MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In apravai Maribor, Aleksandrova < tshaja razon nodoljo In granitov voak dan ob M I «. 13 t fatalen 9440 In 948S , ---------- > ie.«rl I Volja mosoBno prelomno v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom 10 Din i Oglati po eenlku i Oglata aprojama tudi oglaanl oddelek .Jutra- v Llubllanl > Poltnl čekovni ra Sun it. 11.400 99 JUTRA 99 Kriza državnih političnih sistemov Pogled v nezastrto sedanjost Poleg obupne gospodarske krize preživlja sedanji svet še 'drugo krizo, o ka-teri je težko reči, ali je posledica ali vzrok gospodarske krize,- to je kriza dr-žavnih političnih sistemov. Po zmagi francoske meščanske, revolucije, ki je švignila na vrhuuec vseh borb prapor demokracije, smo imeli v Evropi in na svetu le parlamentarne in absolutistične vladavine ter monarhije in republi-Razlike v posameznih primerih so bile le majhne. Po vojni pa smo dobili obHico vladnih sistemov in režimov, ki kažejo vse stopnje, od najširje In najbolj ••heraSne ljudske demokracije do diktature razredov in pokretov, dobili pa smo ®*lo tudt paradoks: monarhistične repu-}‘he, kakršni sta Madžarska in Mandžurji*, in kakršna bo postala morda tudi ■Nemčija, če ji postavijo na čelo bivšega Prestolonaslednika kot dosmrtnega predsednika. Vse to dokazuje, da so se prejšnji trd-temelji, na katerih so bili zgrajeni državni politični sistemi, porušili in so zato ti sistemi zašli v obupno krizo, iz katere ‘iščejo ideologi In praktiki izhoda Ifa vseh straneh, v ekstremih, kompromisih in paradoksalnih konstrucljah tez in antitez. Ruski boljševizem je ustvaril režim absolutne razredne diktature, ki je beij daleč od demokracije In liberalizma kakor vsaka srednjeveška avtokracija; nekaj podobnega je pa zasnoval in izvedel tudi italijanski fašizem, dati se jo sicer postavil na absolutno nasprotni tečaj nacionalističnega mamonizma te brezobzirnega rasnega imperializma. Posnemovalce sta našla oba sistema po vsem svetu, a vsak posnemovalec je dodal še nekaj svojega. Naposled smo doživeli celo nekakšno sintezo boliševiških tez in fašističnih antitez, ki tvori podlago čilenski nacionalno-socialni revolu-pk Največja posebnost te čudne revo-‘ucije pa je prav dejstvo, da jo je zasnovo in izvedlo vojaštvo, ki je bilo vsaj c‘° najnovejšega časa simboličen predstavnik antisocialnosti. Tn vendar čilenski vojaški revolucionarji niso osamljeni. Japonski vojaški svet zasleduje sko-faj doceia iste cilje, tudi on hoče- z vojaško diktaturo rešiti socialna vprašanja svoje domovine. Drugod rastejo podtalno novi pokre-ti. pojavljajo se nenadoma in še zmagujejo. Dočim je poprej potrebovala vsaka nova politična ideja dolga leta borb, včasih tudi dela generacij, preden si le pri-l borila zmago, se seda} razrašča sama tako naglo, da ji niti voditelji sami ne morejo več slediti, Izmika se jim tako-rekoč sama iz rok. Najlepši dokaz za to so narodni socialisti v Nemčiji in v, Avstriji. V te dni razpuščenem nemškem državnem zboru je bila hitlerjevska poslanska skupina nepomembna frakcija, v novem, ki bo izvoljen 31. julija, bo najbrže najmočnejša, vodilna in odločujoča. V Avstriji narodnega socializma nedavno sploh še ni bilo. O njem so sanjali le posamezniki, katerim so se resni stari politiki pomilovalno smejali — danes Je pokret, ki bo pr! prvih prihodnjih volitvah presenetil prav tako Avstrijo kakor ostali svet. Medtem pa, ko hiti e r-jevstvo v Nemčiji in Avstriji narašča kakor hudournik po nevihti, sta dobili obe državi režim vračanja v stare čase, ki je pripravljen izvesti svoje načrte tudi proti eventuelni Volji večine državljanov. Ostale države, kjer se ekstremistični pokreti niso mogii razrasti, kolebajo med demokracijo in diktaturo. Vlade, ki se sestavljajo po neprestanih krizah, razpuščajo parlamente in razpisujejo nove volitve, ali pa zahtevajo od njih daleko-sežna,'proti njihovim pravicam naperjena pooblastila. Celo režimi, ki so vznikli iz želj in volje prebivalstva, se morajo z diktatorskimi sredstvi ln često celo z orožjem boriti proti istim ljudem, Id so Bh postavi!!. Primer za to, nam nudi naj-lepše pač nova republika Španija. Sredi vsega tega ogromnega kaosa, ' ki ga ■ustvarja kriza političnih sistemov,, stoje kakor stolpi samo še nekatere države; ki so zgrajene na starih in zares solidnih temeljih demokratske tradicije. To so v prvi vrsti Francija, Anglija in nordijske države. S silno, občudovanja vredno treznostjo se otresajo vseh kvarnih upli-vov poplav, ki hrume okoli njihovih meja. Da, zdi se, da postajajo še bolj absolutno demokratične in liberalne kakor so bile kdajkoli prej. In ta kaos krize političnih sistemov, naj po enotnih smernicah rešuje proble me sedanjosti: gospodarsko, socialno in duhovno krizo? Nemogoče! Tl problemi bodo rešljivi šele tedaj, kadar bo rešena sedanja svetovna politična kriza, kadar bo človek kot osebnost In državljan zopet postal edina podlaga sistema, gra ditelj svoje hiše, njen stanovalec in gospodar. Herriot je dobil zaupnico Deklaracija vlada v zbornici In sanatu — Glasovanja v zbornici — Razdor v Tardlaujavi stranki ... Cilenška vlada ni odstopila Predsednik Daviila zanika vesti o protirevoluciji in odstopu nove vlade — Podržavljenje obratov odgodeno — Razpust cerkvenih redov NEWYORK, 8. junija. Nova čitenska vlada je uvedla strogo časopisno cenzuro, tako, da JeJz pisave listov težko razbrati resnico o pravem položaju. Stavko bančnih nameščencev je vlada preprečila s tem, da je banke za tri dni zaprla. Poročila