171. Stev.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, v pondellek 1. avgusta 1921,
Posamaina Stev. K f.
Leto V.
(shaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, PrančiSkanska ulica St.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popusi.
'• •’ :V
'"A ’
r, •
.JSi
■ v?T:v.
te#
Glasilo Jusoslov. socilaEno - demokratične stranke.
Telefonska It. Sl2,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto I£ 288, za pol leta K 144, za četrt leta K 72, za mesec L’ 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
UpraviFstvo ie v I. ubijcrJ, FrančiSkanoka ulica 51.6 I, Učifel ska tiskarna.
fHBfl
Irsko vprašanje in Amerika.
Sicer imamo poleg irskega tudi trinoga druga važna vprašanja. Ampak nobeno ne dviga v tej deželi toliko prahu, kakor ravno irsko vprašanje. Več milijonov Ircev živi v Ze-dnijenih državah; zastopani so v ‘vseli legislaturah, v kongresu in senatu. v mestnih zborih, v unijah, v političnih strankah, poleg tega pa so -še. kompaktno organizirani v raznih katoliških organizacijah, v katere Imajo pristop tudi katoličani drugih narodnosti. Toda te organizacije kot celote se upotrebljav.ajo za irsko propagando. Časopisje, ki ie na lovu za naročniki, priobčuje kolone Ircem simpatičnih Doročil in člankov, in tako ie to vprašanje vedno osveženo.
Za Anglijo pomeni Irsko vprašanje hudo krizo, že v prejšnjih časih ji fe delalo težave, toda zadnje čase jo spravlja v zadrege, ki belijo lase arigleškim državnikom.
Pred nekaj leti, in še do leta 1917., je bila glavna zahteva Ircev, da.se jim da avtonomija, kar ni ravno velika zahteva. Za povod tei zahtevi so vzeli irski voditelji razglas zaveznikov in takrat znani VVilso-nov govor. ki se oba bavita z avto-nomHo narodov. Svojo zahtevo za avtonomijo so vložili v parlamentu V obliki resolucije. A dasi je bilo že prej znano, da pride taka resolucija, id povzročila zadeva tak vihar, kakršnega ni angleški parlament videl že dplgo poprej. Prišlo je tako daleč, da so irski nacionalistični poslanci demonstrativno zapustili zbornico.
V .čem je bila težava, da Irci niso uspeli s svojo zahtevo po avtonomiji?. Zakon o avtonomiji Irske je bil skjenjcn že pred vojno, uveljaviti se pa ni mogel, ker je naletel na opozicijo v zbornici lordov. Ce bi poslanska zbornica takrat ponovno sprejela zakon, bi se uveljavil tudi brez so-glašanja zbornice lordov.
Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da je angleška vlada odkrito nastopala za avtonomijo. Toda vmes je prišla vojna, ki je sama na sebi velika ovira za v$e napredne notranje reforme. Vmes pa Je prišlo še nekaj druzega. kar je kom-nliciralo vse vprašanje tudi brez obzira na vojno. In ta komplikacija obstaja še sedal in radi nje je prišel general Smuts. ministrski predsednik britanske Južne Afrike, na Irsko, da se jo z medsebojnimi pregovori skuša premostiti.
Narodna vprašanja niso enostavna reč. Razlikujejo se med seboj. In mnogokrat so velike razlike v narodu parnem, ki zahteva avtonomijo, toda ne soglaša za način avtonomije, c* so zahtevali pred nekaj leti
Home Rule. Sedaj zahtevajo že popolno neodvisnost od Anglije. Tudi prebivalci okraja Ulster so Irci, pa nočejo niti slišati o irski avtonomiji; ko je bilo še pred vojno pričakovati, da bo zakon o Home Rule v kratkem uveljavljen, jih ie to tako razkačilo. da so organizirali in oborožili prostovoljne čete za boj proti avtonomiji. To gibanje med ulsterskimi Irci je vodil lord Carson. ki si je vsJed tega nakopal veliko sovraštvo katoliških Ircev. Položaj je torej ta: Irci zahtevajo neodvisnost od Anglije; Irci se ne marajo ločiti od Anglije.
To bi bilo zelo težko razumeti, če ne bi vedeli, da je irsko nacionalno vprašanje silno pomešano z verskim vprašanjem. Nič ni preveč. ako se pravi, da je verski moment v mnogih ozirih znatno močnejši od nacionalnega. Včasi izgleda. kakor da ne pomeni beseda »irska avtonomija« v resnici nič druzega, kakor »katoliška avtonomija«.
V tem je pa zopet nekoliko absurdnosti. Ako bi se problem tako nazval. bi se moralo predpostavljati, da je katoličanstvo zatirano. To se pa nikakor ne more trditi, tudi če pojo nekateri popi to pesem; če bi človek nje poslušal, bi moral misliti, da ie katoliška cerkev po vsem svetu zatirana.
. Ampak, da mislijo Irci neprenehoma na svoje katoličanstvo. tudi kadar zahtevajo neodvisno Irsko, in da je vsled tega njih boj za svobodo katoliško pobarvan, se ne more tajiti. To seveda ni noben razlog zoper avtonomijo. Po načelu pravičnosti Ima vsak narod pravico, da sam odloča o svoji usodi. Ampak katoliška barva je razlog največje težave v ir-( skem vprašanju. Ulsterci namreč ni-| so katoličani; a ker so ii§l Irskem v manjšini, računaip. da bi bili podvrženi katoliški večini, ako dobi Irska avtonomijo. In temu se upira na vso moč.
