foštuina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16‘—, četrtletno din 48'—, polletno din 96*—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
53.
kos.
V LJUBLJANI dne 5. julija 1939.
Letnik X,
VSEBINA:
304. Dopolnilni zapisnik k zapisniku med Jugoslavijo in Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim.
305. Uredba, s katero se za obrte za predelavo mleka in obrte za prodajo mleka in mlečnih izdelkov predpisuje dovolitev.
300. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet.
307.	Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje geodete z določbami o izpitu za izvrševanje jav-
ne geodeteko-geometrske prakse po gradbenih, kulturno-tehničnih, geodetskih in geodetsko-kulturnotehničnih inženirjih.
308. Postopek za izvrševanje pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo.
309. Odločba o svobodnih dinarjih.
310. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. .
Uredbe osrednje -vlade.
304.
Na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za zunanje posle je ministrski svet v svoji seji z dne 19. maja 1939. na podstavi § 1. zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1939., čigar trajanje je podaljšano s § 53. finančnega zakona za proračunsko leto 1939./40., sklenil, da se začasno uveljavi dopolnilni zapisnik k zapisniku, napravljenemu dne 27. junija 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, podpisan v Beogradu dne 5. aprila 1939., čigar besedilo se v prevodu in v izvirniku glasi:
Dopolnilni zapisnik
k zapisniku, napravljenemu dne 27. junija 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, podpisan dne 5. aprila 1939.*
Mešana komisija, ustanovljena po členu 6. trgovinskega sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico z dne 27. junija 1938., ko se je sešla v Beogradu, da bi preskusila delovanje zapisnika med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim, napravljenega dne 27. junija 1938. in dopolnjenega z dopolnilnim zapisnikom z dne 21. septembra 1938., je ugoto-
vila, da nekatere določbe teli zapisnikov, prav tako pa tudi način, kakor so bile uporabljane, ne kažejo, da bi bile prikladne, da bi se zagotovile vzajemnemu blagovnemu prometu in plačilom v zvezi z njim normalen in zadovoljujoč potek.
Ker je potemtakem sprememba sedanjih sporazumov neogibna, sta se vladni komisiji obeh držav, ki sestavljata mešano komisijo, konstituirali kot delegaciji in sta v tem svojstvu in s pridržkom odobritve po svojih vladah sklenili takole:
člen 1.
Dopolnilni zapisnik k zapisniku, napravljen dne
21.	septembra 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim,* se razveljavlja in se nadomešča s temle dopolnilnim zapisnikom, ki spreminja in dopolnjuje zapisnik z dne 27. junija 1938.
Člen 2.
Člen IV. zapisnika z dne 27. junija 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim,'** se razveljavlja in se nadomešča s iole določbo:
Člen IV. — Ukrepi, določeni v Jugoslaviji z uredbo z dne C. aprila 1936. in z naredbami, ki so tej sledile, radi kontroliranja uvoza blaga, se uporabljajo poslej stalno ne glede na to, ali se doseže ali pa ne doseže zadovoljivo stanje, ki se omenja v prejšnjih členih IV. in V. zapisnika z dne 27. junija 1938.
Ta kontrola se izvršuje nad blagom švicarskega izvora, ki spada sedaj ali bi spadalo poslej pod jugoslovansko uvozno kontrolo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
27.	maju 1939., št. 117/XXXVIII/280t
* »Službeni list : št. 578/95 iz 1.1938.
'-** »Službeni iist« št. 577/95 iz 1.1938,
Uporablja pa se kontrola po postavkah jugoslovanske carinske tarife.
Njena uporaba je odvisna od pritrditve švicarske vlade po pravilih, določenih v tem zapisniku in njegovih prilogah.
člen 3.
Člen V. zapisnika z dne 27. junija 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim,*** se razveljavlja in se nadomešča s tole določbo:
Člen V. — Celokupna vrednost švicarskega blaga iz kategorij, ki se omenjajo v naredbah, navedenih v gorenjem členu 2., se določa po znesku vplačil, ki jih opravijo dolžniki, nastanjeni v Švici, v dobro koristnikov, nastanjenih v Jugoslaviji, po odbitku deleža 27%, ki je plačilna aktivnost, katero priznava Švica Jugoslaviji; od dobljenega zneska se odbije vsota, ki ustreza odstotku v omenjenih naredbah ne naštetega blaga, ki se pa določa po povprečnem uvozu tega blaga v letih 1936./1938. po jugoslovanski trgovinski statistiki.
Vsake tri mesece se vplačila švicarskih dolžnikov, omenjenih v prednjem odstavku, preskusijo. Preskušajo se v prvih dneh poslednjega meseca tromesečja po koledarskem letu. Predmet poskusov je gibanje tromeseč-nega razdobja pred tem poslednjim mesecem tromesečja po koledarskem letu.
Člen 4.
1. Uvozne dovolitve za blago švicarskega izvora iz 'kategorij, ki jih navajajo naredbi ministrstva za finance z dne 11. junija in 5. julija 1937. in naredbe, ki so tema sledile, izdajajo pristojni jugoslovanski organi po razdelilnem načrtu po členu 5., pod 2., trgovinskega sporazuma z dne 27. junija 1938.
Ta razdelilni načrt ugotove pristojni jugoslovanski organi tako, da je razdelitev uvoza blaga švicarskega izvora v Jugoslavijo na razne postavke jugoslovanske carinske tarife sorazmerna s povprečnim švicarskim uvozom v Jugoslavijo v letih 1930.-1938.
Tak trimesečni razdelilni načrt se more uporabljati samo s pritrditvijo pristojnih švicarskih organov.
2. Švicarska vlada sme s svoje strani zavezati kontroli izvoza v Jugoslavijo blago vseh kategorij.
člen 5.
Člen VIII. zapisnika z dne 27. junija 1938. med kraljevino Jugoslavijo in zvezno državo Švico o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim se razveljavlja in nadomešča s tole določbo:
Člen VIII. — Ta zapisnik slopi v veljavo, z vzvratnim učinkom od 1. aprila 1939., s pridržkom, da ga ratificirata obe vladi, in ostane v veljavi do 31. decembra 1939. Po tem dnevu se more molče obnavljati za po 6 mesecev.
Če bi katera obeh vlad želela, da se zapisnik razveljavi, mora o tem obvestiti drugo vlado najmanj dva meseca pred 31. decembrom 1939. ali pa dva meseca pred pretekom vsakega šestmesečnega razdobja.
Sestavljeno v Beogradu v dveh primerkih dne
5.	aprila 1939.
M. Pilja s. r.	Ebranl	s.	r.
Prednji sklep ministrskega sveta stopi v veljavo in dobi obvezno moč po razglasitvi v »Službenih novinah«: preneha pa veljati, ko stopi y .veljavo zakou o tem do-
polnilnem zapisniku k zapisniku o vzajemnem blagovnem prometu in ureditvi plačil v zvezi z njim.
V Beogradu dne 19. maja 1939.
Minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič s. r.
Minister za zunanje posle Al. Cincar-Markovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
305.
Na podstavi § 60., odst. 2. in § 62. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. predpisujem v sporazumu z ministrom za Kmetijstvo in po zaslišanju zbornic tole
uredbo,
s katero se za obrte za predelavo mleka in obrte za prodajo mleka in mlečnih izdelkov predpisuje dovolitev.*
člen 1.
Obrti za predelavo mleka in obrti za prodajo mleka in mlečnih izdelkov se smejo izvrševati samo na podstavi dovolitve, ki jo izda ban.
Člen 2.
(') Dovolitve za izvrševanje v prednjem členu omenjenih obrtov se smejo dati samo osebam, ki spolnjujejo pogoje odstavkov 1. in 2. § 61. zakona o obrtih. -
(-') Dovolitve se izdajajo po svobodni oceni glede na splošne koristi in po dejanskih potrebah mesta in kraja, kjer naj se izvršujejo.
člen 3.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«; pristojni ban pa odredi, kdaj naj dobi obvezno moč v posameznih krajih banovine oziroma v vsej banovini.
V Beogradu dne 15. junija 1939.; II. št. 13.234.
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
806.
Na podstavi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930. in sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo predpisujem tole
uredbo**
o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 16.100 z dne 14. marca 1931., z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.***
člen 1.
Poslednji odstavek člena 11. uredbe št. 16.100 z dne
14.	marca 1931. se spreminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	junija 1939., št. 138/XLVII/344.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	junija 1939., št. 140/XL1X/361.
*** »Službeni list« št. 137/26 iz U 1931.. St. 281/42 in , št. 532/68 iz 1.1936.
»če proizvajalec izdelanega usnja predela to usnje v usnjeno blago (čevlje, jermene, torbice, sedla itd.), velja kot osnova za skupni davek prodajna cena uporabljenega usnja na veliko, davek pa se mora plačati glede na tisti mesec, v katerem se je izvršila prodaja (opravil promet) usnjenega blaga.«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«; uporablja se pa od 1. julija 1939. dalje.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvršijo po 30. juniju 1939. na podstavi do tega dne sklenjenih pogodb, se pobira skupni davek po dosedanjih določbah.
V Beogradu dne 7. junija 1939.; št. 11.656/111—39.
Minister za finance Voj. M. Duričič s. r.
  —  —
307.
Na podstavi odstavka 1. § 6. v zvezi s § 9., točko 5.. zakona o pooblaščenih inženirjih predpisujem po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic kraljevine Jugoslavije tale
pravilnik
o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje geodete z določbami o izpitu za izvrševanje javne geodetsko-geoinetrske prakse po gradbenih, kulturno-tekničuih, geodetskih in geodetsko-kulturnotehničnih inženirjih.*
Vrste izpita.
Člen 1.
Pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva, se opravljajo:
1. izpit za pooblaščene inženirje geodete (§ 2., odst. 1., točka 12., zakona o pooblaščenih inženirjih);
2. izpit za izvrševanje javne geodetsko-geometrske prakse po gradbenih in kulturnotehničnih inženirjih;
3. izpit tistih inženirjev geodetov in geodetsko-kulturnotehničnih inženirjev, ki nimajo pooblastitve za izvrševanje inženirske prakse svoje stroke, bi pa radi izvrševali javno geodetsko-geometrsko prakso.
Člen 2.