o ustaji mornarjev in o protirevolucijskih nemirih v Tal-cahuanu so bila vsekakor pretirana. Nova vlada se naglo utrjuje. Predsednik republike C a r 1 os D a V i 11 a ie izdal, proglas, v katerem odločno zavrača vse vesti o protirevoluciji na jugu, kakor tudi poročila svetovnega tiska, da je vlada ha pritisk Združenih držav in Velike Britanije odstopila. SANTIAGO DE CHILE, 8. junija. Zaradi intervencije Združenih držav Se verne Amerike in Velike Britanije ie nova vlada odgodila izvedbo namera*, vane socializacije veleindustrije Ih bank. Posebna zagotovila Se dal finančni minister L a r r I g u e zlasti radi soliterske eksploatacijske družbe »C o* s a c h«, ki dela skoraj izključno s tujim kapitaliOm. . SANTIAGO DE CHILE, 8. junija. Množica komunistično usmerjenih delavcev je skušala včeraj udreti v neki tukajšnji ženski samostan, redovnice izgnati In samostan zažgati. Le z naj-večjim naporom se je policiji in revolucionarnim četam posrečilo napadalce razgnati in zavod očuvatl. V zvezi s tem se sedaj zatrjuje, da bo vlada, sledeč španskemu zgledu, razpustila jezuitski m frančiškanski red ter redovnike izgnala. PARIZ, 8. junija. Herriotova vlada se je včeraj z deklaracijo predstavila novi zbornici in senatu. V zbornici je prečital deklaracijo sam Herriot, v senatu pa pravosodni mioister Revna u 1 d. Sejo zbornice je otvoril predsednik Bouisson ter uvodoma omenil sedanjo svetovno krizo in potrebo, da ostane Francija mirna. Nato je prečital poslanico novega državnega predsednika Lebruna, v kateri pravi, da vodi Francija sedaj izredno važno mednarodno akcijo za obnovitev splošnega gospodarstva in za svetovni mir. Iskreno sodeluje v Društvu narodov in bo vedno storila vse, da nesebično koristi človeštvu. Pri tem pa bo vedno varovala tudi svojo posest, neodvisnost in stabilnost. Deklaracija vlade pa naglaša, da bo v notranji politiki nadaljevala delo za finančno obnovo, podporo brezposelnih in reorganizacijo prometa. Izdala bo ukrepe za zaščito gospodarstva, brezplačno šolanje in politično amnestijo. V zunanji politiki bo ostala zvesta svojim zaveznikom. Nadaljevala bo prizadevanja za mir ter politiko sporazuma in gospodarskega sodelo- vanja. Glede reparacij bo vztrajala pri sklenjenih pogodbah. V skladu s paktom Društva narodov bo zahtevala varnost za vse narode* ker le tako bo mogoča razorožitev. Deklaracijo je sprejela levica in sredina z velikim odobravanjem, dočim je ostala desnica precej rezervirana, Vendar so nekatere točke glasno odobravali tudi desničarji, celo najožji Tardieujevl pristaši. Po prečitanju izjave se je razvila obširna debata, kateri je sledila glasovanje. Za vlado je glasovalo 384, proti pa 115 poslanoev, HO poslancev se je pa glasovanja vzdržalo. PARIZ, 8. junija. Posebno pozornost je prt glasovanju o vladni deklaraciji vzbudilo dejstvo, da so se poslanci T8rdleujeve skupine razcepili. Proti deklaraciji so glasovali le Tardleu in. njegovi najožji prijatelji, dočim so se ostali pod vodstvom F1 a n d I n a in Pietrlsa odstranili. Zaradi tega je Tardieu izjavil, da bo stranko razcepil in se s svojimi ožjimi prijatelji pridružil eni izmed skrajnih desničarskih skupin. S tem Pa bo Herriotov položaj le še bolj okrepljen. Snovanje južnonemške dlriave Bavarska za združitev z Avstrijo In obnovitev monarhije Volilna agitacija - Zunanja politika Papenove vlade BERLIN, 8. junija. V političnih krogih posvečajo veliko pozornost nezadovoljstvu, ki se širi po Bavarski. Zaredi tega Je vlada tudi odgodila imenovanje državnega komisarja na Pruskem, ker bi se taka odredba smatrala na Bavarskem za začetek akcije proti pravicam in avtonomiji dežel. MONAKOVO, 8, junija. Kljub veliki obzirnosti s strani nove berlinske vlade, se na Bavarskem vedno bolj širi agitacija za odcepitev od Nemčije, pri-ključitev k Avstriji in ustanovitev nove velike južnonemške katoliške države. Tudi v Parizu se baje že pripravlja teren za izvršitev tega' velikega načrta. V zvezi s tem je dejal tajni svetnik dr. H e i m na zborovanju krščanske mladine, da se novi državni minister Pravosodja, ki je Bavarec, ne sme predstavljati za zastopnika Bavarske. Napočil je čas, da se zvezne države še bolj osamosvoje in še bolj razširijo svoje avtonomije, posebno pa sl morajo zagotoviti pravico, da same odločajo o svoji državni oblik!. Bavarska bo kmalu postala zopet monarhi- ja, da na ta način odstrani neke pojave v republiki, ki so jih povzročila napačno pojmovana načela demokracije in parlamentarizma, BERLIN, 8. junija. Takoj po objavi razglasa O razpisu novih državnozborskih volitev 31. julija, se je pričela po vsej Nemčiji živahna agitacija. Vse stranke se nervozno pripravljajo na odločilno borbo. Največje priprava delajo narodni socialisti, ki pričakujejo, da bodo še ta teden nbpet obnovljeni njihovi napadalni oddelki. Njihovo glasilo »Dor Angrlff« napoveduje že velik pohod v Berlin, ki naj pokaže vso moč pokreta. BERLIN, 8. jtioija. Nova Papenova vlada je razvila nenavadno zunanjepolitično živahnost. Zunanji minister Neurath je odšel v London, kjer je konferiral z vodilnimi angleškimi državniki In bil sprejet tudi pri kralju, ladustrijec Rechberg, veliki mojster mladonetnškega reda, je pa odvedel posebno delegacijo v Pariz, da pripravi razpoloženje za tesno politi-čno zvezo med Nemčijo In Francijo. AVSTRIJSKA BORBA ZA POSOJILO. LONDON, 8. junija. »D a i 1 y T e 1 e-g r a p h« doznava, da bo dobila Avstrija namesto velikega posojila, za katero je zaprosila, samo 4 milijone funtov