Da se govori resnica, ie torej treba povedati, da je največji spor o irski avtonomiji med Irci samimi. In to Je vzrok, da ie rešitev vprašanja tako težka. Vsi poizkusi zadnjih let so se ponesrečili — ne toliko zaradi odpora vlade, ampak zaradi ulster-skega problema.
Od kar je v javnem življenju katoliškega dela irskega naroda prišla na površje organizacija Sinu Feinov-cev, so Irci prenehali sodelovati v angleškem parlamentu in opustili zahtevo po avtonomiji. Nadomestili so jo z zahtevo po popolni ločitvi od Anglije In proglasili republiko, ki pa je eksistirala bolj v Ameriki kot pa
na Irskem, Kiiufe temu. vodili so se boji. proglasilo preko stanje, vršile so se represalije, umori, sploh, na Irskem je zadnje čase \,ladal teror. Angleška vlada ni uporabila vse sile za udušitev irskega gibanja za sainoL stojno republik*). P«)dajala je izjave, da ne bo nikdar dopustila ločitev Irske od Anglije in v teh izjavah so jo krepko podpirali ulsterski Irci. Proti upornim Ircem je nastopala le v toliko da jih je utrujevala; smatrala Je. kadar jih popolnoma izmuči, da bodo pripravljeni na pogajanja z vlado za sporazum. Ta ura je sedai prišla.
General Smuts je prišel na Irsko, da napravi sporazum med ulsterskimi in katoliškimi Irci za skupne konference. na katerih bi se našla rešitev irskega vprašanja. Toda preje se je dalo Ircem razumeti, da morajo opustiti vsako zahtevo, ki stremi za ločitvijo Irske od Anglije. Sinn Fei-novci so zaenkrat baje opustili zahtevo za samostojno republiko, pa so se sprijaznili s ponudbo, da dobi Irska v federaciti Velike Britanije tiste pravice in avtonomijo, kot jo ima na pr. Kanada. Sedanji pregovori med irskimi strujami so nrvi resničen poizkus. da se doseže med njimi samimi sporazum.
Vsled civilne vojae v Irski, v kateri sicer niso nastopale kake velike armade, ki pa je bila vendar dovolj brutalna in krvava, ie ljudstvo zelo trjjelo. Krivda za take razmere se vali večinoma na Anglijo, toda če hoče biti človek pravičen, mora priznati. da odpade vehk del krivde na bojujoče se irske frakcije, ki so, mesto. da bi se sporazumele, vodile boj druga proti drugi. In končno so se zastopniki obeh frakcii vendar sešli. Če pride do sporazuma, dobi Irska avtonomijo, toda ne bo taka. kakršno bi radi katojiški Irci. ki so v večini, niti ne taka. kakršno žele ulsterski Irci. Noben del ne bo vladal drugega. Naučiti se morata kooperirati med seboj. pričeti morata delati v korist celokupnega irskega prebivalstva. katoličani in protestantje pa bodo na ta način spoznali, da so drug drugemu potrebni, da lahko žive skupaj. ne da bi eni skušali nadvladati druge.
Od vsega početka ie bilo jasno, da Irci ne bodo dobili svoje republike drugače, kakor če se preie ne porazi Anglijo. Anglija pa je še močna, jaka tako kakor takrat, ko so bili že iz-glgdi, da dobi Irska avtonomijo. Če bi bilo med Irci samimi nekoliko več treznega preudarjanja, bi se izognili marsikateremu boju. prihranjenih bi bilo precej človeških življenj, sovražnosti bi bilo manj. pa tudi gmotne škode ne bi bilo; in kljub vsem tem želvam ne bodo dobili več. kakor jim ie bilo že nred leti obljubljeno;
avtonomijo, ki pa bo varovala pravice protestantovske manjšine.
Izzivati vstajo, o kateri se ve. da bo zahtevala mnogo krvi. da pa ne more doseči cilja, je infaiftno; še in-
fanmeje pa je, izzivati tako vstajo, ker ni rešeno vprašanje, za katerega rešitev bi morali najprej storiti od-kritosčne korake tisti, ki zahtevajo rešitev od drtrcih. »Proletarec«.
Državno gospodarstvo.
(Govor posl. sodr. Etbina Kristana v podrobni razpravi o ustavi .na sej! Ustavotvorne Skupščine dne 14. jun.)
(Dalje.)
ministrov. Danes jih slučajno imamo: toda naposled bi se vendar lahko zgodilo, da doživimo stalnejso peri-> odo. ko bi bila tudi vlada stalna, perioda. ko bi se razmere v naši drža«
Nadalje, gospodje, se ne morem strinjati s tistim praznoverjem, ki se izraža v uredbi, da morajo biti predsednik in polovica članov glavne kontrole pravniki. Bil je čas. ko se je res mislilo, da so juristi vsezna-joča bitja, ko se je mislilo, da je jurist sposoben za vse. da zna vse. in da so. vsi drugi ljudje nekako nekvalificirani, inferiorni. Jurist je seveda rravoznanec. ampak tudi lmlitičar, finansijer. upravnik in sploh univerzalen getjlf. Pa vendar vemo ne le, da Je dobiti tud! slabe juriste, kakor se dobe drugi slabi delavci, slabi mizarji, profesorji, čevljarji, ampak da velja tudi za pravo dandanes to, kar velja za druge stroke; priznati ie treba, da imamo tudi tukaj speoi-jalizacijo. Marsikakšen dober pravnik pozna danes dobro en del svoje stroke, medtem ko ve o drugih delih malo. kakor se dobe drugod priznani ljudje, ki poznajo v svoji stroki le eno panogo dobro. Mislim, da imamo ljudi, ki so v mnogih slučajih veliko bolj sposobni za posle v glavni kontroli. kakor mnogi pravniki. Tukaj jim pa hočete prepustiti kar polovico sedežev in še predsednika, da bodo pač gotovo Imeli absolutno večino. Menim, če ie potrebno Imeti v glavni kontroli lindi, ki poznajo zakone in katerim je to stroka, da bi bilo .povsem dovoljno prepustiti juristom tretjino mest. Vsekakor bi glavna kontrola morala biti b ij raznolična. Tudi ona je na nek način reprezentativno telo. telo. od katerega zahtevam, da bodi tako sestavljeno. da ima narod lahko zaupanje vanj. in kakor je narod sam sestavljen Iz raznih slojev in plasti, bi bilo potrebno, da pridejo tudi v glavno kontrclo. ki naj sioji nad vlado, ljudje iz različnih narodnih sfer.
