Ljubljana, četrtek, 26. septembra 1957 LETO XXIII. Stev. 227 IZDAJA IN TISKA CASO, 1S,N0 ZALOZNLSKO PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA« L OR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOV INI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC Llrazen Cena 10 dinarjev PROLJKIAHCI VSEB DEŽEL, ZDRUŽITE SEI »LJUDSKA PRAVICA« ANOVUENA 4. OKTOBRA 1IM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO 1. JULIJA 1951 KOT I V-NTK, NATO PA KOT TEDNIK( - OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« s SEJE IZVRŠNEGA sveta lr slovenijb Za racionalno izkoriščanje kmetijskih zemljišč svet je razpravljal o obrtniški dejavnosti ter o osnutkih zakonov varstvu voda in racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč LRS jp _ JANA, 25. sept. Izvršni svet Ljudske skupščine ga sveta R seji, ki jo je vodil predsednik Izvršne- roču snnifflSnraisl}er,razPravlial na podlagi obširnih po-Sa svota ■, ■ j 0SP°darskega odbora in Sekretariata Izvršne- a industrijo in obrt o problematiki obrtništva. TPfašan/s'nodmr ^ 7;a^el? vrsto Javnosti v ciJ.a °brtniške de-Bieno dtu;h!nVeniJ1’ je osvetlila JloKo, anaS gospodarsko benem in a 5tanJe v družabništva ter nrel"^ _^torju rečih vprašanj, kot so investira' nje v obrtništvu, plače in plačil- j ni sistem, vprašanje kadrov, spe- [ cializacije itd.,- je dala osnovne smernice, na katerih naj bi temeljil perspektivni plan razvoja Ze nekaj dni je delegacija naše Zvezne ljudske skupščine na prijateljskem obisku v LR Kitajski, kjer je imela že vrsto razgovorov z ondot-nimi voditelji in obiskala več mest in gospodarskih središč. Na sliki: vodja delegacije in predsednik Skupščine Fetar Stambolič v razgovoru s predsednikom Vsekitaj-skega kongresa Liu Sao Cijenom pERspEKTIVE NAŠEGA trga Letos so ugodne možnosti 20 izvoz kmetijskih pridelkov in živine 80 več°km^t-j25'. sept- To Jesen bo izvozila Jugoslavija mno-je ornopn^f pridelkov kakor doslej. Zelo dobra žetev d°slej *?,’ da bomo lahko izvažali tudi pridelke, ki jih *• J. knm . velikih domačih potreb nismo smeli izvažati, Let . ruzo in »vinsko krmo. Prvih °ceiniEriuelek koruze bo samo 2a i,i.y.ah zadostoval , ce,nitvah 23 kritje po skih pridelkov v nekaj letih do-— td kritie IT—°,'uve11 ne segel vrednost blizu 200 milijonov rnanroA i_ „ f. ?*3 domačega dolarjev. Kakor cenijo strokov- razme- izvažali na leto koruze za okrog 25 milijonov dolarjev, fižola za 3 milijone dolarjev, zelenjave za 2 milijona, živine in mesa za okrog 40 milijonov, raznega sadja in sadnih izdelkov za 20 milijonov, tobaka za 26 milijonov dolarjev itd. (Tanjug) marveč w , domačega dolarjev. Kakor cenijo s 6 koruzo t, znatne ko- n.iaki, bi lahko v ugodnih ?ko bomo ]L„ di Uvoziti. Prav rah ’— na tnS KP0 dalj§em ča^ * Jalci živinoi^ ? trgih kot pro-2* je 5%8krne- katere iz- Dob e- l6ta °mejen ^ala tudi Znlev bo nedvomno vpli-K3 sklada, karPhV6Čan^e živinske-nih°VefaniuTzv° aPr,’P°mogI° tudi ul izdelkow t? žlvine in mes-y ret)°v, ki n£(i 3azen splošnih S Pr‘rastek ?' om°gočili stal-»?radi Povp^n l b°do letos ?Iali pri ni61? izvoza organi-£°sestvih in ~j6rih kmetijskih Ela erile svoio gah ki bodo fevnem Proizvodnjo v g*a- Letos sS- POSebna Pita- !° izvažali t doslej nismo mno-in 'drkakpor/ Sirijo, Jo?- Ph 3U' 113 tem ^r^izviz vr*da - bo JSfcr, ki je mdustrije P°iietja ie konca prvega S* Mojega ?° nila fi4% progra-&?®e«n?naSd b°d°0stabili- ye obdobje Planiranje za ^?5ea?z0vozad°-V^livali na po- 5vJ ,8anje kmTtii i ukrepi za bol? važno ie ^iSue Pr°izvodnie. W ,Prihodnia * .° tudi ?e' ^Lle‘os, bo lahti ,tako obilna — ------------ ko Izvoz kmetij - Jemenska *a Četrtek, 2*' re-*no pblaSno napoved »eptembra Na dnevnem redu sta bila nadalje osnutka dveh zakonov, ki ju je Izvršni svet sprejel in ju bo predložil Skupščini za njeno prihodnje zasedanje. To sta zakon o varstvu voda in zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Zakon o varstvu voda je zgrajen na predpostavki, da so vsa vodna zemljišča in celotno vodno kroženje — atmosferske vode, površinske in podzemeljske vode ter obalno morje — pod posebnim varstvom družbe in da je zato za vsakršno uporabo vode, izkoriščanje vodnih zemljišč (korita, bregovi in obale), kakor tudi za vsak poseg v prirodno vodno kroženje, ki bi utegnil prizadeti splošne koristi, potrebno dovoljenje pristojnih državnih organov. To je potrebno, da se zagotovi in zavaruje vodo in vodna zemljišča in da se bo ta smotrno izkoriščala za potrebe prebivalstva, kmetijstva, industrije itd. Osnutek zakona o racionalnem : izkoriščanju kmetijskih zemljišč je bil izdelan z namenom, da bi se zagotovila družbena rentabilnost sredstev, ki jih družba vlaga v kmetijstvo, ter povečala kmetijska proizvodnja. V splošnih določbah tega zakonskega osnutka je rečeno, da morajo lastniki, posestniki in uporabniki zaradi splošne koristi in gospodarske pomembnosti zemlje obdelovati kmetijska zemljišča tako, da bodo kar najbolj racionalno izkoriščena. Ce se v zemljišča, stavbe, naprave ali v kmetijsko strojništvo vlagajo družbena sredstva, velja strožja presoja rentabilnosti. V tem primeru so zemljišča racionalno izkoriščena le, če dajo tako proizvodnjo, kakor jo je predvideval investicijski program za vložitev teh sredstev. Posebno poglavje osnutka tega zakona govori o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, da bi se zagotovilo čimbolj smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč glede klime, potreb potrošnin središč in predelovalne industrije ter v skladu z načrtom perspektivnega razvoja kmetijstva v LR Sloveniji. V vrsti tekočih gospodarskih in drugih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu omenjene seje, je Izvršni svet podal garancijske izjave podjetjem >Titan< Kamnik, Tovarni lesenih plošč Ilirska Bistrica, Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidriče, Kidričevo, Elektrogospodarski skupnosti Slovenije, HE Ožbalt, HE Vuhred in Kmetijsko gospodarskemu posestvu Kočevje za najetje posojil pri Investicijski banki. IV. S A H O V S K I FESTIVAL V P0RT0R02U Gligorič nima tekmeca ternie neHaj DartniH hladnejše. »k«5^r»t5re meaTin no«- ftiea ll4* ’°; v Primorju ls ln» «opiteec^S!rature Portorož, 25. sept. — Na vseh turnirjih IV. šahovskega festivala v Portorožu so borbe zelo ostre, zanimanje zanje pa izredno. Letošnja kvaliteta na vseh šestih turnirjih je izredno močna, saj se jih udeležuje 10 mojstrov, 23 mojstrskih kandidatov, 43 igralcev prve, 36 druge, 63 tretje in 141 četrte kategorije ter brezka-tegornikov. Po objavi nagrad, ki so spričo močne udeležbe dokaj lepe, se je borbenost in napetost na vseh turnirjih povečala. Zato so bili doseženi na mojstrskih in moštvenih turnirjih nekateri presenetljivi izidi. Na moštvenih turnirjih, kjer sodeluje 42 štiričlanskih ekip, bo razdeljenih razen prehodnega pokala 35 denarnih nagrad. Najlepše nagrade so v A turnirju, kjer je med devetimi nagradami razpon od 35.000 do 7000. Na prvem moštvenem turnirju so presenetili angleški študentje, ki so zmagali proti poljskim šahistom s 3:1 in se uvrstili med zmagovita moštva v finalnem tekmovanju, ki se bo začelo v četrtek zjutraj. Na mojstrskem turnirju, kjer sodeluje 22 tekmovalcev, se borijo za motorno kolo Tomos Co-libri in še 11 nagrad od 35.000 do 2000 din. Na tem turnirju je spričo tega ln sistema tekmovanja dokajšnja napetost. »Vendar,« pravi velemojster Gligorič, »tudi skrajševalni švicarski sistem omogoča ob dobri igri soliden uspeh,- Seveda drži ta trditev le do neke mere. V obeh dosedanjih partijah je pokazal, da je kos vsem težavam. Stupica Je v Matulovičevem gambitu proti Gligoriču prišel v ugodnejši položaj, pozneje pa je ob preveliki samozavesti pozabil, dd je treba za granit močnejši eksploziv. Vendar ima Gligorič v Ciokaltei, Janoševiču, Pucu, inž. Vidmarju, Longerju in morda še kakem mojstrskem kandidatu nekatere bol j ali manj nevarne tekmece. Na turnirju šahistk je Koka-novičeva v II. kolu presenetila z zmago proti favoritinji Tilki Vukovič. Vodstvo so prevzele Ko-kanovičeva, Rakičeva in Cirovi-čeva. (Podrobno poročilo o posameznih turnirjih berite na 8. str.) E. K. Ljubljana, 25. sept. — Danes se je končal pionirski pohod »Bratstva in enotnosti« po Sloveniji. Udeležilo se ga je 60 pionirjev iz vse Jugoslavije, po deset iz vsake republike. Na pot so krenili 19. t. m. in obiskali Gorenjsko, Idrijo, bolnišnico »Franjo« in Postojnsko jamo. Danes dopoldne jih je sprejel podpredsednik Izvršnega sveta LRS Stane Kavčič in se z njimi zadržal v sproščenem pogovoru. Opoldne so jim priredili v restavraciji »Union« kosilo. Pozdravil jih je tudi podpredsednik OLO Ljubljana Joško Gorjanc in jim razdelil darila, spominske značke ter albume. Danes zvečer in jutri dopoldne bodo pionirji odpotovali na svoje domove, polni lepih spominov in doživetij. — Na sliki: Tovariš Stane Kavčič med pionirji. SVETOZAR VUKMANOVIC V RANGUNU KONKRETNI PRIMER aktivne koeksistence med našo deželo in Burmo Rangun, 25. sept. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vuk' manovičem na čelu je začela raz govore z burmansko vladno de' legacijo, ki jo vodi podpredsednik vlade U Kjo Nien. Na prvem se stanku, ki je trajal tri ure, so v prisrčnem in prijateljskem vzdušju izmenjali informacije in izkustva o gospodarskem razvoju in o gospodarskih perspektivah obeh dežel. Delegacija je bila tudi pri predsedniku republike Ba Uju. Predsednik je sinoči priredil svečan banket V zdravici, ki jo je imel ob tej priložnosti, je dejal, da je nekatere ljudi presenetil razvoj jugoslovansko-burman-skega prijateljstva. Prej ni bilo trdnih vezi med obema deželama. »Tisti, ki dvomijo o tem prijateljstvu, še vedno žive v miselnem svetu, ki ga je 20. stoletje že preraslo. Čedalje večje jugoslo- Dr. Ba U, predsednik Burmanske unije Predsednik Tito na predstavi »Dunda Maroja« Beograd, 25. sept. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz-Tito je s soprogo Jovanko nocoj prisostvoval tristoti predstavi »Dunda Maroja« v Jugoslovanskem dramskem pozorištu. V odmoru je predsednik republike sprejel nosilce glavnih vlog, ob zaključku predstave pa je poslal nastopajočim šopke cvetja. Poslovilni obiski sovjetskega veleposlanika Beograd, 25. sept (Tanjug). — Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ki nadomešča državnega sekretarja Kočo Popoviča, je priredil danes poslovilno kosilo dosedanjemu sovjetskemu veleposlaniku v Jugoslaviji Nikolaju Firjubinu. vansko-burmansko prijateljstvo najzgovorneje priča o pravilnosti našega skupnega obravnavanja problemov današnjega sveta. O koeksistenci mi ne le govorimo, temveč naš primer v dejanjih tudi kaže svetu, kako učinkovito lahko deluje in s^kako dobrimi rezultati.« Podpredsednik Vukmanovič je v odgovoru opozoril na skupna jugoslovansko-burmanska prizadevanja v uveljavljanju koeksi- Naša parlamentarna delegacija v Hančouu Hančou, 25. sept. (Tanjug) Jugoslovanska parlamentarna delegacija je včeraj prispela v Hančou, glavno mesto pokrajine Cek-jang. Na poti iz Port Artura v Hančou se je delegacija kratek čas zadržala v Tiencinu in Nankingu, kjer so jo predstavniki oblasti in političnih organizacij prisrčno sprejeli. Na letališču v Hančouu so jugoslovanske goste sprejeli in pozdravili naj višji predstavniki pokrajine, zvečer pa so jim priredili svečano večerjo, na kateri so predsednik Zvezije ljudske skupščine Petar Stambolič, jugoslovanski veleposlanik v Pekingu Vladimir Popovič in domači voditelji izmenjali zdravice. Danes si je delegacija ogledala zgodovinske znamenitosti in prirodne lepote mesta Hančou, jutri pa bo obiskala nekatera podjetja, nakar bo odpotovala v Sangaj. stence, ki prispevajo h konsolidaciji razmer na svetu. Izrazil je prepričanje, da se bo konstruktivno jugoslovansko-burmansko sodelovanje še nadalje razvijalo. Predsednik burmanske vlade U Nu je priredil danes na čast jugoslovanske gospodarske delegacije intimno kosilo. V teku dneva si je delegacija ogledala zgodovinske spomenike, novo valjarno jekla v bližini Ranguna in nekatere objekte farmacevtske industrije. Vodja delegacije Svetozar Vukmanovič je položil venea na grob ustanovitelja Burmanska unije Augsana. Svetozar Vukmanovič XII. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Včeraj splošna debata Madžarsko vprašanje, razorožitev, združitev Nemčije in alžirski problem so bile glavne teme govornikov New York, 25. sept. (AFP-Reu-ter) V Generalni skupščini OZN se je danes nadaljevala splošna debata. Prvi je govoril madžarski predstavnik Szik, ki je izjavil, da bi se morala Generalna skupščina v prvi vrsti ukvarjati z vprašanjem miroljubne koeksistence med narodi, nadalje z vprašanjem prepovedi jedrskega orožja, razorožitvijo in položajem na Srednjem vzhodu. Nato se je dotaknil madžarskega vprašanja in zahteval, naj Skupščina omogoči madžarskim beguncem povratek na svoje domove. Avstrijski zunanji minister Figi in avstralski zunanji minister Casey sta govorila o potrebi razorožitvi in čimprejšnji rešitvi nemškega vprašanja. Malajski delegat se je dotaknil predvsem vprašanj v zvezi z njegovo deželo in izjavil, da njegova vlada še ni imela časa določiti svojo politiko o perečih mednarodnih vprašanjih. Delegat Irana je govoril pred- vsem o alžirskem vprašanju in branil Eisenhowerjevo doktrino o Srednjem vzhodu. Na današnji seji Generalne skupščine je govoril tudi vodja jugoslovanske delegacije državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Prihodnja seja Generalne skupščine je napovedana za jutri. Razgovor o naši manjšini v Avstriji Dunaj, 25. sept. (Tanjug) Odpravnik poslov jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Djuro Matošič je danes obiskal vršilca dolžnosti generalnega sekretarja avstrijskega zunanjega ministrstva dr. Heinricha Heimerla in se z njim razgovarjal o vprašanju jugoslovanske narodnostne skupine v Avstriji. ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Olimpija : Jugomor.taino 100:61 (58:33) / NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Ne toliko besed, pač pa več dejanj in konkretnih načrtov Odgovarja Jože Slavič, član predsedstva OO SZDL Murska Sobota • Vi delate v gospodar-■kem sektorju na OLO, zato nas zanima, kaj je po vašem mnenju najbolj pereče vprašanje v okraju glede na kmetijsko proizvodnjo? 0 Razen ureditve proizvodnje ta pospeševanja kmetijstva ter Iskanja novih oblik v zvezi s kooperacijo kmetov s kmetijskimi zadrugami, kar je naloga za daljše razdobje, je trenutno najbolj pereče vprašanje odkup kmetijskih pridelkov. To vprašanje moramo čimprej urediti in smo se ga že lotili skupno s trgovinsko zbornico. Ce bi to vprašanje ostalo neurejeno, bi pomenilo resno oviro za proizvodnjo. Pokazalo se je, da lahko pridelujemo v Pomurju velike količine vrtnin, ki jih doslej zaradi pomanjkljivosti odkupne mreže nismo odkupili ali pa so propadale. V zvezi s kmetijsko proizvodnjo moram omeniti nelojalno konkurenco med trgovskimi podjetji, ki je rodila neugodne posledice in slabila zadružno zavest. Tako so na primer predstavniki nekaterih podjetij le begali zadružnike in zadružne odbore z raznimi mahinacijami, da bi jih pridobili zase. Od takega početja sta imela škodo kmet in zadruga, zlasti pa potrošnik. • V zvezi z izboljšanjem odkupa imate prav gotovo kakšne konkretne predloge in načrte? • Da se to stanje popravi, bodo morale zaživeti naše štiri poslovne zveze in prevzeti svojo vlogo kot posredniki med proizvajalcem in potrošnikom. • V glavnem se bomo morali opreti na te poslovne zveze. Sedaj se te zveze ukvarjajo s krediti in delajo na tem, da jih zadruge priznajo kot svojega predstavnika. Poslovne zveze nimajo še urejenih pravil in notranjega življenja. Glavna napaka pa je v tem, da so bile nekako postav ljene od zgoraj in niso zadruge dovolj čutile, da so jih same ustanovile. • Z vključitvijo podjetij v poslovne zveze, ki naj postanejo obrati poslovnih zvez, bo odpravljena tudi samovolja odkupnih podjetij, kot je to primer pril Agromerkurju, ki je vodil sam svojo odkupno politiko, ne oziraje se na potrebe zadružništva. # Kako pa obravnavajo te probleme na predvolilnih zborih volivcev, saj je'velika večina volivcev kmetov? • Naši predvolilni sestanki so pravzaprav dober kažipot, kam je treba kreniti, ker so ljudje po večini dovzetni za napredek. Na predvolilnih sestankih opozarjajo volivci tudi na pomanjkljivosti in hibe pri našem zadružnem delu in razvoju gospodarstva v posameznih krajih. Ljudje so na splošno pripravljeni na naprednejše gospodarjenje v kme tijstvu. Želijo si pa več ne le besed, pač pa dejanj in konkretnih načrtov. Pojasnjujmo in prepričujmo da ne bo cepljenje uspelo le na pol Cepljenje proti otroški paralizi naj doseže čimveč ji uspeh zlasti pri predšolskih otrocih — že dolgo ni zahtevala neka zdravstvena akcija toliko in tako temeljitih priprav kot cepljenje proti otroški paralizi. To pa iz dveh razlogov: prvič zato, ker je bolezen izredno nevarna, s hudimi posledicami, in je v interesu skupnosti, da s sistematičnim cepljenjem postopoma zaščitimo kar največ otrok. Drugič pa, ker je zdravstvena služba prisiljena zaradi velikih stroškov, ki jih akcija zahteva, terjati Jel plačila tudi od staršev, kar ni običaj pri drugih cepljenjih. Prav to dejstvo bi — ob pomanjkljivih pripravah — pri nepoučenih lahko vplivalo na manjši odziv. KDOR POŽNA STRAHOTE OTROŠKE PARALIZE, BO RAD DAL ZA CEPIVO 600 DIN Ni bojazni, da bi^ starši, ki