šter-lingov za okrepitev svoje valute. Večje posojilo bo mogoče šele potem, ko bo rešteno celokupno podunavsko vprašanje. DUNAJ, 8. junija. Zvezni kancelar dr. D o 11 f u a bo koncem tega tedna odpotoval v Ženevo, da mešani finančni Komisiji Društva narodov še enkrat obrazloži finančno in gospodarsko stanje Avstrije. STRAŠNA NEVIHTA IN TOČA V BOLGARIJI. SOFIJA, 8. junija. Nevihta'in toča, ki je divjala v severovzhodnih pokrajinah Bolgarije, je napravila ogromni) škodo,, katero cenijo na najmanj 23 milijonov levov. Posebno hudo so prizadeti ino gradi. EKSPLOZIJA V ITALIJI. NEAPELJ, 8. juiilja. V nekem manjšem vojaškem municijskem skladišču je nastala eksplozija. Pet vojakov je bilo ubitih, šest pa nevarno ranjenih. Vreme. Današnja vremenska napoved (opol-dne): Pretežno oblačno, tuintam padavine, hladno, živahni zapadni vetrovi. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude .sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren Učinek, ki ga ipia »Franz Josefova« voda v svoji lastnost} kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih', korpulentnih osebah satikarjih in hemeroidalno bolnih. »Franz josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec, trgovinah. Kdor zvesto služi svoji dueli, ne potrebuje prednikov VOLTAIRE iz seje mestnega sveta Mestni svet je na snočnji svoji seji podelil gradbena dovoljenja: posestnici Ivanki Weissovi, za adaptacijo hiše v Slovenski ulici št 26; trgovcu Antonu Pašu za preureditev fasade in vzidave pken na hiši v Slovenski ulici št. 4; stolnemu župnišču za adaptacijo in nadzidavo nadstropja pri župnišču na Slomškovem trgu, posestniku Tomažu Kavurju za postavitev odprte lesene lope pri hiši v Loški ulici in gostilničarki Franji Dualovi za gradnjo novih stranišč pri gostilni v Tvorniški ulici. Uporabno dovoljenje pa sta dobila Pokojninski zavod za preurejene kavarniške prostore na Kralja Petra trgu in posestnik Drago Lovec za zgrajeno enonadstropno stanovanjsko hišo v Ferkovi ulici. Nadalje je mestni svet razpravljal o prošnji avtoizvoščkov, ki so zaprosili za prestavitev stajališča s Trga svobode na Grajski trg. Iz splošno prometnih Vidikov je mestni svet njihovo prošnjo odklonil in določil avtoizvoščkom radi pritožb stanovalcev hiš ob Trgu svobode za nočni čas drugo stajališče, in sicer: od 20. ure naprej ob frančiškanski cerkvi, tako, da parkata dva avtoizvo-ščka v Kopališki ulici, dva pa na Aleksandrovi cesti. Od 6. ure zjutraj bo stajališče na dosedanjem mestu in sicer tako, da parkajo avtolzvoščki od drugega drevesa na vzhodni strani Trga svobode, tako, da ostanejo uvozi v hiše prosti. Strelski družini je mestni svet naklonil podporo za strelsko tekmo, katero priredi družina 4. julija. Slednjič je mestni svet sklenil, da se uredi otroško Igrišče ▼ Ljudskem vrtu. Iz šolske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: profesor Joško Pirnat na tukajšnji realni gimnaziji: Hinko Vodnik, profesor na realni gimnaziji v Ptuju, strokovni učitelj Mirko Govekar v Mariboru, Anton Mihec, učitelj v Radencih; Franjo Ferluga, učitelj pri Mariji Snežni; Olga Šijančeva, učiteljica v Ormožu, in Avgušt Šolar, učitelj pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Matura na sreduBh šolah. Te dni prično na mariborskih srednjih šolah višji tečajni izpiti. Ministrski odposlanci, ki so bili imenovani za pred sednike izpraševalnih komisij, so že prispeli in so porabili prve dni za inšpekcijo posameznih šolskih razredov. Do 22. t m. bodo izpiti končani. Lepo število abiturijentov se bo poslovilo od našega mesta in stopilo na novo življenjsko pot. Poroke. Te dni so se v Mariboru poročili: g. Egon Schwab, sin veletrgovca v Gregorčičevi ulici, z gdč. Vero Džamonjevo, hčerko splošno znanega vrtnarja; g. France Fatur z gdč. Frido Senčičevo; g. Konrad Breznik z gdč. Terezijo Malejevo; g. Ivan Skvarča z gdč. Lojzko Šaj-teglovo; g. Fran Kramberger z gdč. Marijo Peitlerjevo; g. Ivan Savec z gdč. Marijo Klavževo in g. Lojze Pregl z gdč. Terezijo Potričevo. Bilo srečno! Vpisovanje na trgovski akademiji. V prvi razred tukajšnje državne trgovske akademije se bodo sprejemali učenci, ki so dovršili štiri razrede gimnazije ali realne gimnazije z nižjim tečajnim izpitom in oni učenci, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom In niso starejši ko 17 let. Sprejemnih izpitov ne bo več. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra. Redni pouk pa se prične S. septembra. Opozorilo vlsokošolcem! Dijaki, ki nameravajo študirati ali nadaljevati študije v inozemstvu, si morajo v svrho nabave potnega lista preskrbeti odobrenje od prosvetnega ministrstva. Brez tega odobrenja jim oblasti ne bodo izdale potnih listov, niti upoštevale znižanja taks pri taksiranju potnih listov. Predpisane formularje za študij \ inozemstvu dobijo dijaki pri predstojni-štvu mestne policije v uradu za potne liste. Velik narodni praznik na Teznu OKROŽNI ZLET MARIBORSKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA Približuje se dan, ko naj se vsa naša telesna in nravstvena moč prvikrat izpriča tu na Teznu. Prihaja naš veliki praznik, na katerega se pripravljamo s slovesno resnostjo in ga pričakujemo z radostnim ponosom. Na Teznu bo v nedeljo 12. t. m. ob priliki okrožnega zleta prvič zavi-hral sokolski prapor, kličoč nas k vstajenju. Temu zletu bodo predhodniki in znanilci, — kakor kipeči vrelci mladosti in življenja,— naši naraščajniki, katerim je predvsem namenjen ta zlet: da se naši deci da prilika pokazati vsej javnosti