) eriska Domovina i FOREIGN IN LANGU. um c r i e/% m- h o iwi c SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER •a CLEVELAND S, 0.. MONDAY MORNING, DECEMBER 29, 1947 LETO XLIX-VOL ILH M08»VESm2Sl0VDM^,^ (Doile preko Trsta) DEKAN MATIJA MRAK UMRL. — V začetku decembra je umrl v Ljubljani eden najstarejših slovenskih duhovnikov častni kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja Matija Mrak. Rojen je bil leta 1861 v Radovljici na Gorenjskem. V mašnika je bil posvečen leta 1884. Od leta 1910 pa do svetovne vojne je bil dekan v Stari Loki na Gorenjskem. Kasneje je živel v Ljubljani. MONSIGNOR VOJTEH HY-BAŠEK je odšel po večno plačilo. Po rodu je bil Čeh, rojen na Moravskem v Ruženi 1. 1873. Prišel je študirat bogoslovje v ljubljansko škofijjo in je potem celo življenje preživel med Slovenci. V mašnika je bil posvečen 1.1897. Bil je glasbeno visoko izobražen ter je prevzel pouk glasbe na škofijski gimnaziji, ko je ta bila ustanovljena pod škofom Jegličem. Zadnja leta je bil težko bolan in je ležal v zavodu za onemogle na Vidovdanski cesti v Ljubljani, kjer je tudi izdihnil. ŽUPNIK JANEZ MERŠOL se je preselil v boljše življenje tudi prve dni decembra 1947. Rojen je bil v Radovljici L 1868 in v Ljubljani posvečen za mašnika 1.1892. Deloval je kot župnik v Retečah blizu škofje Loke od leta 1908 pa dokler ni stopil v zasluženi pokoj, škof ga je odlikoval z naslovom duhovni svetnik. Pokopan je v Ljubljani. Vsi trije gori imenovani du-hvoniki so bili zlatomašniki, dekan Mrak pa je bil duhovnik celo 63 H DR. IVAN'VRTAČNIK. — 12. novembra so pokopali v Ljubljani dr. Ivana Vrtačnika, nekdanjega predsednika upravnega sodišča v Ljubljani. Pokopan je na viškem pokopališču. DR. MILAN ŠKERLJ je odšel v večnost 8. decejnbra. Imenovani je bil redni vpeučiliški ________(Dalle nt 3. »trmi) Turški dijaki so hoteli napasti rusko poslaništvo v Ankari Ankara, Turčija. — Razjarjeni dijaki so zbrali množico do 9,000 oseb in jo peljali proti vjetskemu poslaništvu, da bi HERBERT PRAVI, DA BO KANDIDAT ZA GUVERNERJA Columbus, O.—Kakor je bilo pričakovati, je ohijski guver- 5 kot 500, ne pomnijo 59 let Do 26 palcev snega je zapadlo od petka na soboto v mestu New York. — V noči od petka na soboto je obiskal New York in vso atlantsko obal silen snežni vihar. V New Yorku je zapadlo do 26 palcev snega in 100,000 delavcev je prijelo za lopate in vse potrebno, da iz' kida mesto iz zametov, ki so za nekaj časa ustavil ves promet. Vihar je divjal vse od Filadelfije do New Hampshire. 57 oseb je bilo žrtev viharja na ta ali oni način. Zračne linije so vse obstale, ladje so ostale privezane ob pomolih in vlaki so Los Angeles. — Tukaj vlada že šest dni pravcata vročina. Včeraj je kazal toplomer 87 stopinj, kar je rekord za tak čas. Vročina je pognala ljudi na obrežje,, da se ohlade v morju. vozili ^velikimi zamudami. Na tiBoče oseb je moralo ostati v New Yorku, ker niso mogli z vlaki ali ulično želežnicp domov v predmestja. Ta vihar je bil celo silnejši ner Tom Herbert naznanil, da kot najvejji. kar jjj, pomnijo, dopoldne ob 9 v cerkev sv. Pav-bo zopet •* *’------“ —**1— Da, 95% ljudi j« v Jugo* j^jj Sffllfldd jfi Poročila iz Jugoslavije zatrjujejo, da je 95% ljudi za maršala. Pri tem je samo nekaj majhnega razlike, ker enega pišejo z malo, drugega pa z veliko začetno črko. To se razume takole: za “maršala.’’ Tita je 5% ljudi, za ameriškega državnega tajnika Maršala pa 90%. To je treba omeniti, da ne bo kakšnega nesporazuma med tovariši tukaj in tam. -or—Ki John Vidmar, Jr. V petek je umrl v Womans bolnišnici John Vidmar Jr, star 44 let. Bil je rojen v Clevelandu in sicer kot najstarejši izmed 8 otrok družine John in Mary Vidmar (roj. Bende) iz 1407 E. 41. St. Družina stanuje na tdm naslovu že 18 let. Poleg staršev zapušča tri brate: James, Frank in Joseph, sestri Mrs. Mary Ducic in Mrs. Anna Dyson; sestra Mary in brat Albert sta umrla še v mladih letih. Pokojni John je bil zaposlen v Kilby Mfg. Co. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda jutri vrgla nazaj partizane pri Konici Letala so razbila topniške postojanke komunističnih rebelov Nato se je množica obrnila proti univerzi, kjer so začeli vse druge Peticije za guvernerja in druge urade je treba vložiti do 4. pl razgrajati in vpiti, da se odšlo- februarja, primarne volitve bo. p. vi štiri profesorje, ki so komunisti. Prišel je ravnatelj univerze, ki je povedal dijakom, da so profesorji že odstavljeni. Nato so začeli dijaki vpiti,, da je tudi ravnatelj komunist. Pograbili so ga in zvlekli na ulico, šele, ko je ravnatelj izjavil, da se odpove službi, so ga izpustili in se pomirili. S 'fM- Konica, Grčija. — Grške vladne čete z močno podporo zračne armade, so s protiofenzivo vrgle nazaj partizane s postojank v bližini tega mesta. Rebe-li so izgubili višinske pozicije, s katerih je njih topništvo obstreljevalo mesto. Zdaj vladno topništvo obvladuje položaj in razbija pozicije rebelov. Poročila s fronte trdijo, da imajo pari-zani velike izgube. Grška vlada je pričela ofenzivo tudi na političnem polju proti komunistom. Pripravljena je postava, ki prepoveduje komunistično stranko in Osvobodilno fronto, ki nosi v Grčiji ime EAM. Kakor hitro podpiše to odredbo ministrski predsednik, bo postala postava. S fronte poročajo, da vsi znaki kažejo, da hočejo rebeli zavzeti mesto Konico ter ga razglasiti za glavno mesto nove sovjetske države. Skoro vse vezi z mestom so pretrgane in mestu preti pomanjkanje hrane, zlasti še, ker je pribežalo sem nad 400,000 oseb pred partizani. raj umrl Viktor Emanuel, zadnji kralj Italije. Bil je star 78 let in je tukaj živel v pregnanstvu. Smrt je dohitela Emanuela en dan pozneje, kot je predsednik republike Italije podpisal novo ustavo za republiko, ki stopi v veljavo s 1. januarjem. ZADNJI LAŠKI KRALJ JE UMRL V EGIPTU Alekzandria. — Tukaj je vče. Zed. države so začele čistiti med vladnimi uslužbenci / Namen je, da se pomete s komunisti iz vseh vladnih pozicij Washington. — Prvič v zgodovini je začela ameriška vlada čistiti v svoji hiši z veliko metlo. Začel je delovati program, ki bo izločil iz vladnih služb vše take, ki so bolj poslušni sovjetski vladi kot pa Zed. državam. Vlada je določila za ta program $11,-000,000. Predsednik Truman je imenoval za to “čistko” poseben odbor, v katerem je tudi Charles Sawyer, bivši podguverner države Ohio. Vsak posamezen slučaj bo preiskala FBI in poročala odbo- Razne drobne novice b| Clevelanda h te olcoKet V bolnišnici— Poznani Jim Sepic Sr. se je podal za par tednov v Charity bolnišnico. NjRaja se v sobi 311, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnil domov. Za 19. obletnico— Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Merhar Jr.' v spomin 19. obletnice njegove smrti. K molitvi— članice podruž. 