vedo, kakšna nevarnost grozi otrokom od otroške paralize, pomišljali dati razmeroma nizko vsoto za oepivo. Mnogo draže bi bilo, če bi ga skušali sami kupiti ▼ inozemstvu, da ne štejemo težav s prevozom oepiva, ki mora biti strokovno odpremijeno. Tam, kjer je epidemija otroške paralize že razsajala, ljudje z nestrpnostjo pričakujejo cepljenja in hvaležni so zdravstvenim organom, da ga bodo omogočili, pa čeprav bodo nekaj plačila prispevali tudi somi NE ČAKAJMO, DA BI SELE HUJSA EPIDEMIJA DOKAZALA NUJNOST CEPLJENJA Ne bilo pa bi dovolj, če bi zdravstvena služba s cepivom obvarovala samo otroke tistih staršev, ki .zaradi večje razgledanosti in poznavanja nevarnosti zahtevajo cepljenje in si ga žele. S sistematičnim cepljenjem otrok — lefks prvih seamih letnikov, naslednja leta nadaljnjih — moramo postopoma zaščititi vse otroke. Zaščititi prej, preden bi hujša epidemija bolezni z neizprosno roko, za ceno na desetine invalidnih otrok, odprla vsem staršem oči in jim dokazala nujnost in potrebo cepljenja. Vemo, da zdravnikom, učiteljem, sestram, aktivistom RK in drugim, marsikje ne bo lahko pojasniti ljudem namen akcije. Kjer §o ljudje slabo poučeni o nevarnosti otroške paralize, kjer imajo majhne prejemke in pomeni 600 din velik izdatek, bo morda manj zanimanja za cepljenje. Prav tu mora dobro pojasnilo in neposreden stik ter razgovor s starši pripomoči, da bodo ljudje dali cepiti predšolske otroke. Prebridko bi bilo, če bi šele potem, ko bi bolezen napadla otroka, spoznali strašno resnico: da je bilo cepljenje res nujno in da bi bil izdatek nekaj sto dinarjev prava malenkost v primeri z mrtvim ali invalidnim otrokom. predšolski otroci tudi v revnih, pasivnih krajih. Ukrepa, za katerega se je odločila zdravstvena služba, da zaščiti otroke pred otroško paralizo, nikakor ne smemo pojmovati kot uslugo tistim staršem, ki cepljenje za otroke zahtevajo. To moramo razumeti kot zelo obširno akciio, ki jo letos začenjamo pri predšolskih otrokih im jo bomo nato nadaljevali s cepljenjem šolskih otrok. Njen namen je — ne usluga posameznikom — pač pa sistematična in edino možna borba, da otroško paralizo kar pajtemeljiteje zatremo ter očuva-mo pred njo ves naš mladi rod. Tega namena ne izpodbija dejstvo, da nosijo del stroškov tudi starši. To bo sicer zahtevalo ponekod obširnejšo propagandno in pojasnjevalno delo, nikakor pa ne dopušča izgovora: kdor hoče, naj da cepiti otroka, kdor ne, pa ne. To bi bilo preveč kri vič- se bo t SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC za Široko potrošnjo bomo letos uvozili za 11 milijard deviznih dinarjev blaga Beograd, 25. sept. (Tanjug). Na danainjl seji upravnega •dbora Zveze trgovinskih zbornic je bilo največ govora o uvozu blaga za široko potrošnjo. Razpravljali so o ukrepih za izboljšanje sistema uvoza blaga in perečih vprašanjih v zvezi z uvozom. Za uvos blaga široke potrošnje se zanimajo tako podjetja kakor potrošniki. Slednji hočejo širši izbor In sprejemljive cene, podjetja pa ■ podporo komun vztrajajo na tem, da bi bila registrirana kot uporabniki deviznih sredstev za uvoz. Na pristojne organe stalno pritiskajo, da bi re-glstrlrall nove uporabnike deviznih sredstev ne glede na to, da jih je že preveč in da bi bilo treba sedanje število zmanjšati vsaj za 30 %. Upravni odbor je sklenil sistem uvoza blaga za široko potrošnjo v celoti proučiti s sodelovanjem vseh zainteresiranih faktorjev. Po obvestilih iz Zveze trgovinskih zbornic bo letošnji uvoz blaga za široko potrošnjo znašal bli- zu 11 milijard deviznih dinarjev. Od tega bo na industrijsko blago odpadlo 6.380,000.000 dinarjev, na živila 2.790,000.000 itd. Za pri. hodnje leto je predlagana še znatno večja vsota za uvoz. Glede na stanje naše plačilne bilance z vzhodnoevropskimi deželami predvidevajo za prihodnje leto znatno večji uvoz blaga s teh področij. Uvažali bodo tudi več predmetov, ki nimajo strogega značaja Zdrav otrok pomeni sa družino srečo. Mar naj pomislek, da Je gmotna žrtev prevelika, onesreči otroka in vse njegove? DNEVNA V Beogradu bo od 2 tembra do 5. oktfb/» diCine, rodni kongres v0^ fL-ij tuna katerem bodo sodelo di številni delegati iz , ^ držav. Na programu 3 e v. tualnih tem s P°^r<^jlaeoien* ne vojne medicine, pn^fLje- trenutnim taktičnim i vanja. gičnim načelom voj j^bo Tako bodo obravnavali bolnikov, ranjencev, J kolektivne medicine ^ M nem vojskovanju. Kong^,,^ bo začel v Beogradu, val in zaključil p« 0patijL odi#- Na Češkoslovaško J® vW. tovala delegacija Ju? pod skih prosvetnih dela M vodstvo predsednice pe- šolstvo Srbije Milke> Mi« csr legacija se bo mufa® obi-14 dni ter bo v tem skala šolske in druge P ne ustanove. ^ V okviru izmenjave ^ slovanskih in lakov i* tehničnih *trok,0VI,ffdelega- prispela v cija Društva elekttomže in tehnikov iz Wrociava . ^ ski strokovnjaki bodo ne)ca. nas 16 dni m si «1»“ eleit- tere večje industrijske' ^ troenergetske ^Kte. de* bo prihodnji rnegeCjfe)h elelt. legacija jugoslovanskin trotehnikov. fede- Svetovna sindikalna ^ racija je Povab‘}® a< pošl)* katov Jugoslavije, n . ko0. svoje predstavnike £ . e {ede-gres Svetovne sindikai ok, racije, ki bo od 4. r0. tobra v Leipzigu- Razen čila generalnega sdffjjrl ^ do na kongresu podan1 lQ. ferati o mednarodnem ^ & vanju, o boju za en kolonial' lavskega giban^a’«1^riieniskenl __________________ O življenj t Central« v kongres« nem vprašanju, o: standardu itd. Ce ZSJ bo poslal na ^**^tivn# ie opazovalce, ki bod . snili ZA OTROKE REVNIH STAR5EV BO CEPLJENJE BREZPLAČNO Poskrbljeno je, da bo skupnost prevzela skrb za otroke socialno ogroženih staršev _ in da bo za te cepljenje brezplačno. Na zadnji seji komisije za borbo proti po-liomielitisu so sklenili, da bodo dali denai za te otroke iz centralnega republiškega fonda, v katerega prispevajo denajr podjetja im organizacije. Med socialno ogrožene sodijo tiste družine, katerim občine plačujejo stroške za zdravljenje y primeru raznih bolezni. Razen tega je komisija priporočila občinam in okrajem, naj poskrbijo denar tudi za cepljenje tistih otrok, katerih družine sicer niso na seznamu za brezplačno zdravljenje, ki pa so vendar toliko nepremožne, da ne bi zmogle plačila za cepljenje. Za te izdatke lahko okraji in oi>-blaga za široko potrošnjo, tako na čine porabijo tudi rezervna sred-primer pisalne stroje, magneto- j stva. ^Upravičeno se tu sklicuje-fone, električne števce, osebne mo na uvidevnost občin in okra-avtomobile, televizijske sprejem- jev. Na vsak način ie treba najti nike itd. I denar, da bodo že letos cepljeni no do otrok nepoučenih, zdravstveno neprosvetljenih in revnejših staršev. Se pred začetkom cepljenja bo treba ugotoviti, kakšen bo vsaj približen odziv za cepljenje predšolskih otrok po okrajih, zlasti v pasivnih področjih. Ce bi kazalo, da bi bil ta majhen in da občine in okraji ne bi mogli s plačilom pomagati staršem, bo morda bolje za le namene nameniti še del sredstev iz fonda, kot pa pustiti velik odstotek necepljenih. Vsekakor moramo doseči čimvečji odziv za cepljenje predšolskih otrok, zato da jih obvarujemo bolezni in zato, da bomo prihodnja leta lahko cepili šolske letnike, ne da bi bilo treba ob polovično izvedeni letošnji akciji iz leta v leto popravljati zamujeno. M. N. je opazovalce, k* ^"'ojas' posegli v razpravo,£i n. kongresu stališča J s ^deških sindikatov ter f1 ^ vali nadalje okrepiti bojne stike. okopU« ,e Na univerzo v 500 „o-Je letos vpisalo .ok^edonij* vih študentov iz ^os0va in Južne Srbije ter » ^ * Metohije. Največ štu ^ulje vpisalo na fil°z0if*,a bon« teto. Univerza se s precejšnjimi težav rih glavna je P1 predavateljev. 7druže™* Drugi kongres ^ v vzgojiteljev Jug°»Lovetn S3* začetku oktobra v raZprav' du. Mpd drugim boa° blen"“ ljali o stanju in - ^goj* predšolskih ustano sistefl^ teljskih kadrov iterv dornOVin predšolske vzgoje v in internatih. 'J& S SEJE PRAVNEGA SVETA ZIS VVVVVVVVV MNENJA - KRITIKA - POLEMIKA Obresti in anuitete-merilo družbene stvarnosti K javni razpravi o osnutku zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij stlcije finansirajo iz družbenih skladov brez Sekretariat za splošne gospodarske posle ZIS je te dni v posebni brošuri objavil načrt zakona o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij u-radi javne razprave, ki bo trajala do 15. oktobra. Dane« objavljamo prvi prispevek k tej razpravi in vabimo podjetja, sindikalne in družbene organizacije ter ljudske odbore in druge interesente, da se te razprave udeleže ■ svojimi mnenji in predlogi. Pri delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij imajo tudi po načrtu zakona, ki je zdaj v javni razpravi, važno mesto tiste družbene obveanosti, ki se določajo neodvisno od uspeha poslovanja To io obresti na osnovna sredstva in zcmljarina kot fiksni prispevki drulbenih skupnosti in pa davek na promet proizvodov. Te obveznosti se postavljajo po načrtu zakona v isto vrsto kakor materialni stroški in amortizacija in se zato odbijejo od realizacije (celotnega dohodka), ostanek pa predstavlja dohodek gospodarske organizacije, ki Je osnova za nadaljnjo delitev: na delež družbene skupnosti, na osebne dohodke delavcev (plače) in na sklade gospodarske organizacije- Po izločitvi družbenih obveznosti razporeja ta dohodek gospodarska organizacija samostojno. ENAKI POGOJI POSLOVANJA Pri določanju družbenih obveznosti je v zakonskem načrtu poudarjeno načelo enakih splošnih pogojev poslovanja, enakih pravic in enakih obveznosti gospodarskih organizacij nasproti družbeni skupnosti. To velja tudi za obresti na osnovna sredstva, ki predstavljajo v našem gospodarskem sistemu merilo minimalne družbene rentabilnosti, ki jo mora gospodarska organizacija doseči pri izkoriičanju družbenih sredstev ne glede na obseg proizvodnje in uspeh poslovanja, se pravi, če podjetje poveča obseg poslovanja ln bolje Izkorišča svoje naprave, se zaradi tega njegova obveznost nasproti družbeni skupnosti nič ne spremeni. Da bi ta Instrument že učinkoviteje navajal podjetja k bolJ8emu in racionalnejšemu Izkoriščanju osnovnih sredstev, k doslednejši vključitvi obstoječih rezerv in tudi k pametni In smotrni investicijski politiki, ki ima precel zagovornikov predlog, da bi kazalo s povečanjem obresti na osnovna sredstva prenesti težišči obremenitve gospodarskih organizacij prav n: t« stalne in fiksne obveznosti Tako bi še bol stimulirali racionalno izkoriščanje družbenil. sredstev ln dviganje produktivnosti, saj bi po večanje dohodka ob nespremenjenih osnovnih sredstvih šlo predvsem v korist podjetij, ki bi hkrati močneje občutila posledic slabega gospodarjenja. ENKRAT ALI DVAKRAT OBRESTI Po besedilu zakonskega načrta se obresU na osnovna sredstva označujejo kot »obresti na sklad osnovnih sredstev«. Tu ne gre morda za besedno igro, marveč Ufti za tem preimenovanjem tudi važna sprememba dosedanjih predpisov. Doslej so obresti obremenjevale vsa osnovna sredstva podjetja, tudi tista, ki so bila nabavljena iz Investicijskih posojil ln Jih mora podjetje odplačati v obliki anuitet. Podjetja, ki plačujejo anuitete za investicijska posojila, so se zadnja leta upravičeno pritoževala, da morajo za ista osnovna sredstva dvakrat plačevati obresti, enkrat v obliki obresti na osnovna sredstva, drugič pa v obliki anuitete za posojilo. Mnoga podjetja, ki dolgujejo znatne zneske zaradi najetih investicijskih posojil, so močno občutila neenakost obremenitve, zlasti v primerjavi s podjetji, ki so te pre>d uvedbo kreditiranja Investicij dobila investicijska sredstva brez obveznosti vračanja, ln pa v primerjavi s starimi podjetji z nizko ocenjenimi osnovnimi sredstvi. Tako se dogaja, da nekatera nova, moderno opremljena podjetja s sodobno mehanizacijo (n. pr. v steklarski industriji) ne morejo konkurirati zastarelim tovarnam, ki imajo mnogo manjše obveznosti, namesto da bi obratno, sodobno urejena podjetja konkurirala zaostalim podjetjem, ki se še drže več ali manj obrtnega načina proizvodnje in jih tako silila, da se tehnično izpopolnijo. Dosedanje dvakratno plačevanje obresti odpravlja načrt zakona s tem, da določa plačevanje obresti samo na sklad osnovnih sredstev. Ta sklad pa predstavlja vrednost tistih osnovnih sredstev, ki sd podjetju dodeljena v upravljanje In vrednost že odplačanih osnovnih sredstev, nabavljenih s posojili. S tako ureditvijo se hkrati plačevanje obresti na osnovna sredstva načelno izenači t načinom plačevanja obresti na obratna sredstva, kler Je prav tako izvedena ločitev na sklad lastnih obratnih sredstev ln na ostala izposojena obratna sredstva KREDITIRANJE ALI FINANSIRANJE INVESTICIJ V zadnjem času Je bilo postavljeno tudi načelno vprašanje, ali naj obdržimo sedanji sistem kreditiranja investicij ali pa naj se lnve- dolžnosti vračanja. Te predloge pa Je bilo treba zavrniti. Kreditiranje investicij se je izkazalo kot uspešno sredstvo za pravilno usmerjevanje investicij. Ta sistem namreč usmerja investi-cijska sredstva v tista podjetja, kjer Je investiranje najrentabilnejše in odvrača tiste investitorje, ld postavljenih pogojev ne morejo izpolniti. Podjetje, ki investira, mora biti pač sposobno in pripravljeno prevzeti posebne obveznosti nasproti družbeni skupnosti. Pogoj za to pa je, da mora investicija omogočiti vsaj tolikšno povečanje dohodka, da Je zagotovljeno odplačevanje posojila. Kreditiranje investicij pa nikakor ne izključuje različnega obravnavanja Investitorjev Iz posameznih gospodarskih panog, tako glede obrestne mere kakor tudi roka odplačila. Ce bi znova uvedli sistem finansiranja Investicij, bi neogibno vnesli neekonomske kriterije v odločanje o tem. katero podjetje naj dobi Investicijska sredstva, kar bi Šlo na škodo racionalnega investiranja. PLAČEVANJE ANUITET TUDI IZ AMORTIZACIJE Pač' pa lahko v tej zvezi razpravljamo na primer, ic katerih sredstev naj podjetja plačajo anuitete, o drugačni razporeditvi ali morebitni večji decentralizaciji družbenih Investicijskih skladov ali pa o tem, da se podjetjem v večji meri omogoči finansiranje Investicij iz lastnih sredstev. Da bi olajšali breme plačevanja anuitet, je bilo z letošnjim letom predpisano, da se anuitete za objekte, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada, plačujejo pred zveznim obdavčenjem, kar že predstavlja bistveno olajšavo. Načrt zakona o delitvi dohodkov pa prepušča gospodarskim organizacijam, da po lastni odločitvi plačajo anuitete bodisi iz lastnih skladov ali pa na breme amortizacijskega sklada. S tem določilom se amortizacijski sklad še močneje kakor doslej veže na podjetje. V zvezi s poudarkom načela enakih pogojev objektivnih poslovanj, bi kazalo razpravljati tudi o amortizacijskih skladih starih podjetij, ki so zaradi tzpada amortizacije Iz dobe pred ocenitvijo osnovnih sredstev mnogo premajhni, razen tega pa nizka amortizacijska osnova pogosto zamegluje dejansko rentabilnost takih podjetij. Po drugi strani pa ne bi bilo odveč razpravljati s stališča enakih pogojev poslovanja tudi o posebnih instrumentih za tista podjetja, ki imajo na trgu monopolni položaj ali poslujejo pod boljšimi naravnimi pogoji. Za te primere predvideva načrt zakona uvedbo posebnih prispevkov. F. B. Delo stanovanjskih skupnosti naj bi določevali prebivalci ^ Beograd, 25. sept. (Tanjug), bi morali prebivalci skuP' V Beogradu se je davi začela čino dela stanovanj seja Pravnega sveta Zveznega nosti. . ,-a ob^ izvršnega sveta, na kateri bo- j V razpravi so nacei jj0anS»® do obravnavali osnutke zakon- navali tudi vprašanj o5tl t skih predpisov s stanovanjske-! nja stanovanjskih J$rteV Ar- go, področja. Seji prisostvujejo sredstev za njihovo hlc0 vi6* Menili so, da bi jih ^bivalpf ževali iz prispevkov Pr jlh bk?zf" vzornih parcelan se J orjdel° ju za koristno, zlasti r nju koruze. Na štrnf+ parcelah bodo stotov sn Ho 100 metrskih »t°‘ he*W Na 80 do 100 meirao.il* - ne*-',: ga koruznega *r"®iaice Toda ker so P1012 i.;ie Stevl Po vsej Makedoniji se je j administrativno, so eje in zadnje dni razširila epidemija; dobre organizacije i . j,j if gripe in se je število obolenj so tu imele možn ’cese v povečalo zlasti v šolah, tako! le nove moderne P*, i; n0v j~ da izostane vsak dan 10 do 15 tijstvu. Zato so spr^ordne, odstotkov skupnega števila j čin tekmovanja za , ^ sod® j. učencev. Ker se epidemija Se nose, v katerem 1 ;n in®1 j, nadalje širi, so skoraj v vseh jejo vse organizacij. z8yTu~ makedonskih Vnestih ukinili dualni proizvajalci p vajalcl ,fe. pouk v šolah za sedem do de- nih organizacij, rro znanS, Jl-set dni. Največ obolenj je bilo I do lahko sami ,zb’ za Pr,^0 dolžnost pa bo4 d* kater«. bi bilo treba zapreti kinemato- va dolžnost pa *'•;» , grafe in odpovedati ostale pri- čas vodili cinevniK. . ,n lZa y reditve. Bolezen ]e lažjega zna- bodo vpisovali vse a ;zračun Čaja in doslej še ni bilo nobe- ■ ke, da bi na kon nega smrtnega primera. j proizvodno ceno. Utesnj, e vanj e pravic ZJVvstrHn P0g0db°. v ČL 7, »« j* Jugoslovanski^}*' da bo iam{ua , skupinair,tr^r? narodnostnima !n neoviran raz™?'