cvet in sad sokolske vzgoje! Načelo sokolske misli poziva vsakega posameznika k trajni in požrtvovalni delavnosti, ker je uspeh celote le od tega odvisen, če je vsak posameznik dovolj pripravljen na svojo nalogo. Iznad plitvin vsakdanjosti stremimo vsi k lepoti in sili, ki se naj, oblikovana v nravstveni in telesni vzgoji, v vsej resničnosti pokaže ob tem zletu domovini na čast, nam pa v spodbudo k nadaljnjemu razmahu! Da pa bodo odnesli številni sokolski bratje in sestre iz sosednih krajev iz našega Tezna najlepše utlse, se obračamo na vse prebivalstvo občine Tezno s prošnjo, da okrasi na ta dan svoje domove z narodnimi zastavami in zelenjem v pozdrav gostom ter obenem v čast našemu narodnemu Teznu. Na svidenje! Zdravo! Pohorski dom (sporoča): Kdo bi si kaj takega mislil? Po enem letu? Saj mi ni sram povedati. Ženim se! No ja, kdo pa ni na Pohorju zaljubljen? A moja nevesta? Kaj bi okol on-gavil, če mi je ljubica tako blizu, moja preljubezniva soseda, ki sladko ji ime je Mariborska koča. Sicer je od mene starejša in se mi včasih kuja, pa sem jaz zato bolj moderen in jo malo požgečkam, da skupaj poskočiva po zeleni trati. Vzameva se. Kaj bi si hodila v lonce gledat, ko imava toliko skupnih interesov! Poglejte: tu je pohorska cesta, vzpenjača, elektrika, telefon, izmenjavanje gostov, tujski promet itd. Vse to naju združuje. Zato se bova imela rada, čeprav najini starši še pisano gledajo na najino zvezo. Pa kaj starši? Oni navadno popustijo, pa amen. V nedeljo 12. t. m. sicer še ni najina zaroka in je sa mo moja krstna slava, pa vendar: kdor mene obišče, si lahko pogleda tudi mojo lepo nevesto — in narobe. Kaj ni tako? Nenade. Včeraj popoldne je padel ključavničarski vajenec Josip Žunko tako nesrečno s kolesa na Tržaški cesti, da si je zlomil levo ključnico. V Sp. Porčičo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je brcnil konj v levo sence komaj 71etnega posestniškega sinčka Joška Gomboca in ga hudo poškodoval. Na mokri deski pa je včeraj popoldne t spodrsnilo zidarju Matiji Heblu, da je'padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. Vse tri ponesrečence so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Tja so snoči z rešilnim avtom prepeljali tudi 29letno služkinjo Ivanko Zistovo, zaposleno pri nekem tukajšnjem kino-podjetniku. Dekle se je pred časom nesrečno zaljubilo v nekega mladeniča, kateremu pa je njegova mati prepovedala shajati se z njo. To je dekle tako bolelo, dh je v trenutni duševni zmedenosti izpila neki strup. Njen usoden korak so še pravočasno opazili domačini in ji nudili prvo pomoč, Mojster Ertl se je skulal. Mojster Ertl se ni podal na zeleno Pohorje, da bi tam počakal na grenko smrt, kakor je to sam pismeno naznanil policiji, ampak je ostal pri tem slabem vremenu doma, kjer premišljuje svojo usodo. Ko se je včeraj po prejemu njegovega pisma oglasil pri njem uradnik tukajšnje policije, mu je izjavil, da si je zaenkrat še premislil. Uradnik, ki si je bil zapomnil nekaj verzov iz Ertlove predsmrtnice, je mojstra potolažil rekoč: »Mojster Ertl, le poglejte solnce, zahajajoče za goro, za tem pa luna, zvezde svetle, in ne bo vam več tako hudo.* Ob slovesu sta si segla v roke in je naš mojster poet pristavil: »Prav imate in na svidenje!« ARETACIJA DEFRAVDANTA. V Beogradu še je policiji posrečilo izslediti in prijeti blagajnika okrajnega glavarstva v Štipu, Radomirja Radoševiča, ki je nedavno poneveril pol milijona dinarjev državnega denarja in nato izginil. Pri Radoševiču so našli samo še 2000 Din. Kadar se v srce zagrize sovraštvo Orožen dogodek v Ruperčah pri Sy. Petru — S prestreljenimi prsi je obležal krojač Berlič na mestu mrtev Ubijalec se je sam javil varnostni oblasti tem vsi v hiši slišali od zunaj dva strela, so takoj navalili nanj z vprašanjem, zakaj je streljal za Krambergerjem. Stanko je odgovoril: »Ne gre za Krambergerja, Berlič je padel. Ustrelil sem ga!« Med zbrano družbo je zavladalo veliko razburjenje. Vsi to tekli ven in našli osemdeset korakov od hiše na travniku umirajočega Berliča, ki je v nekaj trenutkih izdihnil. Ko so domači vprašali Stanka, zakaj je to storil, ni hotel ničesar povedati Vzel je svojo kolo in se odpeljal. Pred odhodom pa je izjavil, da se gre javit orožnikom. Po groznem dejanju se je Stanko v temni noči odpeljal proti Mariboru, kamor je dospel kmalu po polnoči ter se takoj zglasil na stražnici na Aleksandrovi cesti. Drugi dan so Stanka Stergerja zaslišali na policiji, kjer je izpovedal, da je Berliča ustrelil v silobranu, ker ga je napadel, ko je tekel za Krambergerjem. Iz izpovedb njegovega brata Ludvika pa izhaja, da je Stanko iz rodbinskih povodov že del j časa sovražil tako njega kakor njegovega dobrega prijatelja Berliča. Pokojni Berlič je bil na glasu kot skrben in dober mož. Ob svežem grobu plače za njim nesrečan vdova in sedem nedorastlih otročičev. Mirna vasica Ruperče v občini Gru-šova pri Sv. Petru pri Mariboru je še danes vsa pod utisom strašnega dogodka, ki se je odigral te dni, kakor smo o tem že nakratko poročali. Nihče izmed vaščanov ni slutil, da bo imelo sovraštvo med mladim Stergerjevim Stankom in 321etnim krojačem Francem Berličem tako žalosten konec. Izvedeli smo o tem dogodku še te-le podrobnosti: Usodnega dne so pri Stergerjevih kopali v vinogradu. Pri delu je pomagal tudi domači sin Stanko, ki je zadnji čas živel s svojo ženo pri Očetu. Bil je Stanko kot ekonom že v raznih službah, toda nikjer ni imel pravega obstanka. Po končanem delu v vinogradu