14 SŽZ naj pridejo jutri večer ob 7:30 v Svetkov pogrebni zavod, da se poslove od pok. sestre Mary Per-šin. Rop v gostilni— V soboto sta prišla dva roparja v Silver Bar Inn, 5925 St. Clair Ave., prisilila bartender-jtj in dva gosta v klet, nakar sta odnesla $300. Eden izmed roparjev se je dela! silno na-treskanega, ko sta prišla v gostilno. Nove uradnice— Podružnica 32 Slovenske ženske zveze je izvolila za drugo leto sledeči odbor: Duhovni vodja Rev. A. Bombach, pri niča Terezija Potokar, podp sednica Frances Perme, 1 Hattie Gole, 911 E. i bolezni je umrl v Rome, Ohio, dobro poznani John Turk, star 71 let. Tukaj zapuščfe Mary roj. Milavec, tri sinove; John, Louis, Joseph, traj. Po ulicah je stalo na tiso- hčer jean omož. Gain ar, do pa 4. maja. Okrog 11. jan. pričakujejo, če zapuščenih avtov, busov, tru. enajst vnukov in več sorodni-da bo tudi bivši guverner Frank ' jg|| J. Lausche naznanil svojo kandidaturo za guvernerja. kov, taksijev in drugih vozil, g, Mestna požarna bramba je mo- lov. Rojen je bil v Novi vasi pri Rakeku, kjer zapušča hčer rala biti v službi neprestano po Marijo omož. Sraj in ved so- NA SILVESTROVO STE VABLJENI članice Gospodnijskega kluba Slovenskega doma na Holmes Ave. vas prav prijazno vabijo na zabavo na starega leta večer. Zabava bo v zgornji dvorani Slovenskega doma in bo pod pokroviteljstvom Kluba društev in direktorija. Veselični odbor se je zavzet, da bo tudi letos nudil vsem poset-nikom najboljšo postrežbo, kakor je to storil vsa prejšnja leta. Sokačev orkester bo skrbel za poskočne polke in vesele valčke. e in v veseli družbi počakajte prihod novega leta. 16 ur vsak mož. Avtni klub je svaril, da so vse ceste iz New Yorka neprehodne. Mesto je poslalo v službo 12,000 mestnih stražnikov, na ulice pa 100,000 mož z 2,000 truki, do odpeljejo sneg in od Jugoslavija zahteva dva Italijana Belgrad. — Jugoslavija je napravila zahtevo pri italijam ski vladi, da ji izroči podtajnika v notranjem ministrstvu, prejo ceste. Odpeljava snega Marazza, ter generala Orlanda, b0 stala mesto do $8,000,000. ki je generalni tajnik vojnega ministrstva. Jugoslavija ju zahteva na zagovor radj vojnih zločinov. iz žitom' — Poslanec An- Ljudje zahtevajo, da se komunista zapre Washington. — Gerhart Eis-ler, katerega označuje tajna policija za komunista št. 1 v Ameriki, je na svobodi pod varščino. Pritožil se je na višjo sodnijo radi obsodbe na zapor in globo, ker se je uprl zahtevi kongresa. V tem času pa hodi okrog po deželi, kjer obiskuje kolegije in govori dijakom. Da jim ne govori o “tajnosti božične noči,” je gotovo in publika zahteva, naj se ta slučaj takoj reši, da pride komunist za omrežje. rodnikov. Tukaj 'je bival 34 let. Družina je dolgo let stanovala na Addison Rd. Bil je član društ-'< ve Napredni Slovenci št. 5 SDZ ’ogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo. V soboto so najprej odkidali glavne ceste, po stranskih ulicah je pa ležal sneg še od 5 do 6 čevljev visoko. Tržni komi sar poroča, da je mesto dobro založeno s hrano, edina težkoča bo za dovažanje mleka in kruha. i ' * Taksiji so se nekaj časa borili z zameti, končno pa opustili trud in prenehali z vožnjami. Družba je po radiu klicala za konje in sani, da bi izvlekli tak. sije. V Moskvi je umrl sin pisatelja Tolstoja London. — V. pondeljek je umrl v Moskvi Sergej Tolstoj, star 84 Tet, sin slavnega ruskega pisatelja, grofa Tolstoja. dresen iz Minnesote, ki je načel- OBISKAL NAS JE STAR ZNANEC, fantov na žitni boni, ”evai EDEN BORCEV ZA PRVO JUGOSLAVIJO od poljedelskega tajnika imena v cleveland je dospel iz Ri- Dr. Vošnjak je bil eden iz-200 vladnih uslužbencev v Chica. ma dr B a Vošnjak, ki je med borcev za prvo Jugoslav!, gu, ki so špekulirali na žitni bor- Clevelandčanom znan i° “ 3e ^ ^ »°ri- * “ , . se domovina rešila spon, v ka- z obiska tukaj med prvo svetov- tero jQ jg ukleni] komunizem nc vojno. Dr. Vošnjak je član Slovenskega narodnega odbora v Rimu, kjer zastopa slovensko dno stranko, katerega od-je predsednik dr. jsarr s v Clevelandu, U še druga mes Miha i mesta po Ameriki. ISIaS in vzel narodu vsako svobodo. Tukaj se je sestal z nekaterimi našimi Slovenci, kot dr. Kernom, Ivanom Zormanom, Frankom Lauschetom in drugimi. V odpotuje v Washington, se bo sestal z srbskim: hrvatskimi in bolgarskimi voditelji. John Yager V soboto Zvečer je umrl na 17618 Grovewood Ave. rojak John Yager, star 77 let. Doma je bil c Bizovika pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko leta 1913. Do leta 1925 je bil v Johnstownu, Pa. Tukaj zapušča sinove: John, Fred in Stanley, hčer Mrs. Mary Kramer, ki vodi s svojim soprogom Frankom znano gostilno Kramer’s Grill na 185. cesti. Bil je član št. 129 SNPJ in samostojnega društva v Johns- “Ljudsko sodišče” Ljubljani je poslalo tri duhovnike v ječo kot zvesti Zed. dr-žavam, kakor je odločil odbor v svojem programu, namreč, 1) da ne služijo koristim kake dru- Belgrad. — Ljudsko sodišče v Ljubljani je obsodilo tri katoliške duhovnike in enega laji-ka v zapor in sicer od 18 mesecev do 6 let prisilnega dela. Obtoženi in obsojeni so bili radi “špijonaže.” S temi je bilo v enem samem tednu poslanih v ječo 15 katoliških duhovnikov v Jugoslavi- ii. Duhovnikom se je naprtilo obtožbo, da so pošiljali v Avstrijo poročila o političnem in ekonomskem položaju v Jugoslaviji. (Čudno, saj je v Jugoslaviji vse rožnato, zakaj se Tito potem boj; poročil?) Imena v Ljubljani bosojenih duhovnikokv so: Stanko Lenič (6 let), Josip Šimenc (2 leti), Matija Čontala (6 let). -------o------ ge države in 2) da niso člani ka- pigmo ima pri Sodnik mu je dal $50 kazni in cigaro Milwaukee, Wis. — Sodnik Neelen je obsodil Harry Katz-Pogreb bo v sredo Ainskiga na $50 globe, ker je bil ke organizacije, niti ne verujejo v njene principe, katere namen je strmoglaviti vlado Zed. držav z nasiljem ali drugimi ne-postavnimi sredstvi. Z drugi besedo — da niso komunisti ali njih sopotniki. Vsi vladni uslužbenci in oni, ki iščejo vladno službo, morajo podpisati tozadevno izjavo, dati odtise prstov in druge osebne zadeve, kar vse pride v shranitev k FBI, Ako FBI ne pronajde o taki osebi ničesar, kar bi nasprotovalo tej izjavi, je preiskava končana. Ako bo pa FBI našla o taki osebi kaj drugega, bo taka oseba zaslišana pred odborom. Takih zasliševalnih odborov bo 14 po vsej deželi. Vsak vladni uslužbenec lahko najame odvetnika, ali kako drugo pričo, da dokaže svojo lojalnost napram Zed. državam. jica J« bor: Barbara Baron, Peck, Frances i torek v mesecu Pri nas ima pismo Frank Bradach; piše mu Helena Kveder iz Ljubljane. Zahvala za voščila— Tončka Jevnik se želi prav iskreno zahvaliti vsem za božične kartice. Prosi, naj ji ne zamerijo, ker jih ona ni poslala. Bila je namreč trj tedne opasno bolna. Vsem svojim številnim prijateljem in prijateljicam naroča tem potom prav srečno in zdravo novo leto 1948. Iz bolnišnice— Mrs. Frances Fabian iz E. 161. St., je prišla domov iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj I6j town, Pl, popoldne ob 2 iz Svetkovega' zatožen, da je kadil v postelji, pogrebnega zavoda na White- Ker ima pa sodnik navado, da za haven pokopališče. Soproga božič obdaruje policaje in obto-Rose in brat Frank sta umrla žence, je dobil tudi Harry od pred tremi leti. j sodnika fino cigaro. Najbrže te Hfaru peršin Ine h° kadil v postelji, umrla DistUerije zopet lahko delajo alkohol Washington. — O polnoči v soboto je potekla doba 60 dni, ko so smele distilerije uporab- počutita v Woman’s bolnišnici. lahko obiščejo na domu. Vabilo na sejo— Klub Ljubljana bo imel jutri večer ob 7:30 letno sejo. Članstvo naj se je udeleži v velikem številu in si izvoli odbor po svoji volji. Vesela vest— Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Frank Godič Jr., 6211 Glass Ave.'; krepkega sinčka. Mati in flete1 se' dobro ljati samo toliko žita, kolikor Materino dekliško ime je bilo ga je predpisala vlada. Zdaj Josephine Cimperman. S tem so ga smejo porabiti, kolikor ga hočejo, dokler ne bo vlada našlakakopoLdajilMistavr^ Včeraj zjutraj je Mary Peršin roj. Jeršin, stara POZOR, GOSPODINJE, TAKO POCENI 49 let, stanujoča na 19507 ŽE DOLGO NISTE KUPILE ŽIVIL Shawnee Ave. Doma je bila iz Malega Ločnika. Tukaj zapu-| Nezaslišano nizke cene! Jaj-Šča soproga Slavota, sina Stan- ca .sveža in garantirana, 10 do leya in hčer Mary Sedmak. Bi-j 12 centov ducat. Najboljše gola je članica št. 235 HBZ in po- , veje meso za juho — po 3 cente družnice il4 SŽZ. Pogreb bo iz' funt. Sirovo maslo (puter) 20 ^7eTen"fttnTnri’rčetn' Svetkovega pogrebnega zavoda do 23 centov funt. 1 p postali že drugič stari ateti in stare mame: Mr. in Mrs. Frank Godič Sr., 1273 E. 55 St., ter Mr. in Mr.s. Louis Cimperman, Sr., 1115 Norwood Rd. Čestitke! Prijazen obisk— Joseph Nemanich, gl. odbor- na St. Clair Ave. in 38. cesta To nam je povedal in potrdil fik fKJ’ PriJ>elial £ takratni trgovski pomočnik,jkazat brhko sestrico, gdč. Frank M. Jakšič, ki je delal kot ^s Nemanich k. je prišla v Cleveland na počitnice ze nekaj v sredo zjutraj ob 9 v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. NJE. COM AG AJMOJM1 To ni nobena šala, ampak je prava in živa resnica. Samo to lahko pripomnimo, da ne bo kake pomote, da so bili te cene leta 1889 v Jakšičevi groceriji in mesnici, ki so jo imeli takrat dni. Miss Nemanich ima važno Na te cene se bodo gotovo še službo v Washingtonu, D. C., in spomnile naše mamice, ki so vj-;Cer je tajnica v uradu gl. pre-tistih letih vodile gospodinj liskovalca za Farm. kreditno ad-stvo, ko je mož zaslužil komaj! ministracijo. želimo ji prav na dan toliko, kolikor je danes'veselo bivanje med svojci v na-en funt sirovega masla. 