Izpit iz točke 1. člena 1. se opravlja po predpisih tega pravilnika, izpit iz točk 2. in 3. Člena 1. pa opravljajo inženirji po predpisih, ki veljajo za opravljanje izpita geometrov radi pridobitve pogojev za pooblastitev, izvrševati javno geodetsko-geometrsko prakso.
Namen opravljanja izpita.
Člen 3.
0) Izpit po predpisih tega pravilnika se opravlja, da bi se pridobili pogoji iz § 3., odst. 1., točke 4., zakona
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	oktobra 1938., št. 244/LXX11/576. — Upoštevani so bidi popravki, objavljeni v »Službenih novinalu z dne novembra 1938., št. 254/LXXV/605.
o pooblaščenih inženirjih za pridobitev pooblastitve za izvrševanje inženirske prakse v stroki inženirja geodeta.
(-) S tem izpitom se oceni kandidatova sposobnost za samostalno in odgovorno izvrševanje inženirske prakse te stroke. Potemtakem mora pokazati kandidat pri tem izpitu praktično izobrazbo za uporabo svojega teoretičnega znanja in izkustvo, pridobljeno po dvoletnem praktičnem delu, kakor tudi poznavanje potrebnih zakonskih predpisov.
Pravica, opravljati izpit.
Člen 4.
C) Pravico, opravljati izpit za izvrševanje inženirske prakse po tein pravilniku, ima, kdor spolnjuje naslednje pogoje:
1. da je dovršil v državi ali inozemstvu ustrezno fakulteto ali visoko tehnično šolo z veljavo fakultete in dobil diplomo inženirja geodeta, oziroma do tedaj, ko je stopil v veljavo zakon o pooblaščenih inženirjih z dne
13.	oktobra 1937., dovršil geodetski odsek (tečaj) z zaključnim izpitom na visoki tehnični šoli ali na univerzi (§ 3., odst. 3., zakona);
2. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
3. da je prebil po opravljenem diplomskem izpitu najmanj dve polni leti v praksi v državni ali samoupravni službi, pri pooblaščenih osebah ali pri podjetjih v poslih svoje stroke, in od tega delal najmanj eno leto na ozemlju.
(-) Kandidat mora imeti na dan prijave za opravljanje izpita po členu 11. tega pravilnika dovršeni dve leti praktičnega dela. Čas, prebit na odsluževanju kadr-skega roka in na vajah pri vojakih ali na odsotstvu zaradi bolezni, zdravljenja, odmora in drugega, daljši od meseca dni, se pri ugotavljanju trajanja praktičnega dela ne upošteva.
Način opravljanja izpita.
Člen 5.
C) Kandidati opravljajo pismeni in ustni izpit.
('-) Pismeni izpit sestoji iz domače obdelave teme, eventualno tudi iz dela pod nadzorstvom po členu 19. pravilnika.
(s) Kandidati dobe nalogo po svoji izbiri lahko iz skupine geodetskih predmetov ali iz agrarnih operacij ali iz ureditve in regulacije naselij.
(4) Obdelava zastavljene teme mora obsegati: izdelavo računskega izdelka (elaborata), osnutkov (skic), načrtov in operatov; tehničnega poročila, količinskega računa, analize cen in proračuna, kolikor so potrebni; splošnih in tehničnih pogojev za izvrševanje del glede na tehnične in zakonske predpise.
(5) Ustni izpit sestoji iz obrambe domače naloge in odgovorov na vprašanja iz strokovnih predmetov in tehnične in občne administracije po programu, določenem v členu 6. pravilnika.
(") Vprašanja morajo biti tako postavljena, da pokaže kandidat sam praktično izobrazbo za svojo stroko.
Izpitni program.
Člen 6.
A.	Strokovni del.
1. Nižja geodezija;
2. višja geodezija in merjenje države (sferično merjenje);
3. agrarne operacije [zložbc (komasacije) in parcelacije kmetijskih zemljišč, delitve zemljiških zajednic (srenj) itd.];
4. ureditev in regulacija naselij z zložbo in parcelacijo stavbišč;
5. tehnično trasiranje in zakoličba trase cest, železnic, mestnih ulic, kanalov in plovnih kanalov.
B. Tehnična in občna administracija in zakoni.
1. ustava kraljevine Jugoslavije;
2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
3. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja;
4.	zakon	o	občnem upravnem	postopku;
5.	zakon	o	banski upravi;
6.	zakon	o	glavni kontroli;
7.	zakon	o	državnem svetu	in	upravnih sodiščih;
8.	zakon	o	uradnikih;
9. zakon o državnem računovodstvu in pravilnik za njegovo izvrševanje;
10. splošne določbe zakona o neposrednih davkih in določbe tega zakona o zemljarini;
11. zakon o zemljiškem katastru in pravilniki k temu zakonu, in sicer: pravilniki o katastrskem premerjevanju
I.,	II., III., IV. in V. del, in katastrska pravilnika VI. del,
I.	in II. oddelek, in VII. del, I. in II. oddelek, kakor tudi morda naknadno predpisani katastrski pravilniki k temu zakonu;
12. zakonski in pravilniški predpisi o zemljiških knjigah, in sicer: zakon o zemljiških knjigah; zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig; pravilnik za voditev zemljiških knjig;
13. zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih;
14. zakonski predpisi o komasaciji kmetijskih zemljišč in zakonski predpisi o zemljiških zajednicah in zadrugah;
15. zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih s pravilnikom o tehničnih delih za izvrševanje tega zakona kakor tudi ostali zakonski predpisi o ureditvi in likvidaciji agrarnih razmerij v raznih območjih države;
IG. zakon o izdajanju tapij;
17. zakon o državnih cestah;
18. zakon o nedržavnih cestah;
19. zakon o vodah in njihovi rabi;
20. zakon o ustanavljanju vodnih zadrug;
21. zakonski predpisi o razlaščanju;
22. gradbeni zakon;
23. zakon o obrtih;
24. zakon o zavarovanju delavcev;
25. zakon o zaščiti delavcev;
26. zakon o pooblaščenih inženirjih in pravilniki in poslovniki, ki so izdani na podstavi tega zakona;
27. uredba ministra za finance št. 1100/V z dne 22. januarja 1932. o pooblastitvi za izvajanje javnih geodetsko-geometrskih poslov in o pogojih za pridobitev te pooblastitve;
28. uredba o izdelovanju katastra po privatnih podjetjih min. fin. G. U. K. št. 95.420/1929;
29. pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji;
30. pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov;
31. pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov (»Službene novine« št. 152/1932);
32. splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika (»Službene novine« št. 179/1932);
33. voditev vložnega zapisnika, registrov in kontrolnikov, inventarja in ostalih spisov in knjig v tehnični administraciji;
34. sestavljanje zapisnikov o licitaciji, situacij, zapisnikov o kolavdiranju in superkolavdiranju del, računa za več opravljena dela (računa viška) in za manj opravljena dela (računa manjka), končnega obračuna in odstopnega pisma.
Glede točk 1. do vštete točke 8. in točke 23. tega člena morajo poznati kandidati samo osnovne določbe.
Izpraševalna komisija.
Člen 7.
(1) Izpit se opravlja pri ministrstvu za finance pred komisijo, ki jo imenuje minister za finance na tri leta« Z istim odlokom se določijo tudi predsednik in tajnik izpraševalne komisije in njiju namestnika.
(2) Po izkazani potrebi sme minister za finance iz-praševalno komisijo dopolnjevati ali posamezne člane ali namestnike zamenjati z drugimi še preden preteče rok iz odstavka 1.
(3) Komisija ima svoje seje pri ministrstvu za finance. Seje so plenarne.
(4) Komisijo sestavljajo:
1. načelnik oddelka za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance kot predsednik;
2. dva člana za strokovni del izmed višjih uradnikov ministrstva za finance ali drugih resorov, po potrebi tudi izmed univerzitetnih profesorjev;
3. dva člana za občno in tehnično administracijo in zakone izmed višjih uradnikov ministrstva za finance ali drugih resorov;
4. en član, pooblaščeni inženir, ki se imenuje za to stroko po predlogu Zveze inženirskih zbornic.
(3)	Po spredaj določenem razporedu sc postavljajo tudi namestniki.
(“) Komisija sklepa	z večino glasov. Pri	enaki	raz.
delitvi glasov je sprejet	predlog, za katerega	je	glasoval
predsednik.
*
Dolžnosti predsednika izpraševalne komisije.
Člen 8.
Predsedniku je dolžnost:
1. sklicevati seje komisije in jim predsedovati;
2. razporejati izpite;
3. razporejati člane	komisije:
a) za izbiro tem	za domače naloge;
b) za pregled in	oceno domačih nalog;
c) za izpraševanje kandidatov tako iz strokovnih predmetov kakor iz tehnične in občne administracije;
č) ob uporabi člena 19. tega pravilnika;
4. predsedovati ustnim izpitom kandidatov;
5. podpisovati administrativne spise, odločbe in priobčila izpraševalne komisije kandidatom;
6. izdajati naloge za porabo denarja, prejetega za izpitne takse po členu 30. tega pravilnika.
Dolžnosti članov izpraševalne komisije.
Člen 9.
Člani izpraševalne komisije so dolžni:
1. prisostvovati sejani izpraševalne komisije;
2. oddajati svoja mnenja o predmetih, ki jih predloži predsednik komisije v odločitev;
3. izbrati po predsednikovem razporedu v določe-nem roku teme za domače naloge kandidatov;
4. pregledati in ocenili domače naloge kandidatov in podajati o njih izpraševalni komisiji svoje poročilo;
5. prisostvovati po predsednikovem razporedu določen čas izpitu, če se uporablja člen 19. tega pravilnika;
G. izpraševati in ocenjati kandidate.
Dolžnosti tajnika izpraševalne komisije.
Člen 10.