so delavci pri Stergerjevih po večerji še malo posedeli. Med tem je prišel s svojo ženo tudi starejši Stergerjev sin Ludvik, ki ima posestvo v Celestrini, ter se usedel v. vežo. Oče ga je v šali okregal, zakaj ni prišel že zjutraj pomagat pri delu v vinogradu in se je v to prerekanje vmešal tudi posestniški sin France Kramberger. Ko pa je ta navidezni prepir zaslišal Stanko, ki je bil ves čas v sobi in prisluškoval, je navalil na Krambergerja, s katerim sta se jela ruvati, dokler ga ni Stanko, ki je bil silno razburjen, nagnal od hiše. Stanko se je čez nekaj časa vrnil v hišo, in ker so trenutek pred V nedeljo vsi na mejo! V nedeljo bo blagoslovljena kvj Lokav-cu pri Gor. Cmureku obmejna ljudska šola, ki jo je tamkajšnje prebivalstvo po trudapolnem zbiranju prispevkov postavilo samo. Ob tej priliki se spominjamo zanimivih zgodovinskih dogodkov, ki jih je ta, na videz tako brezpomembna šola, že doživela. Ko je ob prevratu nemško učiteljstvo' moralo zapustiti Lokavec, so podivjani elementi, med njimi nemški učitelji, popolnoma razdejali šolo. Uničili so vse, kar se je dalo sploh razdreti. Zažgali knjižnico, ves inventar, razbili so okna, vrata, klopi in učilna sredstva. Ko so prišli slovenski učitelji, sprva niti niso mogli poučevati, posebno še, ker so bili stalno v živi jenski nevarnosti. Nahujskani ljudje so skušali onemogočiti njih delo s tem, da so nanje streljali. Mnogo truda je stalo in Ogromnih žrtev, da se je vzpostavil zopet red in da se je omogočilo poučevanje šolske dece. Ker ni bilo od nikoder nikake podpore, je ljudstvo samo zbralo "potrebni denar, da si nanovo sezida svojo šolo. Nabrati je bilo treba okoli 280.000 Din, kar je za tamkajšnje prebivalstvo ogromna vsota. Zato bo nedeljska svečanost res pravo ljudsko slavje, praznik, na katerem bo narod slavil sadove svojega dela. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da živi ob meji na naši strani tudi mnogo pravih Nemcev, ki so rade volje prispevali z® novo šolo in ki so dobri in zavedni državljani. Naši sosedje še vedno upajo na pridobitev obmejnih krajev k Avstriji in delajo propagando za »das bedrohte Grenz* land« z mnogoštevilnimi prireditvami. Pokazati jim moramo, da se v polni meri zavedamo svojih dolžnosti in da meja ne bo nikdar premaknjena preko Mure, kot bi to oni želeli! Novo dograjena šola leži na prijaznem gričku, od koder je krasen razgled daleč tja v Slovenske gorice, Apaško kotlino in Mursko polje. Blagoslov bo opravil g. dekan iz Št. Lenarta ob 15. uri, nakar bo narodna veselica, na kateri bo sodeloval moški zbor Glasbene Matice iz Maribora. Odhod avtobusov iz Maribora je ob 13. uri s Trga svobode. Cena vožnji je Din 35. Prijave sprejema Narodna Odbrana, Grajska ulica 5/II, dnevno med uradnimi urami. Kam greš v nedeljo 12. Junija? Sigurno v Gambrinovo dvorano, kjer priredi strokovna šola frizerjev tekmovanje za friztranje dam, združeno z zabavo. Začetek ob 18. uri. Mariborski veslaški klub priredi v nedeljo 12. t. m. v primeru lepega vremena prvi društveni izlet s čolni vzdolž naše mogočne Drave do Ptuja in dalje do Ormoža pod vodstvom izku-Jk?ega starega veslača g. Močivnika. Odhod točno ob 7. uri zjutraj iz Pristana. Iz Ormoža povratek z vlakom. Vabimo vse dobro izvežbane veslače, lastnike sandolin, kamov in kajakov, da se tega prvega propagandnega izleta udeleže. Ob tej priliki je tudi dana prilika vsem prijateljem veslanja, da se upišejo v naš novi mladi veslaški klub. — Tajnik. Ptujski veslači, pozor! V nedeljo 12. t m. obišče Ptuj novoi ustanovljeni Mariborski veslaški klub s svojimi čolni. Veslači, prihitite okoli 9. ure zjutraj na dravsko obrežje, da pozdravimo dobrodošle goste — pijonirje veslaškega športa. " ■■■■'"■ — Nesramnost. »Oprostite, gospa, ali imate morda pri sebi kako glisto?.« V M a r ! S d r u, dne 8. VI. 1932. MariBorSki »VEČERNIK« Julra Izjalovljeni telovadni nastop srednješolske mladine Ker je v naši javnosti mnogostransko živahno zanimanje za telovadni nastop tukajšnje srednješolske mladine, ki ga je preteklo nedeljo preprečilo neugodno vreme, smo se Informirali o tem pri vodstvu prireditve, ki nam je drage volje postreglo s pojasnili. Ministrstvo prosvete je odredilo koncem Meseca marca, naj bo telovadni nastop dne 5. junija, in je razposlalo vsem srednjim šolam in moškim in ženskim učiteljiščem navodila za proste vaje in sicer po tri prvim razredom, po tri drugim in tretjim razredom in po eno (v treh delih) pa petim in šestim razredom in učiteljiščem, različne za moške in ženske. Te vaje so bile dolge, morda tudi ne baš srečno sestavljene, zlasti one za prva dva razreda, z ozirom na starost izvajalcev pa vsekakor pretežke. Ker je bilo zadevnih razredov 59, je moralo 5 učnih moči skupno naučiti 193 (beri: ensto devetdeset tri) vaj v dobi od 30. marca do 5. junija, in to v dveh Miroma v eni tedenski uri v vsakem raz-iidu. Ker je v tej dobi odpadlo prav lepo število učnih ur radi mnogih praznikov, verskih opravil (izpoved in obhajilo) predpisanih majniških izletov itd., se je moralo izvršiti to ogromno delo v vsakem razredu v približno trinajstih urah, ki pa štejejo radi odmorov med Posameznimi urami samo po 45 minut. Po tri vaje so se morali torej naučiti v nekaj več kakor devetih urah, kar se je moglo doseči le s skrajnim telesnim in duševnim naporom in z železnimi živci. Delo se je neokrnjeno izvršilo popolnoma v smislu zadevnih ministrskih predpisov, &mer je pričala generalna vaja, ki je bila v soboto popoldne. Nekatere točke so bile