'ši metropoli. 'I m lil Ameriška Domovina •jaMMU nunmii'dl rii.VT (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St CUur Ave. HEnderaon 0628 Ckveknd 8, Ohio Published daily except Seturdeys, Sundays and Hoildsys___ NAROČNINA Za Zeci. države »8.50 na Uto; z« pol leta »5.00; za četrt leta »3.00. Za Kanado in sploh za deieU izven Zed. držav »10.00 na Uto. Za pol leta $6, za 3 mesece »3.50. prav dobro vedeti, da izdajati unijski DNEVNIK na šestih ali osmih straneh, ni noben špas. Zakaj tukaj malo ne podreta? A? ..................UMIH.....m te« USEDA B NARODA luimnitt............aaaiiiii mn !*♦♦♦♦♦ SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per year; »5 for 6 months; »8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 6 months, » 3.50 for 3 mo. fentered as srcond-class matter January 6th, 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. »83 No. 253 Mon., Dec. 29,1947 “Zora puca, bit če dana” V zadnjem času je opaziti, da je pričela Titova jugoslovanska “svoboda” zelo presedati nekaterim izmed tistih, ki so se še nedavno zelo zanjo zavzemali, ker so v zmoti mislili, da res delujejo za blagor svoje stare domovine, kateri so želeli boljšo bodočnost kot je bila njena preteklost. M), pa je prišlo iztreznjenje, glavobol in neizogiben moralni maček in danes vidijo, kako prav je imel Prosvetin urednik Molek, ki je že takrat videl stvari v pravi luči, ko so jih oni gledali še v porajajoči se zarji nove ljudske svobode, enakosti in bratstva. rarsiva. Eden izmed teh je Ivan Jontez, kateremu gotovo ne bo nihče očital, da ni bil iskren ali da je iskal kakšnih osebnih koristi, saj je šel ter se poglobil ter spisal dobro uspelo dramo o “osvobodilni borbi” Jugoslavije. Svoje misli zdaj pogumno iznaša v “Proletarcu, ’ kateremu mora biti na vsak način zelo mučna ta, polemika, katere “svobodno" jugoslovansko ljudstvo vsekakor ne bo smelo brati'v svobodni Jugoslaviji,” v katero zdaj Proletarec prihaja, kakor je že večkrat ponosno naglasil njegov urednik. Torej če ne radi dru-____ s« En nniomiiza 70 Pmlptflrro 7ftin nerodna, ker Pirn* iz Venezuele (Piše Vladko Kos.) njič sleči, pa se še poti. Pravi- n0Qa w Pi £.«01,1 vt.v.j«, ». j. jo, da je tu v Venezueli najniž- jmeia 8VOj zelo živahne tr- ! . U —ni,«11 inv, 1 Tn A C OTATiitil 1 .lil. . . AnXlfnnl Airndl/n krat ponosno naglasu njegov urcum*.. i vigj vc »v w gega je že zato ta polemika za Proletarca zelo nerodna, ker ga bo slej ali prej postavala pre.d alternativo; ali ven z njo. ali pa Proletarec ne sme v Jugoslavijo, kjer ne sme ljudstvo brati takih stvari, zlasti ne, če jih piše kak ameriški socialist in naprednjak! Urednik Proletarca se (seveda vsega tega —*-*• 'ontezi če že ne ustaviti, Sele danes, 23. novembra, imam, prilike, da napišem par vrstic za svoje prijatelje v Združenih državah in nekoliko povem, kako se mi godi, odkar Mm odšel od njih. Toda kje naj ze-čnem? Morda kar s svojim slovesom od Amerike (Severne) na LaGuardia tffeldu v New Yorku. Saj tam je bilo, da sem rekel Vam vsem in Vaši gostoljubni zemlji: Z Bogom in — če Bog da — na svidenje! Naša zračna ladja je imela skoraj eno uro zamude. Med tem so se zbirali potniki vseh barv in stanov. Kar prijetno sem bil iznenaden, ko se je prikazala skupina potnikov pod vodstvom Larry-ja Avallona, ki je kot stražnik v službi Immigration Service. S tem možem sva se bila na Ellis Islandu odlično razumela. Privedel je skupino potnikov iz Libanona, ki so bili enako kot jaz namenjeni v Venezuelo. Torej sem dobil še pred odhodom, oziroma odletom, nekake znance. Ko smo odleteli, je zunaj lilo kakor iz škafa. V letalu znamke “Clipper” je bilo po pet sedežev v eni vrsti, vrst pa mislim, da deset. Niso bili vsi prostori zasedeni. Jaz sem si izbral prostor pri vratih ob linici, da bi lahko kaj videl. No — videl nisem nič. Počasi smo se dvignili, ljajo promet preko Trsta večkrat kot zelo nevarno pot, potem lahko upamo, da bo nova pogodba v veliki meri prispevala k utrditvi in razvoju češkoslovaških gospodarskih stikov z državami bližnjega in srednjega Vzhoda. Med državami bližnjega Vzhoda trpi zlasti Grčija, ki je i m T ja “zimska" toplota 46 stopinj po Pakrenkeižu. Vse moje obleke so seveda za te kraje pretežke. Tukaj vsi hodijo v belem ali svetle sivem. Je pa obleka tu dražja kot v US. Saj j« vse uvoženo iz US, ne samo obleka, zato draginja. Vrhu ameriških cen je treba tu plačati še carine. Kakšna bo bodočnost, ne vem. Vsekako smatram svojo sedanjo Zaposlitev samo za začasno. C* se mi bo. ponudilo količkaj bol jšega, meni primernega, bom takoj zagrabil. Mnogo imigrantov je avanturistov, ki so prišli v deželo z namenom, da na kakoršankoli račin spravijo skupij nekaj denarja. Taki veliko tvegajo, pa so dostikrat bridko razočarani. Neka skupina 25 mladih ljudi se je odpravila v notranjost dežele, da pošiče zlato. Našli so ga, ali od vseh 26 sta se vrnila z zlatom samo dva Od Slovencev sem doslej srečal tu menda le petorico. Večina jih čaka še v taborišču Trompillo, da bi jih kdo prišel iskat in jih zaposlil. Zaposlitev so našli doslej le redki, to je tisti, ki so prispeli takoj s prvim transportom. Njihove izkušnje so pa večinoma jako žalostne. Naši ljudje bi šli radi čimprej na zemljo, da jo začno obdelovati. Saj je poljedelstvo v Venezueli silovito zaostalo. sem me. rocasi smo se «niiwu» v ------- —7-7 se vzpeli nad oblake in se obr- Vsa dežela je dolgo živela m se _.. . 1 __i* it.J 1» »J naEvAlmo nili proti jugu. Bila je krama sedaj živi le od — petroleja. 1 1 .. —i____ Vhi'X ia no Ha io k ftl AT111SK3. zvezdnata noč, navzdol pa nisem Križ je pa, da je AL' PA NE govske stike s češkoslovaško, v pomanjkanju pomorskih zvez. Med državami bližnjega Vzhoda je potrebno imenovati še Palestino z važnim pristaniščem Haifa, in Egipt s pristaniščem Aleksandrija. Do obeh držav je morala Češkoslovaška uvažati oziroma izvažati po velikih ovinkih, kar je zelo vplivalo na roke dobav in predvsem podražilo izvoženo odnosno uvoženo blago. Železniški oziroma cestni promet v Rotterdam, Amsterdam ali pa v Antwerpen in odtod po morju okoli Evrope v pristanišča vzhodnega dela Sredozemskega morja je predstavlja! resno oviro živahnejšega uvoza in izvoza češkoslovške republike z omenjenimi državami. Obnova kratke predvojne zveze preko Trsta bo lahko imela zelo blagodejen vpliv tako na češkoslovaški uvoz, zlasti nafte iz Haife in bombaža iz Aleksandrije, kakor na izvoz češkoslovaških industrijskih proizvodov v vse ozemlje Sredozemskega morja. Upravičeno je pa tudi upanje, da bodo oživeli gospodarski odnošaji med Egiptom in češkoslovaško. Pred pol letom je bila podpisana pogodba o posojilu 1,000,000 egiptskih funtov šterlingov, ki ga je dovolila egtptska vlada Češkoslovaški za nakupa bombaža. Toda šele nedavno je začela češkoslovaška na račun tega ijila odbirati volno in v in- “Veš, Gašper, iz kempe ne ho- di nikdar po novo zalogo, če ta poide. Joj, koliko vem jaz primerov, -katerih vsak posebej vpije takim, ki bi heteli po novo brašno: nikar odtod, nikar odtod ... To mi lahko izpričajo vsi tisti, ki se bili z menoj, to se pravi; jaz sem bil ž njimi v Kanadi na ribolovu. Krepko smo se držali zglednega reka: kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri. In tako se je primerilo, da nam je dva dni pred odhodom iz taborišča, daleč v gozdovih, zmanjkalo vsega. Samo par krompirčkov in nekaj slanine je bilo še v rezervi, drugače smo otepali pa ribe, ki so se zaletavale po pomoti v naše tmeke. Bog, da so bile. Da bo treba nekoga poslati v oddaljeno mesto po nekaj dodatkov za vzdrževanje človeških teles, smo uganili. Kdo bo šel, se je oglasil zbor in vsak bližnjem mestu, kar se bo dobi- lo po štacunah; da rešim našo ekspedicijo vsega hudega. S seboj sem vzel domačina, ki nam je bil za kuha in vodnika. On bo izbiral, jaz pa plačeval, sva se domenila. Saj jaz itak ne bi znal kupiti niti kruha, ker tam ljudje govorijo samo po francosko, kateri jezik sem sicer že slišal, drugače pa nisem dal dosti nanj. Se reče, saj ni te- . žak. Da je človek le močno na-hoden, pa že lahko govori po francosko. V mesto sva dospela vsa potna v vročem popoldnevu, zato sva po kratki debati sklenila, da se najprej nekoliko ohladiva. Ne smeš misliti, Gašper, da sva se tam na glavnem trgu prepirala, če bi šla kam na uteho, ali ne bi šla. Samo spogledala sva se in padla v prvi pripraven prostor.” "Rajtam, da je bil drenj v vratih,” meni Gašper in si z ro- je uprl svoj pogled naravnost .■--- -------. v moje mile oči z nemim uka-|kavom obriše usta. Najbrze je zom: alo, lenoba, ti si najmlaj-1 dobil -skomine. Prav mu je, pa ši (nekdo je celo pri tem vzdih-: naj bi kakšno pravdansko stvar nil, sem prav razločno slišal — j držal doma za vsak slučaj, piješ ga najrajši) ti boš šel.! "P* ^aj $ bom pravil dalje. Bom šel, sem se krmežljavo po-; Saj si lahko misliš, kako je na nudil. Hotel sem reči, kot je. zadnje prišlo.” imel navado reči Copčev Fran-1 “Skoro, da bi uganil,” se sme-ce na Menišiji: nej nič tistu, or- je Gašper, “sem bi! tudi jaz nje- ka luj . . • pa sem raje vzel za zgled ongavega Janeza s Hude-jega, ki so ga oče podili v cerkev: pa boš šel, so rekli oče; pa ne bom šel, je rekel Janez; pa boš šel, so rekli oče;l vedno težko pobijati resnico. Kako dober in ljudski je novi režim v Jugoslaviji, hoče Proletarčev urednik dokazati z dejsovom, da so slovenski umetniki — pisatelji, pesniki, slikarji in kiparji — na njegovi strani .. . Slabšega dokazilnega materiala si ni mogel izbrati od tega. Prvič, umetniki niso nikoli, ali vsaj v zelo redkih izjemah, izraziti ideologi, temveč žive samo svoji umetnosti, drugič pa nikoli preresno ne jemljejo nobenih ideologij, zato služijo zmerom onim, ki so v pomoč njihovemu obstoju. V naših predidočih člankih smo že navedli ne-' katere “največje” jugoslovanske pesnike, pisatelje in slikarje, kako so prej opevali Karadžorževičev režim, zdaj pa opevajo Titovega. Navedli smo nekaj hrvatskih umetnikov, ki so prej opevali “viteškega kralja,” po njegovi smrti njegove “sirote,” zatem poglavnika Paveliča, zdaj pa kadijo Titu in njegovemu novemu dvoru. Iz obzirnosti nismo takrat na vedli nobenega slovenskega umetnika, zdaj pa lahko povemo o dveh, ki sta- v svoji umetnosti oba izrazita in poznana. To sta: Oton Župančič, ki je Svoječasno skladal Visoke pesmi na čast “viteškemu kralju," “kralju osvoboditelju," ustvaril stihe, ki so vrezani na žari napolnjeni s slovensko zemljo, katera žara je bila postavljena v kraljevo grobnico, in slikar Božidar Jakac, ki je bil svoječosno gost kraljeve družine v gradiču Suvoboru na Bledu, kjer je naredil portrete vse družine, danes pa je dvorni slikar diktatorja Ti ta ... Vse to ni nič novega in umetnikom tega tudi nihče preveč ne zameri, ker jih politično in ideološko pač nihče resno ne jemlje. Prvič, žive oni v svojih lastnih, samo Muzam dostopnih sferah, drugič pa: umetniki so tudi ljudje in morajo živeti! Kmetje ne naročajo ne portretov ne kipov ne soh, diktatorji so pa vsega tega zelo potrebni, saj morajo biti njihovi kipi in slike na vseh koncih in krajih, pa tudi opevanja jim ni nikdar preveč... Ampak kljub vsemu temu ne more Proletarčev urednik kazati nanje kot na dokaz dobrote Titovega režima; največji jugoslovanski umetnik ali najbrž največji svetovni umetnik, kipar Ivan Meštrovič, ki je ime! izmed vseh gotovo največ prilike upodabljati Tita kot jugoslovanskega toga, ni mogel živeti v ozračju nove jugo-vaaske Titove svobode, ker se mu je gabilo uslužno hlapčevanje svojih ko'egov, in ker ni mogel dihati v ozračju, ki ga je ustvarila rcgimenfacija režima!... Danes je spet v Ameriki, katero je že od prej osebno poznal in kjer se kljub vsej njeni “krpitalis'ično-fašistični reakciji” bolje počuti kot tam. Še večji dokaz “zdrave dokazovalne logike” pa je podal urednik “Prosvete,” ki je te dni enkrat vprašal v svojem uredniškem članku, da bi bilo zanimivo zvedeti, kie dobiva sredstva za izhajanje newyorski socialistični list “Nčw Leader,” (ki ne kadi Titovemu komunističnemu tooalitari-zmu in v .katerega piše tudi Ivan Mo'ek). Torej Prosvetin % ga urednika skrbi, kje dobiva sredstva anglosaški socialistični tednik “New Leader,” ki baje nima oglasov. Mi ne vemo, kje jih dobiva, ‘.oda rekli bi, da 130 MILIJONOV AN-GLOSAKSOV v tej deželi je že v stanu vzdržati en tednik, pa naj so s'ednji socialisti ali ne in naj ima ta list osiase ali ne. Kje pa dobiva sredstva hrvatski komunistični DNEVNIK “Narodni vestnik,” ki tudi nima nobenih oglasov in ki.nima j v deželi 13C milijonov ljudi hrvatske narodnosti, to pa Pro- -svetinega urednika nič ne skrbi. In ker ima Prosvetin urednik dokaj vpogleda v unijski tiskarski "biznes,” bi moral Jo pred j smo zagleda seboj suho zemljo, Portjo Ricco, s krasnimi palmovimi drevoredi in bujnim zelenjem. Tako daleč na jugu smo torej že bili! Za eno uro smo tudi pristali tam. Pre- kolikor toliko ugodno, yendar trajalo še dolge mesece, preden bo kaj. Vprašanje j«, če se naši ljudje, ki na to malo, da bi ši človek kaj ogle- J8**!®. ne b°do "led tem nz~ tepli, kamor be kdo pač mogel. dal. Naš drugi pristanek je bil pa komaj dobre pol ure pozneje, v mestu Ciudad Trujillo, ki je glavno mesto dominikanske republike. Tudi tu je bil pristanek primeroma kratek. Med nadaljno vožnjo smo se ustavili še na nekem otoku Nizozemske Vzhodne Indije, še isto popoldne ob pol pertih sem pa že stopil na zemljo države Venezuela, ki je bila—za enkrat— moj cilj. Ko smo se z letališča zapeljali med prve hiše glavnega mesta Caracas, se je že večerilo. Prvi vtis je bil skrajno neugoden. Vse napravljeno le za silo, boso, umazano, zanemarjeno. Poleg tega obrazi vseh barv in ras. Promet nemogoč. Mesto ‘je staro 300 let in šele zadhja leta so ga začeli urejati. Ulice ■so ozke in mračne, hiše stare in umazane. Tu in tam je vendar videti kako novo zgradbo, ki v splošni zapuščenosti napravlja vtis palače Velikega Mcgula. Prišli smo v svoj “hotel.” Strašno! Saj bi mi niti ne verjeli, če bi začel opisovati, kakšno poslopje in kakšna postrež. ba v tej deželi nosi ime “hotel”! Ker ni bilo nobenega drugega i Vsak priseljenec se sprašuje, zakaj se mu niso odprla vrata v kako bolj življenju primerno deželo. Saj ni naša krivda, da smo danes brezdomci in pritepenci. Naša grenkoba je tem večja, ko vidimo, da se tiste dežele, ki so naše nešreče sokrive, najmanj brigajo za nas, dasi bi nam tako lahko pomagale. Nič čudnega, če se ob večernih urah, ko zavlada tišina in se začuti človek še bolj tujega, vsa grenkoba zbere v* duši in izbruhne na dan v silnem krčevitem joku po domu, po domači grudi, po njegovih dragih. In v taki težki bridkosti se zateče zmučena duša k zadnji rešitvi, k molitvi. Izpod vizglavja, ki ga še namakajo solze, potegne roka sama od sebe skromni molek — spomin na nekdanje dni. V duhu poromaš na Brezje, obiščeš še enkrat znana svetišča na Koroškem in Laškem, spomniš se na blagoslov sv. O-četa . . . Oče naš . . .zgodi se Tvoja volja! V dušo se vrača uteha in z njo upanje na srečnejše dni, ki nekje, sam Bog ve kje — čakajo nanjo . . . izhoda zame, sem