Tajnik je dolžen:
1. opravljati administracijo in podpisovati liste spise in priobčila kandidatom, za katere ga pooblasti predsednik;
2. sprejemati do roka, določenega po členu 11. tega pravilnika, prijave kandidatov za opravljanje izpita in skrbeti, da se priobčitve, navedene v členih 12. in 17. tega pravilnika, opravijo kandidatom o pravem času;
3. vročiti v roku, določenem v členu 13. tega pravilnika, kandidatom teme za domačo nalogo;
4. prevzemati v roku, določenem v členu 15. tega pravilnika, izdelke kandidatov in jih izročiti članom izpraševalne komisije v pregled in oceno;
5. pripravljati poročila po členu 25. tega pravilnika;
G. voditi knjigo kandidatov za opravljanje izpita;
7. spisovati zapisnik o sejali izpraševalne komisije jn zapisnik o opravljanju izpitov po členu 24. tega pravilnika;
8. voditi blagajno in opravljati izplačila po nalogu predsednika komisije.
Za opravljanje administrativnih poslov ima tajnik v pomoč uradnika, ki ga odredi na predlog predsednika izpraševalne komisije načelnik oddelka za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance.
Prijave za opravljanje izpita in čas opravljanja.
Člen 11.
(') Kandidati predlože prijavo za opravljanje izpita ministrstvu za finance, oddelku za kataster in državna posestva, pismeno, in sicer najdalj do 1. novembra za naslednji spomladanski rok, najdalj do 1. aprila pa za naslednji jesenski rok. Kandidat mora navesti v prijavi svoj natančni naslov kakor tudi urad ali napravo, po katerih se mu bodo priobčevale odločbe izpraševalne komisije. Prijavo je treba predpisno kolkovati.
(-) Prijavi mora vsak kandidat priložiti:
1. diplomo ali dokaz o opravljenem izpitu po členu 4., točki 1., tega pravilnika; če je izdala diplomo inozemska fakulteta ali tehnična šola z veljavo tehnične fakultete, •nora biti priložen tudi dokaz o nostrifikaciji;
2. potrdilo o dvoletnem praktičnem delu po členu 4. tega pravilnika, ki ga izda pristojna inženirska zbornica;
3. potrdilo o državljanstvu;
4. svojeročno napisan kratek življenjepis in popis vseli izvršenih praktičnih del.
(3)	Diploma oziroma dokaz o opravljenem izpitu s Potrdilom a nostrifikaciji, potrdilu o dvoletnem praktič-
nem delu in potrdilo o državljanstvu se morajo predložiti v prepisu, overjenem po pristojnih oblastvih. Te listine se pridrže za arhiv ministrstva za finance.
(4)	Datum oddaje prijave na pošto oziroma datum poštnega pečata velja za dan prejema prijave pri ministrstvu za finance.
(’) Prijave za izpit, ki nimajo vseh navedenih listin, kakor tudi prijave, prejete po določenem roku, se ne vzamejo v delo.
(“) Ustni izpiti se opravljajo v spomladanskem ali v jesenskem roku. Izpiti v spomladanskem roku se začno najzgodneje 1. junija, v jesenskem roku pa najzgodneje
1.	novembra in trajajo, dokler niso izprašani vsi kandidati, prijavljeni za ta rok.
(7) Prijave za ustni izpit v primeru iz odst. (s) člena 22. tega pravilnika se lahko vložijo najdalj do 15. aprila za spomladanski ali najdalj do 15. septembra za jesenski izpitni rok.
Odločbe o dovolitvi, opravljati izpit.
%	Člen 12.
(') Prijave za opravljanje izpita pošlje ministrstvo za finance izpraševalni komisiji. Komisija pregleda prijave in dovoli kandidatu, ki spolnjuje pogoje členov 4. in 11. tega pravilnika, opravljanje izpita.
(-) Odločba izpraševalne komisije se priobči kandidatu pismeno najdalj do 20. novembra oziroma 20. aprila.
(:l) Kandidat, kateremu se dovoli opravljanje izpita, mora po prejetem priobčilu, najdalj pa do 1. decembra oziroma 1. maja, vplačati izpitno takso po členu 30. tega pravilnika; drugače se kandidatu ne izroči tema in je šteti njegovo prijavo za brezpredmetno.
(4)	Kandidati, ki ponavljajo samo ustni izpit po odst. (•'*) člena 22. tega pravilnika, morajo vplačati izpitno takso GOO dinarjev najdalj do 15. aprila za spomladanski ali do 15. septembra za jesenski rok.
Prejem teme za domačo nalogo.
Člen 13.
(') Kandidatu, kateremu izpraševalna komisija dovoli opravljanje izpita, se vroči tema za domačo nalogo v izvirniku in v zapečateni ovojnici najdalj do 1. janua-arja oziroma 1. junija, če spolni kandidat pogoj poslednjega odstavka člena 12. tega pravilnika. Koncept teme se hrani v arhivu izpraševalne komisije.
(-) Prejem teme mora kandidat na spremnem spisu potrditi.
Obdelava teme in jamstvo.
Člen 14.
Kandidat je dolžen temo in domačo nalogo samo-stalno obdelati in to potrditi z izjavo: Jamčim s svojo častjo, da sem to nalogo samostalno izdelal , pa izjavo podpisati.
Predložitev domače naloge. Podaljšava roka za izročitev.
Člen 15.
(') Kandidat mora najdalj do 15. aprila oziroma
15.	septembra izročiti domačo nalogo z izvirno temo izpraševalni komisiji ali pa jo po pošti preko ministrstva za finance poslati izpraševalni komisiji. Po tem roku se naloge ne sprejemajo, po pošti prejete naloge pa se u« vzemajo v oceno.
(2) Datum oddaje naloge na pošto oziroma datum poštnega pečata velja za dan prejema naloge pri ministrstvu za finance.
(3) Izjemoma se sme kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izročil nalogo v določenem roku, dovoliti podaljšava, in to najdalj za 15 dni. 0 podaljšavi roka odloči predsednik na kandidatovo obrazloženo in koikovano prošnjo.
Odstop od izpita.
Člen 16.
Za kandidata, ki ne izroči domače naloge v roku, določenem po členu 15. tega pravilnika, velja, da je odstopil od izpita. V takem primeru se mora kandidat iznova prijaviti k izpitu in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Pregled domače naloge in odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Člen 17.
(l)	Prejete naloge kandidatov izroči tajnik članom izpraševalne komisije v pregled in oceno.
(s) Člani komisije, katerim se pošljejo naloge, so jih dolžni pregledati, oceniti in o njih oddati izpraševalni komisiji svoje poročilo z mnenjem, ali se kandidat po oceni domače naloge lahko pripusti k opravljanju ustnega izpita ali ne.
Člen 18.
(*) Na podstavi poročila in mnenja članov komisije, ki pregledajo in ocenijo kandidatovo domačo nalogo, odloči izpraševalna komisija o tem, .ali se pripusti kandidat k ustnemu izpitu ali pa zavrne. Kandidat se zavrne, če je ocena »slaba«.
(s) Če se kandidat od ustnega izpita zavrne, se mora iznOva prijaviti za opravljanje izpita in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
(3) Odločba komisije se priobči vsem kandidatom pismeno najdalj do 20. maja oziroma do 20. oktobra. To velja tudi, če se ustni izpit po odst. (s) člena 22. tega pravilnika ponavlja.
(‘) Kandidatu, kateri se pripusti k opravljanju ustnega izpita, se sporoči istočasno z razporedom tudi za izpit določeni dan.
(*) Kandidat mora to priobčitev na spisu pismeno > potrditi.
Naloga pod nadzorstvom.
Člen 19.
O Če spozna to za potrebno, sme dati izpraševalna komisija kandidatu novo tčmo za pismeno nalogo pod nadzorstvom.
C) To tčmo obdeluje kandidat lahko največ tri dni pod nadzorstvom članov izpraševalne komisije, ki jih določi predsednik.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Člen 20.
(‘) Če se izpraševalna komisija prepriča, da kandidat svoje domače naloge ni obdelal samostalno, zavrne takega kandidata od nadaljnjega opravljanja izpita in tudi od izpita v naslednjem roku, v knjigo kandidatov za opravljanje izpita pa vpiše, da kandidat izpita ni opravil po tem členu pravilnika.
Če se to ponovi tudi ob naslednjem opravljanju, izgubi kandidat pravico, opravljati strokovni izpit za pooblaščenega inženirja za vedno.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 21.
C) Izpraševalna komisija odloži lahko opravljanje ustnega izpita kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati izpit tisti dan, ki je določen z razporedom, ali ki je primoran izpit prekiniti.
(2) Ustni izpit se lahko odloži samo v istem izpitnem roku, in sicer za najdalj pet dni od poslednjega dneva z razporedom določenih izpitov.
(3) Če kandidat v določenem mu roku ne pride k ustnemu izpitu, velja, da je od izpita odstopil. V takem primeru se mora kandidat iznova prijaviti za opravljanje izpita in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Izpraševanje in ocenjanje kandidatov.
Člen 22.
(‘) Ustni izpiti se opravljajo po programu in pred komisijo, določenima v členih 6. in 7. tega pravilnika. Za vsakega kandidata traja izpit iz strokovnih predmetov najmanj eno uro in pol, največ pa dve uri,/za tehnično in občno administracijo pu največ eno uro.
(s) Po oceni domače naloge in odgovorih pri ustnem izpitu se oceni kandidat z glasovanjem vseh članov komisije takole:
1. napravil odlično;
2. napravil;
3. ni napravil.
(3) Ob razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
(») Za oceno »napravil odlično« je potrebna soglasnost vseh članov komisije.
(5)	Če je odgovoril kandidat tudi le iz enega predmeta, bodisi	strokovnega ali	iz administracije,	»slabo«,
ne more biti	ocenjen z oceno	»napravil«;	Če pa	je	odgo-
voril »slabo« samo iz administracije, ne dobi kandidat za ponovni izpit domače naloge, marveč opravlja samo ustni izpit po programu iz člena 6. tega pravilnika.
Ponavljanje izpita.
Člen 23.
(‘) Izpit ponavlja kandidat:
1. ki je	bil zavrnjen od	opravljanja	ustnega	izpita
po členu 20.	lega pravilnika;
2. ki je bil ocenjen z oceno »ni napravil«.
O Kandidati, ki izpit ponavljajo, se lahko prijavijo — razen kadar se uporablja člen 20. tega pravilnika — za izpit že v naslednjem izpitnem roku. Pri tem dobijo novo tčmo za domačo nalogo, razen v primeru iz odst. (') člena 22. tega pravilnika.