Tukaj se nadalje zahteva, da naj bodo ostali člani glavne kontrole finančni ministri, ali pa da naj imajo najmanj deset let uradne službe v finančni stroki. Čudim se. da je prišel zadnji dodatek v ta odstavek. Lepše bi bilo kar na kratko reči. da je glavna kontrola institucija bivših finančnih ministrov. Tedaj, gospodje. bi imeli lepo situacijo. Predvsem
vi konsolidirale, pa bi dobili večino, sposobno za obstanek in vladanje, večino, ki bi sestavila vlado in bi ta vlada ostala permanentno; tedaj bi morali poskrbeti vsaj za to. da bi vsaj finančni ministri odstopali v dovolj kratkih rokih, da bi imeli zadostno rezervo bivših finančnih ministrov za glavno kontrolo.
Ne vem sicer, kakšno garancija naj nam dajejo ti bivši finančni ministri. Ali so to kakšni posebni geniji?, Lahko je kdo bivši finančni minister, le zato. ker ni bil kot aktivni finančni minister vreden piškavega oreha. Ko Je bil potreben za finančno službo na ministrskem mestu, je bil nesposoben in je zato postal bivši minister; pray zato naj bo pa sedaj sposoben, da pride v glavno kontrolo. da kontrolira vlado in sedanjega finančnega ministra. Ce to ni absurdnost, tedaj ne vem. kie naj šo iščemo paradokse, da Jih -spravimo v našo ustavo.
Četudi sem prepričan, da čuti večina izmed vas prav tako. kako*, jaz, sem vendar tudi prepričan, da boste složno glasovali za te ustanove. in enega dneva bomo slišali, da ie to najbolj dovršena ustava od vseh konstitucij vsaj v Evropi. < Medklici.) V Nemčiji je socljulisiičua večina napravila marsikakšno neumnost, z& katero ne prevzemam odgovornosti, ampak nemške ustave ni ustvarila socijalistlčna večina; dobro pa vem, da sta socijalističnf stranki na Češkem in v Avstriji izjavili. da tista ustava, za katero sta glasovali, nista bili dovršeni, ampak sta morali glasovati za taki ustavi, ker ul bilo v onih razmerah mogoče usjtvariti kaj boljšega. Kljub temu, da sta češka in avstrijska ustava mnogo boljši od tega. kar se sprejema tukaj. (Posl. Drofenik dela medklice.) Gospod Drofenik, jaz setn vam že prej povedal, da tudi na Češkem socialisti niso imeli večine, in da jorej
tudi tam niso socijalisli izdelali usta-bi morali vedno skrbeti za to. da bi i ve. Prosim vas torej, da ne govorite vedno imeli dovolj bivših finančnih o stvareh, ki ne obstoje. Na Češkem
LISTEK.
i	«=3=s=
Hanfis Heinz Evers:
Pa.ikin.ja.
(Dalje.)
Dnevnik Riharda Bracmiemonfa,
j	Pondeljek, 28. iebr.
Včeraj sem se nastanil tukaj. Izpraznil sem svoja dv% koša in sem * n®koliko uredil, nato sem zlezel Spal sem izvrstno; ravno
hanfe inTr/, It0J’,c * l”'ebl,dll° ,r" ki m Mo c/f ®i,a ie gostilničarka. Ju mi n sama Prinesla zaiutrek. go-
jajcih, gnjati in izvrstni kavi ki mi jo je prinesla, umil sem se ip oblekel. potem sem opazoval. kak0 je hlapec pospravljal Sobo. Pri tem Sem kadil pipo.
Tako. sedaj sem torej tu. Vem prav dobro, da ,ic stvar zelo lteVar-na. Joda vem tudi. da sem narejen inož. če se mi posreči, priti ji do dna. In če je bil Pariz nekoč ene
j maše vreden — tako poceni ga danes ne dobiš več — potem lahko postavim svoje malo življenje na karto. Tukaj so izgledi — dobro torej, poskusiti jih hočem.
Sicer pa so bili drugi tudi tako premeteni, da so isto zasledili. Nič manj kot sedemindvajset ljudi sc je trudilo deloma na policiji, deloma Pri gostilničarki sami. da bi dobilo sobo: tri ženske so bile med njimi. Bilo je torej dovoli tekmecev; naj-brže ravnotako ubogi vragi kakor
J clZ.
J jaz sem »mesto dobil«. Zakaj r Ah, najbrže sem bit Jaz edini, ki sem mogel modri policiji poslu-žiti z eno — »idejo«. Lepa ideja! Seveda je bila le pesek v oči.