se moral podati in začeti misliti na svoje P0|f|e|| feftOSlOVaŠke “novo življenje” v tej deželi. Tudi ne bom naširoko opisoval, kako sem po-dolgem iskanju vendar ujel nekako službo. Posrečilo se mj je pri neki Import-Export korporaciji, kjer sem nastavljen za korespondenta v angleščini. Seveda le za pos-kušnjo do 1. januarja, zakaj moja angleščina ni Bog ve kako bogata. Bomo videli. Večina zaslužka, kakor je podobno, pojde za spremembo mojih oblačilnih 'zalog. Sedaj je tu zima — to se pravi, da je su- pogodbe s svobodnim Trstom ha sezona, in ponoči je bolj hladno. Podnevi se pošteno. in če bodo odstranjene Pogodba, katero so podpisali zastopniki češkoslovaške republike in svobodnega Trsta, omogoča češkoslovaški uporabo pristanišča svobodnega tržaškega ozemlja, če bo ta pogodba dopolnjena s tranzitni-mimi sporazumi onih držav, katerih železniške proge leže med češkoslovaško in .Trstom me (gol ,.J -- v* o posojilo. Toda je Egipt osamosvoji) od angleškega funta šter-lingg in zaradi pomanjkanja tujih deviz je tako poostril nadzorstvo nad svojim dovozom, da bodo nova uvozna dovoljenja izdajali samo državam dolžnicam, blago teh držav pa mora odgovarjati tako v pogledu kakovosti kakor tudi cen. TU ima zato Češkoslovaška svo. jo veliko priložnost. Nova če-škoslovaškoj-tržalška pogodba, ki omogoča izredno skrajšanje in pocenitev prometa med Češkoslovaško in Egiptom, odpira velike možnosti češkoslovaški industriji, tako v pogledu uvoza pomembnih surovin iz vzhodnega dela Sredozemskega morja, kakor tudi povečanega izvoza v države Levanta in srednjega Vzhoda. (Po “Inpress-u,’ Praga). dali oče uiti. it. Janez se je vdal in ske-|sano obljubil: no, bom pa šel, molil pa ne bom, da veste. . . . Tako sem tudi jaz sprejel važno nalogo, da rekviriram v Alaska Alaska, zadnji severni podaljšek Amerike, je že več let last Zedinjenih držav ameriških. William S. Saward je bil oni zunanji minister, ki je 30. marca 1867 predlagal kongresu nakup te severne tihooceanske pokrajine. Kongres je kupčijo odobril za ceno 7,200,000 dolarjev. Mnog; so takrat godrnjali, ker je Saward plačal tako visoko kupnino za ledeno in zasneženo pokrajino, kajti skoraj vse eno bi bilo, če bi vrgel ta denar v morje. Res je ta .severozapadni a-meriški polotok med Tihim o-ceanom in Severnim Ledenim morjem ločen po Kanadi od Zedinjenih držav. Na južni in ki ledenik. Na visoko gorovje se naslanja na severu in na zahodu valotvi/č, večinoma gozdnat hribovit svet, po katerem tečeta reki Jukon in Kuskok-win s pritoki v 300 do 1300m globokih dolinah. Ob Jukonu in Tanani so velike kotline, ki se končajo na zahodu v široki, spomladi večinoma poplavljeni ravnini Ker je vodovje zale-, dtnelo in divje skalovito, je prehod v notranjost težalf. Poletje je skozi vse leto mrzlo, sneženo in deževno. V notranjosti in na severu se menjuje toplota in suha podnebja z ostrimi, sneženimi zimami. Na jugu so pogorja obraščena z iglastimi gozdovi (sitkanija-mi), v kolikor niso pokrite s snegom in ledom; v notranjosti so slabo porasli gozdovi, ki prehajajo na severu v tundre. Skopa narava ne daje prostora plodobitemu gospodarstvu in gostemu prebivalstvu. Nekaj tisoč Indijancev plemena Tine, Atapasko vin Eskimov živi nomadsko življenje od ribolova, lova severnih lisic, vider, bobrov, severnih medvedov in drugih živali. Goje losose, ki jih rabijo za vprežno živino v snežnih pokrajinah. Z veliko težavo se da na posebno zavarovanih mestih pridelovati nekaj žita in zelenjave; na jugu pa rede poleg lososov skromno drobnico. Glede na tako skopo naravo te večinoma ledene in zasnežene pokrajine bi utegnilo biti varil ene same pravdansko bfc-godrnanje upravičeno. Toda|se(le. Ogibali so se naju, kot/bi itove ------- ---- . ....* na tisoče in tisoče ljudi razgreje, da mora človek auk-1 psihološko ovire,' ki pifedstav- največ ja Malaspide in Berinš-I (Dalje n« A »irtnii /apadni obali je zeio členko- kmaju se je izkazalo, da je ta b^a garjčva. Grdo vit, manj členkovit je ob Sever- dalekovidni državBjk sklenil sL I od "jih, bi reke! " nem Ledenem morju. Severno- jajno kupčija “Str; ameriško skalnato gorovje se; Alaska je bogata raznih rud- j Gašper, Ki razdeli na Alaski proti zapadu; njl)i tako z]ata bakra in cinka zaničevane] v štiri močno zledeneie glavne ■ na ssverov!!}iodu, na skrajnem urebene in doseže v McKinley-j severozahodu pa premoga; na ju višino 6187 metrov. Ob oba-1 jugu pa g0 bencinska polja, lah segajo visoki skalnati le'- Ko so odkrili zlat0j je prBIo deniki v morje. Med njimi sta na tjaoje ;n tisoče ljudi v lede- ga dni v tvojih letih.” “Veš, saj ni bilo v mojem računu tako. Ampak moj kuhar, ki je bi! tam doma je imel v vsakem človeku če že ne brat-" ir> ujca pa vsaj j ■ * seli ljudje so ti : nadčani in nj bilo smo že peli. Sekaj vsak po svoje, potem so me pa oni učili francoske oesmi, jaz pa njih kranjske. Tisto: jaz pa ti, pa Židana marela . . . smo tolikokrat ponovili, da jim je prav dobro šla. Francozi so pa meni vtepi; v glavo po nekaj urah tisto, ki jo pojo pri '(saki priliki in ki se ji pravi: Albuet. te, ki ima menda 95 kitic, pa vseh 95 enakih; vsaj jaz nisem videl nobene razlike med eno in drugo. Poje se pa nekako tako, kot naša: Stoji, stoji Ljub-ljanca . . . kjer eden poje naprej, drugi pa ponavljajo. V nekaj urah smo znali vsi: po naše in po francosko. “Kaj pa po štacunah sta kaj šla?” je prišlo Gašperju na misel. “Vraga bova šla, ti rečem. Kdo bi se pa še brigal za (jteve-tjie stvari v tako veseli drulbi. Ker sva pa z našim kuharjem uvidela, da bi bila prevelika zamera, če bi počastila s svojim obiskom samo enega birta, smo oblezli vse in drugi dan za nameček izačeli od kraja. Da,te pa ne bom preveč mučil z raztezali '71 te storje, naj ti bo pove-s.U J I Vidiš, tu no prepričij že h “Kdo pa bi rad vedel kože. .,. ' . i j « \ ■ . .(.• J Sin mrtvega ROMAN Karel Mantr "Vsak sc ne bi. Na kresni na polovico Matljevcu. Ne bo-dan te morajo vzeti med fante. | mo se ubadali. Sana bo tako Si že govoril s Kodrunovim Ma- in tako dosti. Matijec mi je tevžem?” [ga tožil, da mu bo letos za kr- “Nisem, še na misel mi ne mo trda?" ' hodL” j Jerneju-je bilo vseeno. Min- iraš, sicer še na vas ne ea bi skoraj gotovo ne mogla f boš smel", dregne Klevž. Jernej ga samo pogleda, ne reče pa nič. Na M inčo pa Klevž ne upa biti toliko časa v dnini. Klepanja se je bil Jernej dodobra naučil. Klevžu ni bilo dal, da se je mučil » njim. Pr- iva Milico pa juev* ne »p« j-------- — namigniti. Bog si ga vedi, ka- vi klep je bil slab, kar žagast. ko bi fant besede sprejel. In Jerneja je bilo sram. morda je res še prezgodaj. V nedeljo po maši se je Jernej oglasil pri Bregarju. Z Minco sta šla skupaj te cerkve, pa ga je speljala noter. "Nikoli se ne oglasiš, pa večkrat greš mimo, kar je Klevž bolan." “Saj veš, vedno je delo. Sam moški sem pri hiši." “Vsega se treba naučiti. Preveč na koncu udarjaš. Napraviš ostrino, t oda pretanko. Kar krivi se. Vidiš?” Nazadnje le gre. Ko Jernej nima dela, sc uči klepanja. Pri košnji se ne sme oramotiti. Na Medarda so začeli. Jernej, Bregarjev Jože In Matijev-čev Vorenc. Drugi dan s« je Bregar ga je bil vesel. Naj- ponudil še Kodranov Matevž, 'prvo ga je vprašal po Klevže-1 Klevž in Jernej sta ga bila ve- vem zdravju. ,sc'a- “Kar nič prav si ne more ope- Začeli so na vse zgodaj. Jer-moči. Z roko sicer že malo|nej ni mogel prikriti veselja, giblje, toda mislim, da oral ne'Prvič bo kosil s fanti Do zdaj bo. Zdaj sva z materjo sama! je vselej kosil sam. Pa še ta-za mlin in za grunt. Po pravi- j krat najraje tako, da ga ni noči rečeno, kosce bom moral na- beden videl. V začetku je bila jeti.” ‘ križeva. Kosa je kar sama si- “Kdaj pa kaniš začeti?” lila v zemljo. Hudimanova “Koj drugi teden, sicer bo- reč. mo pri nas prav zadnji. I Nazadnje pa je le stekla in Jernej govori možato in go-j ovrkala, da se je Jerneju kar spodarno. ' j samo