestankov. Molotov je imel ' včeraj zvečer, po večerji, ki jo je priredil Dullesu, še »živahen razgovor« z izraelskim zunanjim ministrom Mošem Saretom. MacMillan je dan prebil večinoma v posvetovanjih s svojimi najbližnjimi sodelavci. Verjetno so proučevali zadnje sovjetske predloge spremenjenega načrta evropske varnostne pogodbe. V krogih konference poskušajo medtem že delati bilanco prvih dni konference. Pri tem ugotavljajo, da se je zaskrbljenost prvih dveh dni nato spremenila v določeno spravljivo ozračje, čeprav se še ni zgodilo nič konkretnega, kar bi spremenilo osnovna stališča obeh strani. Morda je ta optimizem tudi v zvezi z razgovori z izraelskim ministrom Saretom, v Nenni posega v polemiko o stališču levice do vlade * *> sinoči dopisni- kov^ Usta izjavil, da te-Jbl.S vPrašanje za tem. 'iši, ^nta a stvena oblast Si 6 Šp nad flani kraljeve »I, ® Vprlv._ _ .____ kS °stane v ve- S'* ^lo*iKSa “Margaret, če To«.- a za poroko s S-S („»?dlaRi omenjenega p^ariage Act«) oi ,'kii To«, *la za poroko .. S <*ovp?endom in ne bi \fbo i-, nia kraljice, ča- iV0toSi =’ Preden bi se .V o o Ua- «Dokler ostane kV PadPVel*avi ’je dejal Suj- e na vlado lahko Ai* svo; *e kakor koli ysZ } prit*ak-» ižr"SanjP Vlade Eden ,e Poslanca T.into- $ Š s- svojo kraljico. Hi'* Poslanca Lipto- A >o’ ,ja ?e zadeva ne ao «- Uzenega kralje- Voditelj PSI zatrjuje, da je vladna večina v razkroju - Nennije-vemu namigovanju o možnosti novih volitev se pridružuje tudi Saragat - KPi in PSI sta podprli tudi deželno vlado na Siciliji (Od našega dopisnika) RIM, I. — Medtem ko je v nedeljo Segni prikazal svoje in vladno — kolikor je pač mogoče govoriti o resnični enotnosti v vladi — stališče do vprašanj zunanje in notranje pomiritve, se je danes iste teme ponovno lotil Nenni, ki je govoril v Riminiju na ustanovnem kongresu krajevne federacije PSI. Nenni je o mednarodni in notranji pomiritvi dejal, da »to za socialiste ni začasno sredstvo, temveč politika, ki jo bodo nadaljevali do končnega uspeha«. Nato je Nenni posegel v polemiko o sedanjem parlamentarnem položaju, ki je nastala zaradi nekaterih nastopov leve opozicije v prid vlade, in dejal: «Resnica je, da večina ne obstaja več ali pa je v razkroju«. Ce bi levica hotela, je nadaljeval voditelj PSI, bi se lahko s pomočjo glasov demokristjan-skih, liberalnih in socialdemokratskih strelcev iz zasede spustila v igro političnega ubijanja sedanjih mini- Aph /irzav Čora-(J0 K. Poznavajo Eli-SSj*« t\ah Sv°j° kraljico. iAtl^Sa z®?a sprememba V- P *)rez : kona ne more W.V t-tllnk8 teh dr' V'b«. *Vlart Pton )e teda) l koV6 t0rei skle' ti v i *a 177«^ Pro-*čila za- 195» v 'u6i do"0(1-V]. lis« ‘ia v„ - da ta zakon A « °tstv«Mstno 'n potreb- '<»Ni tera tip' orožie- ki »Ni ’ "aj si «utku ne misli vin Pteizi.' P°do strašni in S ,ki jih je ta adpm, • koli?« A i« ni v 0nk da kralji- ----------- . il5*h» da vPrašala mnenja i strov v korist tistih, ki hre- ? rt ada n' izrazila penijo po ministrskih stolč- V&ditEv V 0kviru zad' kih’ ali -tiatih'. kl izla ,kuljs Af mnehn.politlčnih kr°- ,P*a- da bodo na ilSio« Preds),aedaniu mini-S ?>«aUh»dn kov držav \\^blhPrav>jaii bo junija Jal» o možnost °menjemega za- 4ob'diko8« ',anes nada‘ ®°dki t L.ZVezi z zad-• L,lberalni »Man- hočejo vladno krizo. Toda če vladna kriza že mora priti, «jo socialisti hočejo v jasnem okviru, kjer bo vsakdo prevzel svojo odgovornost«. Zaradi tega pričakujejo, kako se bo vlada obnesla na terenu socialnih in ustavnih zakonov, »pripravljeni podpreti vsak napredek in glasovati v skladu z interesi ljudstva in demokracije«. Glede teh zakonov, na primer glede načela stalnih upravičenih razlogov v zemljiških pogodbah, je nadaljeval Nenni, se bodo demokristjani in socialni demokrati «znašli pred v zadnjem času pokazal dokajšnjo mlačnost. Značilno je, da se je nekaj podobnega kot nedavno v rimskem parlamentu zgodilo tudi v sicilski deželni zbor* dilemo, da izdajo svoj lastni. nicj. pri glasovanju o prora- progrum ali pa da sprejmejo glasove levice, zlasti socialistične«. Nenni se je dotaknil tudi glasov o možnosti novih volitev in dejal: »Ce bi se notranja protislovja sredinske politike pokazala kot ovira na poti k napredku, tedaj bodo nove volitve dobrodošle.« Pri tem upa PSI v uspeh, ki utegne bistveno spremeniti politični položaj. Glasilo PSI »Avanti« pa pravi v zvezi s Segnijevim govorom, da se mora vlada »izkazati z dejstvi, da se parlament reši sedanjega dvoumja, ne sme pa tega dvoumja se povečevati s skritimi rezervnimi večinami«. List zavrača trditve, da poskuša levica z majhnimi manevri pri zadnjih vratih doseči «ooprtje na levo«. Turinska «Stampa» pa piše. da je Segni zavzel jasno stališče v polemiki, ki je nastala po stališču levice na nedavnih glasovanjih v parlamentu, in dodaja, da je predsednik vlade, ko je prikazil perspektive nadaljnje vladne dejavnosti, nedvomno hotel tudi poudariti potrebo složne podpore vse vladne večine tt-.i politiki. Zaradi tega, poudarja «Stampa», pomenijo njegove besede tudi svarilo onemu delu vladne večine, ki je čunu so se socialisti in komunisti vzdržali, medtem ko so proti glasovali samo monarhisti in fašisti. Današnje izjave predsednika deželne vlade, demokristjana Alessija, namenjene predvsem zanikanju, da bi se njegova vlada spuščala v kakšno «odprtje na levo«, niso zabrisale dejstva dejanske podpore KPI in PSI deželni vladi Res je sicer, da je Alessijev proračun dobil dva glasova absolutne večine — toda pri najmanjšem varnostna pogodba spočetka omeji na 16 držav — 7 držav ZEZ, ZDA in 8 držav varšavske pogodbe. Kasneje bi se pogodbi pridružile še druge države, med njimi predvsem Danska in Jugoslavija. Nadalje predvideva Molotovov predlog, podobno kot zahodni načrt, ustanovitev tamponskega področja, na katerem bi bile oborožene sile omejene in nadzorovane. Sovjetski načrt predvideva tudi, da bi se v dveh ali treh letih razpustili atlantska in vzhodna vojaška organizacija. V novem načrtu pa obstaja pogoj, ki je že v prejšnjem vzbujal najhujše zahodne kritike, namreč nadaljevanje razdeljenosti Nemčije. Z zahodne strani poudarjajo, da bi morala evropska varnost sloneti na sistemu, v katerem bi bila Nemčija ena sama celota, država ki bi po svobodnih volitvah izbrala pot v zahodni tabor. Poslej, pripominjajo v zahodnih delegacijah, Molotov še ni jasno prikazal sovjetskega stališča do nemške združitve. Očitno se Molotov naslanja na široke sloje evropskega javnega mnenja, ki verjetno ne želijo preveč, da bi v kratkem sredi Evrope nastala združena Nemčija. Delegacije proučujejo nadalje obe skupini predlogov, ki so bili predloženi včeraj, za izboljšanje trgovskih odnosov med vzhodom in zahodom ter za poglobitev stikov na področju izmenjave informacij ter kulturnih, znanstvenih in socialnih odnosov. Za jutri je predvidena seja izvedencev štirih delegacij, ki jim je bilo poverjeno skupno proučevanje teh predlogov. Komisija bo morala poročati ministrom do 10. novembra. V 2enevi z zanimanjem pričakujejo prihod Harolda Stas-sena, osebnega svetovalca predsednika Eisenhowerja za vprašanje razorožitve. Na poti v 2enevo je dal Stassen v Londonu naslednjo izjavo: »Lotil se bom dela skupno je je imel danes tiskovno konferenco, ki so se je udeležili samo novinarji vzhodnoevropskih držav. Po tej tiskovni konferenci so se razširili glasovi, da bo sovjetski zunanji minister Molotov podal jutri nove predloge o Nemčiji. Ti predlogi bi bili v skladu z izjavo vzhodnonemške vlade o ustanovitvi vsenemškega sveta. Zahodnonemška vlada pa je ob podpori skoraj vseh strank zavrnila predlog Molotova, naj tudi Adenauer in Groter wohl sodelujeta pri ženevskih pogajanjih. V Bonnu poudarjajo, da odreka zvezna vlada vzhodnomeški vladi vsako pravico, da predstavlja prebivalstvo Vzhodne Nemčije, in da je bonnska vlada edina zakonita predstavnica nemškega ljudstva. Firjubin pri Popoviču BEOGRAD, 1. — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Po-povič je sprejel danes predpoldne sovjetskega veleposlanika Firjubina in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Dulles v Madridu MADRID, 1. — Ameriški državni tajnik John Foster juJnes je aulies ooisital Madrid. kjer se je sestal z generalom Francom in z drugimi španskimi vladnimi predstavniki. Spremljali so ga nekateri njegovi najbližji sodelavci, med njimi državna podtajnika Livingstone Merchant in Carl MacCardle. Zvečer se je Dulles že vrnil v Ženevo. v palači Prado blizu Madrida se je Dulles razgovarjal s Francom in zunanjim ministrom Artajom. Razgovor je trajal eno uro in 40 minut, nato pa je Artajo priredil v palači Viana kosilo, po katerem so se razgovori nadaljevali do 17. ure. Pred odhodom iz Madrida je Dulles izjavil, da je že ob prihodu izrazil upanje, da bo njegov obisk pomenil dokaz prijateljstva ZDA za Španijo in mu omogočil, da to prijateljstvo še bolj utrdi. Dodal je, da odhaja s prepričanjem, da je bil ta rezultat dosežen. O razgovoru s Francom je Dulles dejal, da je bil »zelo zanimiv in zanj izredno dragocen«. Govoril je, kot je dejal, tudi z zunanjim ministrom ter z mi-. nistri za trgovino, poljedel-i z Dullesom poln upanja in | stvo, za letalstvo in za o-! potrpežljivosti. Zdaj smo v brambo. Ben Jusefa na maroški prestol. Poleg tega je Dulles verjetno posredoval za vzpostavitev odnosov med Španijo in Izraelom. Ker ima Španija razmeroma dobre odnose z arabskimi državami, je morda Dulles poskušal doseči Francovo posredovanje tudi pri teh vladah. Predsednik Eisenhower bo zapustil bolnišnico 11. novembra DENVER, 1. — v Beli hiši v Denveru so javili, da bi na podlagi dosedanjih predvidevanj utegnil predsednik Eisen-hower zapustiti bolnišnico 11. novembra in vrniti se v Wa-shington. To je izjavil načelnik tiskovnega urada v Beli hiši Ha-gerty. ki je pripomnil, da dokončni sklep o tem ne bo sprejet, dokler ne bodo zdravniki, ki zdravijo predsednika, pregledali njegovega zdravstvenega stanja konec tega tedna. Na podlagi dosedanjega programa bi se predsednik vrnil v Washington 11. novembra zjutraj z letalom. Proti koncu tedna pa bi odpotoval na svoje posestvo v Gettysburg v Pensilvaniji, kjer misli ostati do svojega okrevanja. BERLIN, 1. — Zahodnober-linska vlada javlja, da je v oktobru pribežalo v zahodni Berlin iz Vzhodne Nemčije 21.555 ljudi. Varnostnega sveta, naj sporoči vsebino pisma vsem predstavnikov držav članic Varnostnega sveta. V VVashingtonu pa je predstavnik ameriškega državnega departmaja na tiskovni konferenci izjavil, da bodo ZDA proučile sleherno morebitno zahtevo izraelske vlade za nakup ameriškega orožja. Dodal je, da Je pravica Izraela do take zahteve izrecno priznana v sporazumu o dobavljanju ameriškega orožja, ki je bil sklenjen leta 1949 med Izraelom in ZDA. Enake sporazume so ZDA sklenile tudi z nekaterimi arabskimi državami. Predstavnik pa ni hotel povedati, ali bodo ZDA pristale na dobavo orožja, če bi Izrael to zahteval. Na vprašanje nekega izraelskega novinarja je predstavnik izjavil, da mu ni znano, da bi ZDA prodajale orožie Egiptu, odkar je polk. Naser sporočil, da je bil dosežen sporazum s CSK za dobavljanje orožja. Kar se tiče pisanja ameriškega tiska, da namerava Sovjetska zveza zahtevati razveljavljenje bagdadskega pakta v zameno za obveznost, da ne bo intervenirala na Srednjem vzhodu, izjavljajo v krogih sovjetske delegacije v Ženevi, da jim ni nič znanega o takem načrtu, ki ga pripisujejo sovjetski vladi. Medtem je izraelski mmistr. ski predsednik Moše Saret odpotoval z letalom iz Ženeve. Pred odhodom je na vprašanje, ali je bilo njegovo potovanje v Ženevo koristno, je Saret odgovoril pritrdilno. Sinoči pa je Moše Saret prebral novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim: »Naš namen je bil postaviti varnost Izraela v središče mednarodne pozornosti ter opozoriti konferenco na to vprašanje. Odhajam iz Ženeve s prepričanjem, da je bilo mnenje izraelske vlade o resnosti vprašanj z vseh vidikov objasnjeno med razgovori, ki sem jih imel s predstavniki štirih velikih držav. Mir in varnost sta nedeljiva. Nemogoče je zapustiti Izrael in na* prisiliti, da se borimo za obstanek, ne da bi pri tem bila stabilnost na Srednjem vzhodu hudo kompromitirana. Ta kriza bi utegnila imeti nepri jeten odmev tudi izven tega področjat Na koncu je Moše Saret izjavil, da je potreben skupen napor za vzpostavitev ravnotežja sil na Srednjem vzhodu. Dopisniku pariškega list« «Le Monde« pa je Moše Saret izjavil, da se mu ne zdi, da je na Srednjem vzhodu katastrofa neizbežna. «Ni se zgodilo še nič nepopravljivega, j« dejal Saret, toda po mojem mnenju sta samo dve sredstvi za preprečitev spopad«. Prvo je v tem, da se Egipl ne oboroži. Toda na žalost mislim, da je to iluzorna rešitev. Drugo pa je v tem, d« se Egiptu dži razumeti, da hi se v primeru, da bi se spustil v avanturo (in ko govorim o avanturi ne mislim samo obsežne ofenzive, pač pa tudi navadno izzivanje), utegnili zrahljati sami temelji njegovega režima. Na vprašanje po večjih pojasnilih s tem v zvezi je Moše Saret omenil