Ti zapiski so tudi policiji namenjeni. Iti zabava me, da po.vem gospodom že ob začetku, da sem jih dobro potegnil, če ie komisar pameten. poreče; »Hm, ravno radi-tega sc mi zdi Braccjucmont sposoben!« — Sicer pa mi je popolnoma vseeno, kaj poreče pozneje: Sedaj sedim vendar tukaj. In meni se zdi dobro znamenje, da sem pričel svo-
je delovanje s tem, da sem gospode tako temeljito potegnil.
Tinli jaz sem bil najprvo pri gospe Pubonnet, poslala me ie v policijski revir. Cel teden sem tam okrog lazil, vselej so ponudbo »jemali v pomislek« in vselej so rekli, naj iutri zopet pridem. Večji del mojih tekmecev je puško že davno v koruzo vrgej. Intel je tudi boljša opravila, kot sedeti po cele ure v plesnjivi stražnici; komisar ie bil že popolnoma razdražen radi moje trmoglavosti. Nazadnje mi je dejal čisto odločno, da nima moje prihajanje nikakega smisla! On mi.je kakor tudi drugim hvaležen za mojo dobro voljo, toda »diletantske laji-ške moči« ne more uporabiti. Ce nimam kakega že dovršenega epe- ] raeijskega načrta —
tedaj sem mu dejal, da imam tak načrt. Seveda nisem ničesar imel in bi mu ne mogel povedati niti besedice. Toda — rekel sem mu, da bi iiui mogel svoj načrt, ki ie dober, toda zelo nevaren in bi lahko tudi končal kakor stražnikovo delovanje, le tedaj razkriti, če se izjavi s čast-
no besedo pripravljenega, da ga sam izvrši. Za to se je zahvalil, češ da za kaj takega sploh časa nima. Toda opazil sem. da zadobivam premoč, ko me ie vprašal, če bi mu ne mogel dati vsaj kakega namigljaia — —
In to sem storil. Pripovedoval sem mu nek cvetoč nesmisel, o katerem eno sekundo preie sani nisem imel najmanjše slutnje; sam ne vem, odkod mi	je	prišla	ta	nenavadna
misel! Rekel	sem mu,	da je med
vsemi urami v tednu ena, ki ima skrivnostno moč. To je ura. ko je Kristus izginil iz svojega groba, da odide v pekel: šesta večerna ura v zadnjem dnevu židovskega tedjia. In sam naj bi se spomnil, da jc bilo to uro v petek med petimi in šestimi. ko so	se izvršili	vsi	trije samomori. Več	mu	sedaj	nc	morem po-
evdali, opozarjam ga pa na Razodetje sv. Janeza.
. Komisar jc naredil obraz, kakor bi o. tem kaj razumel, zahvalil sc je in me je povabil za z.vcčcr. Stopil sem točno v njegovo pisarno, pred njim na mizi sem videl Novi zakon. V tein času sem isto študiral kakor
on; prebral sem Razodetje In — nisem razumel niti besedice. Morda je bil komisar razumnejši kot jaz. na vsak način mi Je dejal prav zahvalno. da meni. da navzlic mojim zelo splošnim namigovanjem razume mojo misel. In da je pripravljen, da mi željo izpolni in jo. na vse načine podPre.
Priznati moram, da mi je bil v, resnici zelo uslužen. Dogovoril se je z gostilničarko, da dobim v času svojega bivanja v hotelu vse zastonj. Dal mi ie izvrsten policijski revolver in policijsko piščalko; službujoči stražniki so dobili povelje, da gredo čim bolj mogoče skozi malo ulico Alfred Stcvens in pridejo gor, ob najmanjšem mojem znamenju. Glavno pa jc. da mi je dal postaviti v sobo namizni telefon, potom kate-, rega sem s policijskim revirjem v neposredni zvezi. Ker je ta komaj štiri minute oddaljen, dobim torej lahko o vsakem času najhitrejšo pomoč. Pri vsem tem ne uvidim prav; dobro, česa bi se bal.
(Dalje prih.)	i
Stran 2.
NAPREJ.
so bili socijalisti najmočnejša stranka. ne pa absolutna večina. Ne na Češkem, ne v Avstriji ni bila izdelana socijalistična ustava, temveč kompromisna ustava s sodelovanjem socijalistov.
(Konec prih.)
Nalit ovelSe.
VOLITVE ZA RAZVELJAVLJENE
KOMUNISTIČNE MANDATE V SEPTEMBRU.
LDU Belgrad. 30. julija. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo meseca septembra volitve za izpraznjene mandate komunističnih poslancev, ki po določbah novega zakona izjčube svoje mandate.
ZAHTEVAJO IZROČITEV VSEH
KOMUNISTIČNIH POSLANCEV SODNIJI.
Ljubljana. 31. julija. »Jutro« poroča. da je v sobotni seji narodne skupščine minister pravde dr. Gju-rlčič zahteval izročitev vseh komunističnih poslancev sodniji, češ da so direktno ah indirektno sokrivi na atentatih. Skupščina je to zahtevo izročila imunitetnemu odboru, ki jo bo ta pondeljek obravnaval. Do ta čas pa mislijo, da bodo mandati komunističnih poslancev že itak razveljavljeni.
DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1921-1922.
LDU Belgrad, 30. julija. V kratkem bo izdelan načrt finančnega zakopa za leto 1921-1922. ki bo potem takoj predložen finančni parlamentarni komisiji v odobrenje.