smejalo. Košnja ni kar “Našega Joža bi ti lahko po-jsi bodi. Kdo b isi mislil? sodil. Boš pa ob priliki vrnil", I Začeli so na Ledinah, Rosa je ponudi Bregar. _ j bila močna, vsaka bilka je ime- “Ce vam je prav. Jaz bi bil la svojo kapljico. \ veseI I "Ti si domač,-ti beš kosil na- Kar domenila sta se. prej”, je odločil Kodranov. “Grabljic mi tudi manjka", Jernej se je uprl. se nazadnje Jernej okorajži. “Še nikoli nisem. Ti si naj-“Ppglej ga, šmenta”, se sme- starejši, ti greš naprej. idiš.l Po dolgem prerekanju se je' Ce Matevž vdat. ne.' Začeli so b « prvi zamahnil Kodral va je legla na levo stran. Za njim se je zapodil garjev. Zadnji Jernej. K: ni bilo veliko, travnik raven. Kose so se vse. hkrati zagnale na desno in v loku zakrožile na levo. Redi so legale. Ko se je ustavil Matevž, so se ustavili tudi Bregarjev, Mati-jevčev in Jernej. Brusili so, potlej spet zamahnili. “Lepo odkašaš”, je na koncu “Prst : celo roko zardela prav do las. .» "Kako so oče hudobni!” Jernej bi domov grede v Vr. skah najraje zaukal. Pa ni hotel zavoljo bolnika. Le kaj bi mislil? Da ga pa Minca rada vidi, Si je bil na jasnem. Že naprej se je veselil košnje. Klevž je bil zadovoljen. “Znaš si pomagati. Saj pra- EDINA. SAMO MOŠKA. NEPRISTRANSKA DRUŽABNA _ —- ORGANIZACIJA DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Dofle preko TrsU) nmirtojg Ustanovljena 1. Januarja, 193». Inkorporlrana 13. mama, 193» v drla vi Ohio. Qlavnl Mdet: BARBERTON. OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KUl.rURNEM POLJU Nobenih pristopnih atroikov. Ne potrebujete nobeno adravnltta prtetavt pristop od 11 do S. leta. Za 35 centov mesednega asesmenta, rlafijUedobrostoJeCem članu do 3100 *• -f •» t* Vsak Slovenec bt moral bltt Slan te nove nepristranske organlmclje. GLAVNI ODBOR: Častni predsednik: FRED UDOVIČE, 183—22nd St, Barberton, O. Predsednik; ANTON HUDMANM19 RUTO, St. Cleveland, O. Prvi podpredsednik: FRANK J. MACBROL, 1172 Norwood Ud., Cleveland 3. Oblo. Blagajnik; JOSEPH SHEGA, 3Cn-23rU St, NW„ BarberUm, Ohio. . Zapisnikar: JOŽE GRDINA, «131 St. Olalr Ave„ Olevsland. O. K NADZORNI ODBOR: predsednik ln prvi nadeomlk: CHARLES BENHTOL, 831 Alhambra Rd„ ' Drugi nadaornUi:1 NIKOLA KLASAN, 11» E. 58 St, Cleveland 3, OMo. 1 Tretji nadmrnilt: ANDREW tlAČŠOC, 15810 Tralalgar Ave, Cleveland 10, Ohio. FINANČNI ODBOR: Predsednik ln prvi 'odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave., ■gg Ssaf-IKM: 8S Za Hasana « nl^r ~ ^ "" Cenjeni eb» Slovenske moške zveze! Predkonvenčna kampanja je sedaj v teku. Agilnim članom je tako dana lepa prilika za pridobitev novih članov. Vemo, da ni nikogar med nami, ki bi si ne privoščil nekaj tistih nagrad, do katerih bodo zmagovalci upravičeni. Predkonvenčna kampanja ni vsak dan. Člani, s svojo agi -nostjo lahko velkio pripomorete do napredka svoji podružnici UMaUmnJt s 1. štreni.) profesor v Ljubljani in pravi čl»n akademije znanosti iti umetnosti v Ljubljani. Bil je večkrat dekan pravne fakultete ljubi jan. ske univerze. DR. ERNEST REKARJA, nekdanjega lesnega trgovca, so pokopali v Ljubljani 10. decembra. V PREDOSLJAH PRI KRANJU je izdihnil svojo blago dušo 82 letni Blaž Orehar. Imenovani je oče taboriščnega župnika v Senegalliji Antona Oreharja. župiiik Orehar, sam begunec, se je neumorno trudil ves čas izgnanstva za begunce, ki šo mu po škofu izročeni v oskrbo in je tako vest o tej izgubi izzvala so-čiitje vsega taborišča. O DR. MILAN LEMEŽU, znanem nekdanjem komunističnem prvoboritelju, znova poročajo iz Ljubljane, da so ga mladi komunisti čisto odstavili. Dr. Lemež je ves čas po prvi svetovni vojski igral eno prvih vlog v komunističnem gibanju na Slovenskem. Sedaj je razočaran nad divjimi krvavimi orgijami vladajočih partizanov in napoveduje žalosten konec vse slovenske ko-munistarije. Morda Ozna tudi njega potiplje, če bo preveč govoril, ker pred “čistkami”'tudi stari komunisti niso zavarovani. ADVOKATA DS. TOMŠIČA " obenejn tudT Sl-nski moški zvesto J-Jg-W' **S££ElŠ Za uspeh kampanje in napredek nase mosite organizacije. Končno pa želim v iinenu glavnega odbora vsem uradnikom in članom vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo le- I" * . Z bratskim pozdravom, VINCENT H. LAUTAR, gl. tajnik. —--------TT=-— .: stlano. Pismo iz Ljubljane pripoveduje, da je bila pri njem preiskava Ozne celo noč od večernih ur do petih zjutraj. Našli baje niso ničesar. Najbrž tudi niso pričakovali, da bi kaj našli. Njih namen je živčna vojska in teroriziranje. SODNO PALAČO V LJUBLJANI DVIGAJO. — Iz Ljubljane poročajo, da je eno nujnih javnih del napovedane Titove petletke dvigniti ljubljansko sodno poslopje za eno nadstropje. V tej palači so namreč tudi zapori. In pravicoljubni Jugoslaviji sedaj povsod primanjkuje ječ. Toliko je hudobnih protivladnih nasprotnikov, da jih ni kam zapirati. V “osvobojeni” Jugoslaviji vsaj ena stvar napreduje, namreč zapori. Srečna dežela 1 NA IGU PRI LJUBLJANI je država postala lastnik (kot namreč ropar postane lastnik) obsežne grajščine. Sedaj šoto graj-ščino tako obnovili, da so sezidali nad sedanjimi prostori še eno nadstropje. In zakaj jim bo služila ta obnova? Za ječe! Pravijo, da bodo spravili v te nove ječe 400 lumpov, ki nočejo ljubiti maršala Tita. RAŠICA NAD GAMEUNI PRI LJUBLJANI je prva vas, ki so jo Nemci zažgali iz maščevanja, ker so tam partizani napadli neke Nemce, človek bi mi- starejšega so obsodili na nekaj «M. da bo ta vas prva obnovlje- . - . r. , i , no PurliTonalro nflHT ni mesecev ječe, ker da je skrival razne dragocenosti izgnanih Nemcev in jih potem po raznih USMILJENKE SPET NA VRSTI. — Usmiljene sestre svetega Vincencija, ki so imele v Ljubljani znani šolski zavod Lichtenturn so bile seveda brž “osvobojene” te šole, ko je jugoslovanskim narodorfi zasijala komunistična “svoboda.’ vim, cel gospodar. Rovt pa le- —r--------- tos ne bomo kosili. Jih bom dal pohvalit Kodranov Jerneja. AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Doma, S419 ST. CLAIR AVENUE, Malico je prinesla Bregarje* va Minca, ki je prišla raztresat Jernej jo je že na daleč opazil. Kar kr; *mu je butnila v glavo. Kjer se srečajo, tam se fantje ustavijo. “Bog daj srečo!’’ “Bog jo daj." Potlej sedejo na suknjiče. POŠILJA DENAR v Jugo jernej da za Minco svojega slavijo. Trst, Gorico, Av* . j,a: Tjrineg]£ strijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. “Si nam vina kaj prinesla?” se smeje Kodranov. “Sem da ne boste žejni. Jerneja, vem, da že zdeluje.” “Tihudik, ti”, zraste Jernej. Ne pušča- •ju boste w * 1» a* M tm* «* [HlŠK »e “Matevža vprašaj je-me zdaj. Minca se smeje. “Si hud?" (Se ne bi bila ti, bi bil, da veš. Zdaj se tudi Jernej smeje. Potlej Kodranov moli. Ko prokrižajo, vošči Minca vsem bogžegnaj. Turščini žganci, zibeljeni z zaseko in mleka, da je Kodra-novega strah. Na dnu jerbasa je šfe čeden kos slanine in Hlebec kruha.’ Kodranov najprej vzame vino in ga zakoplji; v red. “Da se ne ogreje, Minček.” Jernej je ves blažen. Jezik mu teče, da se sam čudi. “Ali Grmačeve Mete ne bo?” “Pride, nekai muleča mora še pobrnj Pačasi 1 ‘Bomo videli, na. katero stran se bo prevrnil”, ugiba inča. > . _ sovo na tvojo, ko kar luk-koplješ vanj”, jo draži Jer- (Dalje prihodnjič) j DECEMBER 31. — “New Year’s Eve Party” priredi Post No. 273 Ameriške-legije v svojih prostorih na 62 St. in St. Clair Ave.— (Knaueova dvorana). 1948 JANUARJA 4 in 11.—Mladinsko društvo Najsv. Imena priredi "Četrti letni varietni program” v šolski dvorani sv. Vida. ’ 17. —Društvo Glas Clev. De-lavcev št. 9 SDZ praznuje 35 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem narodnem nem domu na St. Clair Ave 18. —Euclid Rifle klub bo imel srnjakovo večerjo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. 24.