“l?0 enakopravnost konj n x , voj- Toda osnutek *a-■“ Koroškem ki « ?a vUda in la unajska zvez' Je sestavljen v na«ni°! Parlamentu, jansko j« nasProtnem duhu. De-bolj utesnil i ^ namen, da bi še cev ntl Pravice koroških Slovenil “»^iškem5^ 'eti? se ie jjolstva. Logičn? h, J? dvojezičnega £ 7 državne ni\™Lii?lora “Poraba Pomeniti naaliin?f e mea drugim ^»Jezlčnih ^V j* razvijanje sistema uveljavi?! t^?i0rt> em Zal «e •tem ukinili, n^a- da bi ta sl- te^ta“io ^Ssi„v Celovca govore o i0{l>e osnutka žH^“Ce ne8a‘ivne do-v?, ijPolnjevati v «fa, z,akona “čeli ^ zakonski L P^si, Čeprav je Parlamentu v nronfit Sele Predložen na Korotk™ ' 7 nekaterih “tanili pook Z?,,*0 dejansko že . Dosedanli ? ®venskega jezika. m1 na KOTošklm™ dy°iezl*nega šoi-1 ‘»ga. da M v~ f?P.rav Je flaleč ttovne praviri c?lot| zadovoljil ,a sloni na pravi t n i° kih Slovencev SM?w'go%SS^1hm "g^vitvi, da je osnovne ’ pravih c?l°tl zadovoljil ~ s*°ni na praviln!0r ih...Slovenc®v J* dosego ugotovitvi, da je "“Jn0 Potrebnn 5 odnosov v deželi v nemšftini k(,?oufuj,'“jo v io11 SKllcevanje n« J1 v slovenščini. ^*ev«. da oni „„wUl,° ° ‘Pravici S1 ''njihovi SUM? •*™r »“ INTERVENCIJA VOJSKE proti rasistom v Little Rocku Predsednik Eisenhower o razlogih tega izjemnega ukrepa — Guvernerji ameriškega Juga še ne nameravajo popustiti VVashington, 25. sept. (Reuter). Davi je predsednik ZDA Dwight Eisenhower po radiu in televiziji objavil posebno poslanico v zvezi s položajem v Little Rocku, ki je postal zadnje dni prizorišče rasističnih izgredov proti črncem. Poslanico je sam prečital iz Bele hiše in je v njej sporočil ameriškemu narodu, da je odredil vse potrebne ukrepe za uveljavljenje odlokov zveznih sodišč o ukinitvi rasnega razlikovanja. Brez teh ukrepov bi utegnila v deželi nastati anarhija. Za red bodo poskrbeli oddelki redne vojske.' jeva odločitev pravilna in neodložljiva. Eisenhovverjev ukrep je naletel tudi na ostro kritiko guvernerjev držav na ameriškem Jugu. Guverner Tennesseeja Frank i Clement je predlagal ustanovitev odbora sedmih guvernerjev južnih držav, ki bi se s predsedni-I kom Eisenhower jem sporazumeli o ureditvi vprašanja črncev brez intervencije ameriške vojske. Prekinjeni manevri Atlantske zveze Ali se bo sprožil plaz draginje v Zahodni Nemčiji? Premogovnim koncernom ne more do živega niti gospodarski minister Erhard — Sindikati se pripravljajo na odpor London, 25. sept. (Tanjug). Drhali ni moč dovoliti, da bi bivalstvo Arkansasa, naj zveznim gazila odloke sodišč,- je rekel oblastem pomaga, da bodo brez predsednik. Ravnanje rasistov je težav in ovir napravile konec m,,,.,..., bilo škodljivo za prestiž ZDA po vsakemu izigravanju zakonov in MaMvrToboroženih sil Atlantske svetu. Eisenhower je pozval pre- ; zakonskih predpisov. Ugotovil je, i me na Severnem morju so moda so -nekateri zapeljanci ki so rali danes začasno prekiniti, ker jih agitatorji večino od drugod sta jzgjnili dve letali, dve pa sta pripeljali v Little Rock, vztrajno trčili v zraku nad morjem. Vsa tli »loveSe.ne — * £ umetnemu !“Wanj Pravice, kakor ♦ zagotovili vse Pogodbe j£>rt^°l0Ča fl 7 držav-N'ga utesniev?^? v sm«ri nadalj-l n'h narodnostnih h že tak« ome-z državn» h Pravic. !*v«ala, aa .Pogodbo se je Avstrija SIS S~s-SPS&r!*!S &S855rT£žSBK?KS: .™h Hrva«h »a ° GraAKčan- 5 sPloh - m^,*Tenclh na Stajer-Takšno _r^ Molil. Ihanskih »a”J« položaja ju-nortrtJl tt»Ja uB^Snih skupin v Hm ?a5e Javnost? i« Jeno *askrbije-—. . ™ S® malo ne ko- som. ovancvV“ malo ne komunsko-avstrijskim odno- A. S. KONZULARNA OBISKA Ljubljana, 25. sept Novi generalni konzul Češkoslovaške republike v Zagrebu g. Nerad in generalni konzul Velike Britanije g. L. F. L. Pyman sta se danes mudila v Ljubljani. Napravila sta vljudnostne obiske pri predsedniku Izvršnega sveta LS LRS nasprotovali zakonu«. Povsod v štirj brza reakcijska letaia „ deželi pa pretežna večina ljud- pripadala ameriškim pomorskim stva zakone spoštuje. Eisenhower silam Letali) ki sta se zaleteli je pozval Američane, naj eno v drugo, sta vzleteli z nosil- svetom ponovno ustvarijo lik ke jetaj »Saratoge-, pogrešani le-Amerike in vseh njenih delov pa z letalonosilke »Essex«. kot ene in nedeljive dežele, v skupno pogrešajo 6 letalcev. Bonn, 25. sept. (Tanjug) Sklep porurskih premogovnikov, da bodo s 1. oktobrom zvišali cene premoga, je zadnje čase v središču pozornosti javnosti v Zahodni Nemčiji. Proti podražitvi premoga, ki utegne sprožiti splošno naraščanje cen, so se izrekle vse politične stranke, sindikati in vsa široka javnost Adenauerjevo vlado so že v času volilne kampanje napadali, da je privolila v namere industrijcev, da bodo po volitvah zvišali cene premoga. Zdaj si vlada prizadeva, da bi pregovorila lastnike porurskih rudnikov k popuščanju. Prvi neposredni razgovori ministra za gospodarstvo Erharda s predstavniki porurske premogovne industrije niso rodili zaželenih uspehov. Vlada je skušala intervenirati tudi pri visoki oblasti Skupnosti za premog in jeklo, čila, da ni pooblaščena, da bi omejila svobodno formiranje cen premoga, tembolj ker so bile v Zahodni Nemčiji pod povprečjem cen v deželah, ki so včlanjen« v Skupnosti. Tudi vodstvo zahodnonemških sindikatov je včeraj in danes obravnavalo podražitev premoga. Baje se bo obrnilo na javnost s razglasom, v katerem bo pojasni-lo svoje stališče o tem vprašanju. V sindikatih in gospodarskih krogih za trdno računajo s tem, da bo posledica podražitve premoga naraščanje cen v industriji železa in jekla, zvišanje železniških tarif in podražitev plina, kar bi utegnilo vplivati na življensld standard prebivalstva. V zahodnonemških sindikalnih krogih računajo tudi z možnostjo, da bi m začele razne akcije, predvsem pa, kateri vsi uživajo svobodo in pravico«. Ameriška redna vojska je si- toda tudi ta intervencija je bila da bi delavci in uslužbenci zahta-zaman. Visoka oblast je sporo-, vali zvišanje, mezd in plač. B?riS^T^rfi?h^ju’ PI[ Predsed- noči vkorakala v Little Rock. Po mku OLO Ljubljane dr. Marijanu nCijske oblasti so prebivalstvo po Dermastii ter v odsotnosti predsednika in podpredsednika Ljudske skupščine LRS tovariša Mihe Marinka in Ferda Kozaka pri sekretarju Ljudske skupščine LRS dr. Mihi Potočniku. Češki generalni konzul si je popoldne ogledal Narodno in Moderno galerijo ter obiskal grob- _ ____ nico žrtev fašističnega nasilja na letela na ugoden odmev ZDA. kojTa^upravnfavtrfl'w>mei1 ®, Je’ da i« ^apora zavrnilo predlog Uspelo Poslanstvo ^detrpt' (TaniuS)- Sin-j a^a vodstvom dila in h čevi<5a' ki “ " — Ski r” dni na Obisku s* je mu* ■ ‘ Generali , ls,ku P" francc noo«; , k°nfederaciji dela, ^al^ iz Pariza v ”ou* fran^LT8aciia ie vrnila St>° H sindikatom, ki trdnjave Al Kabil v Kairo. Na velblodu je šejk Šalih potoval cele dneve nizdol Planine, pa je dejansko deden, ker gre za predstavnika najmočnejših plemen. Ko pripoveduje šejk Šalih o volitvah, o skupščinah plemenskih starešin, povsem resno pripomni: -Kakor vidite, imamo skoraj republikansko demokratično ureditev.« N« . - , i, spušča se v razlago ibadizma in ibaditovj »Rnrimn se za svobodo« Nemčije in Bolgarije do Turčije; kako je da sQ 0manci kot ibaditi edino pravi »Borimo se za svodoo Velika Britanija iz svojega zaveznika še- muslimani. Pod imenom Haridzita so se oejn. K---- ---------------- Šejku Salihu m všeč, kadar enačijo boj rifa Huseina napravila kralja, iz Hedžasa z uradnim islamom in še za časa kali- omanskih gora, potem ob robu Puščave v Omanu s tekmovanjem med bntansKimi ^ kraljestvo. Nato poziv imamu, naj bo ^ Omarja, ki so se mu uprli in zahtevali smrti Roba el Hali do saudijskega Riada, in ameriškimi petrolejskimi družbami. prijatelj Velike Britanije, kot je njen pri- vrnitev k prvotnemu islamu s koranom in pri čemer je napravil ovinek okrog zna- -Borimo se za svobodo in neodvisnost, ^atelj muskatski sultan. s hadisi-šerifom. V odločilnem boju jih je menite in prebogate oaze Buraimi, ki je proti imperialističnemu zasužnjevanju. pa pjsmo konzula, v katerem prosi 0mar premagal, dva preživela upornika bila stoletja omanska, potem saudska, pa Koristi velikih imperialističnih sil so ne- imama> naj dovoli prihod nekemu amen- sta p0begnila v Oman in pridobila nje-spet omanska in od leta 1955 britansko- kaj drugega. Imperializem skomina po na- gkemu državljanu in naj mu pride naproti. Q uudstvo za SV0j0 vero. Potem je do-muskatska. šem bogastvu. Mi pa smo najbogatejsa p0tem znana pogodba iz leta 1920, ki b;la sekta ime po Abdalahu Ibn Ibadu, arabska dežela. Imamo ne samo petrolej, gta j0 skienila muskatski sultan in imam znamenitem teologu ibadizma. Voditeli narvečiejra omanskega ki so ga začeli izkoriščati Britanci, marveč g p0sredovanjem britanskega političnega Kakor imama, volijo po naukih ibadi* n]emena še železo> baker, svinec, zlato, premog, rezidenta. Tako sultan kot imam se zave- zma tudi vse druge funkcionarje, ki so, f - marmor.- „ , , . zujeta, da se ne bosta vmešavala v notra- če že ne voijeni, pa imenovani od imama Star 53 let, visok, temne polti, v črnem Orožje smo kupovali v Muškatu, do- n-e zadeve drugega in da bosta spoštovala y imenu naroda, ki je njega izvolil, dolgem plašču, obšitem z zlatimi nitmi, z bršen del pa sm0 si ga uplenili v boju...- mir Sultan zagotavlja Omancem svobodo Alkoholne Diiače in tobak so v deželi belim turbanom na glavi in z očmi, ki se »ponosni šejk prezirljivo zavrača že gibanja v Muškatu. nrpmvpLriT Razen islamskega davka, vedro smejejo izza naočnikov, vljuden, pri- sam0 mlsei na t0> da je Nizva padla. Mar Jn ismo iz decembra 1928, v katerem ?men0vaneaa zekat ni nobenega drugega jeten in gostoljuben kakor vsak^Pravi A - je m0g0če, da bi sveto mesto ki ga imajo ht j britanski rezident v Bahreinu iavnega bremena Državno blagajno vodi b6C 7 ^ J® Sh^ovaTv ar^bsko ?™anci “ de3a^°br^o^kovP/-aVe,! sestanek s predstavniki imama, na katerem j^ Stalne vofske ni. Odredb! in posla-nocoj od"^4°‘'>IJleaeraciJ1 deUl prispodobah in prilikah. Voditelj s Šalih ugotavlja, da omanska ple- "as3u£anSomdOSOV°rih’ kak° bl °hranlh mir "rimer^ibičajno ugrabi^a^Tovor del ’ SSPSSJ^S?«SSSuSSŽtS:r;.T.waSri ,V55SS sr«up£ »I poptsin, e.« v Jugoslaviji, je severne kraje ^tenrk*1 nedsvno p Potoval . ancitp . **“t »ra 61 ^ se,! ^ °kolico Pari^a nia in ,a? 5 Problemi živ- Cev. Na {+ , rancoskih delav* deir^ JD,lki Konfedera- faznih kmH^ ! delegaciji v 0 sindikal^iv’ -S° izmenjali misli aiii, „Ka*nih n Hrnn.;k __________ Siib- SestJjf 10 dru?ih vpraša y!v°vali tud jS° 66510 Priso' kih »ind^ltfstavniki katoli* Cistične organizacij in ^ier«. ne centrale »Force Ou- JlSda ibaditov -"na^v- ^ ln da f v''miroliubn^ od britanskega političnega predstavništva r"avno premalo'prostega prostora na njem. tivna islamska sekta — ibaaitov ceno. ^Mi hočemo, da bi v miroljubnih Rahrpinu ki Dotriuie oripravljenost bri- . . , x ,» eA.,L nost preseneča s svojim sodobnim politič- dejeiah vedeli, da se še naprej bojujemo k vlade da ukrene vse mogoče, da bi }z f. ?p besed *e^ ,a al ti nim znanjem in izražanjem. in da nam je potrebna njihova pomoč. Boj vladali dobrj odnosi med sultanom in razbrati bedo omanskih plemen, ki so j Sejk Šalih, naslednik ene najznameni- med svobodo in imperialističnim zasužnje- imamom povedle številne suše po drueis - tejših rodbin Vzhodne Arabije iz največ je njem se nadaljuje. Tu je naša bodočnost, ' ni vojm. Ziasti hudo “ pri^*'e ^ omanske pobajine,š*rnaPisana na ceveh naših pu8k-‘ Notranja ureditev v Omanu S^pod^nlkov pove pa, da gre število loditeU na?itwilnejfegiTlemwa - Hirsa. Pet državnih dokumentov 0 notranjem položaju v Omanu šejk tistih, »ki bežijo iz dežele pred tujčevi Njegov praded je svoj čas krotil ambicije »Odrekajo nam neodvisnost,- ugotavlja Šalih zelo malo pove, kot da bi se spraše- jarmom«, v tisoče. Po tradiciji so muslimanskega sultana nasproti Omanu, šejk Šalih, »in trdijo, da smo samo del val, ali je vredno pojasnjevati tujcu, stva- Omanci vsekakor v tesnih stiMi z Za njegov oče Isa ben Šalih pa je znamenit muskatskega sultanata.« 'Na to d6 šejk z ri, ki jih najbrž np bo razumel. !lal!?lm J, m , po mirovni pogodbi, sklenjeni s sultanom roko znamenje, naj mu prineso kup pre- Omanska plemena, ki varujejo tradicijo Tudi zdaj odhajajo tja ter v dežel* na Dosredovanje Velike Britanije. Sejk fotografiranih dokumentov, ki dokazujejo prvih štirih kalifov, imamov imenovanih, Perzijskem zalivu. Šalih predstavlja generacijo, ki skuša neodvisnost Omana. ki so jih izvolili plemenski starešine, še * vskladiti vero in tradicije ibaditov, njiho- Najprej pismo britanskega konzula iz zdaj volijo svojega imama, ki je hkrati Na vprašanje, kdaj ge bo vo neverjetno zaprtost in konservativnost Muškata, napisano leta 1919, po prvi vojni, vrhovni verski in svetovni Poglavar dežele, šejk Šalih: »Inšaalah« - skupaj a sv°^^ s potrebami novega časa in koeksistenco v v katerem se v polomljeni arabščini ni- Položaj dveh prvih pomočmkov.ki sta ne- »Tisti W bodo hoteli z šir« skupnosti. zajo zmage Velike Britanije, začenši od uradna, emira Sarki je in emira Zelene brodošli!« F. DhsdaravM Z VOJAŠKIH VAJ NAŠIH TANKISTOV Protinapad je uspel Položaj, 23. septembra Ppotinapad se je začel natanko 20 minut čez deset. Nekaj dni poprej je zavzel sovražnik glavno mesto, 30 kilometrov daleč od polja, ki ga obkrožajo hribi. Nocoj je iznena-dil našo obrambo in prodrl skoz obrambno črto. Cez hribe in skozi gozdove je pehota do zore prodrla na to polje. Tu so jo zaustavili avtomati-čarji. Zdaj bruha ogenj naša artilje-rija. Pod položnim gozdnatim pobočjem pa brsti zemlja. Sele onkraj hriba se zasliši stokratni odmev eksplozij. Vroče jesensko sonce pripeka na valovito polje, ki leži 800 m nad morjem, kakor v poletnih mesecih. Med njivami s turščico in krompirjem sameva tu in tam kaka prazna hiša. Ponekod je videti senene kopice in prazne lope. Naši avtomatičarji molče čepijo v rovih, izkopanih ob koruznih njivah. V zrak poleti rdeča raketa. Znamenje pomeni: pionirji, napravite prehod našim tankom skozi minska polja — sovražnik napreduje! Tišino preseka regljanje mitraljeza. Najprej se oglasi eden, potem drugi, nato se pridružijo avtomati... Pehota “-govori« v svojem jeziku. Po vsem polju odmeva njeno streljanje. GOSPODARSKE vesti Zabeleženo Proti nebu zleti bela raketa, ku zažvižgajo krogle. Pod hribi v To je znamenje za tanke, ki bodo vodili naš protinapad. Vzdolž ceste za vasjo, zavite v oblak prahu, se pomika kolona »Shermanov«. Pred vasjo se razvije v bojno formacijo. Zapodijo se čez polje in podirajo vse pred seboj, preskakujejo potoček in jo ubirajo naprej. V zraku brni od ropotanja motorjev. Avtomatičarji vedno bolj srdito užigajo. Tanki še molčijo. Med belo označenimi stezami se zapodijo skozi minska polja čez cesto. Naposled se z nizkim glasom oglasijo mitraljezi. Pred gozdu, takoj poleg zapuščene hiše, brizgne v zrak zemlja. Eksplozija za eksplozijo. Potem pa naprej. Za hip se zaleskeče na soncu topovska cev. Avtomatičarji se v širokih presledkih poganjajo naprej. Polju zapoveduje piščalka. Streljanje postaja čedalje hujše. Tanki streljajo tudi med vožnjo, vsi v en cilj: tu, za nami za skalo.se je vgnezdil sovražni mitraljez. Njegovo življenje je zelo kratko. Prodrli so pod hrib. Slišati je brnenje motorjev, kakor da v daljavi leti formacija letal. Sovraž- njimi je namreč samo pehota, so-' nlk je razbit. Avtomatičarji se vražna oklopna vozila pa so tam razkrope v gozd,^ za njimi, naprej v gozdu. Motorji rohne za > minut eez enajst je vaja tanki napredujejo avtomatičarji. k č Siušatelji višje vojaške Tečejo, kar jih neso noge. Na njivah ostajajo široke črne brazde. Napredovanje se za trenutek zaustavi. Ne. Tanki so se zaustavili, da ustrelijo iz topov. Po zra- akademije, ki so prišli iz Beograda, da bi ji prisostvovali, se popno v kamione. Prometnik v beli čeladi dvigne leseno palico: pot je prosta. S. T. 0 dopolnilnem prispevuk za socialno zavarovanje • Nagli vzpon proizvodnje elek- trti agregat zmogljivosti 25.000 kilo-troenergije v Bosni in Hercegovini, vatov, montaža petega je v zaključni Letos v juliju je proizvodnja električ- fazi, poslednji šesti agregat enake ne energije v Bosni in Hercegovini zmogljivosti pa bo začel obratovati prviikrat prekoračila mejo sto milijo- pred koncem leta, tako da bo ta elek-nov kilovatnih ur mesečno. V tem trama prihodnje leto lahko obrato-mesecu so elektrarne dale 107 milijo- I vala z vso zmogljivostjo 150.000 kilo-nov kWh. S tem je Bosna in Herce- I vatov kar skoraj ustreza trem veli-govina v proizvodnji elektnčne ener- J kim elektrarnam na Dravi. Po kon-gije skoraj dohitela Srbijo in vse1 čani zgraditvi bo Jablanica sama da-kaže, da se bo kmalu prbližala Slo- j jala na leto 750 milijonov kwh, to je veniji, ki proizvaja mesečno okrog | Se* enkrat več, kakor so pred začet-200 milijonov kWh, V podzemeljski j kom obratovanja Jablanice protzva-strojimct naše naj večje hidroelektrar- jale vse elektrarne Bosne in Herce-ne v Jablanici so te dni zavrteli če- govine. Elektrogospodarstvo Bosne in Hercegovine bo poslej že letos lahko ustreglo povečanim zahtevam ne le Bosne^ marveč tudi Dalmacije, Hr-vatske in Srbije, s katerimi je zdaj povezana po daljnovodih. Naj v tej zvezi še omenimo, da bo konec septembra začela obratovati še nova hidroelektrarna Jajce I, ki spada tudi med velike objekte elektrogospodarstva Bosne in Hercegovine. 