izraelske oboro- žene sile in njihovo sposobnost, da se z dobrimi perspektivami postavijo po robu morebitnemu napadu, ter zagotovilo velikih držav, da bi bile pripravljene ustaviti napad od vsega začetka ne izključujoč prave vojaške intervencije. Se vedno pa prihajajo vesti o obmejnih incidentih med Egiptom in Izraelom. O teh incidentih je težko dobiti objektivno sliko, ker obe državi druga drugo obtožujeta napadalnih dejanj. O položaju na Srednjem vzhodu je bilo govora tudi n« včerajšnji seji angleške spodnje zbornice, ko je državni minister v Foreign Officeu Nutting izjavil na vprašanje laburističnega poslanca Morrisona, da je glavni tajnik OZN Hammarskjoeld odobril poziv generala Burnsa Izraelu in Egiptu po posvetovanju s stalnimi delegati Francije. Velike Britanije in ZDA v Varnostnem svetu. Dodal je, da e vlada pozvala svoja poslanika v Kairu in Tel Avivu, naj posredujeta pri obeh vladah. Ko je Morrison predlagal sklenitev angleško-izraelskega pakta, je Nutting dejal, da je Velika Britanija pripravljena zajamčiti sporazum med Izraelom in njegovimi sosedi, ni pa pripravljena zajamčiti položaj, o katerem se niso sporazumele prizadete države Kar se tiče dobav orožja Izraelu in Egiptu, pa je Nutting izjavil, da se zahodne države ne morejo vključiti v oboroževalno tekmo s Sovjetsko zvezo na tem področju in da niti ne morejo uvesti «embarga» na dobave zahodnega orožja. Nutting je zaključil, da bodo zahodne države na podlagi tristranske izjave iz leta 1950 izbrale vmesno politiko med oboroževalno tekmo in »embargom«. Guenlaj o razorožitvi SAN FRANCISCO, 1. — V razgovoru z enim od angleških članov verske sekte kva-kerjev, ki so bili več tednov na Kitajskem in ki so se sedaj ob povratku ustavili v San Franciscu, je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj izjaviti, da je Kitajska prt-pravljena sodelovati pri slehernem razorožitvenem programu, o katerem bi se dogovorili na ženevski konferenci. Cuenlaj je tudi poudaril mnenje, da bi morala kitajski in ameriški zunanji minister imeti neposredne razgovore glede splošnih vprašanj in tudi glede Formoze. Cueiv laj je tudi obžaloval, da ZDA še dalje vojaško intervenirajo na Formozi. TOKIO, 1. — Danes zjutraj se je v rudniku premoga v bližini Yubetsu na otoku Hok-kaido dogodila huda nesreča, ker je eksplodiral jamski plin. 82 rudarjev je ostalo v rovih zaradi plazov, ki jih je eksplozija povzročila. Do poznih večernih ur so iz rovov potegnili 10 trupel ponesrečenih rudarjev, medtem ko so jih 30 rešili še živih; vsi p« so ranjeni ali zastrupljeni. Ben Jnsefov razgovor s Pinayem priprava za njegov povratek na prestol Predsednik Coty je sprejel člane kronskega sveta - El Glaoul potrjuje svoje stališče glede povratka Ben Juseta v Maroko razdobju počasnega razvoja Osebno bom storil vse, da bi prispeval k uresničenju glavnega cilja ameriškega ljudstva, se pravi, pravičnega in trajnega miru«. Medtem so vzhodnonemški pojavu uskoštva, ki danes v j opazovalci v Ženevi, ki jih sredinskem taboru ne bi bilvodi namestnik zunanjega mi- prav nič čudnega, bi bila vlada v manjšini, ko bi predstavniki KPi in PSI glasovali proti. V političnih krogih so tu- nistra Handke, predložili štirim delegacijam s posredovanjem glavnega sekretarja konference načrt svoje vlade za združitev Nemčije. Načrt di opazili, da je ne le Nenni sicer ni bil objavljen, v do-v zadnjih dneh dvakrat orne-j bro obveščenih krogih pa za-nil možnost novih volitev, trjujejo, da predlaga vzhod-temveč da je to v svojem1 nonemška vlada med drugim nedeljskem, .sicer precej polemičnem govoru storil tudi Saragat. Stvar vzbuja začudenje, saj si vodstvo PSDI gotovo ne more delati iluzij o podpori, ki bi jo dobilo med volivci, poleg tega pa še ni niti dokončno izdelan ustanovitev vsenemškega sveta, ki bi ga sestavljali predstavniki obeh nemških republik, in zahteva nadalje od štirih zunanjih ministrov, naj podvzamejo ukrepe, ki bodo pripeljali do zbližanja med obema Nemčijama in vzpo- predlog novega volilnega za-|stavitve sistema kolektivne kona, ki naj bi dal manjšim varnosti. Nadalje zatrjujejo, strankam zadoščenje s čim; da so tri zahodne delegacije bolj proporcionalnim siste- zavrnile sprejem vzhodno- mom. nemškega dokumenta. A. P. I Glasnik sovjetske delegaci- O namenih Dullesovega obiska v Madridu pa piše današnji pariški list «Auro-re», da je ameriško državno tajništvo sklenilo »sondirati teren« za neke vrste sredozemskega pakta, ki naj bi «zamašil luknje v zahodnem obrambnem sistemu’. V ta pakt naj bi bila vključena tudi Španija. Državno tajništvo pa bi želelo, čeprav je ta želja kaj malo osnovana na dejanskem položaju, da bi se vanj vključile tudi arabske dežele in balkanska zveza. Po mnenju lista naj bi ta pogodba v ameriških načrtih v neki meri nadomestila balkanski pakt in se pridružila pogodbi med Turčijo, Irakom, Iranom in Pakistanom. Nadalje sodijo, da je Dulles s Francom govoril tudi o vprašanju ameriških oporišč v Španiji in o njihovi strateški povezanosti z ameriškimi oporišči v francoskem Maroku. To vprašanje je postalo zlasti aktualno zaradi perspektive povratka sultana PARIZ. 1. — Predsednik republike Coty je danes zjutraj sprejel v Elizejski palači člane maroškega kronskega sveta. Sultan Ben Jusef pa je prišel popoldne v grad Celle St. Cloud. kjer ga je čakal francoski zunanji minister Pi-nay. Oba sta imela dolg razgovor, po katerem je Pinay dal prebrati novinarjem sporočilo, ki pravi, da je z Ben Jusefom proučil vsa francosko-maroška vprašanja ob upoštevanju zadnjih dogodkov. Ben Jusef pa je po razgovoru s Pinayem izjavil med drugim, da se zahvaljuje francoski vladi za sprejem, ki ga je bil deležen in da je prepričan, da bo lahko računal na njeno pomoč pri naporih za vzpostavitev miru v Maroku. Izjava pravi dalje, da Ben Jusef «z velikim veseljem ugotavlja voljo maroškega ljudstva. da se poslužuje svojih demokratičnih svoboščin v okviru suverenosti in povezave s Francijo«. »Naša glavna naloga je, pravi zatem Ben Jusef, da se v sedanjem trenutku odzovemo pozivu našega ljudstva. Nova doba se začenja; doba, ki bo pomenila odločilen preobrat v zgodovini naše dežele. Naša prva poslanica maroškemu ljudstvu in vsemu prebivalstvu šerifskega imperija bo torej poslanica upanja, modrosti in sprave.« Medtem javljajo, da se bosta Ben Jusef in Pinay ponovno sestala v soboto. Pozno popoldne pa je štiri člane kronskega sveta sprejel predsednik vlade Faure. Po razgovoru je Si Bekkai izjavil, da so se razgovarjali o položaju, ki je nastal v zvezi pe za pristop k «Mednarodni z zadnjimi dogodki v Maroku, finančni družbi« kat«.««. ki terjajo naglo revizijo obojestranskega stališča. Razgovori niso še zaključeni in nadaljevali se bodo z zunanjim ministrom Pinayem. Si Bek-kai je dalje izjavil, da ne more še jasno odgovoriti na vprašanja, ali se bo Ben Jusef kmalu vrnil na prestol, ker se z njim še ni razgovarjal. Zvečer pa je Si Bek-kai odšel k Ben Jusefu. kateremu je poročal o svojih razgovorih. V Marakešu je sin maru-keškega pase El Glaouija prebral izjavo svojega očeta, ki pravi, da potrjuje svoje stališče. ki ga je izrekel v svoji izjavil 25. oktobra 1955 in da je s povratkom Ben Jusefa prav tako zadovoljen in srečen kakor maroško liudstvo. El Glaoui izraza nato upanje, da se bo Ben Jusef lahko vrnil v maroško prestolnico v čim krajšem času in da bo povratek sultana združil vse prebivalce Maroka ter da bo to prispevalo k prijateljstvu med Francijo in Marokom. V Alžiru pa je narodnoosvobodilno gibanje proglasilo za danes splosno stavko, ki je bila skoraj popolna v Alžiru, Blidi in Costantini. Na področju Costantine pa so uporniki izvršili danes nekaj sabotažnih dejanj. Delo odborov OZN NEVV YORK, 1. — Upravna in finančna komisija Združenih narodov je včeraj sprejela na znanje, da je znatno število vlad že podvzelo ukre- nančni družbi«, katere ustanovitev je bila sklenjena na zadnjem plenarnem zasedanju glavne skupščine OZN. Družba, za katero je načrt statuta pripravila Mednarodna banka, bo prispevala h gospodarskemu razvoju zaostalih dežel in področij ter k splošni stabil-n°sti svetovnega gospodarstva. Komisija je odobrila resolucijo o tem vprašanju z vsemi glasovi razen petih vzdržanih (vzhodnoevropske države). Za dejansko ustanovitev ot-trebuje »Mednarodna finančna družba« minimalni kapital 100 milijonov dolarjev in članstvo vsaj 30 držav Dvajset vlad je že sporočilo, da uodo podpisale skupno 89 milijonov glavnice; od tega bodo dale ZDA 35 milijonov. Nekatere druge države kot Anglija, Holandska, Avstralija, Turčija in Mehika pa so sporočile, da so že zahtevale od parlamenta odobritev za pristop in podpis primernega deleža. Politični komisiji glavne skupščine pa bo v kratkem predložen ameriški predlog, ki ga podpirajo tudi nekatere druge države, med njimi Velika Britanija, o vprašanju atomskega izžarevanja. Ameriški načrt predvideva ustanovitev odbora izvedencev, ki bo zbiral poročila raznih vlad o učinkih radioaktivnega izžarevanja ter izvedel znanstveno in tehnično oceno teh poročil. Posebni politični odbor pa bo nadaljeval diskusijo o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Zastopnik Južne Afrike demonstrativno ne prisostvuje sejam odbora. NPOMIKMKI I)KEVI Na današnji dan je bil leta 1944 osvobojen Zadar. Danes, SREDA 2. ««««»» Vseh mrtvih dan, 2aam ^ Sonce vzide ob 6.44 in za 16.54 Dolžina dneva 103». g2(. vzide ob 18.28 In zatone oo Jutri, ČETRTEK 3. novemDr Just. Bogomili Tržačani in okoličani počastili spomin padlih borcev in žrtev nacifašističnega nasilja Polaganje vencev v Hižarni, na partizansko grobove in grobove talcev, na vojačkom pokopališču tn pu vaseh tržaške okolice - Heumeeten policijski poseg v Barkovijah, ki se v bodoče ne sme ponovili Barkovljanski pevski zbor je na pokopališču lahko zapel samo eZrtvamn, potem pa je policija petje prepovedala. Kot vsako leto smo na včerajšnji dan. dan padlih in žrtev, počastili spomin tistih, ki so žrtvovali svoja življenja v borbi za svobodo. V znak hvaležnosti in v opomin bodočim rodovom je naše ljudstvo postavilo spomenike padlim; po vseh vaseh so spo. meniki in spominske plošče, na vseh pokopališčih so grobovi padlih borcev, žrtev in talcev; mnoge pa je upepelil v taboriščih smrti nacistični bes. , Spomin na tiste, ki so s krvavimi črkami- pisali zgodovino našega naroda nas bedri, liki naših padlih so nam v zgled in s hvaležnostjo se jih spominjamo. Okrašeni grobovi in spomeniki, cvetje in žalostinke so izraz lit aležnosti. Z« v zgodnjih dopoldanskih urah je generalni konzul Mitja Vošnjak v spremstvu svojih sodelavcev položil vence v imenu vlade FLRJ na grobove in spomenike padlih v raznih vaseh, in na grob padlih borcev Jugoslovanske armade na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani. V Rižarni je bila svečanost ob 9.30. Zatopniki bivših partizanov, pripravljalnega odbora NSZ in Slov. gospodarske kulturne zveze so položili lepe vence ob spomenik žrtvam, slovenske in italijanske^ narodnosti. ki so v strašnem trpljenju in mučenju tu darovale svoja življenja za svobodo, enakopravnost in bratstvo med narodi. Prisotni so z enominutnim molkom počastili njihov spomin- Nato so odšli na pokopališče pri Sv. Ani k grobovom, kjer počivajo posmrtni ostanki padlih partizanov, irtev in talcev ir NOB. Tu so položili vence Zveza bivših partizanov in NSZ, gen. konzul Mitja Vošnjak pa venec vlade FLRJ. Pevski zbor prosvetnega društva »Škamperle« je zapel žn-lostinki »Bratom« in »Gozdič je že zelen«. Pevski zbor in številni udeleženci so od tod odšli k grobu padlih borcev Jugoslovanske armade med potjo D» so se ustavili pri grobu svojega pok, učitelja in pevovodje Venturinija, kjer so zapeli njegovo »Bratom« in Gallusovo »Kako umira pravični«. Pri grobu padlih borcev J/\ so tudi zapeli nekaj žalostink. Številne svečanosti so bile včeraj popoldne na podeželju skoraj v vseh vaseh od Stiva-na do Miljskega zaliva. Kljub slabemu vremenu, dežju in mrzli burji, se je svečanosti udeležilo povsod veliko število ljudi. V vseh vaseh so lepo uredili že prejšnje dni grobove in spomenike, včeraj pa je bilo povsod vse polno cvetja. V Nabrežini je pevski zbor »Igo Gruden« zapel dve žalo-stinki na pokopališču, pred spominsko ploščo na trgu pa »Žrtvam«. V Sempolaju vaški oktet, zaradi znanega spora z župnikom, ni nastopil na pokopališču. Pač pa je pred spomenikom, kjer so zapeli -ifinctink in kot vsako leto položili trnov venec. Sem-oktet je zapel žalostinke tudi pred spomenikom v Praprotu. V Sv. Križu je pevski zbor društva »A Sirk« ob grobu padlih zapel tri žalostinke, vaščani pa so na grob položili mnogo šopkov cvetja, prosvetno društvo pa lep venec. Tudi na Proseku je zbor vaških fantov zapel nekaj žalostink ob grobu padlih, dopoldne pa so vaščani položili venec. Se posebej pa moramo omeniti skupino proseških dečkov, ki so se sami dogovorili, zbrali cvetje in ga s hvaležnim srcem položili ob spominsko ploščo talcem pri pro-seški postaji. Lepa je bila svečanost v Bazovici. Ob grobu padlih