IZSTOPIL IZ KOMUNISTIČNE STRANKE.
LDU. Belgrad, 30. julija. Komunistični poslanec Vlada Markovič iz Novega Sada izjavlja, da Izstopa Iz komunistične stranke in iz komunističnega kluba, ker se ni nikoli strinjal s teroristično akcijo svojih to-varšev. On je vedno zastopal stališče, da se mora pobijati anarhizem iu uvesti boi proti nenarodnim elementom. lci pod imenom komunizma tn stranke pripravljajo in vršijo atentate ter povzročajo nejevoljo in upornost narodji in s tem spravljajo vse uspehe delavskega gibanja v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v nevarnost.
D'ANNUNZIO ZOPET STRAŠI.
LDU. Cirkvenlca, 30. julija. Tukaj se širijo glasovi, da bo D’An-nunzio prihodnje dni ponovno na Reko ter zasedel baroško luko. da je ne bi mogla italijanska vlada evakuirati povodom evakuacije tretjega pasu, ki je določen za 17. avgust.
VELIKANSKE VOJNE IZGUBE ŠPANCEV.
I DU Pariz. 30. julija. Dopisnik lis'a* Times« lavlja iz Tangerja. da so izgubili Španci pri Melilli 20.000 mo? mrtvih, ranjenih, pogrešanih In ujetih.
POGAJANJA IRCEV Z ANGLEŽI.
LDU Dublin, 30. julija. O seji sin-fajnovskega kabineta se najstrože jnolčL Kakor se domneva, je seja odločilnega Domena za izid pogajanj. Domneva se tudi. da se sinfainovci glede oficielne konference strinjajo v tem, da ne bo nobene nadaljnje
tim ra-ffisrai m srn e
===== fiKISTiCI/m USRUSI 2 JlfEJHg ZAVEZO.
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODM.
KCiSS PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE .v
LETNE ZAKLJUČKE
F2A1MODESNEJSA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJiG, BROŠUR ITD.
STEREOTIP IJA. LITOGRAFIJA.
seje sinfajnovskega kabineta, preden ne poda Dc Valera Llovd Georgeu novih obvestil. Ko bo podana podstava za konferenco, bo imel sin-fajnovski parlament seio. na kateri bot!o imenovani pooblaščenci za nadaljnja pogajanja.
NESPORAZUM ANGLIJE S FRANCIJO RADI GORNJE ŠLEZIJE,
London, 30. julija. Kakor doznuva Reuterjev urad, razpravlja britanski odgovor na francosko noto obširno o razmerah, ki so ustvarile sedanji položaj. Odgovor sc bavi z očitkom, da je Anglija s svojim zaidi žanjem rtapirajm Franciji ojačila potzl-cijo Nemčije. Odgovor veli, da je francoska zahteva, nekaj izrednega, in naglaša, da ni nobena podstava za skupno politiko mogoča ter da za nadaljnja pogajanja nt nobenega otipnega smotra, preden Anglija ne dobi vpogleda v namere francoske vlade. Britanska vlada si prizadeva, uva-ževati vsako sredstvo, da bi ustregla Franciji. Vendar pa sc mora poudariti, da po vesteh, došllh v London, francoskim četam v Gorenji šleziji ne preti nobena nevarnost lu torej odpošiljanje ojačenja ni nujno.
Pariz, 30. julija. Ministrski predsednik Briand bo danes dopoldne izročil francoskemu poslaniku noto, ki bo predstavljala kroničen zaznam vsega dosedanjega zavezniškega delovanja v zadevi Gorenje šlezije in se bo pečala tudi z glavnimi argumenti angleške spomenice. Nota bo poudarjala potrebo, da se natančno določijo pota politike, po katerih morata v bodoče hoditi Francija to Anglija ter da se pokiže svetu zavezniška solidarnost. Nemčija je izjavila, da se po določilih mirovne Pogodbe transport ojacenj za Gorenjo Sle-zijo skozi njeno ozemlje ne more izvesti brez sporazutnljenja zavezniških držav. Franclja ne more dopustiti, da bt nemška vlada na ta način poizkusila loč Hi Francijo od njenih zaveznikov. Ta stvar je že vprašanje narodnega ponosa. Nemčiji je treba dati nove dokaze o enotnosti Francije In Anglije. Se pred sestankom vrhovnega sveta je treba napraviti v Berlinu ko-lektlven korak in naznaniti nemški vlad!, naj se pripravi na to, da bodo francoska ali medzavezntška ojačenja skozi nleno ozemlje transportirana v Gorenjo Stezljo. Nato pa naj vrhovni svot na svoji prvi prihodnji seji reši vprašanje delitve.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
LDU Carigrad. 30. julija. (Havas) (Turško v(iino poročilo.) Grška ofenziva se je pred Saidghazi popolnoma ustavila. Bitka pri Saidghazi je trajala tri dni. Grki so noč in dan odbijali napade, morali so se umakniti turškim protinapadom. Število ujetnikov znaša nad 2000 mož. Grške čete. ki so ob železniški progi Eski Šehir - Augora prodirale pod Dovelj-ništvom Andreja, so se morale umakniti. Tudi ljuta bitka pri Aldun-taku se je končala v prid Turkom.
Politlin« vesti.
+ Kmilerenca okrožnih načelnikov v Sarajevu. Kakor javlja »Narodno Jedta-stvoc, se ta teden začne v Sarajevu konferenca okrožnih načelnikov iz Bosne, Hercegovine In Dalmacije. Konferenci bo prisostvoval tudi minister za notranje stvari Prlbičevič.