—Slovenski lovski rwSSSffi tom dni so “ljudski” zastopniki izrekli sodbo, da tudi to pripade vsemogočni državi, čemu bo nunam hiša v Titovi državi?! Toda pravica nima v Jugoslaviji samo zavezanih oči, da ne vidi ------------ krivice, ampak je tudi počasna. Barberton bo imel srnjakovo skoro po enem letu se je sedaj večerjo v Domovina dvorani na pravična država spomnila, damo-E. 14 St. v Barberton. Ohio. Po raj0 te sestre, ki stanujejo v tu-večerji bo ples. -!jj državni hiši, to zapustiti. Do- 25. _ Oltarno društvo fare ločen je bil kot rok, ko se mora- Marije Vnebovzete card party, jo izgubiti iz svoje nekdanje hi-31. -Letni ples kadetk dru-' še, 14. december. Torej počasi štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v pa gotovo naj izgine vse, kar je Slovenskem delavskem domu v zvezi, z verskim življenjeip. na. Partizanska čast bi zahtevala, da jo obnove. Toda iz “Slov. poroč.” 23. nov. vidim, da te vasi še sedaj niso pozidali. Za to ni ta.” časa in ni materiala. Treba je zidati nove zapore. ŠE ENA O ZAPORIH. — Kako zaslišujejo v “svobodni” Ju goslaviji, pripoveduje pismo iz Ljubljane. Nekdo, ki je okusil Gospod direktor sedi v svojem uradu. Vratar naznani obisk. “Kdo je?” — "Neznan, fin gospod, lepega obnašanja, velika sila.’’ “Naj vstopi!” — Gospod direktor, mož 60 let, dobričina, si premen j a očali, zbrca prah z obleke, se pogleda v zrcalo, če je obraz primeren za tak sprejem. Tujec vstopi. Pokloni, medsebojno opazovanje, rokovanje, sedeta. “Gospod ravnatelj, nečak sem vaše znake, gospe Redični-kove, smolo imam, avto se mi je pred derkjvSjo pokvaril, mala nesreča, poprava bo stala vsaj 600 Lir, po nesreči imam samo 100 Lir s seboj, saj veste, sram me je, ampak sila, zaupanje. Prosim, pomagajte, jutri imate denar že nazaj, kako vam bo hvaležna tudi gospa Redični-kova. Gospod ravnatelj, znan kot “pribežališče grešnikov” je seveda tudi radi gospe znanke takoj pripravljen pomagati. Samo . . nekaj mrzlega čuti okrog svojega srca in neki skrivnostni glas mu pravi “pozor, pozor” . . . —“Da, dragi prijatelj, srčno rad vam pomorem, samo eno vas prosim, pokažite mi svoje avtomobilskp dovoljenje za kroženje po svetu.” Zadrega. Čudni, pogledi. Brskanje po žepih . . “Oprostite, gospod ravnatelj, pozabil sem ga v avtu. “Nič ne de, pa pojdiva lepo skupaj dol na trg do av- "Čemu neki, gospod ravnatelj, kaj bi se trudili... No pa pojdiva, Oh, kako ste dobri in vljudni . . .” Odideta. Gospod ravnetelj pripoveduje med potjo vesele ijjuuijiuie. iicruu, ivi pripoveduje mea potjo vtsaeie partizanske ječe pravi, da je bil, 3p0m;ne Kiede dobre gospe Rejver! TBfčIšnnipTn dvakrat nrete-1 „ niei^yg|a^lfflL :n n > vjna, ki mu je primešan . . Na pol omamljenega in telesno in duševno strtega začno zasliševati. Zato mnogokrat jetniki izpovedo o sebi stvari, ki jih nikoli niso izvršili. Vse v imenu člo-večanstva in svobode! ALASKA PREISKAVA PRI ŠKOFU VOVKU. — Pomožni škof ljubljanski Anton Vovk, ki sedaj na na Waterloo Rd. 31___Društva Kristusa Kra- lja št. 226 KSKJ priredi “Snowball Dance” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 31.—Kadetke društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredb plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. FEBRUAR i pnreui 11™«" ■ --- j.—-Pevski zbor Zvon priredi venske mdruštvenem domivna klub pevski koncert ob 7:30 zvečer v Recher Ave. (Nadaljevanje s 2. strani) no severno Alasko. Mnogo jih je pomrlo: ker niso prenesli premrzlega podnebja, mnogo pa jih je obogatelo. Proti koncu 19. stoletja je bila “lakota po zlatu” na višku. Pqleg rudnin je tudi ribolov, zlasti na mrože in tulnje dona-šal Zed. državpnj,, težke denarje. Samo izvoz ribjih proizvo- Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. MAJ 9. — Podružnica št. 32 SŽZ i priredi plesno veselico v Slo. varne. Gospod ponesrečenec lepo prosi za dovoljenje, da stoti noter in da pokliče svojega 'sopotnika, gospod ravnatelj pa mirno na kraj nesreče. Nikdar več se nista videla. In pred cerkvijo ni vedel nihče o “nesreči” kaj povedati. Tudi “nesrečnega avta” seveda nikjer. -----o---- ■Kamela nese brez posebne težave od 900 do 1,000 funtov na svojem hrbtu. DILI I0IIJ# ..... ’ ’ “ .. je. Samo izvoz rmjm pr domestuje odsotnega Gregorija ^ dosedaj prinesel m Rožmana, nima z rožicami po- m;|jjonov dolarjev, torej stotero kupno ceno. Zelo važen donos je dajala kožuhovina. Ta dohodek zdaleka nj bil tako visok kakor za rudnike in ribje proizvode, vendar znaten in je prekašal kupno ceno Alaske. Žal, se število bobrov, vider, s£ vernih lisic in drugih žival zelo krči, tako da se dohodek od kožuhovine zelo manjša. Zed. države si zelo prizadevajo, da bi zboljšale gospodarstvo in življenjske razmere na Alaski. Zato gradijo ceste in širijo železniško omrežje. Razumljivo je, da igrajo pri tem važn vlogo tudi strateški razlogi. Alaska ima lastno vlado, ki ima dalekosežne pravice in pooblastila. V kongresu Zed. držav imajo svojega zastopnika s posvetovalno pravico in se že nekaj časa poteguje za sprejem v Zvezo narodov kot samostojna zvezna država. Kuharico se sprejme Sprejme se kuharico za malo katoliško institucijo. Delo je od 10 dop. do 6 zvečer. Pokličite SW 5756. (1> MALI OGLASI Kdo ima? Ce ima kdo že rabljeno otroško ograjco, naj pokliče HE 7939. Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite 3W 6890. 1142 E. 66 St. ____________________ (z) Soha v najem V najem se odda sobo za moška. Vprašajte po 4 uri popoldne na 1189 E. 176. St. (254) Kristusov rojstni kraj. — Kljub termi, da se je mesto Betlehem v 6asu stoletij pove- erkvijo Kristusovega rojstva, kjer se zbiij jo romarji v pobolni molitvi m kraju, kjer-je ' " \ ..................... PRI NAS DOBITE ta teden lepo zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, izvrstne domače suhe klobase in domače kislo zelje. Se priporočamo. OGRINC’S MARKET 6414 St Clair Ave. 11 s <*M> ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Prijatel’s 1 SLO) pod njo prav tačas, ko mu je ' ’ ! " ‘1 slab in nero- ^Pojdtoo. Trlepova, da va^. slabojgospodaril ‘pčdv- 'tlita zetnost in da vaju odvadimo kakor Niča slovenska unljska tiskarna vam tiska krasu porotna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in trk. Ameriška Domovina REVELLING IN 6117 SL Clair Ava. $ O O O o o <> o o 0 1 BELI MENIHI / Povest ia prve polovice XII. stoletja / j ! spisal IVAN ZOREC f “Slišal sem govorjenje/’ je ščuvanja po tuji gospoščini!” rekel in ostro pogledal oba Tr-1je valpet velel in šel, za njim lepa, “pa sem dejal: videti moram, kdo vasuje prt Poloni, ko ji brat ni doma.” “Kaj si ji varuh, ali kdo?” je France trdo vprašal. V srce ga je pičil sum, alf si valpet nemara ne lasti kakovih pravic do Polone, Tonetove neveste. “Valpet sem, vedeti moram, kdo sta.” “Ne skrbi, nisva potepuha \ ne razbojnika.” “Kdo sta in odkot, vprašam še enkrat.” “Če bi vprašal drugače, bi ti povedala; ker pa rohniš in tre-soritiš, ne zveš — kar pojdi, sicer ti pomagava midva.” “Prav, pojdita z menoj, da v gradu razodeneta, čemu sta se priklatila semkaj!” “In če ne poj deva?” “Zgrda pojdeta, ker nočeta zlepa.” “Koliko pa te je?” Valpet je glasno zakašljal, izza vogala je priteklo četvero grajskih biričev. France in Nace sta poskočila in se zaprašila v možake. Pa tj so bili navajeni človečjega lova: precej so ju imeli pod seboj in jima roke zvezali na hrbtu. Polona, ki je do zdaj vsa od revenela strmela, je vpila na ves glas: “Kaj sta komu storila, da ju zalezujete kakor razbojnike? In v moji, naši hiši’” pa togotna ujetnika sredi smejočih se biričev. “Čemu si tako silil v naju, če Veš, kdo sva?” je France revsknil za valptom. “Le potrpi, saj zveš zadosti kmalu, se je ta zasmejal, ozrl pa ne, Ko so ju prignali v grad, ju Sotečan ni pogledal; le ukazal je, naj ju nekaj dni zapro in izpostijo, da bi se, kakor je rekel, primerno ukrotila in ume-dila. Potlej ju izpraša, kaj sta spotoma danes čvekala, čemu je Slabe s Trlepom lazil po krajinških vaseh in kam je zginil zdaj. XXVII. S Kapiteljskega klanca je