je pevski zbor «Lipa» ubrano V Borštu je ob grobu padlih zapel nekaj žalostink pevski zbor «Slovenec». ljudstvo pa je lepo okrasilo s cvetjem grob svojih najboljših sinov. V Boljuncu so tudi lepo okrasili spomenik in grob padlih, pevski zbor pa je na popoldanski svečanosti znpgl nekaj žalostink. Podobne svečanosti so bile tudi po drugih vaseh, kjer se je naše ljudstvo s hvaležnostjo poklo. nilo spominu padlih junakov. Na Opčinah so domačini pripravili številne vence, ki so jih dopoldne položili na grobove padlih borcev JA r,a openskem pokopališču, r.a spomenik padlim domačim partizanom, na spomenik talcem in k spominski plošči Tomažiču in tovarišem na strelišču, na drevo, kjer so nacisti obesili Rozalijo Gulič, na grob ruskih vojakov in na mesto, kjer so ustrelili 9 tereneev in kurirjev. Vse spominske svečanosti so potekale mirno in dostttjiftr, razen v Barkovijah, kjer je prišlo do neljuBegtf dogifBRV. Okoli spomenika padlim borcem na pokopališču se je zbrala popoldne precejšnja množica domačinov, da počasti spomin padlih junakov. Kot po drugih vaseh bi moral tudi v Barkovijah nastopiti pevski zbor. ki je pod vodstvom tov. Milana Pertota tudi odpel »Žrtvam«. Toda ko so hoteli pevci zapeti drugo ža- B. ure zvečer priplula v trža-lostinko, je k pevovodji pri- ško pristanišče motorna ladja stopil neki policist v civilu, ga I «Saturnia», s katero bo do-prijel za rokav in odpeljal s končno obnovljena pomorska pokopališča na cesto. Posadil proga med Trstom in New ga je v neki policijski avtomobil ter mu dejal, da zbor ne sme peti, češ da je to javlja manifestacija in da zanjo nimajo potrebnega dovoljenja.. Tov. Pertot je skušal policistu dopovedati, da poje zbor na pokopališču vsako leto, da je pel tudi lani, ko je bila že italijanska uprava in da še nikoli ni bilo treba zn petje na pokopališču vložiti posebne prošnje. Toda vse zaman, kajti policist je vztrajal na 'svojem in se skliceval na ukaze višjih... Tako je pevski zbor zapel samo »Žrtvam«. Policijska intervencija je med prisotnimi zbudila splošno ogorčenje, kajti ljudie si ne morejo predstavljati, da bi lahko policija prepovedala petje v spomin na junake, ki so darovali svoja življenja za svobodo in boljšo bodočnost vsega človeštva. Zato je bilo ogorčenje in obsodba policijskega ravnanja povsem upravičena. > Torkom. »Saturnia« je zapustil« Patžks v torek oh 1. uri ponoči, se včeraj ustavila v Benetkah in bo priplula danes v Trst. Tržaški prebivalci si bodo lahko- ladjo ogle-dati brez posebnih vabil z vstopnico, katero bodo kupili na direkciji družbe »Italia«. Vrnitev tudi te prekooceanske potniške ladje predstavlja ne samo za tržaško pristanišče temveč za celotno tržaško prebivalstvo pomembno zmago, saj gre za važno potniško ladjo, ki je bila pred vojno upravičeno ponos Trsta. Tudi »Saturnia« se vrača po dolgih letih, ko je medtem služila drugim pristaniščem in ko se ne uvršča več v vrsto najmodernejših potniških ladij, saj ima že okrog 25 let, Vendar pa še Vedno predstavlja stvaren prispeVek k okrepitvi tržaškega pomorstva in tržaškega gospodarstva sploh. ladje kot prvi uspešen rezultat v dolgotrajni borbi za okrepitev svoje mornarice v prepričanju," da bodo »Saturnii« in »Vulcanii« sledile se ostale tržaške ladje, med njimi na prvem mestu moderni ladji »Asia« in »Victoria«. Trst pozdravlja vrnitev te|Santini. Polaganje vencev vladnega gen. komisarja Danes ob 8.30 bo vladni generalni komisar dr. Pala-mara počastil spomin padlih v vojni s tem, da bo položil vence k spomeniku padlim pri Sv. Justu, na vojaškem pokopališču in k spomenuu padlim na pokopališču pri Sv. Ani, Vladnega komisarja bodo spremljali podprefekti dr. Macciotta, dr. Capon in dr. Cestni tranzitni promet med Italijo in Avstrijo Med predstavniki Italije in Avstrije se v teh. dneh razpravlja o ureditvi cestnega tranzitnega prometa. To vpra-šartje je zn Trst Izredne važnosti, saj bi omogočilo vzpostavitev hitrih zvez s tovornimi avtomobili med Avstrijo in Tratom. V preteklih dneh je o tem vprašanju na Dunaju razpravljala italijanska vladna delegacija z avstrijsko vladno delegacijo. že prej je avstrijska zvezna trgovinska zbortiica podrobno proučila to vprašanje in predlagala številne olajšave, ki naj bi pripomogle k okrepitvi tovornega avtomobilskega prometa. Na zasedanju avstrijske zvezne trgovinske zbornice je sodeloval tudi tržaški predstavnik dr. Giorgio Višal, ki je poudaril tržaške potrebe in zahteve. Na zaključku dunajskega sestanka sta šefa obeh delegacij parafirala načrt sporazuma. katerega bodo predložili v odobritev odgovornim organom obeh dežel. IZ POROČILA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE SESTANEK KZ V KRI2U V soboto 5. t. m. ob 19. uri bo v Sv. Križu sestanek članov Kmečke zveze, na katerem se bo razpravljalo o perečih kmečkih vprašanjih. PU RAZPISU NARODNEGA POSOJILA V KORIST TRŽAŠKEGA PODROČJA 0D30HILIJABD LIR POSOJILA bo Trst praktično užival le dve tretjini GOSPOBflRSKI POLOŽAJ V SEPIEIIflBHO se je na nekM seniorjih zholjsal Obseg prodaj na drobno je bil znatno nižji kot v istem meseca lani, medtem ko se je povečala proizvodnja v industrijskih obratih PO ENAJSTIH LETIH SATURNIA danes zopet v Trstu Ladja bo v pristanišče priplula okoli 17. ure Po 11 letih bo danes okrog Skoraj 10 milijard lir bodo porabili za razna dela izven našega področja in za podpore beguncem - Število brezposelnih nespremenjeno Lani oktobra je vlada sprejela sklep o denarni podpori tržaškemu področju. V ta namen je bilo razpisano narodno posojilo v znesku 90 milijard lir. Posojilo, ki je bilo takoj podpisano, bi moralo služiti predvsem za takojšnja javha in druga dela, dokler ne stopijo v veljavo zakonski odloki in drugi gospodarski ukrepi za »razvoj tržaškega gospodarstva«. Sedaj, ko je poteklo več kot leto dni od razpisa tega posojila, je zanimivo vedeti, v kolikšni meri so odgovorno oblasti posojilo izkoristile in na katerih področjih so investirale ta denarna sredstva. Takoj moramo pripomniti, da če bi bilo v preteklem letu posojilo ali vsaj velik del posojila izkoriščeno, bi v Trstu gotovo ne beležili še vedno isto število brezposelnih kot lani. Vlada je ob razpisu posojila razdelila 30 milijard na posamezna delovna področja. 5 milijard lir je določila rotacijskemu skladu, ki pa zaradi zavlačevanja izdaje zakon« ni bilo ke izkoriščenih. V zvezi s posojili za Industrijske iniciative je v teku leta vladni komisariat odobril 1,5 mi-lijgrde lir posojil, kot predujem na račun rotacijskega sklada; 5 milijard lir je vlada določila ustanovi «Ente ZAKULISNA SPLETKARJENJA OKOLI TRGOVINSKE ZBORNICE Vprašanje trgovinske zbornice se ni premaknilo z mrtve točke Med določenimi predstavniki tržaške DC in liberalci naj bi - obstajal tajen sporazum o razdelitvi vplivnih mest v upravi Vprašanje vodstva tržaške trgovinske zbornice se v zadnjih dneh ni premaknilo z mrtve točke. Po vesteh iz Rima je predstavnikom liberal ne stranko in predvsem generalnemu tajniku stranke Ma-. lagodiju uspelo zaenkrat to vprašanje odstaviti z dnevnega reda in na ta način zavre ti rešitev za dalj časa. Vedno bolj vztrajne so tudi govorice o tihem sporazumu med predstavniki določenih krogov tržaške DC in predstavniki tržaške liberalne stranke za razdelitev najvažnejših mest v upravi. Po tem sporazumu naj t>i dobila DC v roke prefekturo, medtem ko bi postala trgovinska zbornica izključno lovišče liberalcev. Vse kaže, da imamo o-pravka tudi s sporom v demo-kristjanski stranki sami, saj je prav generalni tajnik stranke v Trstu postal glavni pobor-nik polemike proti Cosulichu ni ostalim predstavnikom liberalcev v trgovinski zbornici in to v odkritem nasprotju r že omenjenim sporazumom. Ta precej zakulisna spletkarjenja so začasno tudi zavrla rešitev vprašanja novega vodstva. Liberalci se namreč čutijo močne, saj jih po eni strani ščiti omenjeni sporazum, po drugi pa je težko doseči dokončno imehovanje novega vodstva trgovinske zbornice brez soglasja odgovornega ministra za industrijo, ki pa je liberalec. Vse pa kaže, da DC ne misli zapustiti bojišča brez resnejše bitke. O tem nam govori sestanek tržaškega odbora DC. o katerem sicer ni bilo izdano nikako uradno spo-ročilo, vendar pa se je izve zapel «Poljana toži« in »Do- delo. da so na njem ponovne berdob«. Grobove vseh 42 ...........................................♦ro°- padlih je vsa vas lepo uredila in okrasila s šopki cvetja. Iz Padrič pa so prinesli lep venec. V Ricmanjih je moški zbor prosvetneka društva »Slavec« zgiel nekaj žalostink na pokopališču, vaščani pa so do- za vzeli ostro stališče do trgovinske zbornice in zahtevali imenovanje novega vodstva. Po drugi strani so tudi predstavniki PSD1 ponovno proučili vprašanje trgovinske zbornice id potrdili že znano stališče, da mora priti do zamenjave starega vodstva in da poldne položili nekaj vencev ,laj liberalci obrazloze, do kot in vse polno cvetja. ‘gre njih »nesodelovanje v šti ričlnnski koaliciji«. Iz Rima se je vrnil vladni generalni komisar Palamara, ki je pričel ponovno z delom in ki je stopil takoj v stik s predstavniki liberalne stranke. O sestanku ni bilo izdano u radno poročilo, vendar se zdi. da ni prišlo do omilitve stališč« liberalcev. V Rimu pa sta še vedno generalni tajnik tržaške DC. Ro mano in predsednik tržaške trgovinske zbornice kap. Co-sulich. Zopet burja in mraz Po prvem valu mraza, ko je sneg pobelil Nanos in druge bližnje hribe ter nus je obiskala ostra burja, se je zdelo, da se ho vreme zopet popravilo ter da bomo uživali «poletje sv. Martina». Totla burja nam je oustila le kratek oddih in je začela zopet< pihati z nezmanjšano silo. Predvčerajšnjim se je zopet pojavila z dežjem in hitrost njenih sunkov je stalno naraščala ter dosegla preteklo noč nad 100 km na uro. Pihala je tudi včeraj ves dan, čeprav z manjšo silo. Vreme se je sicer podnevi nekolike popravilo, zvečer pa se je zopet skisalo.' Burja je povzročila tudi prvo škodo. V Dolini je odkrila streho barake, v kateri stanuje pet ljudi. Gasilci ki so prihiteli na pomoč, so se. dolgo trudili. da hi preprečili burji, da ni popolnoma podrla barake. Prva žrtev mraza Mraz. ki je pritisnil v zadnjih dneh, je zahteval svojo prvo žrtev. Za ljudi, ki nima svoje strehe in tople sobe, kamor bi se v takih dneh zatekli, se je začela tragedija. Eden izmed teh je bil 51-letm Elija Žerjal brez stalnega bivališča, a pristojen v Dolini. Mož ni imel stalnega dela: pomagal je kmetom pri delu, z njimi je jedel in pn njih je dobil tudi zatočišče. V noči med ponedeljkom in torkom pa je zaspal na prostem. Ni znano, če mu je postalo slabo ali če se je vle-gel na tla premagan od spanca. In to je bilo zanj usodno. Včeraj zjutraj okoli 7. ure so ga agenti komisariata javne varnosti iz Milj našli spečega pred neko hiso v Dolini in ga seveda zbudili. Žerjal, ki jo bil stisnjen in sključen, kot da bi se hotel segreti, se jo prebudil, a iz njegovih ust so prihajalo le naruzločne besede. Zeblo ga je in agenti, ki so videli, da je njegovo stanje rosno, so nemudoma poklicali osebje Rdečega križa, ki so prišli po meža z rešilnim avtom. Z Žerjalom, ki sg je tresel od mraza, so oddrveli v bolnišnico, kjer so ga sprejeli zaradi znakov zmrznjenja na II. zdravniškem oddelku. Zdravniki so takoj uvideli, da bo moža težko rešiti, zaradi česar so si pridržali prognozo. In res je Žerjal, kijub zdravniški negi jn ne da bi se prej zavedel, točno ob 12.30 izdihnil. Tre Venezie« za zaposlitev e-zulov na ribiškem in kmetijskem področju. Od teh naj bi bila samo ena milijardi! lir potroSena na našem področju. Do sedaj pa niso iz te vsote porabili niti ene lire; 2 milijardi je vlada dodelil« vladnemu komisarju, ki jih uporablja za začnasna ezulska stanovanja. Tudi ti dve milijardi nista in ne bosta nič pripomogli k ublažitvi brezpo. selnosti ali k razvoju tržaškega gospodarstva; 500 milijonov je bilo določenih za posojil« mali industriji in Obrtništvu, k; pa jih še niso uporabili; 1 milijarda je bila izplačana državnim uslužbencem in u-službencem krajevnih ustanov kot posebna doklada. S to mili,iavdo so si samo ti uslužbenci nekaj opomogli; 500 milijonov je vlada določila z« z danie novih cerkva. Tudi ti milijoni niso bili še uporabljeni in pripravljajo šele načrte; 700 milijonov so določili univerzi za razna gradbena dela, ki jih prav tako še niso niti začeli; 3 milijarde lir je vlada določila kot prispevek državnim železnicam ze elektrifikacijo in grad-njo še enega tira na železniški progi Tržič - Mestre. Vsa ta dela bodo izven našega področja; 2,8 milijarde so določili železniški upravi za razna dela na tržaški postaji in n« obeh postajah na Opčinah. Od teh so do sedaj dejansko u-porabili oziromu uporabljajo le 496 milijonv; 2 milijardi je vlada določila kot izredni prispevek za javna dela v tržaški občini. Do sedaj ni bilo od teh dveh milijard u-porabljenih niti 500 milijonov; 2 milijardi za razna dela v pristanišču, ki so tudi že v teku; 2,5 milijarde za razna cestna dela od katerih 2 milijardi že uporabljajo; 