0 Tovarna aluminija v Lozovcu bo z rekonstrukcijo povečala svojo zmogljivost na 5000 ton. Naša naj starejša tovarna glinice to aluminija v Lozovcu prt Šibeniku, te im* zdaj letno zmogljivost 4000 ton glinice oziroma 3400 ton aluminij a, pripravlja rekonstrukcijo In razširjenje obrataI glinice in aluminija ter uvedbo mehanizacije. Zaradi rekonstrukcije Je podjetje v stildh z vodilnim francoskim podjetjem »Pechimey«, ka bo nudilo Lozovcu tehnično pomoč pri razširjenju obratov. Proizvodnjo glinice bodo v Lozovcu po rekonstrukoddl povečali na 7000 ton letno, proizvodnjo aluminija pa na 5000 ton (kar ustreza eni tretjini sedanje zmogljivosti tovarne v Kidričevem). Za prvo etapo rekonstrukcije trna podjetje lastna sredstva. Kako vplačevati garantni znesek Beograd, 25. sept. (Tanjug). Namestnik državnega sekretarja za finančne posle FLRJ Je Izdal naredbo o obveznem vplačilu garantnega zneska za jamstvo za določene vrste kredita. Po tej naredbt znaša garantni znesek za kredite, odobrene gospodarskim organizacijam za kritje zalog nekurentnega blaga, dvomljivih in neizterljivih terjatev, od 10 do 20*/« zneska odobrenega kredita, za kredite, odobrene za kritje — začasne zgub« po periodičnem obračunu, ki Jih ni bilo moč kriti lz sredstev rezervnega sklada ali drugih sredstev, pa se plača garantni znesek od 5 do 10*/» v kmetijstvu in 10 do 20*/» od odobrenega kredita pri ostalih gospodarskih organizacijah. Za kredite, odobrene gospodarskim organizacijam v postopku prisilne likvidacije, za izvršitev tekočih in že začetih del pa se plača garantni znesek 10'h. Višino odstotka garantnega zneska, ki ga bodo uporabljale vse banke in hranilnice, določi upravni odbor Narodne banke. Ce prosilec za kredit nima sredstev, da bi plačal garantni znesek, mora ta znesek položiti porok, garantni znesek pa lahko plača namesto prosilca ali poroka tudi kak drug organ ali organizacija. marsikje, tudi Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novi Gorici predpisuje dopolnilni prispevek vsem tistim gospodarskim organizacijam in ustanovam, kjer Je ■talei bolnikov nad povprečjem, ki Je določen na i odstotke vseh zaposlenih, in to brez razlike, kakšna Je dejavnost podjetja in kakšni so pogoji dela. Izjema Je edinole rudnik živega srebra v Idriji, za katerega je določen minimum bolnikov na (.50'/«. Ze na zadnji skupščini zavoda Je bilo poudarjeno, da taka odmera dopolnilnega prispevka ni realna, ker pri mnogih podjetjih že sami pogoji dela, ki jih ni moč dosti spremeniti ter izboljšati m so popolnoma objektivni, povzročajo večji odstotek obolenj. Ali Je na primer pravilno, da se v tem primeru vzame isto merilo na primer za gradbenega delavca, ki je Izpostavljen vsem vremenskim neprili-kam in, recimo, uslužbenca nekega urada ali prosvetnega delavca, saj Je prvi nedvomno bolj podrvržen raznim obolenjem? Te okoliščine bi bilo treba upoštevati tudi pri odmeri dopolnilnega prispevka. Nekateri se prav tako ne strinjajo, da se v odstotek delanezmož-nih za odmero dopolnilnega prispevka vštejejo tudi dnevi dopusta, ki po zakonitih predpisih pripada delavkam in uslužbenkam pred porodom in po njem. Dopolnilni prispevek je bil uveden v prvi vrsti 1 z namenom, da bi podjetje, ki Jim Je predpisan, z raznimi tehničnimi in higienskimi izboljšavami skušalo zmanjšati število obolenj, kar pa na porodniške dopuste ne more vplivati. O vsem tem bi seveda moral odločati Republiški zavod za sqcialno zavarovanje, ker okrajni zavodi za to niso pristojni. -J. »j AKTUALNE TEME Neposredno sodelovanje proizvajalcev v uvozu in izvozu Splošni razvoj gospodarstva, nile s trgom in z(jsj posebej pa industrije, nareku- kov. Takšne uspetie. ,Lito-je dandanes potrebo po novih dosegli »Radeji-one , nrP0. organizacijskih oblikah v ko- stroj*, Bako ’ ;,-ran« mercialnem poslovanju in so- majskat, Tovarna^roj.0pj-dobna večja proizvodnja mo- posode d> * jesenice*i ra, če hoče zagotoviti, da bo nat v Mariboru, >J .grTia 0 svoje zmogljivosti lahko za Železarna v bisku, B daljše obdobje napeljala na Savojnu, Tovarna tuje trge in na njih prodajala Svetozarevu itd■ mostojni svoje blago, izpopolnjevati na usmeritev na i svoj komercialni aparat tako izvoz pri tistin j o podjetju kakor tudi v skup- proizvodnjo specij . je nostih, v katerih so vključena čaja a.li katerih. P prodtti posamezna podjetja ali skupi- na tujem trziscu J „risnevati ne podjetij s skupnimi interesi ter je zato P°^e!]ta-v izvozu ali uvozu. več naporov kot pa Vprašanje novih oblik ko- dar gre za konjun mercialne organizacije je zla- delke. >t pro- sti pereče v nekaterih proiz- Posebnega pome 'fJn^ngin vodnih skupinah, kakor so ces, ki se razvija v__ema :0 t&-elektroindustrija, panogah, ki sektorju, kjer preP sped-sodelujejo z njo, strojegrad- črnine poslovne z» nja, motorna industrija, indu- alizirane za posa tov0ljni stri ja timih vozil, živilska in dejavnosti, na P ^f-gterih druge industrije. Komercialno podlagi poslovanj podjetil' povezovanje posameznih pod- zunanjetrgovinsKin t' ,u~g. jeti j in njihovo skupno nasto- T ako se razvija pr ^ panje na ' podlagi spoštova- vanja PToi,z.?a,1ft „ namenofo nja individualne samostojnosti ročju kmetijstva * nastop"', podjetij in delavskega samo- da bi koordiniran gT. upravljanja prispeva k zbolj- na tujem, trziscu, ^nuije-šanju strukture in pogojev ganizacije sodobneg prodaje na trgu, omogoča trgovinskega omre j- prjf4 skladnejše formiranje cen med V pripravi Je najnen 3e< raznimi podjetji in lažje po- predpisov, jarske org*' vezovanje z ustreznimi orga- spodbuditi &°?V°ZIos{0Tno nfl' nizacijami v tujini, tehnično nizacije, da bi zunanje' sodelovanje, vzgojo kadrov, stopale v tujini mimo ^ J0 z8 specializacijo itd. Takšen pro- trgovinskih jfoajeijb . ^ ces združevanja, ki v industri- to ugodni pogoji m ji poteka z uspehom in je že treba. Že zdaj im in zdaj rodil sadove, je moč primerov, da. prot ,/ifajj?/0 uspešno uporabiti tudi v kme- izvozniki skupno fomple-tijstvu, zlasti kadar gre za iz- tržišče, razširjajo * . • fcpa-voz živine. tirajo izbiro^ zbolj 1 izvajal- Samostojno poslovanje pro- liteto in znižujejo ^ ^ z8-izvodnih podjetij ob uspešnem ne stroške. Tafc*n* , . ■ fr0do izpopolnjevanju komercialne črtani za daljše ooa. • g^r. in lconjunktume službe je ne le omogočili se . 7rlar-mnogim gospodarskim organi- macijo tega sodeiov j ’ zacijam omogočilo, da so se več bodo prišli do p, bolje in neposredneje sezna- o obsegu menjave. E A ZDRAVJE LJUDI KOT GOBE PO DEŽJU rastejo zdravstvene ustanove v celjskem okraja Na področju celjskega okraja Je leto« ie 89 splošnih ambulant, kjer dela 41 stalnih zdravnikov, 30 pa Jih dela honorarno. Razen tega Je v omenjenih ambulantah zaposleno 64 medicinskih sester ln ostalega medicinskega osebja. Mreža splošnih ambulant je glede na število prebivalcev v okraju — 190.000 — razmeroma dobro razvita. Predvsem v zadnjih letih so na tem področju doseženi nekateri pomembnejši uspehi. No, vzllc temu pa so še kraji, kjer bo treba v bližnji bodočnosti storiti še marsikaj za izboljšanje zdravstvene službe. Pri izgradnji, odnosno pri urejanju nekaterih novih zdravstvenih domov v celjskem okraju izdatno pomaga tudi okrajni Zavod za socialno zavarovanje. Le-ta namerava tudi prihodnje leto podpreti prizadevanja za ureditev novih objektov te vrste za potrebe zdravstva. Najvišje cene oljnih semen v prihodnjem letu Zveza kmet.-gozd. zbornic je v soglasju z Zvezno industrijsko zbornico to Glavno zadružno zvezo izdala odlok o najvišjih cenah za nakup oljnih semen v prihodnjem letu. Na podlagi tega lahko kmetijske zadruge, poslovne zadružne zveze In kmetijska posestva ter druge pooblaščene kmetijske organizacije sklepajo pogodbe o pridelovanju oljnih semen in lahko pošiljajo tovarnam sončnično seme po 50 din kg. seme oljne repice pa po 65 din kg. Tovarne im določena specializirana trgovinska podjetja bedo lahko kupovala sojino seme po 55 din, makovo seme 87 din in ricinusovo seme po kilogram. Tako je bil letos popolnoma urejen Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah in je eden najlepših v Sloveniji. Ureditev skupno z nadzidavo je veljala več kot 12 milijonov dinarjev. Zavod za socialno zavarovanje je dal tudi del sredstev za opremo obratne ambulante v Steklarni Borisa Kidriča v Rogaški Slatini. Sodobno opremljena obratna ambulanta je začela delati prejšnji teden. Letos bo v Celju v celoti rešen problem prostorov Poliklinike. Zdravstveni dom je bil po tolikih letih vendarle dograjen. Do konca leta se bodo posamezne zdravstvene službe preselile iz neustreznih prostorov v nove s popolno sodobno medicinsko opremo. V ta namen bo treba še kakih 30 do 40 milijonov dinarjev. Ne bo dolgo, ko bo tudi Zgornja Savinjska dolina dobila zdravstveni dom, ki bo po svoji, funkciji v celoti ustrezal sodobni zdravstveni službi. Tak zdravstveni dom urejajo v Nazarjih. Dotacijo za nadgradnjo prispeva tudi okrajni Zavod za socialno zavarovanje. Med prve zdravstvene objekte, ki jih nameravajo graditi v celjskem okraju v bližnji bodočnosti' je zdravstven dom v Velenju. Razen obratne ambulante premogovnika lignita ni v kraju ustreznih prostorov. Glede na razvoj Novega Velenja bodo tu zgradili nov zdravstveni dom z vsemi ustrezajočimi oddelki ln napravami. Veljal bo približno 80 milijonov dinarjev- jg vei primer Je v Zrečall> _0vancev’ kot 1000 aktivnih zav krsjlb in v Polzeli. V °meIJLna d°m.a‘ bodo uredili zdravst jajno z®' Tudi tu bo Zavod za jgal. varovanje finančno P" 0prern Z novogradnjami , zdraV' zdravstvenih domov 0kraj stvena služba v cel] važn.o 1 ’ veliko opomogla. Kakg golid” da so splošne ambul strar>sk urejene in da imajo der, do^ sposoben medicinski k . jjilo zuje dejstvo, da je ,,2 zdra' teh ambulantah 32 • . t0 d stvenih pregledov. H “.piošm1*' kazuje, kako se Je. ljudi P napori skrb za zdravj p g. večala. Zdravstveni dom v Celju bo skoraj dograjen ne po 33 din Fotokamera bi laže kot tiskana beseda prikazala, česar bolniki ln obiskovalci Kliničnih bolnišnic v Ljubljani ne vidijo na prvi pogled. Življenje v bolnišnici ne utripa samo na belih hodnikih, v bolniških sobah, operacijskih dvo. ranah ln laboratorijih. Za temi so skrita mesta: vlažne kleti, predelane garaže, ropotarnice, skladišča, hlevi in podstrešja. Tu stanuje velik del uslužbencev Kliničnih bolnišnic. Kolikokrat se je že zgodilo: bolnik je utrujen po operaciji, želeč sl nege ln pozornosti, obupno pritiskal na zvonec. Ko se Je z zaupanjem obrnil STANOVANJSKA BEDA JE PRISILILA VEC STO LJUDI NA STALNO BIVANJE V BOLNIŠNICI Umili so si roke stanovanja, češ da naj stanov .(na n sta. li. V oklepaju povedano pa ™.,h dvaJs* ukrenila, da bi Izpraznila vsaj u* ,nl}1 zgr“a< * novanj, ki Jih zasedajo v bolIJ*. oa so 6 nekdanji uslužbenci klinike, ki P sami. nekdanji --------------- . službah pri drugih ustanovam ZAČARAN KBOO £Al/AIVAli * -j ggV'K jo J* Nekaj izmed 27 stanovanj, w_njSKe oi* 1/» IritnHA it mrtH« BtAttOVB i.h 0^ sestri, da bi mu pomagala, je prav v tem tre- ■ s * I menila le kapljo v morje ®‘a"0VM0stah °z' itff nameravala klinika zgraditi v » 0d°B rvnteT' v Savski koloniji. Te občine J*?."0bčine ar**1 Cas je, da začnemo reševati stanovanjsko stisko, ki sili ljudi, da o^ieLn*terPS^i“e odobri ggi® Z*upr»*» stanujejo v neprimernih prostorih, ki bi jih bilo moč porabiti za nJViRa™vsnmo'srs^rasu^o v upra^lnJ Zdravstveno službo nem odbo?u!°ine prif tem, ‘^nusl« vrata, ko gre za stanovanje njihovi, Ljut«ve- nutku, ko Je bil pomoči najbolj potreben, zafiu- človek sočloveku vse tisto najboljše, kar Je v nihče ne pomisli, da zahteva ne vSa .e dj til, da ga je njeno nerazpoložen j e, obraz, poln njem. z vsemi občinami vred, temveč ^ se p*°S? tisto najvažnejše po zdravniškem ukrepu, za da sieherno^Wnuto mislijo na svoje osebne te- Jrezhibino, brez zastojev ln na^veda n ^ r«*J skrbnost in pozornost, namenjeno prav njemu. žave na to kam bodo položili po delu trudno žrtvovalno ln odgovomo. To pa ovanj9>{ Premišljeval Je. zakaj je tako, pa m vedel Rlavi. Ne m’oremo reči, da se sindikat in uprava «?je«"£' d* ” ,?„a^Vžb"ncev. 'a»er ig za tele vzroke: _(orii . za stanovanjske razmere svojih uslužbencev nista »štev sam® ir*'1 Strežnica je že dve leti poročena. Stanuje v zanimala Vsakeca nrosilca za stanovanle so točno ^®mesto 312 medicinskih ^ . jcer P - vlažni kleti Očesne klinike z desetimi sostano- zapisaut vnesli v statistike vse podrobnosti ne- ne m°rej° ®Ja^yaia s valkami, njen mož pa prav tako v bolniškem znosnega življenja razbitih družin, težav mladih JJ? iSiaIo boljSe * traktu z devetimi sostanovalci. deklet, prisiljenih, da delijo neprimeren prostor dolovn® mesta, kjer ima] Zakonca, ki sta oba v Službi na kliniki, sta- g gtevilnimi sostanovalkami — vse so zapisali, P°8°je* „ nujeta z otrokom ln nečakinjo v prostorčku, ve- samo odgovora na to, kdaj jim bo moč preskr- ali ne Bi BILO MOC likem 3,5 m. betl stanovanja, ne morejo dati. x MARIBORSKEGA ’ -ovaflJ1 rfl tanovafkaml.8 par 6 Zaprosili so za kredit. Kol ustanova ne mo- Ce vem0i kakšen Je položaj «st eahtev?rh usnoh porocevflci gospodar- stanovanj. Tudi kočevski rudnik dni na *hn°!K zadn'>ih štirih let te bo prihodnje leto spet gradil — »bčini ?“vc.ev v kočevski tokrat 32 stanovanj, v katera se rasti indiit*0-6”0 priP°vedujejo o bo moč vseliti že prihodnjo jesen, nimi.ii. riJe na Kočevskem, ne ali na pomlad 1959. Velik del sfa- v zadrego, saj je samo letos prispevala kočevska občina posameznim krajevnim odborom 800 tisoč dinarjev za popravila vaških poti. Prav tako so krajevni odbori porabili lani in letos za grad RIN2A NE BO VEČ MLAKA • Na pozno pomlad, ko presahnejo na Kočevskem vode, se začne Rinža spreminjati v uraa- Ptrcabijo 'redno”. f°yedaH’ da je znašala novanj^pa je v Kočevju nehigie- S te mdenarjem so zgradili mo- foIetVlahko za^,z.as!e_d.i^” v na~ v Kočevii/DStr^.ske Pr°i*vodnje ničnih, saj so mnoge hiše še ved- stove v vaseh Papeži, Srebotnik, m°narjev i»L 3 eno milijardo m'lijardo dinari/V6 poldruS" et'h za 50 % e °rej: v štlrih kočevski nK-vec- več pa si v ^"OSti. °d b°- ?evanjih 1po predvi-influstrij0 narafi ga razvoJa doT rn Vrednost Proi^-flmarjev r ? na 5.900,000.000 I V ,et“ 1960 nh fmifna tovarna *m°Kljivostin ? atovala s polno '"ilijarde inn’ bo.I?sroizvajala za 3 Jelkov kar 1Jonov dinarjev ."'otni vrednnc?0-meni’ da bo v izv°flnje mdustrijske pro- Prtx ena s 53 odstotki. R1HODNJE LPTn ° ~ OKROG « 100 STANOVANJ ^diistritsti1?akor številkam rasti zmogljivosti mesta I manjših mostov 1,390.000 din. ; zano mlako. Vsako vroče poletje. Koč, POMENKI Kočevja • ‘,*“usmvosti mesta 1 »»ravja, m jc iiuguai ■«. p« videz in... rofilu q Pnsluhnejo volivci po- Bralce Pavle J>. iz Domžal nam je kta 1953 jradnji stanovanj. Od no močno razpokane od minule Osilnica, Potok in Slavski laz pred dnevi poslal daljše pismo, ' ^ vi e letos je dobilo Ko- vojne. Novoizvoljeni ljudski od- Prebivalci teh vasi pa niso čakali | katerem vprašuje, kako je z grad Košček Kočevja, ki je pognal iz tal po vojni šem dnevnem tisku kratka poročila in vesti o tem, kako kazi umazana Rinža podobo lepega Kočevja in kakšno nevarnost predstavlja Rinža za izbruh epidemij. Kakor kaže, bo tudi umazaniji v kočevski Rinži odklenkalo. Poleg glavne kanalizacije po desnem bregu reke, ki je stala okrog 8 milijonov dinarjev, bodo začeli v Kočevju kmalu kopati nove kanale po levem bregu Rin-že. Tako bo vse mestno kanalizacijsko omrežje speljano tako, da se bodo vse fekalije stekale v Rinžo na drugi strani jezu, medtem ko so se vse odpadle vode doslej stekale v Rinžo že v mestu. V. B. ''•'e 133 ♦ je dobilo Ko- vojne. Novoizvoljeni ijuasKi oa- rremvaici ten vasi pa niso caKan ■'n.erem vprašuje, Rano je r. grau- Sfaditelje SJlai?ovanj, ki so stala bor bb 'moral za popravilo teh križem rok pomoči svoje občine; j njo oz. ureditvijo kanalizacije skozi finski jjuj°fevska Podjetja in ' hiš v prihodnje določiti vsekakor za svoje mostove so prispevali v 1 Domžale. »Prt nas že vsa leta do voi- *tov dinarjev Pa si se y°ril. Biln i?°lanfek ni odgo-ln hudo vJ Preveč slabo skuhala vroč6? amica mu ie javila v nrto J ln Bojančka ^Ijub temu 10’ bi se spotil. _ l?mU Da ip T,.:___ vednoUhtr bil° Bojan-začel v^ , ° bruhati * °fka bedeli10! Sta mamica steljici ob njegovi lici. njegovi po- Očka inrti Pa.^ vročina padla. dahnila JTl* sta si ^ od-Prej,« ie C* bo šlo tako na- *Se boš kmai i°lka B°iančku, S Priiateia, lahko sPet igral sPet°dvi|nn=ldDe Se je vr°fina mk' preE?edM 1Šel je zdrav' Zaskrblieno ^ Boianfka in n'la noč LTt' Spet je *edn° huje e ” pa ie bil° feJe boleti 7 ^oge so ga za- *al° °a bo, iUtra’ -ie spet ka' > hftro z6riat0 B°^n-izrabil priliko, ko mamice ni bilo pri njem, in se skobacal s postelje. Toda... Bojančka noge niso več ubogale, kolena so mu klecnila, padel je po tleh ... Odpeljati so ga morali v bolnišnico. Zdravniška diagnoza: poliomielitis. * Včeraj zjutraj so v Zavodu za slepo mladino prvič cepili s Salkovim cepivom 70 otrok — gojencev Zavoda in vajencev iz Doma slepih v Stari loki. To cepivo so kupili z denarjem, ki ga je zbralo Društvo progresivnih Slovenk v ZDA, v Pasteurjevem institutu v Parizu. Cepljenje vodi hišni zdravnik Zavoda dr. Boris Jagodič. Otroke bodo drugič cepili čez en mesec, po tretjem cepljenju, ki bo januarja prihodnjega leta, pa bodo slepi otroci že imuni proti tej zavratni bolezni. To prvo množično cepljenje v Sloveniji je velik korak v težki in nevarni borbi proti bolezni, ki se je v zadnjih letih tudi v naših krajih nevarno razširila. o. k. VODE NE BO VEČ PRIMANJKOVALO # »Ob vročih dneh nam presihajo vodnjaki. Potlej pa moramo ure daleč po vodo.