izvajane po sodbi strokovnjakov naravnost brez hibno, in bi se bil nastop v nedeljo brezdvom-no popolnoma posrečil, da je bilo vreme količkaj ugodno. Tako se je pa moral vršiti mi-Mohod celokupne srednješolske mladine, približno 3000 oseb, večinoma ob razpetih dežnikih, govor g. ministra prosvete pa je bilo slišati le silno slabo, ker je radio-naprava slabo prenašala; saj je morala biti radi dežja montirana v nizki slačilnici letnega telovadišča Sokola-Matice, namesto na prostem in na visokem. Iz istega razloga je bila godba, prenašapa iz Beograda po radiu, prešibka, ni nikakor kazalo radi dežja uporabiti tudi šibko nadomestilo, reven klavirček. Približno 1200 za nastop pripravljenih telovadcev in telovadk je moralo ozldvoljenih po precej dolgem čakanju, da bi »vremena Kranjcem se zjasnila«, kar naravnost domov. Tako je bilo vse to ogromno delo radi nenaklonjenosti neba obuspešeno. Sicer se je pa sprožila misel, naj bi se nameravani telovadni nastop priredil ob pričetku prihodnjega Šolskega leta. Neuspeh akcUe za moralne razorožitev Izdani bedo samo nasveti Svoječasno smo obširneje poročali o zanimivem predlogu poljske delegacije na razorožltvenl konferenci v Ženevi za moralno razorožitev sveta. Soglasno je bil tedaj osnovan poseben odbor, ki naj pripravi dokončni predlog konvetlcije, veljavne za vse države, ki so članice Društva narodov. V prvi vrsti naj bi se že vsa šolska vzgoja uredila tako, da bi se v mlade duše vcepil odpor proti vojni. Ta moralna razorožitev pa naj bi se razširila, tudi na področje literarne, umetnostne in filmske cenzure. Odbor je zbral ogromno število predlogov in nasvetov, proučeval zbrani material dolge mesece, do pravega sklepa pa kljub vsemu ni prišel. Zastopniki ^nekaterih držav, posebno Nemčije, Madžarske in Italije, so že načeloma odklonili, da bi se kdorkoli, pa naj bo to že Dru- štvo narodov ali razorožitvena konferenca sama, mešal v vprašanje vzgoje mladine njihovih držav. Ta vzgoja mora biti po mnenju delegatov taka; kakor je zahtevajo interesi države, ki je edina suverena določevalka pedagoških metod in snovi. Pa tudi tiste delegacije, ki so bile za enotno ureditev akcije moralnega razoroževanja, se glede oblike in vsebine niso mogle zediniti. Tako je ta lepo zasnovana misel sedaj popolnoma propadla. Odbor za moralno razorožitev je sklenil izdati samo lepo okrožnico vladam evropskih in ostalih držav, v kateri jim bo delo za moralno razorožitev priporočil, toda neobvezno in brez konkretnih določb. V sedanjem času torej niti moralna razorožitev ni mogoča, kaj šele materialna! i Lepi izgledi v bodočnost! Ipominlalte . Končno je le prišel ta željno pričakovani dan. In smo tistega lepega popoldne krenili iz Maribora z vlakom proti Koroški, dp naše izstopne postaje Guštanj. Prvič gremo na Uršljo. Kdo pozna pot? Različni ciceroni se oglašajo. Razlagajo nam pot do nekega mlina. Pa ko dospemo do mlina, smo pozabili na dobljena navodila. Tako je pač, če gre človek prvič na Uršljo v onem silnem navdušenju, ko se je za kratek čas sprostil mesta, pozabil na vse in sedaj vidi pred sabo samo naravo in njena čuda. Že diavma smo bili mimo mlina, ko smo se spomnili nanj. Naši turistovski zemljevidi pa so tako daleč od kakšnih specijalk. Kresnili smo navkreber. Bila nas je večja družba. Nekateri so se kmalu porazgubili med drevesi in tfe-veli naprej, da se preizkusijo v avojl moči. Živimo v dobi rekordov; Za vsak-ko minuto gre, za vsako sekundo. Drogi so se dvigati tudi z dušo. Menda so sploh pozabili, da žive; vsaj videlo se je tako z njihovega obraza. Drugi zopet so igrali kavalirje in se zabavali kot na Gosposki. Nekateri so občudovali naravo naglas in poudarjali njene dobrine, drugi pa so sajno potrpežljivo nosili nahrbtnike in stopali brez besed. Mogoče se je tudi v njih kaj godilo, tiho, pa globoko. Pot nas je večkrat zavedla. Zanimive so te markacije! če je šla pot naravnost, so bile na vsakem petem drevesu. (Na enem drevesu smo* zapazili tri znake.) Na križiščih, kjer bi bilo najbolj pb-trebno, navadno ni bilo nič, kvečjemu kake lupine od limon ali prazne Skalile od sardin. Turisti so torej hodili tod mimo! Hudo je potniku, ki foi se ves rad predal uživanju narave, pa mora vsak hip prijeti v roke kompas ah pa študirati sledove. Solnce se je že nagibalo proti žetonu, ko smo prišli na sedlo, odkoder nas je. čakal le še glavni vzpon. Krasen razgled se nam je odprl pred očmi. Pod samim vrhom pa so nas že v pdt* temi pozdravili prvi spomladanski pašniki. Tedaj so izginila direvesa in na goli planjavi so samevala samo še grmičja. Oskrbnica nas je prijazno pozdravila, vesela večje družbe. Noč je bila čudovita. Nekateri so se brez mere navduševali za luno. Ona ju» je pa v pozno noč trkala tako močno, da ni mnogo manjkalo, pa bi se -Mia še koča pomaknila in ji sledita. Oskrbnica nam je naslednjega dne razložila, da je na Uršlji vedno tako, pa najeibo luna n* nebu ali ne. Silva I SAmi najpreglednejša kartotek* Soklič, Maribor Tel.2810 160 Pristopajte k „Vodnikovi družbi" 1 Otok polopic in prastarih živali Skrivnost živalstva na Madagaskarju. Veliki francoski otok Madagaskar spada danes zemljepisno k Afriki in vsakdo bi zato pričakoval, da žive na njem afriškim slične živali: sloni, žirafe, antilope, čebre, opice, krokodili* levi, leopardi itd. V resnici na vsem tem velikem otoku, na katerega bi lahko postavili Jugoslavijo, Bolgarijo, Albanijo in Grčijo, Pa bi se ostalo nekaj prostora, ni niti ene same živali, ki bi bila sorodna