3 milijarde za ljudska stanovanja. Od teh so 2.6 milijarde že določili in so dela v teku, 400 milijonov pa bodo porabili izven našega področja lz gornjih podatkov je razvidno, da je bilo letos porabljenih ali pa da so bila začeta dela od napovedanih 30 milijard lir le za 9 milijard. Drugih 9,4 milijarde lir pa bodo porabili izven našega področja in za podpore beguncem, tako da ostane na razpolago za razna javna dela in posojila industriji in obrtništvu (vključno 5 milijard rotacijskega sklada) še nekaj nad 10 milijard lir. ki pu letos sploh ne pridejo več v poštev. Z letošnjim finansiranjem nekaterih javnih del in d>ugb manjših gospodarskih iniciativ’ so uspeli samo preprečiti, da bi se število brezposelnih povečalo, oziroma d« t-i sc šte-zmanjšalo v primerjavi s šte-zilom zaposlenih lani v no-vilo zaposlenih na področju vembru. V primerjavi z lanskim avgustom pa se ie število zaposlenih do letos septembra zmanjšalo za 94« f-not, kar gotovo ne prelstav-Ija pozitivne bilance. deljo iz Gradeža prišla vest, da so fia našli, Predvčerajšnjim so njegovo truplo pripeljali v Trst in včeraj zjutraj so ga sorodniki, znanci in velika množica spremili k zadnjemu počitku. Pogrebni sprevod, v katerem . o bili predstavniki oblasti in vseh rodov vojske je otvarja-la častna vojaška četa, medtem ko so krsto, ki je bila pokrita s trobojnico in na kateri je bilo položeno padalo, nosili njegovi kolegi v padalskih uniformah. Potem ko je vojaška četa izkazala pokojniku zadnjo čast, so krsto odpeljali na vojaškem tovorniku na pokopališče pri Sv. Ani. Taviani 4. nov. v Trstu Minister za obrambo Taviani bo 4. novembra prisostvoval vojašjti paradi v Gorici. Popoldne bo prispel v Trst, kjer bo pregledal čete tržaškega prezidija in eskadro vojnih ladij v pristanišču. Danes bo v tržaško pristanišče priplula eskadra korvet italijanske vojaške mornarice. Komandant eskadre, kap. Vir-gilio Spigai bo ob 11. uri obiskal vladnega generalnega komisarja, ki bo ob 12.15 vrnil obisk na krovu korvete «Gab-biano«. Gospodarski položaj v septembru ni po poročilu tržaške trgovinske zbornice zabeležil večjih sprememb. Se vedno imamo opravka z vrsto negativnih faktorjev, medtem ko se po drugi gtrani položaj na nekaterih sektorjih gospodarstva izboljšuje. Se vedno je kritičen položaj trgovine na drobno. V septembru je namreč prišlo le z veliko zamudo in v malem obsegu do povečane predaje blaga, čeprav bi se morala že občutiti običajna jesenska konjunktura, ko ‘si potrošniki obnavljajo garderobo za zimske potrebe, kupujejo zvezke za otroke itd. To jesensko konjunkturo sci letos zelo slabo občutile trgovine z oblačili in čevlji in se je odrazila predvsem v trgovinah s papirjem in s knjigami, deloma pa tudi pri urarnah. Obseg prodaj na drobno je bil zaradi tega znatno nižji kot v istem mesecu preteklega leta, zaradi cesar so se povečale zaloge neprodanega blaga. Obseg prodaj je za gospodarsko stanje izredno pomemben znak, saj govori, da tržaško gospodarstvo še vedno ni prišlo iz resne krize in da je gospodarski položaj velike večine tržaških družin še vedno zelo težaven. Do istih zaključkov vodijo tudi podatki o številu in vrednosti zastavljenih predmetov v tržaški zastavljalnici, ki se je rahlo povečalo. Kredit prav tako ni zabeležil nobenega napredka. Stanje je skoro neizpremenjenu glede hranilnih knjižic in poštnih obligacij, medtem ko je padel obseg poštnih tekočili računov z 2 089 milijonov lir v avgustu 1955 na 1.665 milijonov lir v septembru. V septembru se je ugodno znižalo število meničnih protestov, katerih so zabeležili v avgustu 2.005 in v septembru 1.930: vrednost protestiranili menic pa se je znižala za 1,811 odstotkov. Skupno so v septembru pobrali 796 milijonov lir posrednih davkov (616 milijonov lir davka na poslovni promet), kar znatno presega stanje v istem mesecu 1954, ko so pobrali le 654 milijonov lir posrednih davkov (558 milijonov lir davka na poslovni prti-rnet). Zlasti je razveseljiv razvbi' proizvodnje nekaterih velikih tržaških podjetij. V Ih V A sije povečala proizvodnja jekla, železa in jeklenih plošč ne samo v septembru temveč tudi v vseh ostalih mesecih tekočega leta. Od januarja do septembra so tako proizvedli 86.126 ton litega železa ali 33,7 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta, 55.050 ton jekla ali 68.8 odstotka več kot lani in 30623 ton jeklenih plošč ali 115.1 odstotka več kot lani. Porast proizvod- nje je v tesni zvezi z novim konjunkturnim valom gradnje ladij, ki j« že lani zajel vse ladjedelnice po svetu in ki se je letos ugodno odrazil tudi v tržaških luiUedelnicah. Prav tako je bilpi tudi ugodna proizvodnja čistilnic mineralnih olj, ki so letos prečistile 880.720 ton surovih mineralnih olj in s tem za 25,5 odstotka prekoračile lansko proizvodnjo, ko so prečistile 701.714 ton. V septembru se je tudi znat. no povečal dotok turistov tako iz Italije kot iz tujine, saj so registrirali 40.750 nočnin italijanskih in 16.579 tujih turistov. s čimer se je povečalo število nočnin italijanskih turistov za 58,3 odstotka, tujih pa za 40,2 odstotka. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5- Benussi. Ul. Cavana U; Al Galono, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravasini. Tr« Li-bertš 6; Harabaglia v Berkov-ljah in Nicoli v Skednju. ( OLEDAUSč\~) GLEDALIŠČE VERDI Prihodnjo nedeljo ob 21. uri bo v gledališču Verdi koncert orkestra milanske Scale pod vodstvom dirigenta Guida CantelH-ja. Na sporedu so Vivaldi, Brahms, Casella in Debussy, Danes in jutri" prodaja vstopnic za člane koncertnega združenja, od pelka dailje pa bodo pri gledališki blagajn« prodajali vstopnice tudi za nečlane. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Nogo sl je ranil Med delom v lesnem pristanišču pod Skednjem je 32-letrji mehanik Romano Romani iz Ul. Timeus včeraj zjutraj po nesreči udaril z nogo ob neko stojalo in ker je začutil precejšnje bolečine, se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico. Zdravniki, ki so mu ugotovili praske in podplutbo na gležnju leve noge, so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato odslovili s priporočilom sedem dnevnega počitka. Neroden padec Na drugem kirurškem oddelku so pridržali s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh 76-letnega trgovca Pietra Deiuri-ja iz Ul. Vecellio, kateremu so ugotovili rano na glavi in omotično stanje. Trgovec, ki se je zatekel v bolnišnicn z rešilnim avtom, je izjavil, da je v bližini doma nesrečno padel. zadnja noi oral. raiceua Več kot tri tedne je minilo od dneva, ko je prof. Giuseppe Miceu našel smrt v morskih globinah in šele v nedeljo so našli njegovo truplo. Miceu, ki je bil profesor telo-vadbe, je pred tremi tedni sodeloval kot padalec na manifestaciji, ki jo je v našem mestu organiziral odsek Zveze padalcev. Kljub burji in za skoke neugodnem vremenu, se je sedem padalcev spustilo iz vojaškega letala in medtem ko se jih je 5 rešilo, sta Miceu in mlada Nidia Rasura našla smrt. Dekle so potegnili iz vode kmalu po padcu, a je med prevozom v bolnišnico podlegla. Miceu pa je izginil in kljub pregledovanju morskega dna, njegovega trupla niso mogli najti. Ze je prevladovalo mnenje, da trupla ne bo mogoče najti, predvsem zalo, ker je bilo obteženo s padalom a je v ne- Zaradi pomanjkanja dokazov sodišče oprostilo šoferja Obtožili so ga, da je zakrivil smrt nekega drugega Šoferja, ki se je s svojim avtom zaletel v njegov tovornik Kmalu po 18. uri 7. oktobra 1953. leta je 44-letni Mario Finzi iz Ul. Settefontane št. 72 šofiral avto, v katerem so bili poleg njegove 13-, letne hčerke Laure tudi člani družine Mazzoni iz Ul. Settelonlane 59, in sicer 44-letni Guido, njegova 32-letna žena Nerina in pjun 14-letni sin Claudio. Kam so bili namenjeni ni znano, dejstvo pa je, da so se na Trbiški cesti v višini električne centrale silovito zaleteli v prikolico tovornika polnega cementnih vreč in so jih morali zaradi posledic odpeljati v bolnišnico. Medtem ko so Finzija pridržali zaradi raznih zlomov in drugih poškodb na ortopedskem oddelku, kjer je štiri dni kasneje zaradi komplikacij podlegel poškodbam, so ostale sprejeli na II. kirurškem oddelku s prognozo, ki je šla od 10 dni za malega Claudia Mazzonija pa do 40 dni za njegovo mater, ki je zaradi dobljenih poškodb izgubila vid na desnem očesu. Prometna policija, ki je bila obveščena o hudi nesreči, je nemudoma uvedla preiskavo in ugotovila, da se je 44-letni Giovanni Linassi iz Ul. della Zonta ustavil s tovornikom na cesti, in sicer zato, ker se ,mu je zdelo, da je na električni napeljavi tovornika kaka okvara. Ko je ugotovil, da mu luč, ki bi morala osvetljevati evidenčno tablo, ne gori, je stopil v šofersko kabino po orodje. Prav v tistem trenutku je začutil močan sunek in ko je stopil bliže, je opazil razbit Fiat 500 ln njegove potnike ranjene. Šofer je pojasnil, da je Finzija, ki je vozil mali Fiat, verjetno oslepila luč nekega avta, ki je privozil prav tedaj z nasprotne smeri. To dejstvo je potrdil tudi Finzi še pred smrtjo in tudi ostali potniki, a so še dodali, kar ni bilo Linassiju v prid, da na prikolici to- vornika ni gorela niti ena od predpisanih luči. Odtod Je prišla prijava Ll-nasaija sodisču pod obtožbo, da je zakrivjl Finzijevo smrt. Linassi se je Izgovarjal, da ■o rdeče luči gorele in da je Ftnztjevo smrt zakrivil neznani šofer, ki je privozil z nasprotne smeri z odprtimi lučmi in ga s tem, čeprav samo za trenutek oslepil, kar je zadostovalo, da ie pokojni izgubil oblast nad vozilom in trčil v prikolico njegovega tovornika. S tem izgovorom, ki je tudi kolikor toliko sprejemljiv, se je Linassi rešil obsodbe, kajti sodišče ga je moralo oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov. Preds. Fabrio, tož. Pascoli, odv. zas. stranke De Marchi in Cavallieri, obramba odv. Monticco. Huda prometna nesreča na cesti pri Domju Sinoči ob 19.45 se je na cesti pri Domju pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je bil zelo poškodovan 46-let-ni kmet Ivan Vrabec (Passe-ri) iz Boljunca 241. Vrabec je šel mirno po cesti, ko jq vanj zavozil avtomobil znamke «Belvedere», ki ga je vozil 34-letni trgovec Mario Marti-nelli iz Ul. Muzio 8. Ponesrečenca, ki je bil hudo ranjen je ambulanta Rdečega križa takoj odpeljala v glavno bolnišnico, kjer so ga spre. jeli v prvem kirurškem na-i elku. Ugotovili so mu globoko rano na čelu, pretres možganov in verjeten zlom nekaterih reber. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Tudi Martinellija so morali pripeljati v bolnišnico. Imel je več prask po obrazu, levi roki, obenem pa so ugotovili, da je bil v vinjenem stanju. Agenti prometne policije, ki so Martinellija pripeljali v bolnišnico, so tud: podrobne opisali nesrečo katero It p > vseh znakih sod č zakrivil vinjeni Martinelh, ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo v četrtek 3. novembra ob 16.30 na KONTOVELU mladinsko igro Oskarja Wuhlerja „Pastirček Peter in kralj Briljantini V nedeljo 6. novembra ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« Eduarda De Pilippa »FltUUENA UART(IHAHO» PLANINSKO DHUSTVO SEŽANA priredi v soboto 5. nov. ob 20. uri v prostorih hotela Triglav PLANINSKI PLES Na sporedu srecolov in šaljiva pošta VLJUDNO VABLJENI ! Stev. 10 revije NAŠA ŽENA dobite pri običajnih prodajalcih. Stane 75 lir Za vaše malčke je dospela in je v prodaji pri običajnih prodajalcih štev. 2 revije PIONIR Stane 20 lir Vin Ideale. 14.30: «Tanganika», Heflin in Ruth Roman. ^ Impero. 16.00: »Desirče«, Brando in Jean Simm«* Italia. 16.00: »Zena je frfr vse«, Nadia Gray, Lea S. Marco. 14.00: »Kleopatri«' ^ bežni«, Rhonda FIem1"»--o0fd Kino ob morju. 16.00: nalog«, Jack Webb. w,ir1tot. Moderno. 16.00 «Divjl 710vi,,rr«v B Stanwvck, F. Mac 8 pj. Savona. 15.30: «Sčepec sre?®’ ris Day in R. Cumm>nBs' ^ Vlale. 16.00: «Posebnl Menl kerton«. Randolph Scott- #r, Vlttorlo Veneto. 15 30: rj«, kanom«, Van Heflin. je Azzutto. 16.00: »Njena c (jjd vpila po maščevanju*’ ; Hudson. Domna Reed ,!)»• Belvedere. 15.30: »Sijajno V" Marconi. 14 30: «Nenavadn ljaji Plpta. Pippa in P«’5' g Masslmo, 16.00: «Pokol <• njenice«. Dale Robertse ? Novo dne. 16.00: »Tujec«. 0' Odeon. 15.00: «Cloveškl tone Raf Vallone, Franco Fa^t, Radio. 16.00: «Zelezna ros« R Stack In U Thiess. ^ Venezia. 15.30: «E1 grm*0'’ Pa.vne. . •,,,iji(t*; Skedenj. 18.00: «Deviška.»r« Kino na Opčinah. l8-0®; in meso«. <«35 SREDA, 2. novembr* 'utn i’ i*o» i .*J* * j 11.30 Beethoven: Sor*J^it. J1-11.45 Ljadov: Osem "‘fSjva# rodnih pesmi; 12.00 Pre7, Ku 12.10 Pestra glasba; .GJ turni obzornik: 12.55 jiK dalmi kvartet št. 69: p~~i. \W melodije igra duo Pr:maj Iz opernega sveta; j‘ ghi: Rimski bori; 17.51 v ,^r na operna dueta; 18.30 ", ne polke; 18.40 Koncer* tonlsta Marijana Koea, jgP Brahms: Pesem rojetj1^ipriUuE Zdravniški vedež; e", Ijene melodije; 20.00 SP? vjtr Ravel: Pa v a na za uittrio * ti jo; 20.30 Zbor Slovenj# harmonije: 21.00 rnm„ 21.15 Rahmaninov: &?. tf.ijš L 21.37 Razni samospevu w uflin slovenske književnosti in,,ipF n osti; 22.15 Škerjanc: j. “flot1" tate «Sonetni venec«; l1- nosti; 22.15 Škerjanc:, tate »Sc motivi, T It N T «• ^r 11.00 Carissimi: rij za soli, zbor in ,fl5 12.10 Komorna glasba: ‘i-eiu ‘ Icovski: «s;mfonija v ^,35 jA 6 op. 74 _ Patetica«; V,. Pj. bussy: Suite bergamasdt?'jrV, Iz del tržaškega pisatritgjtL Slataperja: 19.35 G. M. V Dve sonati; 21.00 LicinkL,. »Cecilija«, nabožna ■i o i* K It lP Slovenska poročila: J’:,,,' . I.1.30. 