« Tako so še pred leti tarnali volivci. Te dni pa sporočajo odborniki volivcem: »Celotne investicije za vodovod (novi vodovod in popravila) so znašale za obdobje 1953-1957 — 21 milijonov dinarjev. Toda to je šele začetek. Pravkar so pričeli graditi centralni vodovod iz Slovenske vasi do Kočevja v dolžini Volivci ljubljanskih občin Ljubljana-Bežigrad. Center. Moste, Rudnik, šiška, in Vič, kličite telefonsko številko 31-020 in se prepričajte, ali ste vpisani v volilni imenik! Domžale. »Prt nas že vsa leta po voj j ni govorimo o kanalizaciji, ki bi nas j mimo drugega na mah rešila smradu in drugih nevšečnosti. Kolikor vem, so pred leti kupili nekaj cevi, tti zdaj na dežjji čakajo boljših časov, ter izdelali načrte. Pred kratkim so ustanovili še poseben odbor za grad' njo kanalizacije. Vendar pa še zdaj »ni nič«. Kaj je torej z našo kanalizacijo in kdaj jo bomo dobiili?« ’ RESNIČNOST Za pojasnilo smo se obrnili na oddelek za komunalne in gradbene zadeve ObLO Domžale, kjer so nam povedali tole: »Drži, da pri nas že dolgo, dolgo govorinib o kanalizaciji ta v zvezi z njo tudi o ostalih še nerešenih komunalnih problemih. Vse pa kaže, da bomo z deji za ureditev kanalizacije še letos lahko začeli. Celotna gradnja bo stala 31,5 milijona dinarjev, sredstva za prvo fazo gradnje, ko bomo položili blizu 2300 m cevi. pa že imamo. Menimo, da bi bil tov. Pavle J. kot Domžalčan gradnji lahko bolje poučen, če bi se le udeležil ^katerega koli zbora volivcev in takrat zahteval pojasnilo, Konice, Dogodki in podobe Sam °nior pod kolesi lokomotive ia 1 čanžit’45 naTcdila prewi sa™<>mor. Pri 1 n *Ii " ,na Orlovi J Pod vlak. Vlak štev. 65-16 ie odpeljal z Rakovnika proti Ljubljani ob 16,43. .Nesreča se je pripetila pet Himni ' ~ do deset metrov pred cestnim 'llIHIIIIIIliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipj-ghodom, ki je bil zaprt. Stro-j. = [fvodja Mazovec je takoj ustavil Dobi nrvti I1'" Takal’ da ie Priš,a- k?mi- £ ur 'i' =sija lajmstva za notranje zadeve. sKom isija je ugotovila, da je bila gponesreče«ika 19-letna Čanžek gTerezija doma iz Ponjužne št. 2 nječ^nend okll.T"”- Razbil |j(okraj Trbovlje), tov razstSvniniJ,anesel ,z 3 Kurjač Kovačič iz Novega ■ predme- gmesta je povedal, da je med vož- Bnjo opazil žensko, ki je stala na jilevi strani tik proge, gj V trenutku, ko je bil stroj le sjnekaj metrov pred njo, se je vt-Ugla na tračnice. Kolesa so jo šprerezala na dvoje. H Vzroka njenega ravnanja pa s za seda j še niso mogli ugotovit i. STUDENO PRI POSTOJNI: VELIK POŽAR Včeraj ponoči je izbruhnil v Studenem požar in uničil trem posestnikom gospodarska poslopja. Gasilcem je uspelo požar omejiti in obvarovati sosedna poslopja. Iz gorečih hlevov so rešili vso živino. Vzrok požara je še neznan. POMURJE: SETEV ITALIJANSKE PŠENICE Letos nameravajo v Pomurju zasejati italijansko pšenico priznanih sort. Devizna sredstva bodo kmetovalci dobili iz okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva. MARIBOR: ‘gi prsti ŠuS?* dos£jGšeV,N° Včeraj ^f v°£o^ "S, V& oknn Clcit>»n. Razbi! ‘ Vee Ja ŽSEij'7- toU toSrafski o« osebnega Ho ^^kor hitm . Para^ ln pi- ** jo le bhi* ? B tatv>- letanl® Prijavil Talništv,. 1F 1* n1,"''! nek, “^!*k? Najdba se J* ia neka«*. Najdba se !?• k?iTe* Ustre7afalml,iiva' PUt°la ? rSif,no je n„ JSls,u in *nam-lJivo'11 poereSal ofii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiniiiiiiiiiiiiiiininiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiniiiiiiiiv1 OflciT B. = so'njlne ^ .*ae,° s«m- >£rn,Jet^ '7t?* , prev®: Jeku' Kal’ 8tal J* Pred S J*vi-> J5 tatvini J« "^Bnaio mlado = kiu. ®°«ljo «kaJ k lažni nrt- = I Ljudsko revijo Prešernove j družbe lažni pri- avanturizma in 1B?0»NIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah NOVA ZADRUŽNA MLEKARNA Na Pobrežju bodo že v prihodnjem mesecu položili temelje za novo zadružno mlekarno. Sodijo, da bodo vsa gradbena dela opravili do konca prihodnjega leta. Naprave bodo montirali nekako do marca leta 1959. Investitorji' so že zagotovili sredstva v višini 185 milijonov dinarjev. Nova zadružna mlekarna bo vsekakor kos potrebam mariborskega prebivalstva. Izdelala bo približno 30.000 litrov pasteriziranega mleka dnevno in bo ustrezala tudi vsem sanitarnim predpisom. ŠOLSKE KUHINJE Okrajni zavod za socialno skrbstvo je pred nedavnim prispeval gmotna sredstva za ustanovitev treh novih šolskih kuhinj. Prvo bodo odprli v Mežici, drugo nekje v Halozah, tretjo v Teznem. Kuhinja v Teznem bo nekaka otroška menza.-V njej se bodo lahko hranili razen šolskih tudi izvenšolski otroci socialno šibkejših staršev. Imela bo prostora za približno 200 otrok. KRANJ: IZBOLJŠAVE V TRGOVINI V Kranju bodo letos preuredili, povečali in modernizirali štiri trgovske lokale. Za to bodo porabili okrog 20 milijonov dinarjev. Razen tega so pa začeli urejevati novo in sodobno ekspresno restavracijo. Z gradbenimi deli so že začeli. VELIK AVTOBUSNI PROMET Zaradi izrednega povečanja avtobusnega prometa v Kranju so začeli misliti tudi na gradnjo nove avtobusne postaje v Kranju Zakaj bi tudi gripo uvažali Petra je zabolel zob. Zabolel ga je, toda ne prvič, zakaj? Zato, ker ima v zobu luknjo. Z obema rokama se je zagrabil za lice: »Joj, azijsko gripo imam!« Ne samo on. Skoraj vsak drugi znanec, ki ga srečaš, ti dandanes potoži, da ima »azijsko«. To je zdaj v modi. Kdor nima vespe ali lambrete, ima pa »azijsko«. Navsezadnje pa skoraj nihče ne ve, kakšna je pravzaprav Gripa pa, ki se pojavlja v naših krajih, je le lažjega, vročinskega značaja. Bolnik mora le za kakšne tri do štiri dni v posteljo. Virusa azijske gripe pri nas še nismo našli. Sicer pa je gripa epidemičnega značaja in se pojavlja zlasti v kolektivih.« In vsebina naših nadaljnjih poizvedovanj ? Epidemija gripe se v Ljubljani še ni pojavila v takih izbruhih, kot se širijo razne ne- ta »azijska«. Pa saj ni važno. Prišla je iz inozemstva in kar je uvoženega, je pač imenitne j še in boljše. Sicer drži, da je rahel val epidemije gripe preplavil tudi Ljubljano, toda ta gripa je z azijsko kaj malo v sorodstvu. Tisti, ki je zadovoljen tudi z domačo robo, bi ji lahko rekel tudi dolenjska ali na primer ižanska. Vseeno kako: gripa je gripa'... Povprašali smo na mikrobiološkem inštitutu dr. Likarja, kaj meni o »azijski«. »Ta gripa sicer izhaja iz Azije, toda v Aziji je bilo to nevarno in težko obolenje. utemeljene govorice. Res je gripa zajela nekaj dijaških domov — dom »Anice Cerne-jeve«, dom gradbene srednje šole in nekaj razredov na učiteljišču, vendar brez kakšnih hujših primerov. Trenutno imajo na sanitarni inšpekciji prijavljenih 276 obolenj gripe, od katerih je le osem primerov hujših. Ti bolniki se zdravijo na infekcijski kliniki, medtem ko so vsi ostali v domači oskrbi. Največ obolenj gripe so do-sedaj zabeležili na območju Bežigrada in Polja. Kaže, da ima strah pred »azijsko« le nekoliko prevelike oči in so zato vse pretirane skrbi odveč! T. F. Če se orožniku »ubogi narod« zasmili... V zadnjem času je po Zgornjem Kašlju krožil kaj svojevrsten individuum — gospod Josip Pogeljšek. Zasmilil se je revežu - bivšemu žandarju — -ubogi slovenski narod« in sklenil je, da ga reši vseh težav in muk z ustanovitvijo prve jugoslovanske opozicijske stranke. In kdo naj -opozicijo« vodi? Josip Pogeljšek je izdal volilni proglas in program svoje stranke, pisal je na Maršalat in zahteval, da se mu v »svrho predvolilne propagande nudi na razpolago radio in tisk«. Po vasi je za svojo stranko zbiral vaščane, ki so morali svoj pristop »Mene izvolite, tovariSi! Ne bo vam žal. S petimi ljudmi bom vodil vso občino .. .■* . in z bajoneti. Tako kot pred vojno!« je zakričal nekdo. V dvorani je završalo, kot bi dregnil v osje gnezdo. -Tovariši, prosim za besedp«, je glasno zahteval človek srednjih let. -Tovariši, ali lahko dopustimo, da tak žandar, ki nas je pred vojno preganjal z bajoneti in pretepal, ali lahko dovolimo, da sedi v naši sredi. Mislim, da ne!« Obrnil se je proti Pogeljšku: -Tovariš, ne, ne morem vas ime- in ureditev manjših pokritih čakalnic ob redni progi. Da bi to ne ostala le zamisel! Pomanjkanje primernih čakalnic bo pereče zlasti v zimskem času. POLJE: ZBORI VOLIVCEV * Z zborom volivcev v Dolskem so v občini Ljubljana Polje sinoči zaključili z izbiro kandidatov za občinski zbor. Te dni pa se začenjajo še zbori volivcev-prodzvajalcev. Tak zbcfr je včeraj že bil „ za 2TP Zalog, za podjetje »Megrad« ter prvo volilno enoto »Papirnice Vevče« pa bo zbor volivcev danes. MENGEŠ: SPROŠČENOST, KOT ZE DOLGO NE V torek so bili z zborom volivcev »Velikega Mengša« zaključen^ zbori volivcev mengeške občine za volitve v občinski zbor. Kakor so nam povedali. na občinskem ljudskem odboru Mengeš, so bili zbori volivcev dobro obiskani, udeleženci pa zgovorni, kot že dolgo ne. Seveda pa so volivci mi*-mo razpravljanja o kandidatih (za novi odbor bosta kandidirali' tudi 2 ženi in 2 mladinca) največ časa po-svetittiij številnim in marsikje precej perečim gospodarskm in komunalnim problemom svoje občine. overoviti s podpisom. Kar šestintrideset jih je nasedlo njegovi salomonski napovedi. Zbor volivcev v Zgornjem Kašlju pa naj bi Pogelj-ška ustoličil za prvaka jugoslovanske opozicijske stranke. Predvčerajšnjim zvečer so volivci Zgornjega Kašlja do zadnjega kotička zasedli majhno dvorano, tako da jih je mnogo ostalo še pred vrati. Po zanimivem poročilu dosedanjega odbornika tovariša Ma-zovca... V dvorani je postajalo vroče, da so se orosila okenska stekla. -Tovariši, prosim, da predlagate kandidata za občinske volitve!« V dvorani je zavladala tišina. -Mene izvolite, mene!« je Vstal POgeljšek. Nekaj ljudi se je zasmejalo. -Tovariši, kdor je za, naj dvigne roko.« V vsej dvorani ni vzdignil nihče niti prsta. -Predlog soglasno odbit!« Potem je nekdo predlagal tovariša Staneta Bobnarja, znanega partizanskega borca in- narodnega heroja. Volivci so ploskali. Med ploskanjem pa je spet vstal Pogeljšek. novati tovariša, gospod Pogeljšek! V stari Jugoslaviji ste nas kot žandar preganjali in pretepali, toda če mislite, da vam bo uspelo tudi sedaj, se motite!« Med viharnim odobravanjem Je povzel besedo predsednik komisije. -Oprostite, Pogeljška po mojem mnenju ne moremo jemati resno .. Tedaj pa je s ciničnim nasmehom vstal Pogeljšek: -Saj je vseeno, se bom pa pritožil. Jaz,« in se pomembno udaril po prsih, -jaz imam za seboj šestinštirideset volivcev, ki so s podpisi potrdili...« -Zapisnik naj pokaže! Hočemo zapisnik! Zapisnik naj se prebere!« so zahtevali volivci. Toda Pogeljšek se je izvijal in izmikal, vendar mu ni nič pomagalo. Moral je zapustiti dvorano in pri vratih je sledil nadaljnjemu poteku zbora, ob koncu pa jo je br2 odkuril. Ne vemo ,kako bi se godilo tisti večer Pogeljšku, če bi bil za nekaj desetletij mlajši, kajti ljudi, ki so jim še živo v spominu rajnki časi, ni moč pomiriti kar tako, če bi hotel kdo te čase nazaj. T^F« Stojnice so se šibile Ljubljanski HiuUstoi trgi so bili včeraj z vsem dobro založeni'. Manj pa je bilo lcupcev, tako da so prav vsi pridelki ostajali. Cene so v glavnem še vedno neizpremenjene," kar čez noč pa se je dvignila cena jajc, ki jih prodajajo že po 24 diin (V Mariboru so jajca te dni po 16 din!) Med novostmi včerajšnjega trga pa bi omenili novi motovilec, ki so ga prodajali po 120 din kg. Poglejmo še. kako je 615 prodajalcev, kolikor so Jih včeraj našteli, cenilo svoje blago. Za kilogram grozdja so zahtevali od 80 do 120 din, breskve in smokve so bile po 60 din, jabolka od 30 do 60 din, hruške od 40 do 70, lubenice pa po 25 din kg. Glavnato solato so ponujali po 60, endivija pa je bila za 10 din cenejša. Za kilogram cvetače, radiča ali špinače so morale gospodinje odšteti po 60 din, kumardce za vlaganje pa so bile po 90 din. Stročji fižol so prodajali po 40 dan, fižol v zrnju po 70, a luščen grah po 100 din kg. Največ je bilo na trgu paprike za vlaganje, ki so jo ponujali po 30 do 50 dnn za kg. Mleko je bilo po 35 din in kisla ter sladka smetana po 300 din liter, sirček za štruklje »držijo« po 160 din, surove in kuhano maslo po 500 ozir. 540 din, sir pa po 340—480 din kg. Precej mršave kokošr so prodajali) od 450 do 600 din, piščance pa od 300 do 350 din. KULTOBNI O B Z O B N I K TEHTEN ZAČETEK KONCERTNE SEZONE Ansambel, ki mu je vredno prisluhniti GOSTOVANJE ROMUNSKE FILHARMONIJE »GEORGE ENESCU« aostovt^iem n« vi L 'SSŽČZ I V6Sr S6Vedu nj,*udIti> vendar se še Straussa (Smrt in poveličanje) I (7 violončelov, proti 8 basom). K« Romunska filharmonija s svo- ter Beethovna (Peta simfonija). Zvok celih orkestrskih skupin si- sezono Jim nastopom (23. septembra v Sinočnji koncert je bil za nas cer še nima tiste bajne ubrano-knnrprinm akordom. s Filharmoniji) pri nas tudi takoj prvi neposrednejši stik z današ- sti in zlitosti, ki smo jo lahko ob- filharmn^iio ^ « Romunske uveljavila kot ansambel, ki mu njo glasbeno kulturo Romunije, čudovali pri Češki filharmoniji BukarTšte fn ta U ko v ? hfhHan- J! l«f?° P™1"**11 orkesjer ni ° tej deželi vemo, da ima čudo- ali Bambe?ških simfonikih, je pa kakor v Beoerad r m v £ kohčI.nsko močan’ tud' vf' vito bogato glasbeno folkloro; jedrnat, v tihi igri izrazit in v Lmbliani iehn n«vfn n i' l ■ Vsebin,ske vredn?te Pred nekaj leti je predaval v glasni bleščeč, sicer kolikor mnnA. nJpjk gom in številom razstavljenih del In sodelujočih umetni , Lbljkn* tudi nad ureditvijo, posebno pa jih preseneča, da je tako 0k postala eno Izmed najpomembnejših svetovnih sredi umetnosti. Razstava je bila zaradi precejšnjega obiska p do 29. t. m. b.er r»r Slika prikazuje eno izmed desetih razstavnih dyor8“’ -metnih stavljajo poljski, češki, bolgarski, romunski in kitajski Retrospektiva Vlaha Bukovca ENEGA NAJPOMEMBNEJŠIH IN NAJPLODNEJŠIH HRVAŠKIH SLIKARJA V Umetniškem paviljonu na Zrinjevcu v Zagrebu je ves september odprta retrospektivna razstava slikarskih del Vlaha Bu- mu. Impozantna so godala, naš kovca, v glavnem njegovih veli' Skladatelj George Enescu orkester jih še ne premore toliko (16 prvih, menda 14 drugih violin in 12 viol), le violončeli so sorazmerno začuda maloštevilni kih platen. Priredil jo je Inštitut za likovne umetnosti pri Ju uri* taglia, Krsto Hegedušič in Ljubo j Bukovac je eden ja Babič. Razstava je prirejena z j plodnejših slikarjev. «fcoi dveletno zamudo za slikarjevo ustvarjal v olju, zapi« ^ ja-stoletnico rojstva in bo še to je- ' 400 portretov, ki so sto sen prenesena v Ljubljano. ' j nes po vsem svetu, m ^ nrMt V zgodovini jugoslovanskega ' OBŠIREN PROGRAM LOVCEN FILMA ČERNIGOJEVA RAZSTAVA V MALI GALERIJI SIMPATIČNA OLJA Rutinirani tržaški slikar in grafik Avgust Černigoj rad razstavlja v Ljubljani, in to največkrat v prostorih Male galerije Črnogorsko filmsko podjetje Lov- DSLU. Skoraj vsako noviteto po- fetnoTroSS^jo^o^Tu^S ka*eV Če “ na^. Pa g°tovo Se niške in 20 dokumentarnih filmov, dokaj svežo tudi v Ljubljani. Pravkar so končali snemanje »Krva- To pot je razstavil v spodnjih ve srajce«, filma s temo krvne.osvete nrostorih 23 nlinih rmAnh in no po scenariju AtekMndra Obrsiioviča, P^Solm}“ P0"0® ne' te dni bodo pričeli snemanje filma — kaj grafik. V razliko od prejšnjih psihološke drame -iz življenja ribičev razstav zajemajo ta olja le z red- prav"pA fflm g®™?« Tz^koT ” romanu dr. Milivoja Peroviča. Četrti predvsem iz okolice Laške~ > umetniški film bodo posneli skupno ga, iz Maribora, Kranja in s ^pričeli Hj±enoSČUtPWr8e5V’ SimpatlČen * i film »Grand hotel Sveti Stefan«, ki “KOVno kraški oziroma me- ga bo režiral znani češkoslovaški’re- diteranski ambient je zastopan le no‘ranie p2!"ftke pa z redkimi svobodnimi interpreta- bodo posnela na Svetem Stefanu, iz- .. j_____n.. . , med 20 dokumentarnih filmov, k* so ^ ^ . dekorativnem smislu. Jih 2e ali jih še bodo posneli, ata Zanimivo je, da tudi v pejsažih KidriJ?.vav 4.e.le*arni *Borta iz Štajerske in Kranjske ta deko- ^d^nt^^,.^.^^ rat‘vn/ element skorai vedno pregradil, film o proslavi letošnjega viaduje. Pravzaprav je to simpa-dneva vstaje črnogorskega naroda, o tična nota njegove sedanje raz-progi Titograd-Bar in drugi. stave Kot veg (as doslej opaža. mo tudi tu konstruktivno grad-DVE RAZSTAVI nj° barvnih ploskev, katere dru- V IlITRPnvvTFn ^ Po ravnotežju in tonski V UUdKUVN1K.U uglašenosli v dokaj enotne kom- V okviru II. mednarodnega kon- pozicije — ne pa toliko po izra-gresa likovnih umetnikov, ka se je žitih formalnih komponentah, začel ta ponedeljek v Dubrovniku, so rja ui odprli dve zanimivi likovni razstavi. V.® poudaril razliko med Poleg razstave sodobnega Jugoslovan- mediteranskim in severnejšim skega slikarstva Je v Domu slnddka- j slovenskim okoljem, ki obe kom- ♦/\tr tr riiibrvMfril.l,,, F..A1_niu .... 