(3)	Izpit se opravlja lahko največ trikrat, nakar izgubi kandidat pravico, opravljati nadalje strokovni izpit za pooblaščenega inženirja po tepi pravilniku. Ponovni ustni izpit po odst. (’) člena 22. tega pravilnika velja za nov izpit.
Zapisnik o opravljanju izpita.
Člen 24.
(’) Med opravljanjem izpita piše tajnik komisije zapisnik o opravljanju izpita in vpiše vanj dan in uro začetka in konca izpita, imena kandidatov in njihov uspeh.
(’) Ta zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Poročilo o izpitu in uspehu kandidatov.
Člen 25.
Najdalj v 15 dneh po končanih izpitih predloži predsednik komisije ministru za finance celotno poročilo o poslovanju izpraševalne komisije in uspehu vsakega kandidata posebej.
Diploma o napravljenem izpitu.
Člen 2G.
(■) Kandidat, ki izpit napravi, dobi diplomo o napravljenem izpitu za pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse iz stroke inženirja geodeta proti plačilu takse, predpisane po zakonu o taksah.
(a) Diploma je opremljena s pečatom ministrstva za finance in številko vložnega zapisnika, pod katero je predložila izpraševalna komisija ministru za finance poročilo o kandidatovem uspehu.
(3)	Diplomo podpišeta predsednik in tajnik izpraševalne komisije.
Vrnitev domače naloge.
Člen 27.
(') Domača naloga je kandidatova last. Kandidat mora svojo nalogo takoj po izpitu prevzeti.
(*) Ne izpraševalna komisija ne arhiv ministrstva za finance nista dolžna hraniti kandidatovo nalogo po opravljenem ustnem izpitu. -
Veljavnost izpita za državne uradnike.
Člen 28.
(') Opravljeni strokovni izpit po tem pravilniku se priznava inženirjem geodetom in geodetom v državni službi kot opravljen državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih.
(*) Inženirjem geodetom, ki so opravili državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih, a prenehajo biti državni uradniki, se priznava opravljeni državni strokovni izpit kot izpit za pooblaščenega inženirja po tern pravilniku, če so prebili v državni službi najmanj 10 let, od teh najmanj 5 let po opravljenem državnem strokovnem izpitu. Geodeti (odst. 3. § 3, zakona o pooblaščenih inženirjih) z opravljenim državnim strokovnim izpitom morajo opravljati dopolnilni izpit po odst. (') člena 31. tega pravilnika, da pridobijo pogoj za pridobitev pooblastitve za stroko inženirja geodeta.
Odsotstvo za opravljanje izpita.	^
člen 29.
Kandidati za opravljanje izpila, ki so v državni službi, smejo dobiti odsotstvo do 6 tednov za izdelavo domače naloge, opravljanje ustnega izpita in potovanje iz službenega kraja v Beograd in nazaj.
Nagrada izpraševateljem.
*
člen 30.
(') Kandidat za opravljanje strokovnega izpita mora Splačati izpitno takso x znesku 700 dinarjev s čekovno
položnico pri Poštni hranilnici v roku, določenem v členu
12.	tega pravilnika. Ta čekovna položnica se dostavi kandidatu tedaj, ko se mu priobči odločba, da mu je opravljanje izpita dovoljeno.
(*) Od te takse gre nagrada po 100 dinarjev predsedniku in članom komisije, 100 dinarjev članu, ki je izbral tč mo z d domačo nalogo in domačo nalogo pregledal in ocenil, 60 dinarjev pa tajniku komisije.
(s) Kandidat, ki odstopi od opravljanja izpita potem, ko je prejel tčmo, ali ki se mu oceni domača naloga kot »slaba«, izgubi pravico do povračila izpitne takse. To velja tudi za tiste kandidate, ki ne pridejo k ustnemu izpitu iz odst. (=) člena 22. v roku, določenem v členu 11. tega pravilnika, ali ki od tega izpita odstopijo.
(4)	Izpitna taksa teh kandidatov se uporabi po odstavku (s) tega člena.
(J) Kandidati, ki ponavljajo samo ustni izpit po odst. (5) člena 22. tega pravilnika, vplačajo za izpitno takso znesek 660 dinarjev.
Prehodne in končne določbe.
Člen 31.
(') Kandidati, ki so opravili strokovni geometrski izpit po predpisih III. poglavja (členi 12. do 23.) uredbe o pooblastitvi za izvajanje javnih geodetsko-geometrskih poslov in o pogojih za pridobitev take pooblastitve min. fin. št. 1100/V z dne 15. januarja 1932. (»Službene novinec st. 1b/VII z dne 22. januarja 1932.) ali po prejšnjih predpisih, ki so bili priznani s to uredbo (člena 35. in 46. uredbe), ali če so tega izpita oproščeni, morajo, če žele dobiti pooblastitev za izvrševanje inženirske prakse iz geodetske stroke, opraviti dopolnilni izpit po predpisih tega pravilnika iz predmetov pod 3., 4. in 5. oddelka A. člena 6. tega pravilnika, iz oddelka B. člena 6. tega pravilnika pa vse, česar niso opravljali po navedeni riredbi, toda s temeljitim poznavanjem zakonskih določb in na-redb, ki se nanašajo na agrarne operacije.
(■) Kandidatom, ki so opravili strokovni geometrski izpit po prednjem odstavku in izpit za izvajanje tehničnih del pri zložbi zemljišč po predpisih oddelka IV. spredaj navedene uredbe min. fin. št. 1100/V-1932 ali po prejšnjih predpisih, priznanih s to uredbo, se priznajo ti izpiti kot izpit za pooblastitev za izvrševanje inženirske stroke inženirja geodeta (§ 2., odst. 1., točka 12., zakona o pooblaščenih inženirjih).
(3)	Praksa za dopolnilni izpit po odstavku 1. tega člena se dokaže s potrdilom pristojno inženirske zbornice po predpisih točke 2. odst. 2.* člena 11. tega pravilnika.
(‘) Prijave za dopolnilni izpit iz odstavka 1. tega člena se predlože ministrstvu za finance v rokih, določenih v odst. 1. člena 11. tega pravilnika.
člen 32.
Predpisi tega pravilnika veljajo tudi za osebe s kvalifikacijo, navedeno v odst. 3. § 3. zakona o pooblaščenih inženirjih, če ni zanje s tem pravilnikom izrečno drugače določeno.
člen 33.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve % »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 11. oktobra 1938.; št. 37.600/V.
Minister za financ*^ Letiva r.
308.
Postopek
za izvrševanje pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo.*
Na podstavi Členov 67. in 69. zakona o notranji upravi v zvezi s § 7. uredbe z zakonsko močjo o avtorskopravnem posredništvu in sporazumno z ministrom za notranje posle (člen 2., odst. 2., zakona o notranji upravi) predpisujem tole naredbo o postopku pri izvrševanju §§ 14. in 15. pravilnika o natančnejših določbah za avtorskopravno posredništvo:**
1. Ukoriščevalec (prireditelj, lastnik kinematografa, zakupnik itd.) ne sme začeti dejansko javno predvajanje dramskih, dramsko-glasbenih, pantomimskih in podobnih gledaliških del iu njih mehanično in radiofonsko reprodukcijo, prav tako pa Uidi ne dejansko predvajanje cenzuriranega filma ali glasbe, ki se oh filmu v kateri koli obliki izvaja, preden ne plača pooblaščenemu avtorskopravnemu posredništvu Udruženja jugoslovanskih dramskih avtorjev (U.1DA) za pravico prikazovanja avtorsko nagrado po tarifi, objavljeni v »Službenih novinah t.
To se edino ne nanaša na gledališke predstave državnih, od države subvencioniranih in banovinskih gledališč, ki odvajajo pogojeni avtorski honorar po vsaki predstavi kot polog, ki se za kar koli drugega ne sme porabili.
Občna upravna oblastva prve stopnje prepovedo predvajanje vsakega zgoraj omenjenega dela, za katero ukoriščevalec-prireditelj z redno priznanico-dovolilom U.IDA ne dokaže, da je plačal avtorsko nagrado vnaprej. Kdor opravlja predvajanje kljub lej prepovedi, se kaznuje v denarju od 10 do 1500 dinarjev, če pa se denarna kazen ne plača, z zaporom od enega do tridesetih dni.
2. Pri poedinskih prireditvah velja priznanica-dovo-lilo za prireditev na določeni dan (posamezne gledališke ali kinematografske predstave itd.); pri prireditvah pa, ki se dogovorijo s pogodbo pavšalno, velja priznanica-dovolilo za mesec, v katerem je prireditev.
,V Beogradu dne 13. junija 1939.; D. št. 188.
Minister za prosveto St. Čirič s. r.
Gligorije Božovič,
delegat.	•
■ ■■ ■ ------------
309.
Svobodni dinarji
po odločbi št. 37.250/11-32 in odločbi št. 72.400/11-32 postanejo »interni«.***
Minister za finance je pod št. 35.920/VI1I z dne
15.	junija 1939. takole odločil:
»Vse dinarske terjatve inozemcev, ki se vodijo kot posebne kategorije po točki 2. odločbe ministra za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19. junija 1939., št. 135.
** »Službeni list: št.’77/12 iz 1.1937.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20. junija 1939., št. 136.
finance št. 37.250/11 z dne 28. marca 1932.* in točki 1. odločbe šl. 72.400/11 z dne 18. junija 1932.,** se morajo voditi poslej kot ,interni* dinarji.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 15. junija 1939.; št. 35.920/VIII.
 —a m -mm---------
Banove uredbe.
310.
Spremembe v stale/u državnih uslužbencev v območju dravske banovine.
t
A. Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. maja 1939., 1. ^t. 3310/2, je bil Klinec F rane, podnadzornik polic, agentov 1. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika polic, agentov I. razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z ilne 26 maja 1939., 1. šl. 6023/1, je bil Saksida Franc, podnadzornik policijskih agentov 1. razreda IX. skupine pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru, postavljen za podnadzornika policijskih agentov 1. razreda VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. maja 1939., 1. št. 6024/1, je bil Seiberl J osi p, podnadzornik polic, agentov 1. razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov I. razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. maja 1939., 1. št. 6027/1, je bil Savelj Stefan, podnadzornik policijskih agentov L razreda IX. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za podnadzornika policijskih agentov L razreda Vlil. skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 14. junija 1989., L št. 5173/1, je bil postavljen Bakovnik Konrad za banovinskega uradniškega pripravnika za X. položajno skupino pri okrajnem cestnem odboru v Metliki.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 24. maja 1939., L Šl. 5293/1, je bil postavljen Kolar Janez, dnevničar-služitelj pri banovinski bolnišnici v Celju, za banovinskega služit olja II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
* »Službeni list« št. 285/28 iz 1.1932. *■'** »Službeni list« št. 466/52 iz 1.1932.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in uradnik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. y Ljubljani; »jen predstavnik; Otmar Mikalck v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 53. kosu X. letnika z dne 5. julija 1939.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec julij 1939.