14.30 19.30 tn llivalska iiuročila: vsa« j 10 20 _r Italijanska uuručlia: t>w' 19 00 in 23.00 jo J 6.00 Jutranja tranjj koledar, vremen®' V 18.15 Skladbe slovens^’ j poje Mariborski tf/i 18.45 Igra zabavni ° gik^ fred Hause; 20.00 Vrtiljak (Krutmava). slikah. .1» rrci.nv i*1"** 17.30 Film «Princ'S|0 J Italijanski pisci: ’ . ji.l9 20.30 Vesti; 21.00 R'"’’ »Nevesta iz Bostona«- Ljudska prosveta P. b. »Ivan Cankar«. Moški pevski zbor ima vajo danes ob 20, uri, mešani zbor pa jutri, 3. t. m. ob 17. uri. Knjižnica na Proseku. Danes od 19. do 20. ure bo poslovala knjižnica na Proseku. Knjižnica bo odprta vsako sredo od 19. do 20. ure In vsaiko nedeljo od 9. do 12. ure. RossettL 15.00: »Vera Cruz«, G Cooper ln Burt Larvcaster. Exctlsior. 15.30: «Lepa mlinarica«. Sophia Loren in Vittorio De Sica, Fenice. 14.00: »Don Camillo ln on. Peppone«. Fernandel. Glno Cervl, Leda Gloria Nazlonale. 15.30: »Najlepša žena na svetu«. Gina Lotlobrigida. Filodrammatlco. 14.30: «Dolga siva vrsta«, Tyrone Povver. Mau-reen 0'Hara Snpcrclneiua. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: /t Dol ga siva vrsta«, Tyrotie Poiver, Mau-reen 0’Hara. Astra Rojan. 16.00: «Nevidna patrulja«, J. Wayne, A. Quinn. Capltol. 16.00: »Zgodilo se je septembra«. Joseph Cotten in Joan Fontaine. Crlstallo, 16.00: »Zelen ogenj«. G. Kelly, Stevvart Granger. Grattacielo. 15.00: «Najlepša žena na svetu«, Gina Lollobrigida. Alabarda. 16.00: «Obupno slovo«, Massimo Girotti, Lisa Bourdm. Ariston. 15.00: »Jetniki neba«, J. Wayne. Claire Trevor. Armonia. 15.00: »Upornik s črno krinko«, P. Friend. Auroia. 16.00: «Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane Powell in Hoivard Ketl. Garibaldi. 16.00: «Operacija Wal-kira«, W. Preiss, A. Dueringer. T H S 1 Ul. sv Fran. člška 20/111. tel. 37-338 sprejema tn- d serate. mal« ' ^ ofjj oglase, osmrtnic* jj, od 8. do 12.30 t" 18. ur®* ADRIA EXP W Cicerone 4 - Ul. Predstavništvo ^„0, Radensko1 & 0 it> Rogaško Siai Dobrno________ preskrba vadnih, ‘^uiotjV *«n«‘B,gfcoVl»v,J 23 J U » .zlet* ()5tgo< Prodaja vozn ia avtobuse- 0i?, «*-: »M,* V kvinteta bostonskem kanalu Un>etmm gnojenjem ameri 'k* delu, bo tega m»-i*lt av‘l 25-letnico svo-’«fe0, 68 dela. Praktični )(, znanstverie ustano-'v;eTie*a dopisnika) "O, novembra — In-oeeanografijo in ri-Splitu, ki poleg či» dela daje pomoč dalmatin-pri njihovem bo tega m»-25-letnico svo-dela. Praktič- največjb ju življenja sardele, ki ie V Jadranskem prinaša dalmatin-*’ Okro *^em Povprečno let-? bilijonov dinar- i **Do 1 . Lov na sardele t„. uie samo tisoče ribi- («mv :l4' ‘9c* tudi številne de- mdustriji za konser-»1. Lnb- Toda . sardela .ie **6i ; n* riba. V ugodni se-*>l»t : na sardele zelo 'Hin0delavec inštituta, dr. ie doslej odkril na > tri odprtem morju j-- Jadrana, na odpr-, u Srednjega dela o-NattPri Pelegražu. Zbra-te .0 drstiščih so orna-W°r'jo nekaterih znan-,°V' da je sardela se-'t na pr tuna in sku- Ki Sio °*t glede lova in S jVsn.i« ribolova plave Postavilo pred inšti-°*0: proučiti vprašanje \aibolovnih področij in lova’ u,ve’ 'vi nogih drugih državah, ffls* oddelek inštituta V® vse gospodarske u-*V*1 so v zvezi z ribo-J j.1) opozarja na ukrepe, Is1 0« b'^0 Potrebno pod-X delek za školjke pri-,nadrt za napredek \ va. Ta stroka ribi-ji Podarstva je poseb-jj tu .? v nekaterih deže-'Jj Vei'iuV Franciji, in pri-V ikni - dohodke lastni-;A Jcnih «form». Srna-t 'nta Jugoslavija vse c v'ie ra®voj te gospodar- VSaki IZ SPOMINOV BIVŠEGA HITLERJEVEGA OSEBNEGA STREŽAJA HEINZA LINGEJA Kje sta trupli H itlerja inEve Braun? Linge je odnesel Hitlerjevo truplo, Guensche pa truplo Eve Braun iz bunkerja, ju polil z bencinom, a zgorela so le oblačila - Nekateri Hitlerjevi agenti so trupli odnesli in ju zakopali v bližini kanclerjeve palače • 16 ur pred svojo smrtjo sta se Hitler in Eva Braun poročila v bunkerju inštituta se na-,l -j-jo z zanimivim V ?Sst?, ,Umelnega “8n°ie‘ H' V u . morskih kana V desetih dneh pred Hitlerjevo smrtjo sta se v podzemelj skem bunkerju vršili dve veseli zabavi. Prva je bila 20. aprila, na dan Hitlerjevega 5fi. rojstnega dne. Hitler je bil vesel in dobro razpoložen; bojazen, da bi ga Rusi zajeli; ki ga je mučila pred nekaj dne-v,, ga je na videz povsem zapustila. Spominjam se, da so ob tej priliki prišli v bunker Goe-ring, Ribbentrop, Keitel, Bor-mann in drugi višji častniki, da bi Hitlerju čestitali za rojstni dan. Po zabavi je Hitler svojim gostom dovolil, da zapuste Berlin, če bi to bilo mogoče. Spominjam se, da se je Hitler kazal zelo zaskrbljenega zaradi zdravja Eve Braun: »Zdi se mi bleda, moja mala Eva — je ved.no govoril t — morate jo spremiti na kakšen kratek sprehod na odprtem, kadar ni bombnega napada; toda pripeljati jq morate nazaj. Linge, preden nadaljujejo z bombardiranjem.« Tako sem na Hitlerjev ukaz često spremljal gospodično Braun na sprehode med berlinskimi ruševinami. Bila sva dobra prijatelja in na enem poslednjih skupnih sprehodov mi je rekla vdano: »Ce nas noben čudež ne reši. je moja največja zelja umret i s Hitlerjem kot njegova zakonita žena.» Spomnil sem se njenih besed, ko me je Hitler poklical 23. aprila zjutraj. Sledil sem mu brez besed v sobo bunkerja, kjer so se vršili toliki važni vojni posveti. On se je u- stavil in mi rekel, naj pripravim sobo za njegovo poroko z Evo. «Sedeli bomo pri tej mizi s pričama Lormannom in Goebbelsom — je nadaljeval — poslali smo po Wagnerja. isto osebo, ki je poročila doktorja in gospo — ,ebbels.» Poroka je bila opolnoči. Komaj 16 ur po tem sem zaslutil, da je prišla ura velike odločitve. Goebbelsova žena je zaprosila Hitlerja, naj jo obišče. Bil sem pri njem, ko je dobil pismo. Medtem ko je čital, je namršil čelo, vendar sva šla skupaj do Goebbelso-vih. Goebbels sam nam je prestregel pot: «Hitlerjeva mladina vas hoče popeljati iz Berlina — je rekel z vnemo — nočete poskusiti?« Hitler ni pomislil niti trenutek in izbruhnil: «Doktor, vi veste, da sen* se že odločil, in , to je končna odločitev. Toda vi in vaša družina morete od’t i.» Goebbels je takoj odgovoril: «Ob!jubil sem, da bom ostat tu do konca s svojo družino.« Stisnila sta si roko, nato se je Hitler obrnil in odšel. To je bilo njuno zadnje srečanje. Sledil sem mu po hodniku do njegove delovne sobe; tu sem ga vprašal, če mi ima še kaj naročiti. Mrkega obraza je zamrmral, da si moram zapomniti njegove ukaze in jih izvršiti. Ko sem odhajal, da bi se čim bolj oddaljil, ni kazal nobenega razburjenja. Hotel sem, da ne bi slišal zadnjega, usodnega revolverskega strela. Na krajši razdalji sem se ustavil in sem se počasi, proti volji vrnil. Ko sem prišel pred njegovo delovno sobo, sem začutil vonj po smodniku... in počasi sem odprl vrata. Skrbno sem zavil trupli v debelo odejo, da bi nihče ne mogel videti obraza mrtvega Hitlerja. Dva agenta sta mi pomagala odnesti Hitlerjevo truplo iz bunkerja. Evo Braun je odnesel major Guensche. Spominjam se prav razločno, da je imela na sebi temno-plavo obleko, italijanske čevlje Havana in nylonske nogavice; na zapestju je imela e-dini dragulj, od katerega se ni nikoli ločila, uro iz platine z demanti. Slo je za darilo, ki ji ga je Hitler dal pred mnogimi leti. Potem je prišel bencin. Zlil sem kanglo za Heinz Linge v razgovoru s Hitlerjem KIH TAJNIH VOJAŠKIH DOKUMENTOV laževala s svojim napadom na Japonsko Alac Arthur o pomenu sovjetske udeležbe v japonskem spopadu - Spremi-se stališča ameriškega glavnega stana - Stalin se je izmikal obveznostim N; tajnih doku- se na de- Vi' ‘Vet V°^,a^ke ukrepe v . tVe 01fn' v°jni, se mar-j. , ar je doslej bilo V^U . 1 javnosti. V tem \ ' 'z irres zanimivi doku- V sIWaterih ie razvidno. V o£enl»v° je bilo raz-\ iti °Sov med ameri-\V°*i °V^sklni vojaškim določenem A , °^d°bju vojaškega aponsko, posebno -J^šnosti, oblike in '» *Por>lSi’evl'a- ki bi ga H've u imela dat' SZ C v0 '»Bik V,1!1 zJi* te dokumente, je n.ne"je Zanimivo tudi a- glede sovjet b| ' ^točl, namreč v V J°*bi S* Se ta imela uvelja-z Japonsko. V za- !, 0 to mnenje takš- . m -m adevna sovjetska »%t| t'r'pomenC'ia lahko bi’ aaEa Rla k izvedbi t; UcU^KKega «moJ-Viv ‘beie Ca* prot> Japon-š i„, • da i?.e spremenilo * bl takšna V ' Venepc'Ja bila s V,'»»ih v n“ V*ih H b> sicer za-°e odločilna X"} dejV* ° tem nekaj za-.v- sledeč n lih Vvl slec,eč njiho-j« n- redu, ka- Pred , kratklm dal t*'" (*riaV»°sti ameriški niinni ameriški 1941 _ Gene-javlja, da so korale raz- l,.N 8 (5iinPr az*ežnem o-7 Se Je njihova '»vij4c zmanjšaia ystop in da Rusije v vojno «največji strah sovražnika«. Hkrati pravi Mac Arthur v svojem poročilu, da obstaja sijajna priložnost, da se sovražniku zada »mojstrski udarec«, vtem ko je ta zavzet z letalskimi napori na zelo obsežnem področju. Od svoje strani minister za vojsko Hen-ry Stimson opozarja, da bi si pretirano spodbujanje sovjetske intervencije utegnili v Moskvi tolmačiti kot ameri-Sko šibkost. 11. decembra 1941 — Državni departma prejme od Rusije uradno noto. da v tem trenutku ne more prispevati k borbi na tihomorskem področju, ker v trenutku, ko st bori za svoj obstoj proti r.emškim osvajalcem, ne more tvegati napada na Japonsko. Januar 1942 — Ameriški in angleški vojaški voditelji sprejmejo na svojem sestanku v Washingtonu sklep, da .ie treba napeti vse sile v borbi proti Nemcem. S tem se v zavezniških vojaških svetih borba na Pacifiku postavlja med drugorazredne naloge. 8. maja 1942 — Husi predajo generalu Mae Arthuru noto, v kateri postavljajo zahtevo, da zavezniki odpro v Evropi drugo fronto in jih raz-bremene nemškega pritiska Nasprotno temu pa Mac Arthur telegrafira v Washington. da bi se «ta fronta morala odpreti na področju Pacifika« Po Mac Arthurovem mnenju bi se Rusom najlepše pomagalo tako, da se japonske sile izženejo jz Sibirije, s Čimer bi jim bilo omogočeno, da svoje sibirske rezerve upora- razpršil dvome glede svojega tijo v Evropi ali na področju Pacifika. 5. januarja 1943 — Potem ko Je Stalin od predsednika Roosevelta prejel zagotovilo, da bodo ZDA v primeru, če bt Japonska napadla SZ na Daljnem vzhodu, poslale 100 štirimotornih bombnikov, odgovarja na to s telegramom: »Ne, hvala!« Avgust 1943 — Ameriški glavni stan se v Quebecku sestane z angleškimi vojaškimi voditelji, pri Čemer pride do sledečega zaključka: «Rusija bo skoraj gotovo posegla v vojno z Japonsko, vendar ne prej kot bi odpravila proti njej naperjeno nemško nevarnost. Zatem se bo SZ odločila na osnovi lastnih interesov ir. se bo tega lotila samo, če bo gotova, da se lahko Japonska premaga z majhnimi žrtvami Rusije.« Oktober 1943 — Takratni državni tajnik Cordell Hull poroča, da je bil presenečen in hkrati zadovoljen, ko je v nekem pogovoru, ki ga je imel s Stalinom v Moskvi, izvedel, da se bo Rusija »pridružila v borbi proti Japonski«, čim bo Nemčija premagana. 11. julija 1944 — Ameriški glavni stan pride, spričo sovjetskega oklevanja glede tega ali naj drže dano besedo v zvezi z njihovim sodelovanjem na Daljnem vzhodu, do zaključka, da poraz Japonske ni odvisen od ruskega sodelovanja. 23. septembra 1944 — Da bi resnega namena, da izpolni obveznosti, sprejete v Teheranu, postavlja Stalin ameriškemu ambasadorju Averellu Harri-manu vprašanje, če nameravajo ZDA prisiliti Japonsko na kolena brez sodelovanja Rusov. Harriman poroča, da je Stalinu zagotovil, da ZDA nimajo takega namena, nakar je Stalin ponovil svojo obljubo, da bo stopil v vojno z Japonsko. Oktober 1944 — V teku razpravljanja z ameriškimi in angleškimi predstavniki v Moskvi obljubi Stalin, da bo napadel Japonce tri mesece po končani vojni v Evropi. Kasneje postavi druge pogoje, vključno zahtevo po znatni vojaški pomoči in ozemljih ne Daljnem vzhodu. 10. februarja 1945 — Stalin, predsednik Roosevelt in Churchill se v Jalti pogodijo o politični in vojaški obliki za vstop SZ v vojno proti Japonski. V teh sporazumih so vsebovane ozemeljske koncesije Rusiji in garancije za tesno vojaško sodelovanje, da bi se dosegla brezpogojna predaja Japonske. Marec 1945 — General Mac Arthur se trudi, da bi Rusi ‘posegli v japonski spopad še preden bi ameriške čete prišle na Japonsko. Sovjetska intervencija bi zadržala jaonske čete v Mandžuriji, tako da bl japonsko poveljstvo i e moglo pritegniti potrebnih sil za o-brambo nacionalnega ozemlja v trenutku, ko bi se začela in vazija ameriškega korpusa. April 1945 —1 Ameriški glavni stan se odreče načrtu, po katerem naj bi si zagotovil letalska oporišča v Sibiriji, in pride do zaključka, da ruska pomoč za uspešen prodor na japonsko ozemlje ni več po. trebna, 28. maja 1945 — Posebni odposlanec ameriškega predsednika Harry Hopkins poroča, da mu je Stalin v nekem raz-govoru v Moskvi izjavil — i-stotako tudi Harrimanu — da bo Rusija napadla Japonsko avgusta. 