+ Odstopi komunističnih poslancev. Iz Belgrada javljajo, da sta odložila poslanske mandate oziroma Izstopila Iz komunistične stranke poslanca dr. Dragutln Vladlsavljevič ter Vlada Markovič.
-f Novi poslanci. Na mesto poslancev dr. Bogom. Vošnjaka, Juraja Demetroviča j ter MUor. Draškoviča pridejo Stefan ! Dobnik, Joca Orešanln, ter Tihomir Ul-j čič.
-f Zapadna Madžarska. Kakor poro-i čajo listi, je poslaniška konferenca snočl ofkielno naznanila avstrijski vladi, da se vrši prvo razpravljanje glede predaje Za-padne Ogrske dne 6. avgusta v Šoproniu. Na stal avstrijskega ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tem vprašanju, je bil določen sckcilski fief dr. David, vodja upravne komisije za Bursko, za avstrijskega delegata.
+ Poljski militarizem. Te dal je bi! predložen zbornici v Varšavi proračun za prihodnje leto. Izdatki znašajo 208.961 milijonov poljskih mark, dohodki 135.16S milijonov poljskih mark, torej znaša deficit 73.793 milijonov poljskih mark. Od izdatkov odpade na vojno ministrstvo 61.003 milijone poljskih mark, na prometno ministrstvo 21%, na ministrstvo za pretirano 10%, na finančno ministrstvo 6%, naučno 5%, delovno 5% skupnih Izdatkov.
+ Pomožna akcija z* Rusijo, Kakor poročajo, prirede srednjeevropske države skupno pomožno akcijo za stradajoče v
Rusiji. V pomožni akciji bo sodelovala tudi Jugoslavija.
+ Obletnica Jauresove smrti. Iz Pariza poročajo, da namerava francosko delavstvo slovesno'proslaviti sedmo obeltnico umora Jauresa.
-f- Angleška državna konferenca je bila včeraj zaključena. Kakor znano, se je konferenca bavila z važnimi zadevami angleških kolonij. Rezultati se niso vsi, objavljeni.
+ Vseruski izvrševalni odbor obljublja posebne premije onim poljedelcem. ki si bodo za svojo stroko priborili posebnih zaslug.
-fV Perziji je izbruhnila boljševi-ška revolucija. Tako poročajo moskovski listi.
Dnevrs® vesti.
Hvalevredna stanovanjska akcija županstva v Velenju. V Velenju silno primanjkuje stanovanj in se mora delavsko ljudstvo drenjati po malih nezdravih stanovanjih. Županstvo je vsied tega zasnovalo načrt, kako pomanjkanju stanovanj odpomoči. V tej zadevi je poslalo deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani naslednjo vlo-do: »Zaradi premogovnika v Velenju in tudi železniikega križišča je pomanjkanje stanovani vedno večje In če pojde tako dalje, bodo morali ljudje kar na prostem stanovati. Občine že nikakor ne morejo več stanovanja preskrbeti in dela stanovanjska mizerija največ dela in sitnosti občinam. Nasprotno pa premogovnik v Velenju še. to leto ni napravil niti enega stanovanja in tudi železniška uprava se zato ne zmeni. Ker je stavbenega materijala že zdaj dovoli in tudi ooceni. se slavna deželna vlada vliudno orosi, da blagovoli na pristojnem mestu izposlovati, da bo premogovnik v Velenju kakor tudi železniška uprava za svoje uslužbence jela staviti lastna stanovanja. Ako bi se ti dve upravi temu branili, češ. da nimajo zato potrebnega dovoljenja in kredita, naj bi se tudi zato preskrbelo, da bi se našel potreben kredit, županstvo ponovno prosi, da se na predstoječo prošnjo stvarno ozira in io usliši. Obenem na se tudi obrnemo na državnega poslanca, da tudi on primerno intervenira. — Župan: Glazer.« — O hvalevrednostj- te akcije, ki jo je podvzelo županstvo ni potrebno še pcsebei govoriti. Želeti bi le bilo. da z energično stanovanjsko akcijo pričnejo tudi druge občine, kjer je postalo stanovanjske vprašanje ponekod že zelo akutno, da katastrofalno.
Vajenšk! domovi, V ministrstva za trgovino in industrijo sc snujejo načrti za vajeniške domove v vseli večjih mestih v državi. Svrha teh domov je, da se vajenci vzgole za bodočnost na zdravi podlagi. (Kakšna »zdrava« podlaga je tu mišljena, res ne vemo.)
Vsem sodrneom v Sloveniji. Obračamo se tem potom do vseh so-drugov v Sloveniji s prošnjo, da nam podarijo ali pa za daljšo dobo izposodijo znanstvene socijalistične knjige in knjige socijološke, socijalno-politlčne ali narodno - gospodarske vsebine, ki jih bi osebno lahko pogrešali. v svrho. da si ustanovimo prepotrebno izkljjično znanstveno so-cljalistično in socijalno knjižnico. Tudi bomo sodrugom hvaležni, če nas opozore na tako literaturo, ki nam bi ]o mogli posebno priporočati, da si io nabavimo. Upamo, da bodo sodru-?i v obilnem številu ugodili tej naši prošnji, — Vse pošikiatve prosimo na naslov upravništva »Napreja« z označba- »Ondadinski krožek Soci-jalistične družbe.« Tudi gmotne podpore. ki se bodo porabije izključno za nabavo knjig, sprejema označeni naslov. Podpore bodo razglašene v »Naprefu«. — »Ondadinski krožek Socialistične družbe.«
Izpremembo vremena prorokufejo vremenski prorokl. Po hudi vročini, ki je trajala nepretrgoma 5 tednov in dosegala vročino do 50° C, se je včeraj nad Ljubljano proti večeru vendarle zoblačllo. Suša je storila že ogromno škode. O suši .n silni vročini poročajo skoro iz vseh evropskih dežel.