afriškim- Na vsem Madagaskarju ni nobenega kopitarja ali parkljarja, mimo tistih, ki so jih ljudje tja pripeljali kot domače živali, samo neki povodni prašič se še skriva po nekod, njegovi predniki pa so na]Dr-že prišli nanj šele v novi dobi iz Vzhodne Afrike. Prav tako ni na Madagarskarju opic, psov in mačk, ki so v Afriki tako razširjene in krvoločne živali. Pač pa ima ta otok živali, ki jih skoraj nikjer drugje ne najdemo. V prvi vrsti je glavna domovina polopic, ki imajo s pravimi opicami le prav malo skupnega in šo se razvile iz svojih prednic, ki so bile dosti večje kakor dosedanje. Vseh jih je preko 50 različnih vrst. V naplavinah starih, izsušenih jezer in v jamah so znanstveniki našli okostja megalodapisa, stvor neke vrste polopic, ki so živele. v predpotopni dobi, bile tako velike kakor človek in so tudi hodile le po dveh nogah. Razen polopic žive na Madagaskarju še druge živali posebne vrste, kakor so ščetinasti ježi, male smešne živalce z velikimi glavami, od katerih žive nekatere ob vodi in znajo izvrstno plavati. Močno razširjene so cibetovke, neke vrste polmačke. Največja madagaskarska -zver« pa je polmačka fosa, ki je komaj nekaj večja kot so naše divje mačke. Žival ima bolj levinji podobno glavo, izredno dolg rep s šopom dolgih dlak na koncu, in hodi zelo na široko. Dalje živi tam še nekaj miši in netopirjev, ki pa so se tja priselili najbrže šele v novejši dobi razvoja naše zemlje. Poleg omenjene velike polopice, ki je na Madagarskarju živela v sivih davni nah, so pa bili tedaj tam tudi povodni konji, a napram onim, ki so se v Afriki ohranili do dandanes, so bili pravi prav-oati pritlikavoi. Skoraj do zgodovinskih dni, ali pa morda še dalje, so pa tekali po otoku ogromni, do 5 m visoki noji. Njihova jajca so se zelo dobro ohranila in jih domačini še vedno uporabljajo za posode. Ta jajca so največja, kar jih poznamo, saj drže posamezna do 8 litrov vsebine. Vse to dokazuje, da so se nam na Madagaskarju, ki se je v pradavnih dobah ločil od ostalih celin, ohranile prastare živali, ki so drugod večinoma že izumrle. Starejšo fauno ima samo še Avstralija. O nastanku tega osamljenega svojevrstnega sveta obstojata dve teoriji. Prva trdi, da je bil Madagaskar nekoč del celine Goudvane, ki je razpadla in so iz nje nastale Južna Amerika, Afrika, Ma-dagarskar in Avstralija. Drogo je postavil prof. Wegener, ki se je predlanskim ponesrečil na Grenlandiji. To je teorija premikanja kontinentov. Wege-ner je zatrjeval, da je bil Madagarskar nekoč del Indije, se je pa potem ločil od nje in se pomikal proti jugu, dokler ni dospel do tja, kjer je danes. Le tako je bilo mogoče, da so se na njem ohranile stare vrste živali. In zanimivo je, da žive zadnji ostanki polopic Tazen na Madagaskarju samo še v Indiji. f>'j ............................ Spalne sobe, politirane in iz mehkega lesa, gladko vezane ter kuhinjske opreme po konkurenčni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova cesta 48. 1824 Sobo in Crkoslikanie,v vedno tjajnovejšl vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska uHca 3, za kavarno »Astoria«. 3 Poceni na prodaj nekaj 'pohištva. Vpraša se Tattenba-chova 26/11, desno. , _________________ 1842 Iščem služkinjo za vsa hišna dela. Biti mora popolnoma zdrava, močna in poštena ter imeti dobra izpričevala. Naslov v upravi »Večemika«. 1827 pekarna in mesarija, v industrijskem kraju na prodaj za ceno Din 120.000. Pisarna/ Rapid, (Maribor, Gosposka ulica 28. 1840 Inserirajte! Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik’izdajatelja v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d>, predstavnik Dva mm lokala za pisarno v centra mesta iščemo. Ponudbe na upravo »Večemika* pod »Pisarna*. SOKLIČ T Maribor •Mtopnild m sprejme!« večja množina makulaturneaa papirja Vprašati v upravi ,pJutra“ in „VeČernika“ Maribor, Aleksandrova 13 Novost! Zadnja novost v trajnem kodranju so amerikanski ovitki. Za vse lase, spe-cijelno pa za barvane, bele sive, svetle in obledele, oskrbuje s sijajnim uspehom samo salon Mrakič, Cankarjeva 1- 33-t. Prodam dobro ohranjeno kolo po nizki ceni. Ponudbe pod šifro »Takojšnji plačnik« na upravo lista. 1834 Hiša z vrtom, pripravna za vsako obrt, na prodaj za Din 70.000. Prevzame se tudi na knjižico. Krčevina, Ribniško selo 11, Maribor. 1839 Hiše ali posestva od 35.000 dinarjev dalje prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 1843 Fant, priden in pošten išče kakršnokoli službo. Gre tudi za slugo ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Večemika«. 1838 Sobo in kuhlnlo oddam za Din 250.-nikom za Din 150.-sta 24. in sobo s štedil-—. Zerkovska ce-1832 Dva lokala, pripravna za pisarno, v bližini kolodvora takoj oddam. Aleksandrova cesta 48. 1823 Stanovanie (soba, predsoba in kuhinja) oddam s 1. jjilijem. Cvetlična ulica 23. 1837 Išče se priden natakar za kavarno. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1841 STANKO DETELA V Maribor«, Počastitev Sene narodnega junaka Pl|ip :||| esa ♦>-* mm O Aniti, junaški ženi Garibaldijevi, ie te dni »Večernik« prinesel kratek življenjepis. Ob 50!etnici smrti njenega moža, italijanskega narodnega junaka Gju-seppa Garibaldija, sp prepeljali njene zemske ostanke iz Napol ja v Rim, kjer so tudi njej postavili spomenik. Slika nam kaže prizor, ko nesejo rakev Anite mimo spomenika Garibaldija v Rimu. Potem ko je, tfetja skupina vohunov popolnoma odpovedala, se je vodstvo tajne poročevalske službe oziralo za bolj porabnimi ljudmi. Izkušnje člana te četrte skupine nam dajo sliko, kako so na ta način delali. Neki Otto Jens, doma iz Hamburga, je bil v začetku vojne vpoklican in se je udeležil prvega pohoda skozi Belgijo. Nalezel je tam malarijo in prišel v bolnico. Kasneje je bit v strelskih jarkih v bližini Arrasa in je imel izgleda, da ostane tam tako dolgo, dokler mu nebi kakšna krogla ali pa granatni kosec prinesla junaške smrti.