18. jupija 1945 — Ameriški giavni stan poroča predsedniku; «Kar zadeva rusko sodelovanje v borbi proti Japonski jo eden najvažnejših momentov v tem, da bi ruski poseg proti Japoncem, ki se sedaj žo nahajajo v obupnem položaju, mogel odločilno vplivati na predajo Tokia v istem trenutku ali nekaj kasneje kot se bodo na Japonskem izkrcali. ameriške čete « Hkrati obvešča general Mac Arthur; »Ce se bo napad iz Sibirije v primeri z našim napadom sprožil dovolj zgodaj, tako da bi se sovražnik zapletel v obsežno operacijo, se bodo naše i: gube in riziko precej zmanjšali.« 24. julija 1945 — Sovjetski glavni štab sporoča zaveznikom, da Rusija namerava predi v napad proti Japonski \ avgustu. 8. avgusta 1945 — Sovjetsk zunanji minister Molotov obvesti japonsko ambasado Moskvi, da se Rusija smatra z Japonsko v vojnem stanju kanglo na obe trupli. Pri tem mi je pomagal Guensche in drugi oficirji. Medtem se je bobnenju topništva pridružilo še regljanje strojnic. Vedel sem, da nismo smeli izgubljati časa. Zaman sem skušal prižgati vžigalico. Močni premiki zraka, ki so jih povzročale eksplozije, so mi to preprečevali. Vrnil sem se k vhodu v zaklonišče in si izdelal baklo iz časopisov in jo prižgal. Komaj sem približal baklo z bencinom prepojenim odejam, se je dvignil grozen plamen. A kakor je nenadno zagorel, tako je tudi nenadno ugasnil. Spomnil sem se, da je Hitler izrazil željo, naj bi od trupel ostal le pepel. Ko sem se v tistih strašnih trenutkih boril, da bi izvršil nalogo, mi je postalo ‘jasno, da se nam ne bo nikoli posrečilo upepeliti trupel, kajti bencin ni bil najprimernejše sredstvo, Hitlerjevo uniformo je plamen uničil; isto se je zgodilo s preprosto Evino obleko; toda njuni telesi je bilo še mogoče spoznati. Tedaj je posegel vmes Martin Bormann. On j» dobil tajna navodila, toda nikoli nisem zvedel, kakšne narave so bila. Ura je bila skoraj pet; minila je komaj ena ura, odkar sem se za vedno poslovil od Hitlerja. Goebbels, Bormann in Axmann, vodja Hitlerjeve mladine, so stali pri meni, pod sivim nebom, ki ga je osvetljeval topniški ogenj. Goebbels se mi je približal. »Linge — mi je rekel — ali sc vam v zadnjih trenutkih ni posrečilo, da bi Hitler menjal namen?« «Gospod doktor — sem odgovoril — ni se posrečilo vam, kako bi bil mogel to doseči jaz?« Tedaj mi je Goebbels. bled in tresoč se, zaupal; «Odloči! sem se, kakor Hitler, da si bom sam vzel življenje; hotel sem umreti v trenutku, ko bo umrl on. Toda v zadnjem trenutku se mi te ni posrečilo.« Vrnil sem se v bunker, da bi izvršil svojo drugo nalogo, namreč da uničim vse Hitlerjeve osebne stvari. Izvršil sem metodično svoje uničevalno delo. In ko sem nekaj ur kasneje prišel iz bunkerja, so mi rekli, da so nekateri Hitlerjevi agenti prenesli trupli na neko bližnje mesto in ju tam zakopali. Domnevam — toda gre le za mojo preprosto domnevo — da so agenti pokopali Hitlerja in njegovo ženo v skupno jamo blizu kanclerjeve palače, kjer se verjetno še se. daj nahajata. Toda ne bi se drznil vrniti v vzhodni Berlin, na kraj, kjer sem zadnjič videl Hitlerja. Približal sem se, kar sem največ mogel; na skrajnem robu zapadne cone mesta sem skušal -pogledati skozi Brandenburška vrata po drevoredu Unter den Linden v smeri kanclerjeve palače: nisem videl drugega kakor ruševine. še Giulietta Mašina in Richard Basehart. * » » Jocelyn Brando, sestra znanega ameriškega igralca Mar-lona Branda, krepko sledi svojemu bratu po stopinjah filmske slave. Pred kratkim je nastopila v filmu «Mr. Roberts», ki so ga časopisi zelo pohvalili **• Upoštevani francoski režiser Jean Delannog je pred kratkim prikazal pariškemu občinstvu svoj najnovejši film eObsession«, v katerem sta u-podobila glavni vlogi Michčle Morg,an in Raf Vallone. Filmska zgodba pripoveduje o življenju dveh cirkuških artistov, ki je vse prej kot rožnato. » * * Vivien Leigh je na letošnjem Shakespearovem festivalu v Stratfordu, nastopila V vlogi ladg Macbeth v istoimenski •Shakespearovi tragediji. Njen soprog Laurence O-livier je bil njen soigralec. • » » Billp VVilder je s svojini zadnjim filmom «Sedem let poželenja«, ki ga je posnel v lastni produkciji, doživel pri občinstuu velik uspeh, čeprav ga je kritika ocenila za povprečno komedijo. V glavnih vlogah sta igrala Marilgn Monroe in Tom Eutell. » * • Elizabeth Taglor se pripravlja na zahtevno vlogo v filmu eVelikan». * • • Henrg Fonda je zadnja pridobitev italijanskega producenta De Laurentiisa, ki je angažiral tega odličnega ameriškega karakternega igralca za svoj velefilm eVojna in mir«. Kdo ve, katero vlogo so mu določili? • • • Clark Gable in Suzan Hay-tvord sta glavna junaka u filmu tVojak sreče«, ki bo prikazoval življenje pustolovcev v Hong-Kongu. • • • VZTRAJNI MOLK, v katerega se je zadnje čase zavil, je Charlie Chaplin prekinil z napovedjo, da bo pozimi snemal v Angliji film, v katerem bo predstavljal imaginarnega kralja. Predstavništvo vlade FLRJ polaga venec na grob JLA na vojaškem pokopališču pri Sv. Aal borcev Zveza vojnin Invalidov in predstavnik vlade pt rti --lajata venec na grob padlih partizanov pri Sv. Ani Z večera narodnih pesmi v dvorani na Stadionu «Prvi maj» Nastop opernega iz Ljubljane Zakaj se bojimo boinlinlce? 'IttmAki AbO&ii Ana Magnani je posnela v Hollgtvoodu film «Tetovirana roža» po drami Tennesseja Williamsa. Njen soigralec je bil Burt Lancaster. * * * Frederic March je sprejel ponudbo italijanskega režiserja Federica Fellinija in bo nastopil v njegovem novem filmu. v katerem bosta igralni Kaj je bolniški kompleks, nam postane takoj jasno, če nam zdravnik bolj ali manj prizanesljivo dopove: «V bolnico morate!« Medtem ko ši zdravljenje v domači oskrbi predstavljamo kot nekaj samo po sebi umevnega, nas že misel na to, da bo treba v bolnico, neprijetno dime. Neki ameriški psiholog st je zadal nalogo, da zadevo natančneje preišče. Govoril je z neštetimi bolniki in jih naprosil, naj si z besedo odkrito o-lajšajo srce. Spraševal je tudi zdravnike v bolnicah o njihovih opažanjih. Dognanja se nanašajo na ameriške razmero, vendar so pa izredno zanimiva tudi za nas. Večina ljudi Izgubi duševno ravnotežje že ob sami besedi «bolnišnica«. Ce jih zdravnik napoti v bolnišnico, se jih loti po navadi tako močan strah, da lahko ugotovimo simptome, ki s pravo boleznijo, zaradi katere so prišli v bolnišnico, nimajo nič skupnega. Odrasel človek, ki je moral nenadoma prekiniti svojo aktivnost zaradi bolezni jn mora prisil' i izpolnjevati navodila, je duševno razdvojen in se mnogokrat vede kot otrok. To je razvidne iz bolnikovega tarnanja, nerganja in kujanja nad jedjo negodovanja nad sestram,, ki se na njegovo zvonjenje ne c.glasijo takoj,1 skratka iz bolnikovega splošnega stanja razdraženosti. V resnici pa ni vzrok njegove jeze slabi Kave ali prerano bujenje. To so le izgovor*. Na dnu srca goji čisto drugo željo: biti hoče v središču pozornosti. Bolnik bi se rad zdravniku zaupal s svojimi skrbmi in težavami, nadleguje ' ga . z vprašanji, ker p*č noče ibiti ia navaden laik. rtad bi, da" bi1 skrbeli zanj kot za otroka, toda zahtevo tudi, da 6a spustu i>*jo kot odrsslege. Res- je, da.,, v bolnišnicah vse prepog isro prezrejo to bolnikovo D*>h*v točko. Večina, bolnikov t- ži. da jih’ zdravnik pozna le kit eprimer«, le kot predmet zanimive bolezni, k\pogi bolniki ne slišijo od zdravnika mč drugega kot to, da je odredil renlgcnološko snemanje, e-lektrokardiogram ali injekcije. Toda bolniki hočejo razumevanju in nočejo imeti občutka, da so morda le motor, ki ga je, treba popraviti; ne — oni hočejo nekaj več. Neka pacientka je rekla: »Namesto sočutja nam dajejo penicilin!)) Fčleg točne diagnoze si želi bolnik zlasti, da bi bil zdravnik pripravljen -objasniti mu bolezen in nameravano zdravljenje ne v strokovnih izrazih, ampak v bolniku razumljivem Jeziku. Najbolj priljubljeni so tisti zdravniki, ki dajejo na bolnikova vprašanja obširna odgovore. Bolniki so čestokrat nezadovoljni z osebjem v bolnici. Tu so sicer razne malenkosti, ki rji so zlonamerne, vendar pa nanje bdlniki zelo občutljivo reagirajo. Sestre imnjo prepogosto robat in zaJpovedovalen ton, dajejo injekcije ali odvzemajo kri brez besede. Neka sobarica, ki je pospravljala bolniške sobe, je pripovedovala. kakšna, zmešnjava jo na-sitala v sosedni sobi, ko je bol. nik nepričakovano umrl, Posejano poglavje so priprave za' operacijo. Ob tej bese-d prebledijo celo hr-bri bql-riiki, "iegubfjajo’ se v najhuj. §ih bojaznih in prihajajo z riajrnzbčneišimi izgovori. T' strahovi, ki lahko bolnikovo stanje izredno poslabšajo, se dajo odpraviti, če se z bolnikom prosto razgovorimo o vseh podrobnostih, od diete ir transfuzije do bolečin. Posebne važnosti je, da je bol-njk prepričan, da ne pomenijo injekcije in transfuzija, da je bolnikovo stanje kritično, temveč da se z njimi zniža o-bremenifev organizma, ki je nastala zaradi operaUje. Takšna psihosomatična priprava prihrani marsikatero tableto in pospeši ozdravljenje. Vaji no je, da na putčemo bolnika z njegovimi mislimi samega. G 1 [ W il 'MM flžCj V SPOMIN PADLIH BORCEV ljudstvo položilo vence in rože Včeraj dopoldne so na goriškem pokopališču, v Pevmi, v Jamljah, v Doberdobu in v Rupi predstavniki bivših partizanov in domačega prebivalstva obiskali grobove vseh antifašističnih borcev Včeraj dopoldne so žtevil-ne delegacije prebivalstva položile vence in šope rož na grobove, spomenike ter k spominskim plodčam padlih partizanov v počastitev njihovega spomina in njihove herojske borbe. Delegacija partizanov je položila venec na z rožami okrašeno partizansko grobišče na glavnem pokopališču v Gorici. Domačini iz Pevme, z Oslavja in St. Mavra so položili dva venca, in sicer enega na spomenik v Pevmi, drugega pa na partizanske grobove na pevm-skem pokopališču. Obenem je bila tudi maša za padle partizane. Padlim partizanom in protifašističnim borcem so se n» dostojen način oddolžili tudi v Doberdobu, v Jamljah, v Rupi v sovodenjski občini, kjer so izven pokopališča pokopani nekateri partizani. Danes ob 11. uri bo spominska svečanost tudi pri spomeniku padlim antifašistom v Steverjanu; svečanost bo takoj po maši. Otroški vrtec v Pevmi pred zgraditvijo? Ze pred časom so v pevmi pričeli graditi novi otroški vrtec za otroke z Oslavja in iz Pevme. Ker je bil otroški vrtec na Oslavju, kamor so naši malčki vse doslej hodili, ukinjen, so ti ostali brez prostora, kajti novo poslopje še ni dograjeno. Zaradi tega, je občinski svetovalec Bogomil Pavlin, na zadnji oo-činski seji vprašal župana kdaj bodo končali z deli. Zupan je odgovoril, da se je gradbeno podjetje Makuc obvezalo dokončati vrtec do 15-novembra in upajo, da bo takrat tudi otvoritev, tako da bi otroci pričeli s predšolsko vzgojo le mesec pozne-ja od ostalih malčkov. K temu je župan še pripomnil, da se bo v primeru zakasnitve del pouk nadaljeval v bivšem otroškem vrtcu na Oslavju. Davčni na seznami vpogled Goriško županstvo obvešča občinstvo, da bo na davčnem uradu v Ul. Crispi na vpogled seznami sprememb družinskega davka za leto 1956 ter raznih občinskih davkov. Seznami so na vpogled občinstvu 20 dni, začenši z oktobrom. Interesenti si omenjene zname lahko ogledajo v poldanskih urah in sicer 9. do 12. ure. položaj srednješolskih profe-sorjev. Obe prizadeti strani se še vedno pogajata. Pričakuje se sestanek predstavnikov enotne fronte s predsednikom ministrskega sveta. Sestanek je bil že napovedan, vendar do njega ni prišlo. Na vsak način pa se bodo morali sindikalni predstavniki sestati s predsednikom pred 6. januarjem, ko poteče veljavnost zakona o pooblastilu. Ce ne bi prišlo do uresničitve zahtev profesorjev, potem bo prišlo do agitacij, za katere je šolska fronta že pripravila načrt. IZ SOVODENJ Danes pričefek gospodinjskega tečaja Jutri se bo v Sovodnjah pričel gospodinjski tečaj, h kateremu se je prijavilo 20 deklet iz Sovodenj, Gabrij in Podgore. Tečaj se bo pričel ob 17. uri. Gospodinjski tečaji so prišli v Sovodnjah že v navado, kat je zelo pametno in koristno. Na teh tečajih se je že lepo število deklet izučilo gospodinjstva, v katero ne spa-aa samo kuhanje, ampak tudi pletenje in šivanje. Na koncu šolskega leta dobi vsaka tečajnica tudi spričevalo. Veliko število deklet, ki se je prijavilo za gospodinjski tečaj samo iz zgoraj navedenih treh vasi, potrjuje našo zahtevo, ki smo jo svoj čas izrekli, da bi bilo treba ustanoviti neke vrste gospodinjsko šolo tudi v mestu, da se omogoči obiskovanje tudi dekletom iz mesta in drugih o-koli.ških vasi. Z VRHA Poštni urad bi potrebovali Odkar so na Vrhu dobili e-lektrično luč, so pričeli Vrhovci misliti na poštni urad. ki bi jim omogočal hitrejše dobavljanje pošte, prikrajšal marsikatero pot za izročanje poštnih pošiljk, prejemanje pokojnine itd. Poštno ravnateljstvo naj zadevo prouči in prošnji ugodi. Morda ne bi bilo napak, če bi se za vprašanje nekoliko pozanimala tudi občinska u-prava. Obvestilo potrošnikom sladkorja in kave Trgovinska zbornica v Gorici obvešča, da se bo razdeljevanje sladkorja in kave proste cone za potrošnike goriške in sovodenjske občine za mesec oktober, zaključilo 10. novembra in ne 31. oktobra. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. I 16.00: ra o «Disneyevi ju- ft CORSO. naki». VERDI. 16.30: «Tajnost In- kov», v barvah, C. Neston in Y. Sumac. CENTRALE. 17.00: »Pustolo- vec Landu, v barvah, R. Cummings in T. Moore. VITTORIA. 17.00: «Ježa proti zahodu«, R. Francis, v barvah. MODERNO. 15.00: «Panterka iz Kastilije«, A. Bautista in P. Rey. Srečna splovitev «Brezze» v tržiški CRDA Včeraj so v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tr žiču splovili 19.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki so jo pričeli graditi 2. februarja letos za družbo Cosarna iz Palerma. Cisterna je dolga 172,20 m široka 22,20 m, pri poveljniškem mostu pa je široka 12,15 m. s polnim tovorom lahko doseže 14,5 vozlov na uro. Zaradi izredno dobre gradnje jo bodo vpisali v najvišji zavarovalni razred za petrolejske ladje, ki vozijo na dolgih progah. Zgrajena ja po določilih mednarodnega dogovora iz Londona od leta 1948 o varnosti življenj na morju. Novo splovljena ladja «Brezza» je povsem e-naka petrolejski ladji Auro-ra, ki so jo splovili letos poleti. Srečni splovitvi je botrovala 4-letna deklica. Splovitvi ja prisostvovalo veliko število delavcev ter predstavnikov oblasti. Kaj je z uro vpodqorskem zvoniki? Ze pred meseci je strokovnjak občinske uprave pregledoval podgorski zvonik, da bi v njem namestili uro. Takrat so vaščani upali, da je rešitev tega problema zelo blizu. Ven. dar so se prenaglili, ker ure še vedno niso namestili, čeprav se je od takrat prelilo po strugi Soče precej vodg. Podgorci upajo, da bodo namestitev prepotrebne ure kmalu dočakali. IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA Doslej je bilo v Gorici vloženih 12.364 prošenj V nedeljo je prekoračilo mejo s propustnicami nekoliko manj oseb kot prejšnjo nedeljo; število italijanskih državljanov se je znižalo od 2.868 na 2.207, število jugoslovanskih državljanov pa se je povečalo od 330 na 368. Kot prejšnje nedelje je tudi tc nedeljo prešlo mejo največ oseb čez blok pri Rdeči hiši, in sicer 1.367 italijanskih in 133 jugoslovanskih državljanov. Manjši je bil- promet čez drugorazredne bloke: Mernik: 17 italijanskih in 5 jugoslovanskih državljanov, Cerovo: 106 italijanskih in 13 ju- 31. seči o-od Srednješolski profesorji so zborovali Proučili so spor, ki se vedno traja med vlado in enotno fronto V nedeljo je bila v telovadnici tehničnega instituta skupščina profesorjev srednješolskega sindikata, na kateri so proučili spor med učitelji in vlado z gospodarske in pravne strani. Sindikat namerava doseči gospodarsko izboljšanje; toda gospodarski razlogi niso edini razlogi, zaradi katerih Je prišlo do spora med enotno fronto in vlado; treba je urediti položaj učnih moči. ki niso v lestvici, ter pravni V trgovinski zbornici odlikovali 17 zaslužnih delavcev V nedeljo dopoldne 30. oktobra, so v dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi odlikovali 17 oseb, ki so se v svojem življenju posebno izkazale pri delu. Slovesnosti so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti iz Gorice skupno z podtajnikom za industrijo in trgovino Micheli-jem. Prisotni so bili tudi predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, in sicer Sgubin in Manfredini za CGIL, Fantini za UIL in Pa-dovani in Caddeo za CISL. Slavnost je otvoril predsednik trgovinske zbornice De-picolzuane, ki je poudaril zasluge odlikovancev. Podtajnik Micheli jim je izročil diplomo z zlatim odlikovanjem; vsi nagrajenci posameznih kategorij se bodo poleg tega lahko brezplačno peljali v Rim in nazaj. Odlikovanja so prejeli: Mario Lesini, modelar, Enrico Simeoni, kmet, Luigi Princi, klepar, Bruno Stefani, tiskar, Giuseppe Cubi, uradnik, Fran-cesco Tabai, trg. potnik, peter Boškin, delavec, Riccardo Ba-scarol, delavec, Andrej Rojic, prodajalec, Mario Planišček, težak, Carlo Poetrzi, klesar, Giuseppe Miani, trgovec, Mueller Martino, šofer, Luigi Valli, klepar, Giuseppe Zul-liani, klepar. Med industrijskimi podjetij in kmetijami so odlikovali Konzorcij go-riških mehaničnih delavnic in kmetijo kmeta Giuseppa Furlanija. Sledil je govor podtajnika Michelija, ki je govoril o zaslugah nagrajenih delavcev, ki so nad 30 let zaposleni pri istem podjetju. Poudaril je tudi zasluge podjetij, ki so s svojim 50-letnim neprekinjenim delom ustvarila mnogo dobrin za skupnost. Ob koncu svečanosti je bila tudi zakuska. goslovanskih državljanov, Solkan II: 247, 71, Šempeter; 158 55, Miren: 181, 47. Devetaki: 40 8. Doslej je bilo goriškemu u-radu za izdajanje propustnic predloženih 12 364 prošenj; od tega so jih poslali 12.066 v vidiranje jugoslovanskim oblastem. Jugoslovanske oblasti so vrnile 11.055 vidiranih propustnic. Italijanskim oblastem so jugoslovanske predložile 6.641 prošenj, od katerih jih je bilo 5.342 vidiranih in vrnjenih. Zimski urnik javnih obratov Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bo 1. novembra stopil v veljavo zimski urnik javnih obratov goriške pokrajine. V mestu, kakor tudi v vseh občinah pokrajine bo otvoritev lokalov ob 6. uri. Zvečer pa se bodo lokali zapirali po sledečem urniku; 1. restavracije, kavarne, bari in prodajalne alkoholnih pijač: v Gorici (mestu), občini Gradež in Tržič ob 24. uri; v ostalih krajih goriške občine ter v drugih občinah pokrajine ob 23. uri; 2. gostilne, in gostilne s kuhinjo: v Gorici mestu in občinah Gradež ter Tržič ob 23 uri, v ostalih krajih goriške občine in drugih občinah pokrajine ob 22. uri; 3. osmice; v Gorici mestu in občinah Tržič in Gradež ob 24. uri, v ostalih krajih goriške občine in v drugih občinah pokrajine pa ob 23 uri. Lokali kjer se prodajajo samo alkoholne pijače, bodo odprti od 10. do 22. ure ob delavnikih in od 11. do 22 ure ob praznikih. lit'"fisa itanillil 1* lltMIfitfflHln ||i{Pfiil!lii Ijillllllilfflliijjlliiiii i« -M -K PRESENEČENJE V HOJI NA 100 KM! ČETRTO (ZA ŽENSKE TRETJE) KOLO KOŠARKARSKEGA PRVENSTl/} Anglež Thompson zmagal z zelo dobrim časom Favorit J. Ljungren drugi po 13 minutah Ves čas tekme slabo vreme: dež in mi zel veter Vrstni red na cilju: 1. Don Thompson (Angl.) 10.12.37; 2. John LJunggren (Sved.) 10.25.58; 3. VVerner LJunggren (Sved.) 19.28.52; 4. Ake Soederlung (Sved.) 10 32.41; 5. Victor Stone (Angl.) 10.36.43; 6. Ugo Ncilson (Angl.) 10.43.42; 7. Erik Soederlung (Sved.) 10.47.10; 8. Pietro Rola (It.) 10.58.58; 9. Raymond Lesage (Franc.) 11.02.02; 10. Antonio Resta (it.) 11.04.30; 11. Hubert (Fr.) 11.11.13; 12. Gu-glielmi (It.) 11.19.38; 13. Char-riere (Sv.); 14. Terraneo (lt.); 15. Volonleri (It.); 16. Baldas-sarri (It.) 11.28.28; 17. Mazza (It.); 18. Fanelli (It.); 19. Na-va (It.);-20. Schneiter (Sv.); 21. Cijs (Hcl.); 22. Grasso (It.) 11.43.33;J4. Bitesnik (It.) 11 51.1; 26. Krcssevich (It.) 12 05.48. SEREGNO, L — Tekmovanje v hoji na 100 km je svojevrstna športna disciplina, ki gotovo nima velikoštevilnih pripadnikov. Treba je pač silne volje, da se kdo loti takih podvigov; hoditi peš 100 km in pri tem še hiteti. Današnja tukajšnja tekma v hoji na 100 km je bila že 34. po vrsti. Start je bil točno ob 4. zjutraj in prisostvovalo mu je neverjetno veliko število gledalcev za tako zgodnjo uro. Padal je močan dež, kar ni bilo preveč vzpodbudno za tekmovalce, ki so morali prehoditi 100 km. Startalo jih je 52: Švedi, 3 Angleži, 3 Francozi, 1 Holandec, 2 Spanca, 2 Švicarja, ostali so pa bili Italijani. Takoj po startu je tempo zelo hiter in vrsta tekmovalcev se kmalu močno razpotegne med avtomobili spremstva. Tista, ki narekujeta nepričakovano hiter tempo, sta Angleža Neilson in Thompson, ki sta pri Desiu (5 km) že v vodstvu, ločena po kakih 50 m drug od drugega. Po 25’ so sledili bratje Ljungren In Rota, nato po 40” lnver-nizzi, po 1' pa Stone in Bal-dassari. v i-uaanu Milaninu (12 km) se je položaj že spremenil. John Ljungren, ki je zmagal v prejšnjih dveh tekmah na 100 km, močno reagira in si pribori nekaj prednosti pred Neilsonom in Koto, 15” pred Thompsonom, 30’* pred bratom VVernerjem; Baldassari, Invernizzi in Švicar Charrie-re so 3’ za njim, Stone 3’20” itd. Tržačan Crasso je skupaj z Guglielmijem, Resto in Savinijem 4’25” za prvim in v skupini z zaostankom 6’30" je tudi Francoz Hubert, ki je že tudi zmagal v tej veliki tekmi. Crasso je kmalu za tem zaostal, prvih 20 km sta prva, John Ljungren in Neilson, prehodila točno v dveh urah, potem ko sta se menjavala v vodstvu. Thompson je imel 20’’ zaostanka, W. Ljungren 2'20'’, Rota 3’40”. V Garbagnate (25 km — torej četrt proge) se je prerinil v ospredje majhen in še mlad Anglež Thompson, ki je že bil pred Neilsonom, medtem ko je bil Ljungren tedaj že na tretjem mestu z 2’ zaostanka. Neilsonu se je za tem poznala utrujenost in J. Ljungren ga je spet prehitel. V Varedu (33 km, ki so jih prvi prehodili v 3.13’) je bil položaj takšen; 1. Thompson, 2. J. Ljungren z 2’20" zaostanka, 3. Neilson 4’33”, 4. W. Ljungren 6’55”, 5. A. Soederlung in Stone 13’55”, 7. Mazza in Baldassari 13’55”, 9. E. Soederlung 14’, 10. Rota 14T5" itd. Hu-ber je bil v skupini, ki je zaostala 23’. Borba se bije med Švedi in Angleži. Prvi se zelo dobro upirajo ritmu, ki ga diktirajo drugi v upanju, da bodo spravili v težave dvakratnega zmagovalca te tekme. Thompson je ves čas v vodstvu. Dež pa pada brez pre-stanka. Prva zanka današnje proge se je sklenila v Seregnu po 43 km. V vodstvu je še vedno Thompson, za njim J. Ljungren, na tretje mesto pa se je prebil drugi Ljungren, medtem ko je Neilson na četrtem mestu z zaostankom 10’22”. Sledita A. in E. Soederlung, Stone, Mazza. Charrie-re, Baldassari, Lesage, Rota-Ostali so posejani v zelo dolgi vrsti. Proga napravi sedaj spet 12 km dolgo zanko in se spet vrne v Seregno. Anglež Thompson ne da od dušika svojim nasprotnikom. Njegova hoja je neverjetno vztrajna in hitra. Ko gre drugič skozi Seregno, je njegovo povprečje 10,200 km na uro Vreme je pa kar naprej zelo siabo; dežuje in zraven še piha mrzel veter. Po 55 km. ko je Neilson zopet potisnil W. Ljungrena na četrto mesto, je položaj takšen: 1. Thompson, 2. J. Ljungren, po 9’2”, 3. Neilson po 14’50", 4. W. Ljungren, 14’52”, 5. A. Soederlung 17’5”, 6. E. Soederlung, 17’54”, 7. Stone 22’14", 8. Lesage po 28’. Naslednja zanka vodi do Monze in skozi Desio zopet v Seregno ter je dolga 23 km. Položaj se ne spremeni, vodi še nadalje Thompson, ki ga je pa zalotila lažia kriza. Hubert, pariški zidar ki je že trikrat zmagal v tekmi na 100 km, se dobro poprav. Ija, vendar pa je že zaostal za več kot pol ure za prvim Pri tretjem prehodu skozi Seregno je Thompson pod predvidenim urnikom na pod. lagi 10 km na uro. Tekmovalci si tu — prehodili so 79 km — sledijo takole: Thompson, nato John Ljungren po 11’50”, A. Soederlung, 13’25”; W. Ljungren po 18’58”, Neilson, 20’10”, E. Soederlung, 23’10”, Stone 24’5”. Thompson je krizo odlično prestal in sedaj hiti proti cilju v svojem pohodu, ki obeta, da bo triumfalen. Do cilja je še 20 km, ki jih morajo tekmovalci prehoditi v četrti zanki. Na stadionu Fer-ruccio že čaka velika množica, k.i pozdravi Angleža, ki koraka sam proti zmagi. Kmalu po 14. uri pride na stadion Thompson, ki je še povečal svojo prednost v primerjavi s tretjim prehodom skozi Seregno. Daleč za njim je John Ljungren, za tretje mesto se pa borita VVarner Ljungren in Ake Soederlung. Anglež Stone se je pomaknil s sedmega mesta na peto, medtem ko so vsi Italijani precej zaostali. Thompson je s svojo zmago presenetil, saj je prvič tekmoval na 100 km po letošnji zmagi na progi London -Brighton (75 km). Med hojo je Thompson popil dva litra sladke vode, steklenico limonovega soka in pojedel pol torte. Neuspeh moških in uspeh žensk Triestine v Bologni in Legno**!? Virtus klonila pred Borlettijem - Skoraj v vseh italijanskih moštvij1 * nastopajo tudi tujci - V Paviji se je odlikoval Jugoslovan Andrijasn MOŠKI REZULTATI Milan: Borletti-Virtus ganti 78:63. Min- Livorno: Cama-Benelli 86:65. Rim: Stella Azzurra - Roma 60:58. Bologna: Preti Gira - Trie-stina Arrigoni 82:44. Pavia: Pavia Necchi - Moto-morini 63:42. Benetke: Reyer - Storm Va-rese 56:56. LESTVICA Preti Gira 4 3 1 0 256 202 7 Virtus Ming. 4 3 0 1 260 203 6 Storm Varese 4 2 2 0 253 215 6 Borletti 4 2 1 1 262 235 5 Benelli 4 2 0 2 307 292 4 Cama 4 2 0 2 239 239 4 Stella Azz. 4 2 Q 2 265 291 4 Triestina Arr. 4 2 0 2 234 266 4 Reyer 4 1 1 2 204 259 3 Roma 4 1 0 3 241 252 2 Pavia Necchi 4 1 0 3 210 247 2 Motomorini 4 0 1 3 224 254 1 ZENSKE REZULTATI Milan: Ozo-Autonomi 66:52. Torino: Omsa - Fiat. 60-54. Videm: Udinese - Cest. Bologna 47:39. Legnauo: Bernocchi - Triestina 41:41. LESTVICA Bernocchi Triestina Autonomi Omsa Fiat Udinese Ozo 3 2 1 0 163 114 5 3 2 1 0 171 136 5 3 2 0 1 171 158 4 3 2 0 1 172 166 4 3 1 0 2 149 155 2 3 1 0 