Delavstvo mesta In okolice Celjal Nudi Se nam izborna prilika naučiti se nečesa. — Ne zamudimo dane nam prilike. Rešimo čast p roleta ri kita ter posečajnio polnoštevilno zdravstvenega predavanja »zdravstvenega tedna« v Celju, — Vstop
Jei vedno brezplačen. Ne ubijmo veselja gg. zdravnikom da delajo prosvetno med nami 8 tem, da izostanemo od predavanj.
Delavske organizacije na delo za propagando poseta! Saj sodeluje v kolu celjskih kulturnih društev tudi delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«. Z zdravjem in pametjo bomo dosegli naše delavske cilje.
Tvormce za poljedelsko orodje. Ministrstvo za agrarno reformo osnuje v Dja-kovem tvornico za poljedelske stroje. 1 vornica bo osnovana na zadružni podlagi.
Posebni vlak na progi Ljubljana-Vrhnika, dne 7. avgusta 1921. Dne 7. av-
gustt vozi na vrhniški progi razven običajnih v voznem redu označenih še posebni izletniški vlak 2708/11. iz Vrhnike v Ljubljano, kateri odhaja iz Vrhnike ob 23.20. — Ta vlak in oni ki odhaja iz Ljubljane proti Vrhniki ob 13.18 imata ta dan postanek pri vlakojavilnicl na Viču, kjer občinstvo lahko vstopi in Izstopi
Poziv. Dne 9. julija 1921 je v vasi Dane, občina Stari trg pri Rakeku, požar vpepelil tri hiše In 22 gospodarskih poslopij. Zgoreli so nadalje poljski pridelki, gospodarsko in poljsko orodje, hišna oprava, obleka itd. Prizadetih je 13 posestnikov. Škoda znaša nad 5 milijonov kron, a zavarovalnina je malenkostna. Pogorelci se nahajajo v skrajni bedi In sl iz lastnih moči ne morelo pomagati Da se jim vsaj deloma olajša beda, razpišujem s tem nabiranje milih darov v območju deželne viade za Slovenijo. Darovi se sprejema'o v Ljubljani pri predseddništvu deželne vlade (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, a drugod pri okrajnih glavarstvih oziroma političnih ekspoziturah In pri mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju. — Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
Štipendije visokogolcev. 1. Do nadaljnjega ukrepa se bodo pošiljali na tuja vseučilišča podpirani dijaki samo za one na-učne stroke, ki niso zastopane na vseučiliščih v kraljevini; 2. nove štipendije se dajo tudi dijakotn naših vseučilišč, ki so nauke dovršili (diplomiranim), v svrho nadaljnjega izpopolnjevanja študij. TJ gojenci se bodo pošiljali le v izjemnih slučajih po proračunski možnosti na predlog poedinih vseučilišč. Te štependije bo podeljevalo ministrstvo prosvete; 3. do dovršenih študij ostanejo medicinci, veterinarji, tehniki vseh panog, dijaki Industrijske kemije, dijaki eksportne akademije,, dijaki živih jezikov, dijaki »ecolč centrale« montanistike, konservatorija ta umetnostne akademije: dijak! ostalih fakultet pa le, ako imajo samo še leto dni do dovršitve; 4. od vseh podpiranih dijakov in njihovih staršev (varuhov) se vzame obveza, da bodo po dovršenih študijah služili državi tohko let, kolikor let so štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendije z zakonitimi obrestmi); 5. dijaki izgube štipendijo: a) ako se ne prijavijo pravočasno k izpitu ali se pripravijo in izstopijo; b) ako se ne udeležujejo redno predavanj in ostalih praktičnih vaj; c) s ko ne predlože potrdila, da so kolokvirall iz svojih predmetov, ako bi v tem roku ne imeli polagati nikakršnih izpitov; č) ako padejo Prt izpitu; d) ako se nedostojno vedejo ali proglašalo načeta, ki so protivna družabnemu in državnemu redu: e) dijaku se more podaljšati vživanje štipendije, ako je padel pri izpitu, kadar šolska oblast to predlaga, ker se je uverilo pri pristolni vseučillškl oblasti, da je redno obiskoval predavama (praktične vaje) ta bil marljiv ali da Je bil tekom tega semestra resno bolan. Podaljšanje se more dovoliti samo enkrat tekom študij; 7. dijaku se more povrniti štipendija, ako ie na svoje stroške položil Izpit, radi katerega je Izgubil štipendijo. Ta vrnitev se more dovoliti samo enkrat In velja od dneva položenja izpita; 8. štipendije se izenačijo; 9, proračuni pokrahnsk-li vlad za štipendije se preneso na ministrstvo prosvete, tet bo v prihodnjem šolskem letu skrbelo za vse podpirane dijake v Inozemstvu. Poverjeništvo za uk in bogočastje daje ta sklep ministrskega sveta na znanje. Diialcom je na pro to ctano, da vlo-že svoje prošnje pri dijaški ” >rugi (n. pr. na Dunaju, Pragi itd.), pri tiuieri so vtaa-njcni, ali pa naravnost pri poverjeništva za uk in bogočastje, kjer naj vlože svoje prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dijaški zadrugi. Prošnje naj bodo pravilno opremljene s študijskimi Izpričevan in družinskim in premoženjskim izkazom. Vse prošnje se morajo vročiti poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsaj do 20. avgusta 1921.