Minister za finance je izdal nasled-nK> odločbo z dne 27. junija 1939., štev. 39190/VIII:
Od 1. do 31. julija 1939. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko
'rednost vse ftstine,		ki	se	glase	na zla-
i° ali tujo valuto:					
1	napoleondor . .			din	805-—
1	zlata turška lira		• •	H	346-50
1	angleški funt . .	•	. •	»»	268-—
•1	ameriški dolar .	•	• .	1*	54-80
1	kanadski dolar .	,	, •	5*	54-50
1	nemška marka .	.	• •	**	14-30
1	zlot				n	8-30
1					9-40
1	pengd 		•	• •	n	8-60
1	braziljski milreie	•	• •	**	2-85
1	egiptovski funt .	•	• •		260-—
1	palestinski funt .	•	• •	w	256 —
1	Urugvajski pezos	•	• •	»«	18-70
1	argentinski pezos	•	. .	f*	12-50
1	čilski pezos . .				1-25
1	turška papirnata lira		.		34-—
100	francoskih frankov	.	• •	>*	146 —
100	švicarskih frankov		• •	»•	1242"—
100	italijanskih lir .	,	, .		228*80
100	nizozemskih goldinarjev.			n	2915-—
100	bolgarskih levov		• •	t•	46'-
100	romunskih lejev .		• •	»»	30--
100	danskih kron . .	•	• •	»♦	1120-—
100	švedskih kron. .	•	• •	v	1306*—
100	norveških kron .	•	• •	n	1272*—
100	Pezet		•	• m	n	200"—
100	drahem ....			*♦	40"—
100	češkoslovaških kron		• •	»»	160-—
100	finskih mark . .		• 1		108-—
100	letonskih lat . .		• •	1»	740-—
100	iranskih (perz.) rialov .			*	100"—
lem tečajem je že prištet pribitek 1'prim. ), uporabljati pa se morajo tudi nastopnih primerih:
]• ko se sprejemajo kovano zlato, na-POleondori in zlate turške lire pri dr-avnih blagajnah ob plačevanju davkov nr,rugih državnih dohodkov; v ko se pobirajo pristaniške takse, o enier izda oddelek za davke potrebna
Navodila;
>. o- kot obračunavalni tečaji za anga-lJailje in potrošnje po proračunu za 1939./40. pri vseh državnih izplači-o v tujih valutah, in
ko se sprejemajo za kavcijo obvez-j, 6..naših povojnih državnih zunanjih Com	y z'a*u' "°/«ne in S%ne Blaire &
ke	j1! r‘n^° Državne hipotekarne ban-
„• eniitirane v Neivyorku, za preraču-(»sf	dolarjev v dinarje.
* lužbene nov.« z dne 30. junija 1939., it. 145.).
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 4638/2	2017—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske hunovine v Ljubljani razpisuje za pleskanje železnih mostov preko Save in Krke pri Brežicah v tiru banovinske ceste 1/31 Šmarje — Prelaska — Brežice — priključek na državno cesto II I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. julija 1939. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. v Gledališki ulici št. 8/II.
Ponudbe je predložiti na žigosanih uradnih formularjih, tako, da se vnesejo vanje pavšalne cene za posamezna dela. Pri tem mora biti skupna ponudbena vsota nižja od uradno odmerjenega proračuna, ki znaša din 150.548'—. V tekstu urad. proračunskih formularjev, ki so priloženi ponudbenim pripomočkom, se ne sme nič spreminjati.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. junija 1939.
*
V. No. 119/91	2018-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev regulacijskih del na notranji Muri pri Veržeju—Spodnji Moti L javno pismeno ponudbeno licitacijo nn dan 29. julija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 399.259'05 dinarjev.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. julija 1939.
V. No. 5087/1.	1970 3-3
Razglas o licitaciji.
Krnljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo mostu preko Selške Sore v Dolenji vasi na banovinski cesti 1/5
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 14 banske uprave v Ljubljani, Bleivveisova cesta (pritličje, levo).
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna v znesku din 497.299'57.
Predpisana kavcija znaša din 50.000'— za naše državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/11, soba št. 218.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. junija 1939.
V. No. 348/107.	1975 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbeSih del pri gradnji poslopja zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I.
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. julija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po tar. post. 260.a taksnega zakona v sobi št. 33 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. kamnoseška dela . .	din	66.875'—
2. umetno kamnos. dela	„	245.580'55
3. mizarska dela ...	„	466.190'—
4. instalacijo vodovoda in toplovodne naprave .	„	111.676'42
skupaj: din 890.321'97 Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. junija 1939.
V. No. 289/4.	1971 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka na Ljubelju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po tarifni, post. 260.a taks. zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 373.260'61 (tri sto sedemdeset tri tisoč dve sta šestdeset dinarjev 61/100).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. junija 1939.
*
II1/5 št. 1581/1	2025
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 25. junija 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Brežice: Vel. Dolina (Spodnja Ribnica 1 dv., Veliki Cirnik 2 dv.).
Črnomelj:	Dragatuš (Dragatuš in
Obrh 10 dv., Knežina 3 dv., Zapudje 7 dv.), Metlika-okolica (Metlika 3 dv., Bereča vas 7 dv., Radoviča 1 dv.), Ra-datoviči (Lešče 5 dv.), Vinica (Damelj 1 dv., Drenovec 7 dv., Suhor 11 dv., Nova Lipa 16 dv.).
Kočevje: Fara (Kuželj 2 dv., Laze 3 dv., Puc 1 dv., Štajer 2 dv.), Kočevje-okolica (Livold 1 dv.).
Kranj: Predoslje (Britof 1 dv., Predoslje 1 dv.), Smlednik (Trboje 9 dv.), Šenčur (Trebačevo 2 dv., Šenčur 1 dv., Voklo 23 dv.).
Laško: Hrastnik-Dol (Hrastnik 1 dv.), Laško (Konc 2 dv., Laško 1 dv.), Loka pri Zidanem mostu (Breg 1 dv.), Sv. Krištof (Gornja Rečica 1 dv., Strmca
1 dv.).
Radovljica: Rateče - Planica (Rateče-Planica 36 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Kozje (Kozje 1 dv.), Sv. Peter pod Svetimi gorami (Kunšperk 3 dv., Polje 1 dv., Sv. Peter pod Sv. gorami 4 dv.).
Škofja Loka: Oselica (Stara Oselica
2 dv.).
Steklina:
Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Sv. gorami (Sv. Peter pod Sv. gorami 1 dv.).
Konjske garje:
Maribor-desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dv.).
Svinjska kuga:
Črnomelj: Crnomelj-mesto (Črnomelj 2 dv.).
Dravograd: Črna (Podpeca 2 dv.).
Konjice: Loče (Spodnje Laže 1 dv.), Oplotnica (Oplotnica 1 dv.).
Krško: Leskovec (Gorica 5 dv.).
Ljubljana:	Dobrova	(Podsmreka	1
dv.).
Maribor-desni breg: Ruše (Ruše 1 dv.), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Činžat 1 dv., Kumen 2 dv.).
Maribor-levi breg: Korena (Sp. Korena 2 dv.), Sv. Anton v Slov. gor. (Bren-
gova 1 dv.), Sv. Jakob v Slov. gor. (Ročica 2 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Vosek 1 dv.), Sv. Trojica v Slov. gor. (Sv. Trojica v Slov. gor. 3 dv.).
Ptuj: Sv. Tomaž pri Ormožu (Rakovci 1 dv., Sv. Tomaž pri Ormožu 1 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Lokovica 5 dv., Ravne 1 dv., Šoštanj 3 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Reteče 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Dravograd: Črna (Pristava 1 dv.), Mežica (Lom 2 dv., Mežica 2 dv., Takraj Meže 1 dv.), Muta (Gornja Gortina 1 dv.).
Gornji grad: Šmartno ob Paki (Skor-no 1 dv., Šmartno ob Paki 1 dv.).
Krško; Cerklje (Vel. Mraševo 1 dv.), Št. Jernej (Drama 1 dv., Mihovce 1 dv., St. Jernej 1 dv.).
Litija: Kresnice (Kresniške Poljane 1 dv.).
Ljubljana: Polje (D. M. v Polju 1 dv.).
Logatec: Rovte (Rovte 1 dv.), Žiri (Jarčja dolina 1 dv.).
Maribor-desni breg: Hoče (Bohova 1 dv., Pivola 1 dv., Razvanje 1 dv.), Limbuš (Limbuš 1 dv.), Makole (Zg. Pečke 1 dv.), Pobrežje (Dev. Marija Brezje 1 dv.), Rače (Sp. Gorica 1 dv., Zg. Gorica 1 dv.), Radvanje (Radvanje 1 dv.), Ruše (Ruše 1 dvor), Slovenska Bistrica (Cigonca 1 dv.), Šmartno na Pohorju (Kalše 1 dv.), Zg. Polskava (Bukovec 1 dv., Ogljenšak 1 dv.), Rače (Podova 1 dv.).
Maribor-levi breg: Korena (Vel. Zi-nica 1 dv.), Selnica ob Dravi (Gradišče 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Vukovje 1 dv.).
Murska Sobota: Cankova (Cankova 1 dv.).
Slovenj Gradec: Topolšica (Zavodnja 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ljubljana:	Borovnica	(Borovnica	1
dv., Breg 3 dv.), Dol (Dol 1 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 25.,junija 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 71/39-3.	2022
Amortizacija.
Na prošnjo Vajta Cirila, trg. poslovodje v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27/1, se u%'aja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v >Služ-benem listu< svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Polica življenjskega zavarovanja št. 14.462, glaseča se na ime Vajta Cirila in na nominalni znesek din 100.000'—, izdana dne 1. junija 1923 od >Slavije«,
jugoslovenske zavarovalne banke v. Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 19. junija 1939.