2 125 153 2 3 1 0 2 135 171 2 Cest. Bologna 3 0 0 3 108 141 0 V nedeljo je imela Triestina skoraj smolo. Naletela je namreč na nasprotnika, ki mu je šlo res vse kot po olju. Tržačani sploh niso mogli nuditi pravega odpora, še manj pa da bi prihajali v nevarno bližino kosa. Rezultat polčasa (42:19) kot tudi končni rezultat sta zelo zgovorna in podajata realno sliko položaja na igrišču. Tržaški igralci so sicer večkrat poskušali menjati taktiko, ko so videli, da nikamor ne pridejo, toda proti razigranim girinom ni bilo kaj storiti. Sicer še dobro, da ie imela Triestina vsaj Bizzara, ki je dosegel 17 golov. Seveda je tudi Preti Gira klub, kjer je vse silno «amatersko» — tudi Grk Murutsis. ki je pravzaprav najbolje igral. S to zmago je Preti Gira prevzela vodstvo, ker še ni izgu- bila nobene tekme, medtem ko je morala Virtus v nedeljo prvič položiti orožje, in sicer v tekmi z Borlettijem v Milanu. To je bila lepa tekma, vredna dveh velikih nasprotnikov. In zanimivo: tudi pri Borlettiju je bil najboljši mož — Grk Stephanidis, ki je prvič nastopil v novem moštvu. Dosegel je tudi 25 golov, več kot Romanutti (22). Cama je doma dosegel svojo drugo zmago; to je moštvo, ki si pomaga z Američani. Rimski derby se je končal z zmago Stelle Azzurre. Pavia Necchi je dosegla svojo prvo zmago, ki ji jo je priboril Jugoslovan, bivši reprezentant, Andrijaševič, ki se sedaj nahaja v Paviji. Ta je moštvo vodil in zaigral tako, da si je večkrat zaslužil aplavz; dal je tudi 25 golov. Nasprotniki niso pokazali kdo ve kaj; v njihovem moštvu nastopa Egipčan Chalhoub. V Benetkah je igralo proti Reyerju moštvo Storm Vare-se, ki je z neodločenim rezultatom odnčslo domačim točko. Tudi to moštvo ima med svojimi igralci tujce, med katerimi se najbolj odlikuje nevarni strelec, Grk Matneou. Z obilico tujcev v mnogih moštvih se jasno kaže, da jadra tudi košarka čedalje bolj v profesionalizem. Tega ne more zanikati niti užaljenost funkcionarjev Košarkarske zveze, kadar slišijo podobne očitke. In gotovo bi italijanskim moštvom ne bila potrebna pomoč tujcev. Seveda pa se voditeljem klubov ne ljubi čakati z dolgotrajno vzgojo lastnih igralcev; bolj enostavno je kar pobrati kje že dovršene ase. Da pa tujci ne prihajajo igrat v italijanske klube samo zaradi ljubezni do tistih klubov, pa ni treba nikomur razlagati. Med ženskami so priskrbele za dva presenetljiva rezultata košarkarice iz Trsta, ki so uspele odnesti državnim prvakinjam v Legnanu točko in pa ekipa Ozo, ki je zmagala nad ekipo Autonomi. Tržačanke so igrale zelo dobro, res pa je tudi, da so naletele na državne prvakinje, ki so očitno imele svoj slab dan. Triestini je tako uspelo povzpeti se v lestvici na vrh poleg državnih ZACE'1 EK VELIKEGA U Inozemski Sahisti so močno zastopani Začel se je tudi turnir mladih z mednarodna udeležbo ZAGREB, 1. — Danes se je začel v Zagrebu veliki mednarodni šahovski turnir, na katerem sodelujejo poleg jugoslovanskih šahistov češkoslovaški velemojster dr. Filip, mednarodni mojster in prvak ZDA Bisguier, madžarski velemojster Barcza, prvak Belgije, mednarodni mojster 0’Kel-ly, bolgarski prvak Minev, sovjetska velemojstra Geiler in Smilov, avstrijski mednarodni mojster Dickstein in italijanski mednarodni mojster Po-recca. Obenem se je začel tudi turnir mladih, na katerem sodelujejo poleg jugoslovanskih še mladi šahisti iz Danske, Švice, Poljske, Zahodne Nemčije, Madžarske in Grčije. Rezultati prvega kola: Minev - Barcza 1:0, Geiler - Filip prek., Trifunovič - Udov-čič prek. O’ Kelly - Pirc prek., Bisguier - Gligorič prek., Ka-raklajič - Fuderer remi, Milič - Ivkov remi, Matanovič -Rabar prek., Smislov - Bertok 1:0; igra Dickstein - Porec-ca ni bila odigrana. Faeitf' ■ prvakinj. Omsa l* r zmagala v Torinu na_^^*.j0 jjli Tudi to nedeljo še m vanke Prelevič, za - ^ je toliko govorilo, ces ^ prišla v eno ali ^.rug° teh dveh ekip. Košar j, Vidma so pa doma Pr® ekipo Cestistica B°'ogV' tako prišle do prvih dv t medtem ko so košar a^ ( Bologne še vedno na tremi porazi. Milan: Saarbruecken . bi" MILAN, 1. - Danes j „ -m >- tu tekmu med ^ Jrtl # Saarbrueckenom v evr°”vil ’ movanja za pokal - .(eV prvakov. Pred zelo >na nimi gledalci sta m°st pili v sledečih postava p Milan: Buffon, MaW' V gatti, Liedholm, gamaschi, Frignani, D’' ^ Vicariotto, Schiaffino> F'sC Ml- jtmf Saarbruecken: Puff, Keck, Berg, 'r gii# Philippi, Otto, Martmi' Krieger, Schinz. dca)' Sodnik: Dienst (5vlt,” j(ri* A 6* ftr Goli: v I. polčasu v g ger, 16’ Frignani, .,i fino, 37’ Dal Monte. « lippi; v II. polčasu 23 25’ Martin. . v|ji predaj, Zmaga gostov PI’ nemajhno presenečen]®'^ pl pred tekmo gotovo 1,1 pričakoval. Konrad pred Celin^f Jugoslovani na 2„ in 7. mestu ^ TRIDENT, 1. — na cilju teka skozi Trt krogov, 13,200 km): .«((#, 1. Konrad Walter ^ 38’37”3; 2. Cetinič ' 3. Segedin (Jug.) “ p| C*T Ceraj (Jug.) 40’08”2; 5' ; lo (S.A. Bolzano) 4%,); Mazzon (Giovane fIF Otenheimer (Jug.)i (Etruria Prato); 9. strija); 10. Armellin* tas Trento) itd. ----- - Hoc»y Bqlzano je najel ko* ^ jr, Madžara Sandra Ott»>je BOŽEN, 1. devet let v Italiji, ■dr*>V P/ it •> ni 6* tem je bil tudi zvez” 115-krat madžarski prezentant. L. 1946 j® (tej,1 Italijo in bil igrale® - ffl, moštva Diavoli rossO” Odgovorni ure®” o . STANISLAV RE% Tiska Tiskarski zavod * Klltn ŠIIB predvaja danes ob 16. predvaja danes 2. t, začetkom ob 18. url «Ogenj in meso* Igralci: LANA TURNER, PIER ANGELI, CARLOS THO1” Mladini izpod 16 let vstop prepovedan v Omsi niti v Fiatu „ - GUY DE MAUPASSANT Ijel rhtii (LEPI STRIČEK) Odvedel Ju je drugo za drugo v oknišče, in čeprav so pazili in govorili natihoma, je Duroy vendar opazil, da ju je obedve tikal. Seja, ki je trajala že od ene, je bila partija ekartčja z nekaterimi tistih gospodov v ravnih klobukih, ki jih je bil Duroy prejšnji večer opazil. Oospod Walter je držal karte in igral z zbrano pazljivostjo in zvitimi kretnjami, medtem ko je njegov nasprotnik gibčno, s spretno okusnostjo izurjenega Igralca polagal lahke, obarvane liste na mizo ter Jih privzdigoval in obračal. Norbert de Varenne je sedel v ravnateljevem naslanjaču in pisal članek, Jacques Rival pa je, po dolgem zleknjen na divanu, s priprtimi očmi kadil smotko. Po zatohlem Je dišalo v tem prostoru, po usnjenih pre vlekah pohištva, po starem tobaku in po tiskarni; čutil sl tisti posebni duh uredniških prostorov, ki ga vsi časnikarji poznajo. Na mizi iz črnega lesa z vdelanimi bakrenimi okraski je ležala nakopičena neverjetna grmada papirja: pisem, kart, časnikov, revij, dobaviteljskih računov in tiskovin vsake vrste. Forestier je segel gospodom, ki so stali za igralci in stavili, v roke in gledal igro, ne da bi zinil besedico: potem pa, brž ko je očka Walter dobil, je predstavil; «Tu je zdaj moj prijatelj Duroy.» Ravnatelj je mladega človeka naglo pomotril s svojim pogledom, kakor bi mu oko spolznilo spod stekel; nato je vprašal: «Ste ml prinesli tisti članek? Danes bi bil prav posebno primeren, izšel bi hkrati z Morelovo zadevo.* Duroy je potegnil iz žepa liste, zložene v štiri gube: »Prosim, gospod.* Stari je bil videti vzradoščen in mu je smehljaje rekel; »Izvrstno, izvrstno. Mož beseda ste. Bom moral to pregledati, Forestier?* Toda Forestier je hitro odgovoril: »Ni vredno, gospod Walter: delal sem z njim dnevne novice, da bi ga naučil obrti. Zelo dobre so.» In ravnatelj, ta mah sprejemajoč karte, ki Jih je delil velik, suh gospod, poslanec centrumske levice, je ravnodušno pristavil: »No, torej imenitno.* Ali Forestier mu ni dal pričeti nove igre, temveč se mu je sklonil na uho; »Saj veste, obljubili ste mi, da nastavite Duroya namesto Ma-rambota. Vam je prav, da ga obdržim ob istih pogojih?* »Da, popolnoma.* In časnikar je segel prijatelju pod pazduho ter ga odvlekel s seboj, medtem ko je gospod Walter znova začel igrati. Norbert de Varenne ni bil vzdignil glave; bilo je, ko da Duroya ni videl ali vsaj ne spoznal. Narobe pa . mu je Rival s poudarjeno, hoteno odločnostjo stisnil roko, češ da mu je dober tovariš, na katerega se lahko zanese, če bi kdaj nastala potreba. Sla sta spet skozi čakalnico, in ker so se vsi ozirali po njih, je rekel Forestier najmlajši od žensk, dovolj naglas, da so ga slišali tudi ostali trpini; «Ravnatelj vas prčcej sprejme. Ta mah ima posvet z dvema članoma proračunskega odbora.* Nato je hitro krenil mimo, z resnim obrazom, kakor da mora neutegoma sestaviti skrajno važno brzojavko. Brž ko sta se vrnila v uredniško dvorano, je Forestier znova stopil k omari, vzel brez odlaganja svojo lovikroglo v roke, se začel igrati in pretrgano, sekajoč stavke, da Je mogel vmes šteti zadetke, spregovoril Duroyu: »Tako, vidiš. Prihajal boš sem vsak dan ob treh in ti bom povedal pota in obiske, ki jih bo treba opraviti, bodisi za dne bodisi zvečer bodisi dopoldne. — Ena — najprej ti dam priporočilno pismo za načelnika prvega oddelka policijskega ravnateljstva, — dve, ta te seznani z enim svojih uradnikov. S tem se boš dogovarjal zastran važnih novic, — tri, — s službenega področja ravnateljstva, uradnih novic, se razume. Za vse nadrobnosti se obračaj na Saint-Potina, ki vse to natanko pozna, štiri, — videl ga boš prčcej zdajle, ali pa jutri. Predvsem se moraš naučiti, da boš izvabljal skrivnosti ljudem, h katerim te bom pošiljal, — pet — in vdiral povsod, pa da naletiš na še tako zaprta vrata, — šest. — Dobival boš za to po dve sto frankov stalne plače na mesec, vrh tega po dva novčiča od vrstice za zanimive novice tvojega lastnega pridelka, — sedem. — in prav tako po dva novčiča od vrstice za naročene članke o raznih predmetih, — osem.* Od tod naprej se ni menil za nič drugega več kakor za svojo igro in je počasi štel naprej: — «Devet, — deset, — enajst, — dvanajst, — trinajst.* — Štirinajsti sunek je zgrešil in zarentačil: «Da bi jo zlomek, trinajstico! Ta presnetnica mi vsakič prinese smolo, še umrl bom gotovo trinajstega.* Eden od urednikov, ki je bil opravil svoje delo, je zdaj tudi vzel lovikroglo iz omare; bil je čisto majhen človeček, ves podoben otroku, dasi je imel svojih petintrideset let; in več drugih časnikarjev je bilo vstopilo, ki so šli zaporedoma vsak po svojo igračo. Kmalu jih je stalo šest, drug zraven drugega, s hrbtom ob zidu, in vsi so z enakimi, odmerjenimi gibi metali v zrak rdeče, rumene ali črne krogle, iz kakršnega lesa so pač bile. In ko se je tako vnel boj, sta tudi tista dva urednika, ki sta še delala, vstala, da bi mogla ocenjevati sunke. Forestier je zmagal z enajstimi zadetki. Tedaj je možiček z otroškim obrazom, ki je bil zgubil, pozvonil pisarniškemu slugu in ukazal: »Devet čaš piva!* In vtem ko so pričakovali okrepčil, so spet začeli igrati. Duroy je popil z novimi tovariši kozarec piva, nato je vprašal prijatelja; »Kaj naj torej delam?* Ta je odgovoril: »Danes nimam nič zate. Lahko odideš, ako hočeš.* «In... naš... naš članek... ali jzide nocoj?* «Da, pa za tega se nikar nič ne brigaj: korekture že sam epravim Napiši nadaljevanje za jutri in pridi sem ob treh. kakor danes.* Jd Duroy je segel vsem v roke, niti ne vec^el P° katera, potem pa veselega srca in čilega duhš o' stopnicah, IV. . razKV Georges Duroy je slabo spal, tolikanj ga Je zelja, da bi videl svoj članek natisnjen. Brž ko se Jored dan, je bil že pokonci in je blodil po ulici mnog0 . ko priteko raznašalci časnikov od lopice do lop'0*;'bro Tedaj jo je ubral na postajo Samt-Lazare, d tnj o** da pride «Vie Frangaise» tja prej kakor v njegov m f} Ker je bilo še prezgodaj, je kolovratil po Pločn “'i0 Videl je, da je prodajalka prišla in odprla svoj ^lflvl > . . _ r________________________________^ glflVl P?*-?111 Je opazil moškega, ki je nesel_;Pas0 velikih, zloženih časnikov. Planil je k njemu: P*1* trije «Gil-Blas», *Gaulois*, *Ev6nement» in še dva ali — ^ jutranji listi; *Vie Frangaise» ni bilo med njimi- gpo^ d Strah ga je pograbil: »Pa ne, da bi bili odlož«*1 gt afrisKega lovca’ na jutrišnji dan? Ali pa, da p0^^1 naključju v zadnjem trenutku očetu VValterju ne »m pftpr 4 K° se je vračal proti lopi, je opazil, da je \istJrn ne da bi videl, kdaj so ga prinesli. Planil je P J0 p razganil, ko je vrgel tiste tri novčiče na d . ,)ačel0 j ^ naslove na prvi strani. — Nič. — Srce mu je * spO' utripati; odprl je list, in kar presunilo ga je, 150 J_e puro?'’ nekim stolpcem z velikimi črkami bral: »Georges je bilo! Kolikšna radost! . 'a» Brez vsake misli je jel stopati po ulici, s s klobukom po strani, in venomer ga je PrlJ.m og°.iji s KioDuKom po strani, in venomer ga je h ogy' iji ustavljal ljudi, ki so hodili mimo njega, ter *> «Kupite to — kupite to! Moj članek je notri.* zvec/ IP kupite to! Moj članek je bil na vse grlo zavpil, kakor vpijo neki bulvarih: »Berite ,Vie Frangaise’, berite članek ie 0 roya: ,Spomini afriškega lovca’,» In mahoma ga J,drJo Kjiet.A ............................. rS*,?' da bi sam bral ta članek, da bi ga — ioi«“~ie i‘ kakem javnem kraju, v kavarni. In je iskal Ied )„re'l> v bilo že kaj ljudi. Dolgo je moral hoditi. N»P j p*ec ‘ e.