Višek budalostl »Bogoljuba«. Pre.eh smo: Novai žeuska moda vzbuja duhovnikom Pri »Domoljubu« meseno poželjenje in mesene občutke, zato žuga z vicami in celo s peklom za te modne neumnosti šiviljam! Kdo se ne smeje temu v letu 1921?
Ali ste že naročiti „Kres“?
lastnik Svobode,
Odborova seja ljubljanske po. dru/mce »Svobod?« se bo vršita v torek ob 6. uri zvečer v lokalu cen-, ralnesra tajništva »Svobode« na Aleksandrovi cesti. Sobotna sefa ie bila nesklepčna, zato naj se vsi od.
Gorniki seje sigurno udeleže  __________
Tajnik.
Brivski pomočniki v Ljubij^d~Ie' bajajo v mezdnem gibanju za zvišanje plač ta ureditev delovnega časa. To vari, še prosimo, da ne iščejo do završitve gibanja dela v Ljubljani, ta naj se ne oziralo na poročila in vabila v meščanskem časopisju.
Ljubljanski trg. Močno znižanje c c n govejega in e s a. Goveje meso dobre kvalitete se bo prodajalo odslej nadalje stalno po sledečih cenah: PredovKS nova stojnica sredi Vodnikovega trga pri kostanju po 20—24 K kg, telečje meso po 18 K kg, centralna Vnovčevalnica na prosti stojnici 30—32 K kg, na stojnici Nakupovalne zadruge pod kostanjem na Vodni, kevem trgu 26—28 K kg, telečje meso 20 K kg, Marčan Toni na stojnici nasproti proste stojnice goveje meso po 24—26 K kilogram. Na ta način sc bodo konkurenčnim potom morale cene znižata Gleda kvalitete se bodo vse stojnice Intenzivno nadzirale. Drugega blaga Je v Izobilju. Cene za najvažnejše stvari so sledeče: grah v stročju 5 K kg, fižol v stročju 4 do 6 K kg, krompir 2.50 K kg, solata vsied suše 1.50 K do 2 K glavica, kumare 6 K kilogram, maline 15 K kg, jabolka 8—1J kron kg, hruške 12—16 K kg, zelje 4—5 K. glava, jajca 2.30 K kos, par piščancev 4f; do 50 K.
— Mednarodna razstava v Rigl. V, Rigl se vrši od 31. julija do 28. avgusta t 1. mednarodna razstava poljedelskih in industrijskih strojev. Na tej razstavi bodo zastopani tudi jugoslovenski lndustrija!cl te stroke.
=,» Baker. Produkcija bakra je !. 1920, znašala 984.483 meterskih ton, od katerih Je 668.915 ton ali približno dve trctllnl prišlo Iz Severne Amerike (največ iz Ze-dmjenih držav) 135.707 ton iz Južne Amc« rike (Čile), 50.591 ton iz F.vrope (Španske in Portugalske, Rio Tinto) in 65.554 ton iz Japonske.
— Svinec. Produkcija svinca ie v preteklem letu znašala 841.693 ton. Od teh odpadlo 531.968 ton na Severno Ameriko (Zedinjene države, važna mesto zavzema
tudi MeksikaJ, 5000 ton na Južno Ameriko, 248.915 ton na Evropo ta 11.713 ton na Av. stralijo. V Evropi proizvaja največ svinca Španija ta Nemčija, seveda slednja v zadnjih letih ni prišla veliko v poštev. Avstri-lija ie ob navadnih razmerah važen producent, toda radi štrajka v Broken Hillu je bila lansko leto produkcija primeroma malenkostna.
— Cink. Produkcija cinka je leta 1920. dosegla 719.394 ton, od katerih je prišlo 435.153 ton iz Zedinjenih držav, 83.046 fon iz Belgije, 97.465 ton iz Nemčije in 25 tisoč ton iz Anglije. V predvojnih časih >a glede te kovine Nemčija le malo zaostajala za Zedinjenimi državami.
sv&tu.
— Siten vihar Je besnel malone pa
vsem Angleškem. Deževalo ni. Domneva se, da se je potopilo več ladij.
— V Milanu so pričeli velik poli* tlčni proces nrotl mnotrin^ anarhistom In urednikom anarhističnega lista »L’ Umanita Nuova.«_ __________
»Šport« št. 31. je izšel. Vsebina: Kolesarske dirke na Novo Mesto In športna ktonika s slikami. — List vsem športnikom toplo priporočamo.
Kupi se nov, ali že rabljen
za vrtilni tok od 7 do 10 KS, 220 Volt. Ponudbe z nevedeno ceno je vposlati Ignacij Cesenj, elektrarna, Brod št* 7, St. Vid nad Ljubljano.
Sižego se
Ponudbe s pogoji na upravo „ Na preja “ pod št. 24.
Kapital: 2,0,009 000 kron.
SE©w@nska eskomptna banka
Rezerve oki“O0	kvon.
tena dHSBfiSt I JlVillto ttoptra tafcf Ib JMi fetllfv ZEgrefca. UublfCtta SeteRbureva Klim St. 1. IzvihLe vse bmčne transakcije Itajkulantneie.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza,
Izdaiateli: Ivan Mlinar.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,.
.Odsovonil urednik •, Jak, Veho v e«