I R 111/39—4.	2008
Amortizacija.
Na prošnjo Putreta Jurija, preužitkar-ja v Kačjem potoku 18, se uvaja postopek za amortizacijo hran. knjižice št. 28924/ 6086 z vlogo na dan 31. dec. 1938. v znesku din 1.915'45 Mestne hranilnice v likvidaciji v Kočevju, glaseča se na ime predlagatelja, ker je baje ta vrednostni papir izgubil.
Imetnik tega papirja se pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev, počenši s
1.	julijem 1939. pa do 31. dec. 1939. svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnega papirja:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v likvidaciji v Kočevju št. 28924/6086 z vlogo din 1915‘45 na dan 31. dec. 1928. in glaseča se na ime: Putre Jurij, Kačji potok št. 18.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. I., dne 30. junija 1939.
I 1252/38-16.	2005
Oklic.
Zavezancu Vesenjaku Jožefu, bivšemu pekovskemu pomočniku v Veliki Nedelji, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke dr. Bana Adama, odvetnika v Ormožu, zoper zavezano stranko Vesenjaka Jožefa, pekovskega pomočnika v Veliki Nedelji, izvršilno dovolilo z dne 21. oktobra 1938., opr. št. I 1252/ /38—4, s katerim se je dovolila dražba njegove nepremičnine vi. št. 29 k. o. Bresnica.
Ker bivališče Vesenjaka Jožefa ni znano, se postavlja za skrbnika dr. Milan Šijanec, odvetnik v Ormožu, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 21. junija 1939.
I 63/39-27	1898
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemlji' ška knjiga Cajnarje vi. št. 20.
Cenilna vrednost: din 364.61273.
Vrednost pritekline: din 50'—.
Najmanjši ponudek: din 243.075'25.
Varščina: din 36.461'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. H> dnu 10. junija 1939.
Proglasitve za mrtve.	1990
Okrožno sodišče v Murski Soboti je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z. oz. po § 1. zak. z dne 31. marca 1918., drž. zak. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance to sodišče pozivlje, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se predlog opira	Uvedbo postopka predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok preteče dne
Pitz Henrik, roj. 7. XI. 1898., zasebnik v New Yorku.	Odšel leta 1918. v Severno Ameriko, od koder od leta 1924. ni več nobene vesti o njem.	Pitz Olga, zas., Wien III., sedaj Zagreb.	Kocjan Josip, pis. predat.. Murska Sobota.	20. 5. 1939., Og 17/39—6	1. 8. 1940.
Fartek Mihael, poljedelec, rojen 1872. v Trdkovi. v	Je odrinil takoj ob izbruhu svetovne vojne 1914. k 18. p. p. ter odšel z njim na rusko fronto v Galicijo, od koder se ni več javil ter se pogreša.	Fartek Elizabeta, roj. Salai, pos., Trdkova 121.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	9. 6. 1939., Og 20/39-3	1. 8. 1940.
Zmazek Franc, roj. 9. IV. 1885., poljedelec, Radoslavci.	Je v začetku svetovne vojne odrinil dne 27 julija 1914. k 7, lov. bat., 7. stot Od tam je odšel na rusko fronto v Galicijo, kjer je bila zadnja njegova vojna pošta št. 73. Zadnje njegovo pismo nosi datum 4. oktobra 1914., pozneje ni bilo o njem več glasu in so bila vsa poizvedovanja brezuspešna.	Zmazek Elizabeta, preužitkarica, Radoslavci 28.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	4. 4. 1939., Og 13/39-3	1. 8. 1940.
Kardoš Terezija, ločena Mat-tersdorfer, roj. 17. IX. 1898., soproga trgovca, Sotjer, ko-mitat Zala, Madžarska.	Leta 1916. je odšla od svojega moža neznano kam in ni od tega časa več nobene vesti o njej. Domneva se, da je mrtva.	Hari Vilma, roj. Kardoš, poljedelka, Andrejci 50.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	14. 4. 1939., Og 18/39-3	1. 8. 1940.
Filo Jožef. roj. 7. I. 1887., posestnik, Panovci.	Dne 1. avgusta 1914 je odrinil kot rezervist k 6 hus p., 5. stot. v Za-laegerseg in od tam na rusko bojišče v Galicijo, kjer je leta 1917. padel in se pogreša.	Filo Marija, roj. Kodila, pos., Panovci 15.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	24. 4. 1939., Og 19/39-3	1. 8. 1940.
Horvat Martin, rojen 30. IX. 1893., pos. sin v Trnju.	Spomladi 1916. odrinil z 22. poh.bat. 48. p. p. na bojišče v Galicijo. Zadnjič je pisal domov 2. avgusta 1916. Od takrat se pogreša.	Horvat Janez, poljedelec, Trnje 16.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	18. 3. 1939., Og 11/39-4	1. 8. 1940.
Gomboc Aleksander, roj. 19. II. 1896., pos. sin v Mačkovcih št. 17.	Je odšel leta 1915. k 83. p. p. vSzom-bathely. od tam na fronto v Črno goro leta 1916. Od tedaj ni nobenega glasu o njeni in se pogreša.	Gomboc Andrej, užitkar, Mačkovci 10.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	1. 4. 1939., Og 14/39-4	1. 8. 1940.
Breznik Jurij, rojen 19. IV. 1899., pos. sin, Lešane št. 35.	Je odrinil leta 1918. k 47. p. p. v Maribor, od tam na italijansko fronto, kjer je bil septembra 1918. pri Monte Salone ranjen in še istega meseca v vojni bolnici tam umrl.	Breznik Anton, posestnik, Lešane 35.	Kocjan Josip, pis. predst. v Murski Soboti.	18. 3. 1939., Og 6/39-4	1. 8. 1940.
Bauman Jožef rojen 19. III. 1880., pos. v Lešanih št. 24.	Ob izbruhu svetovne vojne meseca junija 1914, je odšel k 26. dom. p. v Maribor, od tod avgusta 1914. na rusko fronto v Galicijo. Od tam je pisal domov septembra 1914., odgovor pa je prišel nazaj z opombo: »pogrešan«. Od takrat ni več glasu o njem in se pogreša.	Bauman Ana, posestnica, Lešane 24.	Sommer Alojz, posestnik, Lešane.	18. 3. 1939., Og 5/39—4	1. 8. 1940.
Trstenjak Matevž, roj. 17. IX. 1900., pos. sin v Grabonošu.	Je odrinil 20. februarja 1918. k 17. p. p. v Celje, 4. bat., 3. četa, od tam je bil dodeljen 117, p. p. 41. bat., vojna pošta 611, na tirolsko fronto. Tam je prišel 3. novembra 1918. v italijansko ujetništvo, od koder je še pisal 29. decembra 1918. zadnjo karto, nato pa zbolel in od lega časa ni več glasu o njem ter se pogreša.	Trstenjak Franc, posestnik, Grabonoš 29.	Trstenjak Franc, posestnik. Grabonoš 29. 1	18. 3. 1939., Og 9/39-4	1. 8. 1940.
Poredoš Franc, rojen 15. X. 1874., pos., Gomilica.	Leta 1915. je odrinil na italijansko fronto v Tirole, 6e tam udeležil več bitk in še pisal tega leta od tam eno karto od 12. črnovojniškega polka, 7. četa, 3. vod, vojna pošta 254, od tega časa se ni več oglasil in se pogreša.	Horvat Katarina, roj, Poredoš, posestnica, Bakovci 149.	Videčnik Anton, kanci., Murska Sobota.	28. 6. 1939., Og 22/39—3	1. 8. 1940.
				J	
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 28. junija 1939.
J 39/30-6	1584
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. o poli devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnje vi. št. 181 B 5/c, V« pare. št. 78/a — njiva in travnik, vi. št. 182 B 8/c l9/iao pare. št. 503/c — njiva in travnik, vi. št. 130 B 800/c, nedol. delež pare. št. 37, 154, 301, 363, 364, in 445 — pašnik.
Cenilna vrednost: din 3.100'—.
Najmanjši ponudek: din 2.067"—.
Varščina: din 310'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 16. maja 1939.
•j*
I 398/38-10	1412
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. ob devetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Polana vi. štev. 91 B 12/b, 3/i2 pare. št. 555/b — hiša št. 176 z gosp. poslopjem in dvoriščem, vrtom, njivo in travnikom s priteklinami, vi. št. 93 B 17/b, 1/2«. parcele štev. 132 — travnik, 1/2» parcele štev. 768 — njiva, V24 pare. št. 1191 — travnik, vi. št. 602 B 3/b, 3/i» pare. št. 1075 — njiva in travnik, vi. št. 640 B 14/b, V2« parcele št. 642 — njiva in močvirje, vi. št. 928 B 6/b, 3/2« parcele št. 57 — njiva in travnik, vi. št. 515 B 1505/b, nedol. delež gmajne — travnik, vi. št. 516 B 1500/b nedoločen delež gmajne — njiva.
Cenilna vrednost: din 1.980'—.
Najmanjši ponudek: din 1.317*75.
Varščina: din 198'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 3. maja 1939.
1 232/39-6	1514
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vi. št. 164 B 10, 14/b, 15/a, polovica pare. št. 792/a — travnik in gozd, vi. št. 685 B 3, 7/b, 8/a, polovica pare. št. 685 — travnik in gozd, obe parceli sta v naravi združeni, vi, št. 165 B 13, 17/b, 18/a, polovica pare.
št. 793/c — njiva in travnik, vi. št. 465 B 5, 9/b, 10/a, polovica pare. št. 793/a
— hiša št. 224, vinograd in travnik.
Cenilna vrednost: din 9.440'—.
Najmanjši ponudek: din 6.295'—.
Varščina: din 944'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 10. maja 1939.
•j*
I 82/39-6	1582
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Odranci vi. št. 412 14/a, K pare. št. 841 — travnik, vi. št. 586 10/a, K pare. št. 916 — travnik, vi. št. 587 B 14/a, % pare. št 603 — njiva, vi. št. 712 B 22/a, % pare. št. 161 — njiva, vi. št.