1 goslovanski akademiji, dela za i fRkarstva bi komaj našli slikar razstavo pa so izbrali Marino Tar- J®; “ sf Je v težavnejših okoliščinah kot Vlado Bukovac prebijal v življenje in umetnost Rodil se je ob našem južnem morju, v Cavtatu, 4. julija 1855. In prav to morje in revščina sta tako čudno značilna za ves njegov nadaljnji razvoj. Mlad je romal za kruhom po svetu, živel v Odesi, v Peruju in v San Franciscu, bil natakar in mornar in j še kaj podobnega, pa je kaj kmalu tov v Dubrovniku tudi razstava »Sin- I nozlcilskn In An nnk« teza plastičnih umetnosti, ki prika- , ; . .. a mere tudi zuje arhitekturo, notranjo dekoracijo, 'ormalno tretira, je uporabil pri slikarstvo in kiparstvo v sodobnih do- slednjih dosledno hladne tone, ki movih. Preko sitvumetnikov ie 13 ev- daieio slikam vtis dnlrnlSna čim ropsklh in izvenevropskih držav raz- < .Vt!S. aoka5sne sve- stavija svoje sliike, načrte, dekora- žme- v njegovi dekorativni grad-cije, mozaike, kape in druga dela. nji so vidni vplivi Cezanna, ven- IZ NAŠIH KINODVORAN LUČI IN Jesen razgrinja svoje pajčolane. Običajni večerni sprehodi postajajo vedno krajši ln vse pogosteje radi zavijemo v topli kinematograf. Seveda v upanju, da vidimo dober film. In tak je, kljub nekaterim pomanjkljivostim gotovo Zukorjev barvni kinemaskopskl filmi »Zvezda je rojena«. Da, zvezda je vnovič rojena, ali pa prej to sploh bila ni. Judy Garland blesti v tem filmu bolj kot kdajkoli. Se se spominjamo njene simpatične pojave izpred nekaj let, toda kaj več nam o njej ni ostalo v spominu. Vloga Vicky Lester, prava zrcalna podoba kariere filmske zvezdnice, pa je brez dvoma neprimerno več kot ponovna rehabilitacija nekdaj povprečne igralke. To ni samo pevska in plesna spretnost, artizem, to je prav zrela igralska umetnost. Seveda nazaj pred kamero ni prtSla več čisto mlada, sveža naivka Težke življenjske razmere brez ain-gažmajev In uničujoče droge so krepko začrtale neizbrisne sledove v njeno l^oe ln tudi v srce. Subjektivna nota v njeni igri Je očitna. Judy Garland Izpoveduje z Izredno sugestivnostjo, rekli bi z nekakim eruptivnim absolutnim izrazom vse svoje več Mainovlfa filmov. Niti ljubezen dekleta, ki JI Je odprl vrata filmskih študijev, mu ne more povsem nadomestiti izgubljenega brnenja snemalnih kamer. Ko meni, da je postal le ovira v karieri svoje žene, poišče prostovoljno smrt v valovih, prav pod trdno skalo, na kateri sta sl postavila svoj samotni dom. Zares Je škoda, da je ta prizor režiran s toliko alegorične simbolike. James Mason je z vlogo Normana Maina ustvaril svojo novo vrhunsko stvaritev. Plesne in pevske točke v filmu so tehnično dovršene in to še posebej solistična improvizacija Judy Garland v stanovanju. Je pa zlasti ta hkrati tudi najmanj originalna Za neka) smo režiserju posebej hvaležni. Pokazal nam je surovo ho-livudsko stvarnost brez olepševanja in z odličnim občutkom za vzdušje. Velika umetnika Judy Garland in James Mason-pa sta mu bila več kot uspešna medija. ■ Kakšna je vsebina drugega ameriškega filma, ki te dni polni filmski ekran v kinu Sloga; »Lov na vohune«. nam govori menda dovolj zgovorno že sam naslov. Scenarij je adaptacija napetega vohunskega ro- osebnosti, kot zmore to le človek, ki mana. Dvoje velikih sil, od katerih Je potreboval svetlobo reflektorjev je ena angleška, je v borbi za tajni mikrofilm. Seveda uspe Inteligence Servis, čeprav ga zastopa samo sla- bolj kot svoj vsakdanji kruh. O sami vsebini filma sicer ne hi mogli kaj« pohvalnega reči. Tukaj mislim predvsem na to, da Je motiv sijaja ln bede igralčevega življenja v trdem kapitalističnem svetu znan v fabulativno mnogo boljših inačicah. Tudi oblikovno nam film ne prinaša ničesar novega Nekoliko več dina- botna žena — Marta Toren. Zakaj to Je srečna okolnost, da se neustrašljtvl državljan USA v njo zaijuM ln Ji razumljivo kot galanten kavalir z osebno zavzetostjo pomaga k uspehu. c uspehu, zanimivi Bolj kot ljudje 'sta v filmu dve divji živali, pantra, ki Ju, domiselni avtor oziroma spretni vohuni ,, , . “ , , _ , nemi avvvi usuuiiia niiictui vunuiu mike ln ustreznejšega tempa pa »>« izkoristilo v svoje nevarne namene bilo filmu samo v prid. Standarden zaplet z običajnim ljube- Nekdaj popularni zvezdnik Nor- | zenskim motivom in o 1)vezni happy man Maine, ki mu igralsko osebnost i end Je vsa dramaturgija filma. Film la neznanih razlogov vse bolj razjeda 1 pomeni tipično žanrske delo s potreb-prekomerna pijača, spozna v pred-1 no napetostjo od začetka do konca, mestnem baru nadarjenost mlade l Ljubitelji lažjega filmskega reper-pevke. Kot svetu njena zvezda, nje- toarja bodo z njim zanesljivo zado-gova vse bolj ugaša Publika ne želll voljni. Jp. dar jih avtor podredi drugim za- pa tudi malone čiste dekorativne htevam. Kljub dokaj enotnemu poizkuse. slikarskemu prijemu pa vendar Ta razstava zavzema v vrsti j š"svoio^v^iko volio ^ nosi vsako njegovo delo točno dosedanjih manjših Černigojevih j nega mornariškega slikaria-ama-oznako specifičnega razpoloženja razstav simpatično mesto tako po, terJa postal umetnik. Kdor bi se j rad podrobneje seznanil z nje-; govim življenjem in ustvarjalnim bojem, naj vzame v roke njegovo avtobiografsko delo »Moj život«. Knjiga je to, ki bi lahko služila kot izjemno zanimivo gradivo za scenarij prepričljivega umetniškega filma. Proti dotakratni hrvatski tradiciji Bukovac ni odšel v Miin-chen učit se slikarstva, ampak v Pariz. Njegov rojak Medo Pucič je bil tisti, ki mu je omogočil šo- petdeset drugih olj, Paj^ jxely risb. Za obdobje njegov^ ga ustvarjanja je *>« na barvitost, vendar _ cenijo njegova zg°°a j1 ^ je sli' nejša dela. V inladi^0 nrepri®' kal zase in urne»1^ ^£!tal vejše, kasneje, ko Je druž6 v svetu, pa je slikal zlasti portrete. razstavf * Sedanja zagrebš'^ je lesi nekako štiridesetimi P Qgrednj® pregledno Posta'd],® a se mesto sredi PaYiyfoločeno t® f, nasproti vhoda, Je d,toV{evo sli obsegu največje Buk za- karsko delo. Tam vi ngrodncga stor iz Hrvatskega prika' gledališča, na katerem > ^ v zan hrvatski na ,^j^jša, v desni dvorani so s pa njegova mlajša d®'*’seh AeW to razstavo zbrana slik?1' Jugoslavije. V njego ^volu^ stvu ni tako rekoč n }a narnega. Čeprav le ainnj7.eB>- ® že na pohodu imPre® ^cled1^ čistega pri Bukovcu stva' kaj malo. In kljub te umetnL ril nekaj izredno zad --eti, P- ?. Taki so nekateri Por^ Giustin. ki s° za Avgust Černigoj: Ribe kraja ali motiva sploh. Kompo-zicionalno dobro reši najrazličnejše motive, n. pr. elektrarno prav tako. kot smrekov gozd ipd. Čeprav rešuje vse te naloge na precej soroden način, pa vendar ustvari iz vsakega v naravi danega elementa novo vrednoto, ki mu ustreza pri realizaciji njegove likovno izražene misli. Prav tako kakor oljne podobe je tudi večina njegovih grafičnih listov nastala v zadnjih dveh letih. V svojih grafikah, bakropi-sih in akvatintah nam predstavi že znane vrednote: fantastiko, abstraktno ritmične kbmpozicije BRATKOV »TELESKOP« V ČEŠKEM PREVODU Založba »Zveze protifašističnih bojevnikov« v Pragi je izdala v češkem prevodu znani spes Ivana Bratka »Teleskop«. Delo o življenju slovenskih internirancev v Gonarsu vzbuja na Češkem prikupno zanimanje. ZAČETEK GLEDALIŠKE SEZONE NA JESENICAH Nedavno tega Je Mestno gledališče na Jesenicah znova sačelo s predstavami v svoji hiši. Za začetek so uprizorili pravljično igro »Triglavska bajka« Pavla Golle. Delo Je režiral Bojan Čebulj, ki Je pripravil tudi ■ceno. SARAJEVSKI BALET NA GOSTOVANJU V ŠVICI Včeraj Je odpotoval balet sarajevske Opere na krajše gostovanje v Švico. Baletni ansambel sarajevske Opere bo nastopil v ZUrichu. Ženevi in še v enem alt dveh švicarskih mestih. Ob povratku bodo Sarajevčani nastopili tudi 3. oktobra v Zagrebu z baletom »Romeo in Julija« Sergeja Prokofjeva. zaključenosti njegovega trenut- ga slikarja Alexandra Cabanela in le Bukovčevemu prirojenemu talentu se je treba zahvaliti, da je tako hitro napredoval in že nekaj let pozneje z velikim oljem »La grande Isa« razburil ves Pariz in veliko zahodnega sveta. Še čisto mlad je imel srečo, da je razstavljal v pariškem Salonu. Po petnajstih letih se je vrnil v domovino, slikal skoraj po vsem Balkanu (Zagreb, Beograd, Cetinje) najvplivnejše osebnosti, živel dalj časa v Cavtatu in potem na Dunaju, skoraj dvajset let pa nega likovnega koncepta kot po je prebil v Pragi kot profesor na zaokroženem izboru razstavljenih češki Umetniški akademiji. Tu je del- M. tudi umrl 1. 1922. lanje. Dvaindvajset let je bil star, Lujze Katalinič .aLPniimoj.< ko je dobil za učitelja ateljejske- Tommaseo, pa se Ze°° ,.fig2) W P avtoportret iz Pari*8 te) ra* ena najmanjših shk tmartra. stavi, Krajina z b(1 star ‘ jo je naslikal, ko |? aVno«t * demindvajset let nimivo je, v kohkišn gg nend preživelo vse tisto. k pos® , nji kritiki pri Bukovcu^^t cenili, posebej njego osPr®^L tako da danes st°Pa3 .. nekoč manj cenjena z(jalefi m ših let, v katerih Je z osebnega in izvirneg razS,.a samosvojega In P?® 0uk° va dokazuje, da je tr (,rv šteti med najpomembnejše ^ ske slikarje druge P j. r-nulega stoletja. KNJIŽNIČARJI IMAJO SOLO NOVA ENOLETNA ŠOLA ZA KNJIŽNIČARJE IN ARHIVARSKE POMOCNl Mnoge od naših znanstvenih ln ljudskih knjižnic so star« ustanove, vendar imamo knJaSničamko stroko za mlado stroko. Sele po osvoboditvi se Je namreč začela uveljavljata kot stroka, uslužbenci knjižnic so se za-čeli organizirano družina In uveljavljati svoje zahteve predvsem s pomočjo svojega strokovnega im sindikalnega združenja — Društva bibliotekar) e v siovenide. Isto velja za uslužbence, Id delajo v naših arhivih ln so organizirani v Društvu arhivskih delavcev LR Slovenije. Vedno večji razmah naših knjižnic in arhivov, vedno večje zahteve, k# Jih družba postavlja pred te ustanove, zahtevajo tudi boljši, strokovno usposobljen kader. Po osvoboditvi Je brillo aleer prirejenih že mnogo tečajev, predvsem za prostovoljne knjižničarje v ljudskih knjižnicah, Narodna ln univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa Je Imela od osvoboditve do danes že več tečajev za poklicne knjižničarje lh bibliotekarje. Vendar se Je vsa leta občutila potreba po temeljitejši strokovni to-obrazbi predvsem srednjega strokovnega kadra, U dela v naših študijskih, strokovnih knjižnicah, večjih ljudskih knjižnicah pa tudi v arhivih. Posebno se čuti velika potreba po splošne izobrazbe, da o strokovni niti ne govorimo. Svojega dela ne morejo dobro opravljati brez povezave z večjo, dobro urejeno knjižnico, v kateri delajo strokovno Izobraženi knjižničarji in zato lahko nudijo knjižničarjem na terenu potrebno pomoč, strokovni kader Je poleg pravilne organizacije, zadostnih finančnih sredstev in primernih prostorov eden Izmed glavnih činltel J ev za dvtg našega knjižničarstva. Da bi zadostli vsem tem potrebam, Je svet za kulturo in prosveto LRS v letošnjem šolskem letu ustanovni enoletno občasno Solo za knjižničarje in arhivske pomočnike. To Je v Sloveniji prva šola te vrsto. Slušatelji Sole bodo poslušali predavanja im strokovnih knjižničarskih ta arhivarskih predmetov, hkrati pa tudi zanimiva predavanja iz svetovne književnosti, iz zgodovine knjižnic in arhivov. Učil) se bodo tudi enega tujega Jezika. Teoretični pouk bo tesno povezan s prakso v Soli ta v naj večjih ljubljanskih znanstvenih ta ljudskih knjižnicah ta v arhivih. V Solo se lahko vpiSejo absolventi srednjih šol, izjemoma pa tudi knjižničarski tehnik* z večletno prakso, kt bt želeli izpopolniti svojo strokovno izobrazbo. Po opravljeni šoli bodo slušatelji tem kadru v naših večjih ljudskih Imeli to prednost, da se bodo lahko knjižnicah. 2e večkrat smo pisali o zaposlili v ljudskih ln znanstvenih nerazveseljivem stanju vaških knjiž- knjižnicah pa tudi v arhivih, ftte. Te vodijo knjižnlčarji-prostovolJ el, ka pogosto nimajo nlltl zadostne Nekateri okrajni ljudski odbori kot na pr. OLO Maribor, Kranj, Ce- goljiž lje, Trbovlje m MurY1C*( prtli*°’ n pravilno razumeli ugodn si v kratkem času potreben strokovni ka e so štipendije in že PrdaYl_ri kot m te. Nekateri ljudski <** K(yjevJ® -primer Gorica, bivši OL raip ^' OLO Novo mesto 80 g^ie, štipendije za slušatelje » je 8 dar brez odziva £>raV a ^ gve& razpolago nekaj kulturo ln prosveto LR®- Knjižničarji ta arhlv^1 PjnanstV„ p» so bili doslej razvi no-prosvetni stroki. Zakona o javniji ari"’ predvideva biblioteka«« stroko. Na ta način bo dah* . razvrščenim v tej 0vatiie' večja možnost za "ap, prtov ltd' opravljanje strokovnih e ^ Kj- Dljak* i veliko ^ kršnlhkoli razlogov ne ]ep0 P ljevatt študija. Imajo sa° hwat‘ ložnost, da se usposob J ^ dva poklica posebno tis jjoltuta radi knjigo ta »ploh na . pok1’ pridobitve, se bodo v ° z»ni,n dob« počutili. Čaka i* * delo v naših arhivih • p», znanstvenih knjižnicah. akril11 se bodo zaposlili v ve?J " jlžr-^ in Občinskih ljudskih/ ^ uri čaka poleg dela Pri s r pr*1*1* M dlitvt knjižnice ta dela z redno važno delo P« ljudskih knjižnic na širšem g j*. OODciVoOfl 0 Rttt I« pile Vladimir Pirnat, dijak VU. r. dmo, Ljubljana Sprememba naslova naše mladinske strani bralrpm^ na*f ™ladinske strani »Našim mladim daie inc!. i ^ Predolg. Razen tega nam ne koris/nn * k.P0^°ke 0 vsebini strani. Zato bi bilo ženili t06 naslov naše mladinske strani spre- glav več v°P f 7 S.tor?li P° Pregovoru: »Več iu '• , razPisujemo med svojimi bralci damn n VC1 ^n^e*°> kakšen naslov naj naši strani bralrpm a”v ? ?*areSa naslova »Našim mladim Dobro n* r *z.meu vas lahko naslov predlaga, ročite £rem lte i*1 preudarite in nam potem spo-se nošv JLV;ne . Padl° v Slavo nič pametnega, bo uredil'v* t domačimi. Naslov, ki ga odločil« 'Ltvo ljudske pravice izbralo in se zanj bo tnM’ .omo seveda nagradili. Razen nagrade 29. nmr , srecnik tudi vabilo, da lahko pride naffraHp6 a iV Ljubljano, ko bomo podelili v^££K^r&H^floge bom° NENAVADNA zanimiv t na Blejskem jezeru gimnazije n?0-?*,' ln ^ razred z gumbi na radio-odd^jniku. *ailjice, ki iih °g 11 jezeru Zmore hitrost do 7 km na uro. Anglež. prva :Je*azkazovaI nek Drug model predstavlja mi-P°I metra lr> i v*, t*°*ga okoli keto britanskega reševalnega čol-Pogon Ta • na baterii‘ na« ki plove po kanalu La Man-ske«a “.ode' angle- che. Dolžina je 130-140 cm. Model je dvajsetkrat manjši od reševalnega čolna. Poganja ga 4 taktni 2 cilindrski bencinski mo-6 frek- torček s prostornino 23 cm*. To je polovico manj kot pri novih modelih »CoIibri<« izdelek tovar-•tomagnetiFnih”"""J,1IKa po elek’ ne “Tomos« iz Kopra. Vijak ima KUmbi. vsak Valovih s šestimi 4000 vrtljajev USODNE BESEDE Kot drugod po Sloveniji, tako je bilo tudi v Laški dolini mnogo Italijanov. Se več pa belogardistov. Belogardisti so se pod okriljem Italijanov imeli za neomejene ‘gospodarje v Laški dolini. Pretepali in znašali so se nad prebivalstvom. Bili so okrutnejši kot včasih fevdalec. Večkrat so ljudi z raznimi zvijačami pre- v Starem trgu. Ker nismo imeli krave, tudi mleka ni bilo pri hiši. Zato je hodil brat vsako jutro ponj v sosednjo vas v Nadlesk. Tako je šel tudi tistega dne. Ni še prišel iz vasi, ko ga je že srečal močan belogardistični oddelek. Ker je bil brat še majhen, imel je komaj 6 let, mu ni storil nihče nič žalega. Kakih 300 'metrov za gardist zagledal, je hotel skrivaj potegniti izza bluze partizansko kapo in jo zamenjal s svojo, Id jo je imel na glavi. Uniformo pa je imel itak partizansko. Ko se mu je brat približal, ga je belogardist ustavil' in ga vprašal. ■►Kdo so tisti, ki si jih srečal?« Pokazal je na belogardistični oddelek. Brat je bil ocenil položaj. baterij — model angle-n°st tega ^n®,ga čolna- Poseb-^odela iP v * ru&ega ladijskega len° Posehn em’ da imata vgra-ren*noTEZ rad'isko 6 frek-k°mand. ijcm«0’ 1° se Dravi na 6 o radijskp r->a* ju je s pomoč- ‘romaJS. »Ojnika na minuto. Maksi- iskušali. Ker so bili prebivalci pa- oddelkom pa je stopal še en be- *>Ce mu rečem, da naj beži, me metni, so se vedno zmazali. Na- logardist. Bratu se je zdel ta be- bo ubil. Najbolje Je, da mu po- na- Po poklicu je ta angleški gost slednja zgodbica nam o tem pri- logardist sumljiv, zato ga je opa- vem po pravici«, je premislil nato poveduje. zoval, kaj bo napravlL In res ni pa rekel. »Belogardisti so.« — Bilo je L 1042. Stanovali smo zaman opazoval. Ko ga ie belo- »Ali naj streljam nanje?« ga ja ®>unDi. Vsak * . --------- —.............----------------------- •flaildo j« M svojo ko- malna brzina do 15 km/h. D.r*i naL d«sno, oddajanje zvočnih zobozdravnik in je modele (do-brzine nfl n’e oz- manjša- ma jih ima še 28) naredil sam v Ta naprav”0*110 mofi motor" prostem času. Sedaj doma gradi niot0l. a Je delala prenose večji in manjši model in pred- tl M Itvmtln X-111 -.3 J _ — Ji_______ X ' Ji — ?a motor Va ,e flelala prenose večji in manjši model in pred- 1° Je 1»»'* 1? krmilo po želji, videva podvojeno hitrost do ^^•Mtnik čolničev izrazil 30 km/h. ~---------------------------- Ob koncu se je ravnatelj blej- n ske šole prisrčno zahvalil gospo- H Z? O \/f J du doktorju za dobroto in pa ^ IVI 1 tolmaču za prevajanje. Jan Janko, dijak III. razr. niž. gimnazije na Bledu MI ML-«I ČLOVEK JUTRO NA MORJU ^rotluJ'3^ pot°čki, I?! če Penijo, ni°krazS.T pre°rado ki ^oTnfnljefo'0 c 2GOCE sanje češnjo itr-a-ss* *t^iF“«pr‘p,OK’ htro ,0BRUSENI KAMEN ^Pustil set.^e srdita reka, Robat in ™ Oorovje vaše. m oster z drugimi sem sem , 88 obrusil ^apTej Vau fek ter ves drug. 2 kTUta Teka neki? Lnesta leP“ ker lezme se PUSti> 8 se bo zagrnila zemlja irna. Sevljak Jože, učiteljišče Ib, Ljubljana Križanka »ŽABA« Bilo je zgodaj zjutraj. Ni se še čisto zdanilo, ko sem se zbudila. Tiho sem se oblekla. Vsi so še spali. V sobi je bilo zadušno. Slišalo se jesmrčanje. Poklicala »em Marka. Res je bil voljan iti 2 menoj. Šla »va po travi proti morju. Rosa nama je zmočila bose noge. Od nekod se je čulo polglasno govorjenje. V daljavi je zamolklo drdral motorni čoln. Pokrajina je bila rahlo zavita v meglo. Izza hriba je pokukalo sonce. Morje se je zableščalo, kot da bi bilo zlato. Nič ni zmotilo te lepe slike. Skrivalnica Skači kakor figura konja pri šahu in razbral boi ime ene izmed evropskih držav. Začni pri črki J v levem zgornjem kotu. Navpično: t. dolžnost, 2. marogast. Vodoravno: l. kratica za na primer, 3. dvojica, 4. kratica za Okrajni ljudski odbor, 5. park, 6. turški velikaš, ?. igralna karta. Hodila sva ob obali. Nenadoma sem si zaželela, da bi mogla priti bliže, se z roko dotakniti gladine, jo brazdati s čolnom. Bilo je skoraj brezupno. Tedaj se je Marko zagledal v neko smer. Ozrla sem se. Oba je prešinila misel: »Kaj če bi vzela veslo in čoln?