poštni voz po zavori hrešče drsel pred Ljubljanska vrata Novega mesta. Linhart, Kuralt in Slabe so se kakor potnik, ki se naposled prbiliža koncu utrudljivega pota, polajšano smehljali, čudovito lep svet jih je od blizu in daleč prijazno gledal. “Trška gora,” je Linhart mignil na levo, “star del Stične.” “Da, po dobroti ali neumnosti vojvodinje Viride, gospe s Pristave,” je Kuralt godrnjal.” “Zakaj po neumnosti?” ga je Slabe gledal. “Podarila je samostanu vso Trško goro in gradič Bajnof F1 m m s hudičem, kakor so vpili In pretili. “Ali nisem rekel, da so Dolenjci še močno krvavi pod kožo?” se je Kuralt smehljal Linhartu in zodovoljno gledal po bojevih mladih ljudeh. “Tudi ob kmečkih uporih so prav Dolenjci zmogli In podrli največ graščin.” “Turkom se pa le niso znali kaj prida upirati, samo bali so se jih. Dolenjska bojevitost ni velika, jeza jim hitro splahne, predobrodušni so.” A Kuralt je odmahnil z roko in pomigal v gručo dijakov. Dva, trije so se utrgali iz nje in hitro pristpoili. “Nihče nima pravice dijakov loviti za vojsko,” jih je ogovoril. “Ali veste to?” “Vemo, seveda vemo!” Tovariša otmemo, oskrbnika in njegove gonjače pa pretepemo, da jih za vselej mine segati po dijaku!” “Le, le! In gospoda gimnazijskega prefekta poženite nad okrožnega glavarja, da tudi on podkuri kaputlju!” "O, saj naš pater prefekt najbrž že pesti oba; glavarja in prošta.” “O, pater prefekt se nikogar ne ustraši, kadar je braniti katerega si boda izmed naš,” je tovariš pritegnil. “Vivat pater prefectus —naj živi pater prefekt!” so vsi trije zavpili, veliko krdelo še drugih je goreče povzelo: “Vivat . .1” S Kapiteljskega hriba je pri. sopihal fantič in stekel med dijake. Da Jeniča že ženo v mesto in daj je zvezan in hudo raztepen in razkuzman . . . Dijaki so umolknili in se poskrili za drevje in grmovje ob cesti. Komaj se je oskrbnik zadosti približal s svojimi, so dijaki bušili na piano in se med velikim vpitjem zakadili prednje. “Spustite Jeniča, ob tej pri- IRH9!1 velek zoper voljo!” so dijaki vpili. Upri se, ne slučaj in ne spravljaj v nesrečo domačega človeka!” “Vraga se bo upiral takle bu. teci” so se tudi meščani posmehovali. “Še lastno mater bi zvezal in izročil biričem, če bi mu kdo le velel 1” Možem, ki so res le neradi storili, kar jim je oskrbnik velel, ni bilo do rvanja- tudi sram, jih je postajalo sredi vreščečih ljudi. Tako so se res obrnili in razgubili vsak v svojo stran. Dijaki so Jeniču brž prerezali motvoz na rokah in ga urno odveli v frančiškovski samostan, ker so vedeli, da bo samo tam zadosti na varnem, dokler pater prefekt ne iztoži zanj dijaških pravic in mirne svobode. Tudi meščani so se razhajali. » "Ha, tak poglejte ga no, Puglja oblastnega, kako urno ti mošnja V kaputelj?” so nekate. ri kazali za oskrbnikom, ki je skoraj tekel po ozkih in strmo-vitih ulicah. “Ha, pa ,se je le obrisal za lepo Jeničevo sestro!” “Da, Že nekaterikrat ga je z burklami podila, če je le preveč rinil za njo.” “In zdaj ji je hotel takole vrniti.” “Da ga le sram ni, sram!” Linhart, Kuralt in Slabe so stali ob stran; in se po sili smehljali. Dogodek jim je bil prenagel in prekratek, niso vedeli, kaj bi o njem rekli precej. “E, prav všeč so mi takile fantje!” se je Kuralt naposled zadovoljno nasmehnil. “Uprli so se krivici, nikomur nič hudega prizadeli in vendar zmagali.” “Mladina se budi,” je Linhart sam vase mrmral, “ljudstvo podira oltarje starih malikov, zarja lepega, novega dne trcfoio (Dalje prihodnjič.) --------o-----— Pomagajte Ameriki, kupujte Vietorg bande in znamke. MlMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiMiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiir. A. PAUL TUR Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries g Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs = Nighu—HE. 1622 | GUARDIAN BLDG. MAin 7696 | ŽiiiiiiBiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiir, NEW YORK DRY CLEANING (0. ATTENTION Veterans-CrrOiuu DE SBHO SCHOOL of SHOE REPAIR G. I Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: VSEM SKUPAJ ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1948 IN SE PRIPOROČAMO Z našim delom boste gotovo zadovoljni 6120 GLASS AVE. HE 6465 V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA SINA IN BRATA Johna Valenčič ki je daroval svoje mlado življenje v boju za domovino na daljnem Pacifiku dne 29. decembra 1943 Je potihnil bojni grom, za srečo — svobodo — in dom; Junak, pa tamkaj si stal, mlado si življenje dal; daleč v grobu zdaj tam ležiš, z nikomur več ne govoriš. Duša pa v nebesih zdaj srečna uživa sveti raj. Žalujoči ostali: je oboje stiško še danes ta dan.” Linhart se je poredno smehljal premolklemu Kuraltu, ki mu je bistri Slabe ustavil na-daljene zabavljanje. “Stiški menihi so na Trški gori napravili božjo pot,” je Linhart povedal. “Menili so dor bro, a božjepotniki so jo one-čaščali s pijančevanjem in z razuzdanim vedenjem.” ‘Vino je predobro,” je Slabe skušal razumeti. “Sladko je vince s Trške gorice.” “Cesar je božja pota zatrl morda le zaradi takih razuzdancev,” je Linhart strogo re kel. Kuralt je molčal in se smehljal. Žarki zahajačega sonca so zlatili beli pas mogočnega mestnega obzidja in pokončne lesene in slamnate strehe neveli-kih hiš, ki so se tiščale ob reber okoli visoke kapiteljske cer. kve. Voz se je prizibal pod klanec, voznik je odvrl, izpred mestnih vrat se je slišal neki vrišč. “Kaj je sejem, da tako hrumijo?” se je Linhart vedečno nagibal iz voza. “Novomečani niso zaspanci, kakršni so dolgočasni Ljubljana,” je Kuralt mrmral. “Živi so in veseli, pa misliš, da sejmarijo.” “No, saj vizemo zdaj zdaj, kaj je.” Voz je pridrral v veliko krdelo meščanov, ki so se gnetli pred mestnimi vrati. Zdaj je tudi Slabeta zamikalo, kaj se godi. Ko se je voz ustavil, je prvj skočil z njega. In kaj je bilo? Proštov oskrbnik Pugelj se je z možmi, JOHN in JENNIE VALENČIČ, ki jim je bi,0 m]ade fante ,0. Cleveland, O, 29. dec. 19«. “/« * ■}?*“ čal v mesto, so dijaki zvedeli, kaj preti njihnemu tovarišu, in so med velikim hruščem in truščem privreli pred Ljubljanska vrata, da bi ae zanj udarili, če bi bilo treba, tudi z birčem in BARAGOVA PRATIKA za prestopno leto 1948 ■ A. M. to 1 F. M. 1 F M. tb « P. H. S F M. to lt F M. Interview at To slovensko Pratiko potrebuje vsaka slovenska hiša, radi številnih informacij, ki jih nudi. Vsebuje tudi več leposlovnih črtic. Najzanimivejša črtica je Meškotov “KRIŽEV POT,” ki pripoveduje o trpljenju pod naziji. Črtici: “V TUJIH KRAJIH” in “SLOVENKA MED gPIRITISTI” (dogodek v Col-linwoodu), sta zajeti it življenja ameriških Slovencev. Dalje sta zanimivi črtici: "SLEPI PASTIR” in “POTRDILO" in še mnogo drugih zanimivosti nudi Pratika. 418 FRANKFORT AVE. or Phone SU 6S42 -AND THE WORST IS YET TO ČOHE -in najhnjše šele pride Pratika stane samo 50 centov kar pošljite v Money ordru, ali v gotovini. Znamk ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo. Naročilo naslovite na: BARAGOVA VEshlet PLACE PRATIKA CHICAGO 8, ILL. 1867 WES Su sssaxaear 3MB S MVVIIVIUI Uilvlllt ŽENINI IN NEVESTE! Bicikel za dva, ampak ne več drug za drugim, pač pa v "Uric" si je umislil Tvllio lo Monaco v Italiji, ki pravi, da tli pravilno, da bi fant svojo prijateljico imel za hrbtom, ampak da je bolj pravilno, (e tudi na bieUdju sedita drug poleg drugega. Torej “backseat" voznik odpade. \ * je storil, da ga vežete razboj lika?” Gon ači so se zaman ozirali po oskrbniku. Malopridnež je precej sprevidel, kaj bo, in se je brž pomešal med ljudi, kj so se motali za dijaki. “Veleli so nam, naj ga primemo, da pojde v vojščake,” so se dedci izgovarjali. “Ce ni kaj prav, se obrnite do prošta!” “Burovži sužni, vi se obrnite, vi, odkoder ste tako pokorno priklamali!” so se dijaki s palico zagnali vanje. “Saj nismo radi,” so se gonjači odmikali; “veleli so nam, ne moremo pomagati.” “Pri se, če veš, da ti je