824 B 8/a, V* pare. št. 715 — travnik, vi. št. 932 B 5/a, 7/a, A pare. št. 1056 — njiva, vi. št. 1024 B 4/a, % pare. št. 582
— njiva, vi. št. 1027 B 4/a, A pare. št.
825 — travnik. K nepremičnini vi. št. 156 B 1767/a, 1871/a, vi. št. 266 B 1778/a, vi. št. 330 B 1674/a, vi. št. 378 B 1665/a, vi. št. 451 B 1665/a — nedol. delež gmajne, sedaj hiša št. 211 z gosp. poslopjem, dvoriščem in njivo, spadajo še sledeče pritekline: 1 lada do 'A in 1 sod v cenilni vrednosti din 20'—.
Cenilna vrednost: din 3.050'—.
Najmanjši ponudek: din 2.032'—,
Varščina: din 305'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.,
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II..
dne 16. maja 1939.
*
I 351/39-6	1953
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. ob d e s e -t i h bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dol. Lendava vi. št. 1236 pare št. 85
— vrt in pare. št. 86 — hišt št. 48, dvorišče in vrt, sedaj obe parceli združeni, ter tvorita stavbišče hiše št. 58, vse do ene četrtinke.
Cenilna vrednost: din 40.181'—.
Najmanjši ponudek: din 20.070'50.
Varščina: din 4.019'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede uepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 19. junija 1939.
I 227/39—4	1515
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Kobilje vi. št. 937 B 5, 'A pare. št. 177/2 — njiva.
Cenilna vrednost: din 1.500'—.
Najmanjši ponudek: din 1.000'—.
Varščina: din 150'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 10. maja 1939.
H?
I 38/39-7	1562
Dražbeni oklic.
D n e 7. avgusta 1939. ob enajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gomilica vi. št. 16 B 6/č, 'A pare. št. 389 — pašnik, sedaj njiva in pašnik, vi. št. 320 B 1/b, >4 pare. št. 162 — njiva in travnik, 'A pare. št. 510 — travnik, sedaj njiva in pašnik, vi. št. 322 B 1/b, % pare. št. 274 — njiva, sedaj pašnik-gmajna.
Cenilna vrednost: din 9.100'—.
Najmanjši ponudek: din 6.066'—.
Varščina: din 910'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 13. maja 1939.
I 237/39—7	1648
Dražbeni oklic.
D n e 7. avgusta 1939. o poli dvanajstih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bistrica vi. št. 97 B'10/b l5/a2 pare. št. 365 — pašnik, sedaj njiva in travnik, vi. št. 1144 B 5/b, % pare. št. 74/52 — hiša št. 34, dvorišče z gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: din 1.500'—.
Najmanjši ponudek: din 1.001'—.
Varščina: din 150'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 23. maja 1939.
•j*
1 328/39-5.	1942
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kočevje vi. št. 949.
Cenilna vrednost: din 33.705'—.
Najmanjši ponudek: din 22.470’—.
Varščina: din 3.371'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benerp naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na draž.heni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 20. junija 1939.
❖
1 34/39.	1791
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 1217.
Cenilna vrednost: din 157.803'—.
Najmanjši ponudek: din 105.202'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 22. maja 1939.
* 155/39—15
*
1784
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 61 k. o. Drnovo.
Cenilna vrednost: din tll.699'30. Najmanjši ponudek: din 74.466'20. Varščina: din 11.169'93.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe, s,cer bi se ne mogle več uveljavljati ?‘ede nepremičnin v škodo zdražitelja, 1 je ravnal v dobri veri.
.^rugače pa se opozarja na dražbeni ^lic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
^krajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 3. junija 1939.
I 277/39—7.	1756
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob osmih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin polovica vi. št. 351 k. o. Veliki Trn.
Cenilna vrednost: din 34.323'22.
Vrednost priteklin: din 2.325'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 22.880'—.
Varščina: din 3.433'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je uabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 31. maja 1939.
*
I 152/39-6.	1754
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 112 k. o. Površje.
Cenilna vrednost: din 56.109'45.
Vrednost priteklin: din 1.850'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 37.406'—.
Varščina: din 5.61094.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 31. maja 1939.
1 134/39-10.
*
1948
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 325 k. o. Bučka.
Cenilna vrednost: din 37.252'55.
Najmanjši ponudek: din 24.835'—.
Varščina: din 3.725'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II.,
dne 14. jrinija 1939.
I 147/39-11	1729
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kolovrat vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 47.702'—.
Najmanjši ponudek: din 31.802'—.
Varščina: din 4.771 —.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji dne 1. junija 1939..
1 1/39-8.	1497
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1939. ob osmih dopoldne lx> pri podpisanem sedišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Metlika vi. št. 330.
Cenilna vrednost: din 71.014'—.
Vrednost pritikline: din 1.900'—.
Najmanjši ponudek: din 47.342'68.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. 11.,
dne 5. maja 1939.
*
l 1664/38	1775
Dražbeni oklic.
D n e 8. a v g u s t a 1939. ob osmih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o Ce-pinci 'A vi. šl. 288, 302. 485.
Cenilna vrednost: din 15.678’—.
Najmanjši ponudek: din 10.452'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 6. junija 15)39.
jjj
1 183038	1846
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1939. ob de v e« tih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (gostilniška hiša) zemljiška knjiga Murska Sobota 'A vi. št. 168.
Cenilna vrednost: din 132.572'50.
Vrednost priteklin: din 11.560'—.
Najmanjši ponudek: din 88.88T86.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 10. junija 1939.
*
I 123/38.	1883
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišč, zemljiška knjiga Ivanjševci J7/mo vi. štev. 54, 64; K vi. štev. 58, 3/s vi. štev. 62; %6o vi. štev. 101, 102, 109, 111, 115, 117, 118, 129, 130, 121; •/„„ vi. št. 127, »/a« vi. št. 128.
Cenilna vrednost: din 10.544'25.
Vrednost priteklin: din 4.600'—.
Najmanjši ponudek: din 7.029'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 12. junija 1939.
I 151/38.	1845
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1939. ob osmih dopoldne bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše in zemljišča) zemljiška knjiga Cankova vi. št. 289, 195, 201, 243, 272.
Cenilna vrednost: din 141.175'—.
Vrednost priteklin: din 650'—.
Najmanjši ponudek: din 94.118'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 20. maja 1939.
»j.
1 526/38.	1844
Dražbeni oklic.
Dne 10. avgusta 1939. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše in zemljišč) zemljiška knjiga Korovci vi. št. 23, Gor. Črnci vi. št. 55 in H vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 152.500'—.
Najmanjši ponudek: din 101.666'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 8. maja 1939.
*
I 1414/38	1941
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1939. ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišč zemljiška knjiga G. Slaveči “/» vi. št. 10 in »/■,, vi. št. 5, 113, 165, 210.
Cenilna vrednost: din 23.704'85.
Vrednost pritekline: din 4.355'—.
Najmanjši ponudek: din 13.203'67.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 20. maja 1939.
*
•j*
I 1456/38	1943
Dražbeni oklic.
Dne 11. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišča zemljiška knjiga Korovci vi. št. 6.
Cenilna vrednost: din 53.432'—.
Vrednost pritekline: din 2.480'—.
Najmanjši ponudek: din 32.620'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 20. maja 1939.
3.
I 264/39	1947
Dražbeni oklic.
Dne 7. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 2 dražba nepremičnin vi. št. 62 in 85 k. o. Libeliška gora.
Cenilna vrednost: din 89.625'80.
Najnižji ponudek: din 59.750'52.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 7. junija 1939.
I 1939/38-49.
I 1963/38.	1817
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Le-vanci vi. št. 22 v 5 skupinah.
Cenilna vrednost: za I. skup. 27.336'75 din, za II. skup. din 7.794'50, za III. skup. din 3.771'60, za IV. skup. din 9.281'70 in V. skup. din 11.263'20.
Vrednost priteklin: din 1.920'— pri
I. skupini.
Najmanjši ponudek: za I. skup. din 18.224'50, za II. skup. din 5.196'50, za
III.	skup. din 2.514'50, za IV. skupino din 6.190'—, za V. skup din. 7.510'—.
Varščina: za I. skup. din 2.735'—, za
II. skup. din 780'—, za III. skup. din 380'—, za fV. skup. din 930'—, za V. skup. din 1.130'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 12. junija 1939.
I 710/39-10.	1714
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba ideelna polovica nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Pobrežje vi. št. 77, 267, 347, 417.
Cenilna vrednost: din 47.760'50.
Vrednost pritekline: din 2.485'— k vi. št. 267 k. o. Pobrežje.
Najmanjši ponudek: din 31.840'—.
Varščina: din 4.776'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 18. junija 1939.
I 540/30-9.	1872
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Hvaletinci vi. št. 21, zemljiška knjiga d. o. Zagorci vi. št. 120.
Cenilna vrednost: din 44.055'25.
Vrednost pritekline: din 5.065'—.
Najmanjši ponudek: din 29.371'—.
Varščina: din 4.406'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelj*» ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 13. junija 1939.
•j;
I 371/39-13.	1869
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Stoperce vi. št. 93, 260 kot I. skupina, zemljiška knjiga d. o. Stoperce vi. št. 114 kot II. skupina.
Cenilna vrednost: za I. skupino din 19.781'—, zawII. skup. din 7.060'50.
Vrednost pritekline: din 2.480'—.
Najmanjši ponudek: za I. skupino din 13.200'—, za II. skup. din 4.710’—.
Varščina: za I. skupino din 1.980'—, za II. skupino din 706'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 15. junija 1939.
I 83/39-9.	1963
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1939. ob devetih bo po podpisanem sodišču na mestu samem na Dedniku št. 7 dražba po posameznih parcelah oziroma skupinah nepremičnin, zemljiška knjiga Selo vi. št. 289.
Cenilna vrednost: din 42.090'50.
Najmanjši ponudek: din 36.062’15.
Varščina: din 4.450’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 9. maja 1939.
I 106/39-8.	1983
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selo vi. št. 110 in 243.
Cenilna vrednost: din 20.302-50.
Vrednost priteklin: din 100'—.
Najmanjši ponudek: din 13.535'—.
Varščina: din 2.100'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-~enem naroku pred začetkom dražbe, ®lcer bi se ne mogle več uveljavljati ?.e6e nepremičnin v škodo zdražitelja,
•je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 12. junija 1939.