« Hišica, v kateri so bila spravljena vesla, je Imela v zidu velike in male odprtine. Stekla sva proti njej. Marko, ki je bil večji, je potegnil veslo iz nje. Potem sva previdno neslo san-dollno v morje. Sedla sva vanjo ln Marko je zaveslal. »O kako čudovito/« sem vzkliknila. Ko sva se vozila ob obali, ni bilo nikjer nobenega človeka. Kopališča so bila kot izumrla. Ob obalo je rahlo pljuskalo morje ln slišalo se je, kako so se valili kamenčki. Dospela sva do rta. Videla sva speče mesto. Vozila sva se med skalami in nenadoma se je na vrhu skalnatega hriba prikazala lična bela hišica, kot da bi pomotoma zašla sem. Pod bori so se prikazali šotori. Od njih ni bilo slišati nobenega glasu. Toda zaslutila sem, da se bodo kmalu oglasil taborniki. Ker se je sonce dvignilo te precej visoko, sva šla domov. Nastajajoči dan je že začel izgubljati svojo opojno lepoto. Krajnik Milica, dijakinja iz Šempetra pri Gorici Poišči skrite živali 1. Mož, ki te prosi miloščin*, ni Vreden usmiljenja. 2. Kmetica je radovedno vprašala: »So vaše te njive?* 3. Profesor razlaga: »Tl Germani so naselili srednjo Evropo, oni pa severno.* 4. Ura, katero st kupila, je najboljše vrste. 5. Zdenka! Čakaj me Od 2 h naprej! 6. Počaka) še malo, volu še nisem pripel pluga. 7. Z majem pridejo dnevi še prostosti. REBUS zopet vprašal ln ga gledal, jetno pa si je mislil, da ba začel modelovatl, da naj raj« da ga ne bodo ujeli belogardisti in podobno. Brat je tudi to ngs-nil In mu rekel. »Kakor hočete. Belogardisti so.« Potem pa je odšel naprej. Belogardist pa Je začel potihoma kleti, in je hitro odšel za oddelkom. Ropar Cvet«, Grahovo 22, pošta Grahovo pri Rakek« Viktor Konjar: Ptičem jesenska pesem Cio, Ho. kdo je kriv, da ose dni dežuje? Čiv, čiv, preko njio Siha zmerom huje. toje drobne perutnice si tele toplote. Druge ptice — sovrstnice poletele so na jug, jaz pa tu toliko muk naj tr pim vso zimolt Naj gladujem in zmriujem in ie vetru naj kljubujem! To ni prav! Če mi hišico zgradite in drobtinic podarite, bom spomladi med orači in sadjarji in kopači zopet pridno črve bral, se iopiril in igral in vesel vam žvrgolel zdrav in iiv vse dni — čiv, čiv... Pavel Miimai, II. letnik učiteljiiča: Ankina uspavanka punčki N ang nina, nina narta, mačka črna, listki beli in zaspana luna suha, cvetki uveli; čisto drobna pajčevina in srebrna mesečini, nina nana, nana nina. Nana nina, nina nana, lučke strašne, cesta črna; nepostltna zibka stara, razdejtna hiška speča in pošastt polna gneča. Punčika pa je taspana, nana ritna, nina natia. Nana nina, nfrta nana, coetke bele so že ostale hiške rdeče so se sončku nasmejale, drobne ptičke iz gorice So zvabile k nam meglic4 punčko Majo so zbudile, nanjo čisto pozabile. Saj tdaj nič več ni taspana, nana nina, nina nana. »»VtKMK dtocbujon. v tnOKikid gio&ina& ta. jnn„ . Modri^im?' tU<1‘ ViuV venti,u električni ie »stopil, Si ‘ *Bo,ho« vrnil v mesto. Ko še ribe L Borez?k° ,°«ledal okolico. Vse }*c * razsuto zlatmnn ^ i *! ,e3a kr“ja. Razbiti lana Pa nikjer. JB leža‘ P° tleh. Modri- 22. Janeza ie ta mil' razburjal. Bližal se je hiši, kjer je bil prej Modrijan. Iz hiše pa so vo-tiile na ulico sledi. Med njimi je Janez opazil tudi Modrijanovo. Stopinje so zavile v neko zgradbo z ravnim pokrovom. V tem trenutku je njegovo pozornost zbudil velikanski morski pes. Bil je naravnost orjaški. Janez še takega svoj živ dan ni videL 23. Čudno pa se mu je zdelo, da se zverina giblje vedno enakomerno okrog zgradbe, kamor so vodile sledi. Morski pes se je naenkrat bliskovito zapodil proti strehi. Takoj pa se je vrnil in za njim je bila krvava sled. Spreletelo ga ie: »Pa ne da bi Modrijana«. In kolikor mu je dovoljevala moč in gosta morska voda, je hitel v hišo in se vzpenjal na krov. 24. Modrijan je zvezan ležal na izmed razbojnikov je hitel kolikor kraia nesreče. Morski pes pa se je spet bližal. Janez je pomeril. Zverina se vito zvila in mahnila z repom. Obrnila hrbet id prav počasi padla na morska je Janez prihitel k Modrljann. Hitro mn vezal vezi in ga rešiL 8 »LJUDSKA PRAVICA« ČETRTEK, 26. SEPTEMBRAj*7 V »s je ostala brez žensk. Bilo je med vojno in so šle, da za svoj praznik obdare partizansko brigado nekje više v hribih. Ker so poslušale glas srca, so napolnile bisage do vrha in še čez, čeprav bi v hrib odnesen živež prišel nič kako prav za usta v družinah. Doma so ostali le starci in otroci. Ne bi zmogli dolge in utrudljive poti. Tudi Srdič je ostal doma. Revma mu ni dala, da bi šel z ženo do brigade, kjer sta bila tudi njegova dva sinova. Sključen je taval okrog hiše. Rad bi se zamotil z eno ali drugo stvarjo, vendar je bila kri močnejša: sinova in žena. Vse tri je ljubil, kot je ljubil svojo rodno Liko. Ponosen je bil na svoja sinova že od nekdaj, bila sta pametna, junaška in lepa. Srdič se je zalotil v misli, katere ga je bilo nekoliko sram: lepa, kot sem bil Jaz. Sram je zavrnil ob spominu, da mu je žena vedno govorila, da je lep človek. Srdič je bil res lep možakar. Pravi Ličan. Tudi revma in starost mu nista mogla do živega. Res, da je hodil naokrog sključen in betežen. bil pa je v obraz še vedno mladosten. »Prekleta bolezen!« Tudi kletev mu ni izpolnila želje, da bi šel za sinovoma in z njima vred tolkel, tolkel do iznemoglosti prihajača in izdajalca. Mrak je že silil v vas, ko je odšel v hišo. V duhu 1e bil še vedno pri brigadi. Gledal Je svojo ženo, kako se pomenkuje z otrokoma in jima spnroča njegove pozdrave in napotke: »Vesel sem vaju. varujta se, ne pa preveč, da tega ne bi občutil tisti, ki mu ne pravimo več človek!« Noč je že zagospodarila v vasi, ko Je začutil zunaj vznemirjenje. Nekdo je zavpil v noč: »Be- Dve bakli sta tisto noč žareli v nebo žite, ustaši!« — Srdič je planil s postelje, da so mu kosti zahreščale. Bolečina ga je skoraj podrla. S težavo je odprl okno in čutil, kako beže starci in otroci iz vasi. Srh ga je spreletel po vsem telesu in srce mu je začelo razbijati. Pognal se je skoz vrata. Ssvoboda in življenje sta mu pokazala hrbet. Omagal je na dvorišču, kjer so ga našli ustaši. Razjarjeni, ker jim je ušla živa vas, so se znesli nad Srdičem. Opljuvanega so ga privezali z žico ob oreh, polili z bencinom in vse skupaj zažgali. Dve bakli sta tisto noč žareli v nebo: vas in Srdič. Prva mrtva, druga živa, obe pa bolj kot noč nemi. En sam vzdih je zahrepenel iz njegovih ust, vendar mu ni dal poti. Ni privoščil požigalcem in zažigalcem skvarjene naslade. Obraz mu je postajal tuj. Od bolečin popačen ni bil več podoben Srdiču, vendar je v obeh kotičkih ustnic zablestel Izraz, ki ga tudi dim in ogenj nista mogla skriti: vejika vera in še večje upanje. Misel na brigado, kjer sta bila njegova dva sinova in ta čas tudi njegova ljubljena žena, je bila zadnja misel v plečatem, močnem in lepem Ličanu Srdiču. Noč se je že umikala mlademu jutru. Nedaleč od vasi je nebo rdelo na bližnjem obzorju. Nov dan se je obetal, lep in ponujajoč se z vso svojo brstjo in upanjem. Upepeljena Srdičeva domačija je tudi umrla. Sla je zvesto za svojim gospodarjem, ki je z orehom skupaj počival skoraj popolnoma sežgan nedaleč od nje. Na obzorju nad vasjo, kjer je tekla ostro začrtana meja med nebom in zemljo, je obstala črna podoba. Bila je Srdičeva žena. Vso pot od brigade ji je v srcu kipelo. S silo je zadrževala naročila obeh sinov za očeta. Želela jih je prinesti do moža nedotaknjena, živa, taka, kot so bila izrečena tamkaj v brigadi, kjer je sonce vse drugače sijalo in se beseda vse drugače slišala, kot pa v dolini, koder so skrunile liško zemljo izdajalčeve stopinje. Obstala je na vrhu hriba in se zazrla v dolino. Ni vsega takoj dojela. Oči so ji lovile domačo vas, njen krov. Ni verjela pogledu. Ozirala se je na vse strani. »Bože moj!« Oster smrad pogorišč in rahel dim, ki še je še sem in tja dvigal iz požgane vasi, jo je streznil. Vse je vedela in vse dojela. Nič ni hitela v dolino. Bolečino, ki ji je hotela zasaditi nož v srce je odgnalo naročilo obeh sinov očetu. S srcem, takim, kakršnega je prinesla iz gozdov, je prispela do požgane domačije. Ni ji bilo mar premoženja, ki je odšlo v zrak, oči so ji iskale človeka, ki mu je imela toliko povedati. 2e ji je začelo poganjati upanje korenine, ko jo je nekje desno od požgane domačije, kjer bi moral še vedno rasti oreh, zaskelela bolečina. Spomin na moža je ležal tamkaj z umrlim orehom vred. Stoje je stala ob njem. Nihče ni slišal ne d o P0* njene molitve ne kletve. Molče je °“skrjne n0" toka, snela z glave veliko črno ruto, *ca^e 0® da, ko jo je razstrla na zemljo. Poklekn va„jo. počrnelo zemljo in dolgo, dolgo strmel ^ r0)to. Potem pa je narahlo iemala ožgane kosi nijcol» ki je postala nežna, kot da ne bi 0rostrt° žuljava in groba. Dajala je moža na ra v črno ruto: *■_ -po*. K »Oba sta takšna, kakršen si bil Tl. ^ n« naška. Bila sem pri njiju, ljubi moj ta - tole, veš, tam je drugačno sonce, kot Prl . ’ jinj* kjer jemljem slovo. Ljubi moj, P° me, Uul) bom, da sta Tvoja sinova. Ne skrbi za mož moji Lika ne bo vedno žalostna!-" Poprijela je za vse štiri konce rute, J ^ od nila v dlan in tiho odšla z možem ne rg»«*ke akademii« eu ln 41an‘ce §{=£ E~K“» tst S*“ aasjRAggg.-aK semfl^lajo rn^ k; Predavanji, ki 2yssS«.iTv"",a ,n- L«b »■ •• “rt dopoldne £?„**“ I letK^'- ~ Sprejemni srednjeveški $Š V«iDrost- galeriji. Vabljeni. p°£ ?1 OGLUŠI 5s«ra?F»-“- J"»«vnim tečai-m , tnlm admlni- VENjAvd°Polno°merciaUst i™b,oden trgo-!tn, non'a lo(w. ,Za Pisarne daje ‘mSj* VKhod s Predpro- »tavb. n°m v i nan1?' k°Palnlc0 D1- pod geslom »Unl. 47B12 Nedelja, 29. sept. ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postala očito.« Veseloigra z godbo ln petjem. Prodaja vstopnic od petka dalje v Mestnem domu, rezerviranje na telefon 32-860. Vpisovanje za sezono 1937-58 Je V Šentjakobskem gledališču dnevno od 10-12 in od 16-18 v pisarni Šentjakob-skega gledališča v Mestnem domu. i Abonma se lahko naroči tudi po telefonu 32-860. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Križanke Sobota, 28. sept. ob 20: Platon-Sovre: »Poslednji dnevi Sokrata«. Otvoritvena predstava na Dolenjskem festivalu v Kostanj evioL OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 26. sept. ob 18: Carlo Goldoni: »sluga dveh gospodov«. - Red LMS-n. Ob 20: Carlo Goldoni: »Sluga dveh gospodov«. Izven. Petek, 27. sept. ob 20: Carlo Goldoni: »Sluga dveh gospodov«. - Red LMS-in. Nedelja. 29. sept. ob 16: Carlo Goldoni: »Sluga dveh gospodov«. Gostovanje v Gorišnici Abonma ln Izven. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: francoski film »Llsbon-ske noči«. V glavni vlogi Francolse Amoul, Daniel Gelln in Trevor Ho-ward. Predstava ob 20. Samo še danes bomo predvajan, sovjetski film »Vladimir Iljič Lenin«. Film bomo predvajali v Izrednih (skupinskih) predstavah po enotni ceni 30 din. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 26. sept. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove« - Četrtkov abonma ln Izven. Petek, 27. .sept. ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankove« - L srednješolski abonma. Sobota, 28. sept. ob 20: »Dnevnik Ane Frankove«. — Sobotni abonma in izven. Nedelja, 29. sept. ob 15.30: »Dnevnik Ane Frankove«. - Nedeljski popoldanski abonma In izven. KINO »UNION«: ameriški ' barvni film »Gog«. »METROPOL«: ameriški flljn »Gospod 880«. V glavni vlogi Burt Lan-caster. ra rogukkb slatine Ameriški film »Ljubezen s tujcem«. V glavni vlogi Jean Simmons ln Vic-tor Mature. Z BLEDA KINO Italijanski film •►Dekleta iz San-frediana*. V glavni vlogi Antomo Ci-fariello, Rossana Podesta, Giovanna Ralli in Corinne Calvet. Predstavi ob 47612 18 in 20.30. iz Maribora lekarna ’ r*vo^™ra' lekarna »Ta- *lsio?NloN«: “Part?, “p>avoiaki barvni vi! «tav^ IalfrlJa •‘»va £rafike 8t£?h0rlh galerije raz- nJirru &S51a mo^8trov* Raz" vista- a«. -Od ie Odnrt= lota in tm Duer«rja, Rem-?°b ln^,tudl r»ilt^eD2Ia- Istočasno °kurnentov^, ,otoSrafij po-ni- Ohl rjf zXezl 8 srednje- 15 razstavi c*sn^toI» Chaucer- ”• Vlw, 29' septemh °dprtl v fasu Judn° vabfje^bra dnevno od ^«^V^r«W31iSvrha FrtS’ 29 let' Ce "■* S e*» kuh ~ “ ““ Ano; Marii a MatuSTS?"1011’ Dobrov-Gaj i?a K^anič 25 let, ^ MUan, l6t' goanmiiS ’ Elizabeta ' c^^da stanetinei !aUt>erl ‘-8P- Gori30 let, go-AUnl«Uv» let. goroLr, M®r«o; Ida 2ltnlce - rif 2« i .^rolk ^ ,, Zadravec, 23 let. 8osPoi^ Lka va* — Jlco-tf' Gradišii«, °’ ® let, go-9!n)» Ju-slavo; Antonija Semen 28 let, gospodinja — Irena; Alojzija Valižer, 25 let, gospodinja, Duh na Ostrem vrhu — Rajka; Jožefa Visočnik 21 let, gospodinja, Zg. Polskava — Milko; Angela Žunko, 18 let. delavka, Jurij ob Pesnici — Stankieo. Rodile so: skumavec Francka, delavka iz Sp. GoriJ - deklico, Jerala Terezija, gospodinja iz Mlake pri Begunjah - dečka, Radež Štefanija, gospodinja lz Jesenic - deklico. Razpet Gabrijela, gospodinja lz Gorij - de* klico, Podlipnik Frančiška — Marija, knjlgovodklnja lz Jesenic - deklico, Gričaf Ivanka, uslužbenka iz llrušice - dečka, Mihelič Hedvika, gospodinja iz Lepenj - dečka, Lapuh Antonija, zobni asistent iz Radovljice — dečka, Smolnikar Marija, gospodinja lz Blejske Dobrave - dečka; Glogovšek Marija, gospodinja iz Jesenic - dečka, Lambergar Julija, gospodinja iz Posavca - dečka, Pasar Marija, gospodinja lz Kočne — deklico, sekloča Vera, gospodinja iz Bleda-2eleče -deklico, Puhar Vida, gospodinja lz Jesenic - dečka, Cvek Zora, gospodinja iz Hudejužne - deklico, Morenčlč Vida, gospodinja iz Do-brovega - deklico, Odar Mihaela, delavka lz Boh. Bistrice - deklico, Smolej Francka, gospodinja iz Javor-nlSkega rovta - deklico, Žnidar Tončka, natakarica z Bleda - dečka, Vidmar Uršula, laborantka iz Ljubljane - dečka. Jug Alda, gospodinja iz Senice pri Kanalu - dertka, Jakelič Živka, gospodinja lz Jesenic - deklico, Matelič Vida, gospodinja z Bleda -dečka, Krivec Rozalija, gospodinja lz Zg. Gorij - dečka. POSLOVALNICA: Titova cesta štev. 17 Telefon 22-322 VESTI Z JESENIC Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Stanka Rosenstein. Ja-vomlška pot. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 28. sept. ob 20: P. Golla: »Triglavska bajka«. Nedelja, 29. sept. ob 15: P. Golla: »Triglavska bajka«. - Zveze z vlaki ugodne. KINO »RADIO«: Italijanski film »Kruh, {ljubezen ln ljubosumje«, II. dil. V glavni vlogi Gina Lollobriglda ln Vlt-torlo de Sica. Predstavi ob 18 ln 20. V petek Isti spored. »PLAV2«: italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«, X. del. V glavni vlogi Gina Lollobriglda in Vittorio de Sica. Predstavi ob 18 in 20. V petek Isti spored. NAROČNIŠKI ODDELEK: Petkovškovo nabrežje 25 Telefon 22-494 VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČU Četrtek, K. sept. ob i«; Shakespeare: »Romeo in Julija«. Zaključena predstava za sindikat tovarne »Iskra«, Kranj. Petek, 27. sept. ob 20: Shakespeare: -Romeo ln Julija«. Red »Srednje teh. tekst. Sola«, Kranj. Nedelja, 29. sept. ob 16: Shakespeare: »Romeo ln Julija«. Izven ln za podeželje. KINO »STORŽIČ«: ameriški barvni clne-masvope film »Do pekla ln nazaj«. V glavni vlogi Audie Murphy. Predstave ob 18, 18 ln 20. OGLASNI ODDELEK: Kopitarjeva ulica št. 4 Telefon 31-358. 39-181 do 185 KINO »KOMUNA« Jugoslovanski film »ZENICA« Tednik: F. N. štev. 38. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Rade Markovič ln Gordana Miletič. Pro-daja vstopnic od 9.30 do 11 ln od 14 dalje. Danes zadnjič. KINO »SLOGA« Amerižki film »Lov na vohune« Tednik: F. N. štev. 38. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA -PRIMORJA Četrtek, 26. sept. ob 20: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Predstava v Kopru. Petek, 27. sept. ob 20: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Predstava v Šmarjah. Nedelja, 29. sept. ob 20: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Predstava v Dekanih. Sreda, 2. oktobra ob 18: Dobričanln: »Skupno stanovanje«. Predstava v Pridvoru (Sv. Anton). Četrtek. 3. oktobra ob 15: Nušltf: »Žalujoči ostali«. - Gostovanje SNG Trst v Kopru; ob 20: Nušič: »Žalujoči ostali«. Gostovanje SNG Trst v Kopru. KINO »UNION«: amer. barv. clnema. scope film »Zvezda Je rojena«. Brez tednika. Predstave ob 15, 18, 21. Ob 10 Je matineja Istega filma. V glavni vlogi Judy Garland ln James Mason. KINO »VIC«: premiera švedskega filma »Velika pustolovščina«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-n ln od 14 dalje, za matinejo v kinu Union pa od 9 dalje. KINO »SOCA«: zaprto zaradi gradbenih del. RAZPIS Fakulteta Za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani razpisuje 2 mesti STROKOVNIH SODELAVCEV v Histološko-embriološkem institutu v Ljubljani Pravilno kolkovane prošnje vložite na dekanatu Fakultete za splošno medicino ln stomatologijo v Ljubljani v 15 dneh po objavi v časopisu. Dekanat Fakultete za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani 3144 LETNI JONO »BEŽIGRAD«: Italijanski barvni film »Casta diva«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjič. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja ameriški film »Žrtvovani«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. Danes zadnjič. Jutri bo na sporedu ' jugoslovanski film »Pesem s Kum-bare«. KINO »LITOSTROJ«: kitajski film »Prehod čez reko Jang-ce-. Tedniki F. N. št. 37. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjič. KINO »TRIGLAV« Ameriški film »DIVJI VETER« Tednik. V glavni vlogi Gary Cooper, Barbara Stanwyck ln Ruth Roman. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnice od 15 dalje. Danes zadnjič. Jutri angleški barvni film »Vlaki vozijo mimo«. KINO »SISKA« Ameriški barvni film »MOGAMBO« V glavni vlogi Clark Gable. Ava Gardner ln Grace Kelly. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat. TEKSTILNA TOVARNA »MOTVOZ IN PLATNO« Grosuplje razpisuje delovno mesto za obratnega električarja Pogoji: Strokovna izobrazba visokokvsflificiranega električarja z znanjem popravila (viklanja) električnih motorjev. Zaželena je tudi nekajletna praksa. Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. * Pismene ponudbe pošljite na naslov podjetja. 3142 RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, dne 28. sept. 1*57. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.45 Naš Jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.40 Jutranja beseda mladim poslušalcem — 8.06 Zborovske skladbe Jakova Gotovca — 8.35 Fran-tižek Krommer-Kramer: Koncert za oboo in orkester — 9.00 Utrinki iiz literature — Jože Pahor: Popust — 9.20 Ko so bile naše babice mlade (Lahka glasba) — 10.10 Dopoldanski koncert — 11.00 Dober dan, otroci! (Milovan Gfcšlč: Prva brazda) — 11.15 Pesmi za naše male — 11.30 Baletna glasba Masseneta, Schuberta ln Verdija — 12.00 Mali. ansambli lz Indonezije Izvajajo zabavno glasbo — 12.30 Kmetijski nasveti — irig. Tatjana HllSč: Odbira orehov — 12.40 Drobne orkestralne skladbe — 13.15 Igra kitarski duo Speedy West in Jimmy Bryand z ritmično spremljavo — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.20 Športna reportaža — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Radijski roman — 16.00 Z našimi ln inozemskimi solisti in skladatelji — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Četrtkova reportaža — 18.15 Edvard Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu —18.45 Radijska univerza — Islamski rokopisi) v Jugoslovanskih zbirkah — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 RaditJski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov — 20.50 Tedenski notranjepolitični pregled — 21.00 Johannes Brahms: Godalni kvintet št. 1 v F-duru op. 88 — 21 JO Somerset Maugham o sebi — 22.15 Moderna plesna glasba — 23.00—23.15 ln 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba) 1 J U B r J A N A VESTI IZ TRBOVELJ KINO r »►DELAVSKI DOM«: zaprto. -SVOBODA-TRBOVLJE II«: angleški film -Razdvojeno srce*. V glavni vlogi Yvonne Mitchell. 'Panska *'lJ'VCt |iaBXJNHARD GRIBBLEj H.OŠŽAD Set 1 “Res ie- Parker, n doSUS1* ~Kaj pa *z žensk°: *5r EfP^oČ !f2sk? na prizorišče, se zač-sP*e ni mno *V Sploh umora v dru-Prav ?.sti P°nare1evn?fi?6 Popolnorna ločiti od g0«Dort naJprej novPH=f dt?ščine- Ce vam ie te bila lena a1} f1 0 tolP1- katere , e nekega Dolsiev. Ali se VM^doff. An ? a’ Sef?« • P°nareian1f> £? ite tiste8a, ki je po-0w^ni rob, ki « £retje,nemu denarju tisti v HM? 6 kovance «« težko napraviti. bilaTakovrlS0^11 šele P° tem, da V ‘ , Ustemu DonsrM ? kovina. Ce smemo ^lek ^tm Ponarejevalcu, ki smo ga ujeli - Jev®lske obrti bh . Dolsiev naučila po- ------------- pn samem Waldoffu.« »Dajte no, Parker! Menda vendar ne boste trdili, da je ženska sama ...« »•Ne, sama ni izdelovala kovancev, dobro pa je poznala postopek.« Parker je vzel iz žepa kovanec in ga izročil šefu. Ta si ga je natančno ogledal, ga pomencal med prsti, ga položil pod povečevalno steklo in ga nazadnje opraskal z žepnim nožem. »Izvrstno, Parker!« je moral priznati. »Kdor je vlil ta denar, je res strokovnjak.« »Navzlic temu je ponarejen, vendar ima iste značilnosti kot Waldoffovi kovpncl, le » to razliko, da smo tega našli v Lionelovi sobi v Grey-stonu. Se drugo dejstvo navajam kot dokaz, da je imela Aimče Dolsiev zvezo z Waldoffom. Najbrž se spominjate, da je Waldoffu pomagala pobegniti neka ženska, ki je znala Izvrstno igrati. Nikoli še nisem, videl boljše igralke na odru ali v življenju, kot je bila tale s črno masko. Razen tega je bil Waldoff Poljak, njegove narodnosti je tudi Aimče. Ali potrebujete še kak dokaz za njuno zvezo?« Sef se je zamislil, nato je nekaj načečkal na list v svojem bloku, ga iztrgal in položil pod obtežilnik na mizi. »To je zanimivo. Nadaljujte, Parker!« »Ne vemo natanko, koliko časa se je truclila, preden je sestavila tolpo. Zenska je bila rojena organizatorka, zakaj njena tolpa je delala brezhibno. Imela je dvoje glavnih agentur, eno na severu, drugo na jugu. Po vsem videzu sta delali izmenoma. Vsekakor so imeli glavni stan na Jallopsovi kmetiji, kamor so ga premestili kmalu potem, ko smo prišli na sled njihovemu skrivališču v Gordwaynu. Collins je našel v kletnih prostorih vse potrebne stroje in naprave. Rocks Dallow, kjer smo jo nazadnje le zgrabili, je bil neke vrste podružnica. Ne verjamem, da bi tako kmalu prišli do cilja, če se ne bi Aimče Dolsiev zapletla v zadevo Gillespie. Tega ne bi storila, se pravi, sploh se ne bi vmešala v zadevo Gillespie, če bi ne bila srečala Lionela Po naravi je bila takšna, da ni mogla ostati dolgo pri istem delu. Lionel je pogosto zahajal v tisto gostilno na robu Sudley Abbotta. Tam je spoznal moža, ki nam je znan pod imenom Jerry. Sicer pa je ta že star znanec ljudi iz Yarda. Po Jerryjevem posredovanju se je Lionel vključil v tolpo kot Richard Thorne. Dali so mu mošnjiček ponarejenih bankovcev, ki naj bi jih razpečal. V osebi sluge bogatega Gilesa Gilles-pieja ne bi nihče slutil člana ponarejevalske tolpe.« »Ker je poznala Lionela Gillespieja od prej, je seveda takoj skušala izkoristiti možnost, da bi njegovemu bratu izsilila denar.« »Zelo verjetno je bilo tako. Zvita, kakor je bila, si je rekla, da bi bilo Gilesa mogoče izsiljevati, če je tako dolgo prikrival lastnega brata. Nemara se ni kdo ve kaj menila za to, da je s tem vrgla med brata nov naboj eksploziva, mene pa Je navsezadnje pripeljal ta razdor med bratoma v Greystone, da sem razjasnil konec žalostnega spora.« »AJi je prišlo po vašem mnenju med bratoma do ponovnega razdora?« »O tem sem prepričan, zakaj gospodaričina izsiljevalna pisma so bila nevarna in polna groženj. Giles je spoznaval, da bo moral odgovoriti nanje, s tem pa je spravljal v nevarnost samega sebe in svojo varovanko. Navsezadnje se mu je zazdelo, da je odstranitev lastnega brata še edina možna pot. Morda je upal, da bo na ta način uredil vse, kot je treba, da ne bi dobilo ime Paifla Dane kak madež ali pečat sramote. Sam je povedal, da se je spomnil na to možnost tistega dne,* ko je prejel zadnje izsiljevalno pismo, v katerem mu je Aimče sporočila, da ga. bo obiskala čez teden dni. To je sicer pomenilo tudi zanj precejšnjo žrtev, vendar je upal, da ga bo Royston kot slugo obdržal pri hiši, potem ko bo v maski sluge Richarda Thorna ubil lastnega brata in prevzel slugovo vlogo. Umor je skušal prikriti s samomorom.« »Ali je v ta namen tudi napisal pismih »Prav gotovo, in prav zaradi tistih dveh pisem se je zadeva zelo zapletla. Kako si je zamišljal kasnejši obračun z Aimee Dolsiev, ni mogoče ugotoviti. Morda je upal, da ga bo pustila pri miru, zakaj od sluge si ni mogla obetati ničesar več. Ves teden se je ukvarjal s tem načrtom, potem pa je napravil edino napako: V Sudley Abbotu je kupil umetne brke, seveda si ni mogel misliti, da ga je prodajalec spoznal in da bom jaz odkril lise, ki so nastale zaradi davljenja. Vsekakor je napisal pismi tisto popoldne, ko je potem zvečer prišla ženska na obisk. Ugotovili smo, da je pismi sam oddal na pošto.« V, , , KopTurie«V«,H,n'?<,’ rd,«,L:Uu‘Uha t,rav',a: ‘ Jubljana. Kopitarje*. aHca «, telefon S9-I8I - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 18/11, telefon 20-501 In 22-621 - telefon 81*358 • 81-851 — Oprava Trubarjeva allca 24, telefon 98-491 lo 82-492 - Narotntnskt oddelek Petkovškovo nabrežje 25, telefon 22-494 — Oglasni oddelek Kopitar- «8 - Poslovalnica na Titovi cesti 15. telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, sa tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnih platana » gotovini — Rokopisov ne vračamo^ * NEVESTE SO DAJALE PRIHRANKE Po desetih letih iskanja je bavarska policija navsezadnje le izsledila enega največjih sleparjev in izsiljevalcev žensk v Nemčiji. Josef Wenzierl ni bil niti mlad ne lep. Zaradi sploščenega nosu je nosljal, zato se je zavedal, da z zunanjostjo ne bo zbudil pozornosti pri nobeni ženski. Navzlic temu je v dvanajstih povojnih letih opeharil 600 žensk, ki jim je obljubil zakon. Možakar je izkoristil dejstvo, Na oglas je odgovorilo več da je bilo prva povojna leta v! »osamljenih src« s fotografijami Nemčiji skoraj 3,5 milijona od- j in podatki o premoženjskem sta-raslih žensk več kot moških. Na nju, nato pa je Wenzierl poslal tem je zasnoval svoje načrte. Začel je kot šofer tovornega avtomobila in se ni nikjer zadrževal dlje kot dva meseca. Pri vsaki selitvi je spremenil tudi ime. Potem je pustil ta poklic in začel križariti po Nemčiji od Alp do naslednji odgovor:* »Ne obljub Ijam vam niti palače ne jahte, ker sem le skromen državni uradnik. Moja plača je jamstvo za družinsko pokojnino. Zdi se mi, da bi lahko bila srečna.« Potem je sledilo nekaj Ijube- niso vložile prijave, ker jih, je bilo sram, prav na to pa je Josef računal. S prisleparjenim denarjem je živel na veliko, stanoval je v razkošnih hotelih, preživljal počitnice v svetovljanskih kopališčih, pa tudi igral v Monte Carlu. Nekaj »zaročenk« ga je sicer izsledilo, pa so umolknile, ker jim je vrnil denar. Pred kratkim se je končala Jo-sefova sleparska pot. Možakar je Baltskega morja. Velikih mest se, zenskih pisem, nazadnje pa je Jo- V staro šaro so dali Angleži stare tanke, ki so večinoma veterani iz druge svetovne vojne. Na sliki tankovsko pokopališče, od koder bodo spravili stara vozila v topilnice... je v glavnem izogibal. In kakšen je bil njegov načrt? Brž ko je prišel v to ali ono mesto, je objavil v krajevnem listu oglas za »sentimentalna srca«. Oglas je vedno drugače sestavil, vsebina pa je ostala ista: sposoben nameščenec obmejne policije bi se rad oženil. Na ta poklic so šle ženske kot muhe na med. Uniforma je za nemške malomeščanke še vedno zelo privlačna. Ker sodijo nameščenci obmejne policije pod razna ministrstva in upravna telesa, sleparja ni bilo lahko odkriti. — Josef se je ukvarjal predvsem z vdovami srednjih let, ki so imele kar dobre pokojnine in precejšnje prihranke. Kitajci gradijo V prihodnjih nekaj letih bodo tajska naročila prevzemajo v po zeta strogih merilih. Hkrati Kitajci začeli graditi čezoceanske glavnem britanske, japonske in delajo študentje tudi že praktič-trgovske ladje z nosilnostjo po poljske ladje, v manjšem obsegu no v srednjeveliki ladjedelnici 10.000 BRT. V ta namen bodo pa tudi tiste iz skandinavskih Cung Hva pri Šanghaju, razširili ladjedelnice v Dajrenu , dežel. Na ladjedelniškem inštitutu v Šanghaju posluša predavanja nekaj nad 5000 študentov, ki so morali opraviti sprejemne izpite sef sestavil predlog za poslovno stran ženitvene ponudbe: »Potrebujem opremo za dom, ki nama ga bom uredil. Hočem, da bo gnezdece najine sreče zares vredno vaše osebnosti. Zal doslej še nisem ničesar prihranil. Pošljite, kar vam je mogoče!« Kandidatke za možitev so segale v žepe. V dvanajstih letih je Wenzierl osleparil okoli 600 lahkovernih Nemk za vsoto 250.000 mark. Opeharjene žrtve večinoma Drobne bil vedno skromno obiečen,1^ slabost je imel: m se s slo- či umetniško izdelane P mU nokoščenim ročajem. P_^, ^ jo je ena izmed 600 za. m. kemu stražniku seje zazde« ljivo,- kako da ima tako *« ^ izletnik lepo palico. Joseto J« d, trkal na ramo, ker j a ji ima pred seboj tahJ, ^ 6le- ujel enega največjih nem ^ parjev po drugi sveto ZANIMIVOSTI ČEBELE IN RADIOAKTIVNOST nKlfJ& teran naprota 5» ______________________________ naj nena^dnemu g£de •* j. Čebelar Rudolf Gelles Je pot za avrt) fjjln napitnina?« »Cernu napitnina, ko pa sem ti plačal?< je hotel vedeti Santič. »Nekaj bi popil,* je odgovoril postrešček. sin čemu boš pil?* — »Da si povrnem moč,* je pojasnil postrešček. *Glej ga no,* je rekel Santič, »lev, kralj afriške puščave. je močan kot velikan, pa nikoli ne pije alkohola.* »Eh, pa bi njemu naročili, naj Mun znosi to robo domov t« Družina stoletnikov Sovjetska državljanka Ljubov ja, Nekrasova in Čehova, ki jih Pužak, ki je bila rojena leta 1803, je vse osebno poznala. Zanimivo je v Moskvi proslavila prvega je, da ona ni edini stoletnik v julija 154. rojstni dan. Sovjetskim svoji družini. Živa sta namreč časnikarjem je izjavila, da ne ve, tudi še dva njena brata, enemu zakaj tako dolgo živi, dodala pa je 118, drugemu pa 122 let. Tudi Zdaj je spet majo* - . . . . vrnjfcj • Odlično razpoložen je bil je skrival pod plaščem, ko se je • polkovnik Frank Taylor od spet vrnil v igralnico. • angleške mornariške peho- Pri vratih sta stala detektiva, • te, ko se je v družbi ame- ki sta opazila, da možakar nekaj • riških prijateljev - sprehajal skriva pod plaščem. Takoj jima • po mestu igralnic Las- Ve- ' a pa da nikoli v življenju ni jedla mesa in da gre vselej spat opolnoči, vstane pa že ob Šestih zjutraj. Visoka starost je prav nič ne ovira da ne bi opravljala vsakdanjih del, tudi nakupovat še vedno hodi sama. Razen tega ima nenavadno dober spomin. Prav dobro se, še spomni pesnika Puškina ter pisateljev Leva Tolsto- Zločin mladih gangsterjev v ZDA V Los Angelesu je policija aretirala šest članov gangsterske tolpe, katere najstarejši član še ni dopolnil 18. leto. Gangsterji so obtoženi, da so ubili neko dekle — toda po pomoti. Hoteli so namreč obračunati z neko drugo gangstersko tolpo. V ta namen so napravili zasedo ob neki cesti. Čakali so na avtomobil, v katerem bi morali biti njihovi nasprotniki. Ko je privozil mimo avtomobil, v katerem so bili 18-letna Emilie Goosman in njeni znanci, so mladi gangsterji začeli streljati z revolverji in ubili Emi-lio. Sele kasneje so ugotovili, da so se zmotili. 1 njena najmlajša sestra, ki ji je zdaj šele 112 let, se izvrstno počuti in prihaja pogosto na obisk. • gas v Nevadi. Taplor je bil • član oficirske delegacije, • ki je bila na obiska pri • ameriških vojaških enotah. Tisti večer ni bil 37-letni polkovnik prav nič vojaško razpoložen. Potem ko je v okrepčevalnici pred igralnico izpraznil nekaj kozarčkov, se mu je zazdelo, da bi moral tudi sam prispevati k dekoraciji dvorane. Stopil je pred vrata in vzel iz svojega avtomobila fotografsko stojalo in sveder. V točilno mizo je hotel zvrtati luknjo, vtakniti vanjo ogrodje za fotografski aparat in privezati nanj angleško zastavo. Pa je imel smolo: orodje V Avstriji so zgradili prvo prekooceansko ladjo. Na sliki vidimo svečanost v ladjedelnici Komeuburg na Donavi ob splovitvi ladje, ki jo je naročila neka nemška br-J''-=ka družba je prišlo na misel, da se skuša vtihotapiti v igralnico kak gangster. Po prstih sta mu sledila, ga nenadoma zgrabila vsak s svoje strani in mu skušala vzeti »orožje«. Oficirju se je zdelo, da ga hočejo napasti in prebunkati, zato je tudi sam udaril. Stepli so se, ameriška detektiva sta zmagala, Franka Taylorja, polkovnika njenega veličanstva, so zaprli. Na policijski centrali se je razvila žolčna razprava. Domnevali so, da je hotel aretirani navrtati avtomate v igralnici. Ko je tujec povedal, kdo je, so bili ameriški stražniki v hudi zadregi. Opravičili so se mu in se nazadnje sporazumeli. V navzhč-nosti župana in policijskega šefa je polkovnik obljubil, da zaradi aretacije po pomoti ne bo delal policiji nobenih težav, v zameno naj bi molčala tudi policija, jovnik Taylor je pustil v Las Vegasu 50 dolarjev kavcije. P"« Ko se je vrnil v Washington k drugim članom svoje delegacije, mu je njegov predstojnik admiral Elkins najprej ponudil debelo cigaro, nato pa mu je izročil pismeni ukor. Admiral je že vse vedel. Policija torej ni molčala, je ugotovil polkovnik Taylor. gradi novo veliko prekooceansko ladjo V ladjedelnicah Saint Lazaira Ko se je delegacij® »jj nnn il TaVlOf P. V KjobenhavnU dni prejšnjega r razstavo, ki j« izposojevalnica obiskovalec, ki se . kot lastnik stanovanj" odškodnini 3,85 kro taK* Navdušenj računarji so ugo- predstojniku d°, vsa!LMIB, vili, da bi morati odigrati gasilsko spretn°= \ jod» ' sta izjavljala globoko s*-^ sv* EmestMatif*^ rta iP je tako trdno sp»« vett“.0vo grmenja, buggg, v dfip strele, ki je u% pol P°fe 1er hišo, mu zažga‘ KaterUjtU* IlibU, ***** — nn ju J S kolesom se Je odpravil na jn celo rjuho, na do0ia» „*• ‘ ............ .................... žal. Sele ko so «» itak*01 dlli, je spozn^ London, je TayJ°‘_ - sepin ^ zadevo še enkrat n pa ^ skovni konferenci. ker Taylor zdaj spet® ^ sgnio mu dali polkovniski uradtio potovanje P° posodo katero k umetnino. Ce * . pje, nih ne more loci.U ,edne d.in)et' naslednje tri v iaujtxiciuii:čiii onim L,azoira *«* hosjcuujv — P® aV*' bodo kmalu začeli graditi veliko j vsoto, dlje k°t nrpknorpansko lfldio z nosilnost- I nine ne sme obor ■» liut (na slTki) ki so ’n“S'’>e' .ibi »Hiralci redk«n prekooceansko ladjo z nosilnost-1 nine ne sme . ,„r9^. jo 50.000 ton. Nova ladja bo vo- telj in vodja te pFj-nUt ? u1pet' ziln na oroci Evrona—A«erika nice umetnin zila na progi Evropa—A«erika namesto 35.000 tonske ladje »Li-berte«, ki je nekoč plula pod nemško zastavo kot »Ei Miropa«. niki in zbiralci zaupali svoje zbirk*