I 135/39-9.	1982
Dražbeni oklic.
Dne 9. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Cesta vi. št. 105.
Cenilna vrednost: din 97.076’40.
Vrednost priteklin: din 5.300'—.
Najmanjši ponudek: din 64.717’60.
Varščina: din 9.707'64.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 13. junija 1939.
Konkurzni razglasi
668. 2020 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Ber-godca Odorika, lastnika tt. »Beko«, trgovine z električnim materialom v Ljubljani, Tyrševa cesta 18.
Konkurzni sodnik: Dr. Kotnik Franc, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: Dr. Ažman Jos., odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 134, dne 10. julija 1939. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 1. avgusta 1939. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 10. avgusta 1939. ob 9. uri v sobi št. 134.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. junija i939.
St 6/39-1.
669.	2021
Odprava konkurza.
Prezadolženec Remžgar Ivan, gostilničar in neprot. trgovec v Zerovnici št. 56.
Konkurz, ki je bil razglašen o imovini prezadolženca s sklepom opr. št. St 10/ 37—2, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. junija 1939.
St 10/36-86.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 1467.	2006
Razpis.
Občina Rajhenburg razpisuje na podstavi sklepa občinskega odbora z dne
28.	uiuja 1939. mesto občinskega elektri-
čarja - posluževalca električne naprave nizke napetosti.
Prosilec mora imeti opravljene izpite po čl. 13. in 14. pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav (»Sl. list« št. 65/33 od 12. avgusta 1933.),
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami o opravljenem izpitu, je vložiti v 30 dneh po dnevu objave v »Služb, listu« pri tej občini z navedbo zahtevane plače. Prednost imajo tisti, ki so izučeni tudi v vodovodni inštalaterski stroki.
Občina Rajhenburg
dne 27. junija 1939.
-g*
Št. 3833/1—39	2016
Razpis.
Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje
na podstavi sklepa občinskega odbora z dne 1. junija 1939. pragmatično pomožno službeno mesto upravne službe občinskega stražnika v položaju zvaničnika.
Šolska izobrazba: 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole ali opravljeni tečaj za policijsko službo ali tri leta že opravljene policijske ali orožniške službe in odsluženi kadrski rok.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8., točke 1. do 11., uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija
1936.,	štev. 477/61), je vložiti v 30 (tridesetih) dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Trbovlje, dne 3. julija 1939.
* 2010 Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor pri Sv. Ani, srez kranjski, razpisuje za oddajo del pri nadzidavi šolskega poslopja pri Sv. Ani nad Tržičem, srez kranjski,
I. javno pismeno ponudbeno licitaeijo na dan 13. julija 1939. ob 11. uri dopoldne v prostorih ljudske šole pri Sv. Ani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj' se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. odstranitvena dela: din 3.003‘47;
2. težaška in zidarska dela: 80.952‘95 din;
3. tesarska dela: din 17.490'60;
4. krovska dela: din 3.102'40;
5. kleparska dela: din 6.042'20;
6. mizarska dela: din 25.620'—;
7. ključavničarska dela: din 1.800'—;
8. strelovodna naprava: din 2.000'—j
9. steklarska dela: din 4.654'40;
10. slikarska dela: din 3.124’60;
11. pleskarska dela: din 5.541 '10;
12. pečarska dela: din 10.900'—;
13. tapetniška dela: din 1.956'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne it
razglasov o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Kranju, Ljubljani, Radovljici in Škofji Loki.
Krajevni šolski odbor pri Sv. Ani.
6v. Ana dne 1. julija 1939.
Razne objave
Objava.
2011
Izgubil sem spričevalo V. a razreda drž. osnovne šole v Ljubljani 7 na ime: Arhar Davorin iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Arhar Davorin s. r.
*
2019
Objava.
Odpustnica (zadnje šolsko spričevalo), izdana od petrazredne osnovne šole na Raki iz leta 1923., glaseča se na ime Maznik Marija, se ye izgubila ter jo proglašam za neveljavno.
Maznik Marija s. r.
2upeča vas, p. Cerklje ob Krki.
*
Objava.
2024
Ukradena mi je bila evid. tablica št. 2—2099 za motorno kolo in jo proglašam za neveljavno.
Merlak Martin s. r., Vrhnika.
* 2001 Objava.
Izgubil sem na progi Ljubljana—Zagreb evidenčno'tablico s štev. 2—1579/89 svojega avtomobila znamke Ford in jo proglašam za neveljavno.
Oset Franc ml. s. r., Domžale.
*
2012
Industrija platnenih izdelkov d. d. v Jaršah
Bilanca per 31. dec. 1988. Aktiva: Zemljišča, stavbe in stroji din 18,655.000’—, blagajna, Poštna hranilnica in vrednostni papirji 330.642’09 din, dolžniki din 5,521.453’17. zaloga surovin in izdelkov din 11,346.703’25.
Pasiva: Delniška glavnica 10,000.000 din, upniki din 25,088.634’49, rezervni lond 55.093’87, prenos dobička ex 1937. 13.600'la, dobiček din 096.470’—.
Račun izgube in dobička per 31. decembra 1938.
Izdatki: Predelava blaga 167.700’55 din, režija din 15,142.106’—, odpisi od nepremičnin in premičnin 1,603.587’45 din, dobiček din 696.470’—.
Upravni svet.
*
1993
Zaključni računi
Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti.
Cista bilanca dne 31. decembra 1938.
Aktiva: Novo poslovanje: gotovina din 212.361‘81, valute din 8.056’60, dolžniki din 771,618’50, skupaj din 992.036’91;
staro poslovanje: gotovina din 26.05718, menice din 4,029.790’29, vrednostni pa-pirji din 9.374’—, dolžniki din 9,744.870’33, nepremičnine din 1,226.72675, podjetja din 600.000’—, inventar din 27.613’—, likvidacija kmečkih dolgov (račun razi. iz kmet. terj.) din 123.740’—, prehodne postavke din 514.849’—, dolžniki za in-kaso din 564.488’25, dolžniki za garancije in kavcije din 61.000’02, skupaj din 17,920.54573.
Pasiva: Novo poslovanje: hranilne vloge din 494.835’87, upniki din 497.20U04, skupaj din 992.036‘91; staro poslovanje: delniška glavnica din 1,250.000’—, rezervni fond din 40.000’—, pokojninski fond din 49.735’20, hranilne vloge dinarjev 10,441.330’67, upniki din 4,312.157*03, prehodne postavke din 123.03713, upniki za inkaso din 564.488’25, garancije in kavcije din 61.000’02, dobiček a) prenos iz 1. 1937. din 5.982’09, b) v 1. 1938. din 80.778’43, skupaj din 86.760’52, skupaj din 17,920.54573.
Račun zgube in dobička dne 31. decembra 1938.
Zguba: Obresti	din	423.777’—,
upravni stroški din 77.738’87, plače in doklade din 134.002’50, davki in pristojbine din 138.376’08, dobiček din86.760’5‘2, skupaj din 860.654’97.
Dobiček: Prenos iz 1. 1937. dinarjev 5.982’09, obresti din 725.80714, vsota
bančnih poslov din 63.529’47, dohodki nepremičnin din 40.330’—, dohodki podjetij din 25.006’27, skupaj din 860.654’97,
*
1988
Jugoslovenska tvornica za im-pregniranje lesa Guido RUtgers d. d. Hoče pri Mariboru.
Računski zaključek z dne 31. decembra 1938.
Bilanca.
Aktiva: Denarna sredstva, vrednostni papirji, kavcije din 7,027.703*11, obratni material in blago din 2,980.832*64, terjatve din 795.140’84, tvorniška naprava din 4.303.14910.
Pasiva: Delniška glavnica dinarjev 2,000.000’—, amortizacijski fond dinarjev 1,075.783’82, fond za kurzne razlike din 59.188’—, rezervni fondi dinarjev 91.177’33, upniki din 11,126.60115, čisti dobiček din 754.075’39, bilančna vsota din 15,106.825’69.
Račun izgube in dobička.
Izguba: Poslovni stroški, davki, obresti din 1,301.534’05, odpisi, dovlačil-nica din 875.073’—, čisti dobiček dinarjev 754.075’39, skupaj din 2,930.682’44.
Dobiček: Surovi obratni donos din 2,930.682’44.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Prejemki.
Račun zgube in dobička za leto 1938.
1977
Izdatki.
Prenos tehničnih rezerv iz leta 1937	 Zavarovalnine .... Donos naložene imovine Pristojbine in razni dohodki 	 Delež pozavarovalnice na izplačilih . . . Pozavarovalni deli konec leta 1938. . . .	52,105.090*89 , 24,499.413-62 2,913.017-43 8,155.086-30 4,401.140-95 20,238.564-38	Pozavarovalni deli prenos iz leta 1937. . . Škode in odkupi . . . Uprava, provizija in odpisi 	 Tehnične rezerve konec leta 1938	 Pozavarovalnine . . . Razni izdatki .... Prebitek ......	18,881.192-75 9,506.733-48 14,390.872-83 59,039.042-78 9,058.592-94 735.353-67 745.181-17
	,112,312.919-57		112,312.919-57
Aktiva.	Bilanca za	leto 1938.	Pasiva.
Blagajna	 Denarni zavodi . . . Vrednostni papirji . . Posojila	 Inventar	 Nepremičnine .... Podružnice in zavarovanci 	 Zavarovalninske prihra-ne in prenosi (poza-varovani deli) konec leta 1938	 Razni dolžniki , . .	272.443*42 43,049.870-71 2,775.601-— 18,956.225-50 357.615 — 16,077.155-— 6,257.662-65 20,238.564-38 622.039-45	Varnostni sklad . . . Ostali skladi .... Tehnične rezerve konec leta 1938	 Pozavarovalnice . . . Depoti pozavarovalnic . Pokojninski sklad nameščencev Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 	 Razni upniki • • » • Prebitek		5,591.440-49 1,943.880-47 59,039.042-78 7,071.853’70 18.724.394-07 2,265.025-50 13,820.468-33 745.131 17
	109,807.237-11		109.807.237-11
			
Te računske zaključke je odobril občni zbor dne 30. maja 1939.
Nadzornistvo.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: Q, Mihalek v Ljubljani.