- Tako vsaj je mislil prostak Jens. Nekega dne pa, ko je bil za fronto, je prišlo povelje, da se mora nemudoma javiti pri divizijskem štabu. Rekli so mu, da mora oddati puško, čelado in tormister; mislil je že, da je nevede kaj hudega zagrešil. Naročili pa so mu, naj obdrži samokres; to ga’je še bolj zmešalo. Torej ga ne bodo zaprli, kaj pa potem pomenijo tg skrivnostna povelja? Podčastnik, ki ga je spremljal, mu ni vedel drugega povedati kot to, da se mara , nemudoma. javiti pri divizijskem poveljstvu. Tam pa ni dobi! nobenega pojasnila, ampak samo naročilo, naj se vrne v Nemčijo k svojemu rezervnemu bataljonu. Marsikateri čitatelj, ki si je ustva- ril dobro mnenje o nemški temeljitosti, se bo čudil birokratski ozkosrčnosti, s katero so postopali naslednje tedne s tem človekom. Najprej se ie vozil osem dni z železnico, ko pa je prišel k svojemu rezervnemu bataljonu, ni nihče vedel, zakaj so ga poslali in kaj naj napravijo z njim. Cel mesec je tam preživel v brezdelju in ni slutil, zakaj so ga odpoklicali z bojišča. Nekega dne pa je nenadoma prišla vest, da je napredoval za podčastnika in da je odpuščen od vojakov. Ves zbegan se je odpeljal domov. Bil je šele kratek čas poročen in je vedel, da bosta brez podpore, ki jo je dobivala njegova žena, ko je bil na fronti, težko živela. Zelo ga je skrbelo, kako se bosta preživljala. Če bi poiskal civilno službo, je bilo dokaj verjetno, da ga bodo zopet poklicali k vojakom, čim bi se privadil novi službi. To je bilo tudi res; vojaške oblasti ga niso hotele izgubiti Izpred oči; dobil je povelje, da se mora v roku Štiriindvajsetih ur po prihodu v Hamburg javiti pri pristojnem vojaškem poveljstvu. Ko se je tam javil, je stvar postala še bolj tajinstvena; povedali so mu, da je kljub temu, da je oficijelno odpuščen od vojakov, še. vseeno pod vojaškim poveljstvom. Razen tega pa naj se prihodnji dan javi r.a vojnem ministrstvu v Berlinu. Birokratizem je slavil nadaljne triumfe. Neki vesten bavarski major ga je vprašal, kaj je delal v zadnjih tednih, ko je njegova prisotnost v Berlinu tako nujna. V ostalem pa naj gre sedaj v kasarno in naj se jutri zopet javi. Potem se bosta kaj več pomenila. Toda tudi po drugem obisku na vojnem ministrstvu ni zvedel niti trohice več, kaj nnu pravzaprav hočejo. Rekli so mu, naj se vrne v Hamburg in naj se drugi dan javi pri naslovu, ki so mu ga dali. Končno je vendarle prišel na cilj; spoznal je, da je v podružnici tajnega poročevalskega urada. Neki častnik mu ie rekel, da ima očitno vse sposobnosti za dobrega vohuna in Jens je bil zelo začuden, kako dobro je poučen ta urad o vseh podrobnostih njegovega dosedanjega življenja. Vedeli so na primer, da je njegova mati bila Danka in da on govori dansko brez tujega naglasa. Razen tega so vedeli, da obvlada angleški, španski in francoski jezik. Pri aktih so bila vsa njegova šolska izpričevala in točen seznam služb, v katerih je bil od svoje va-jenške dobe. Mislili so, da so v njem našli pravega moža in so ga zato vzeli M strelskih jarkov, pri Arrasu. Ali sme trgovec biti optimističen? Sličica z Dunaja. Te dni je bila na- Dunaju neka sodna obravnava, ki ie tako zanimiva in značilna za dandanašnje razmere in pa tudi za duhd, ki vlada tam v sosednji Avstriji;-da moramo o tem poročati tudi našim čitateljem. Pred zaprisežniškim senatom pod predsedstvom svetnika višjega deželnega sodišča dr. Bayerja sta sedela brata. Izidor in Adolf Horetzky, imejitelja znane dunajske trgovine s preprogami »Zur Habsburg«- v Rotenturmstrasse, obdolžena malomarne kride. Obtožnica državnega pravdnika je ugotavljala, da sta obtoženca trgovala že dolga desetletja z Orientalskimi preprogami in se v prvih povojnih letih tudi povzpela do precejšnjega blagostanja. Konjunktura pa je kmalu minila, kljubu temu se obtoženca nista omejila v načinu svojega življenja, ampak dobro živela nadalje in sta na primer še 1. 1927 odvzela iz svoje trgovine več ko 60.000 šilingov. Tako sta mogla vzdrževati obrat le-še z najemanjem velikih posojil. Šele 1. 1930 sta prijavila poravnalni postopek, pri čemer je 183.274 šilingov aktiv stalo nasproti 278.320 šilingov pastv in je bila ponujena 35% poravnalna kvota. Na obravnavi je bil najprej zaslišan Izidor Horetzky. Izjavil je, da je vedno upal, da pridejo boljši časi, Predsednik: Kako ste mogli biti tako optimistični? Kot trgovec bi vendar morali malo predvidevati bodočnost! Obtoženec: Saj človek vsa ta leta ni slišal drugega, kakor da bomo dobili pomoč od inozemstva. Pa da pojde potem spet navzgor-. Ce bi ljudje vse vrgli tja in ne delali dalje, potem bi šla država v nič. Predsednik: Pustite to. To državo že dovolj uničujejo ministri in poslanci. Obtoženec: Trgovci morajo pa nositi posledice za vse, kar se je pogrešilo! Predsednik; No, državni uradniki imajo tudi dosti bremen. Obtoženec: Proti temu, kar dandanes doživlja trgovski svet, to vse skupaj ni nič. Predsednik: Jaz ne morem nič za to, če ste si izbrali poklic, ki se vam zdi danes tako mučeniški. V nadaljnjem zaslišavanju je predsednik še ugotovil, da mu je redkokdaj prišel v roke poravnalni akt, kjer bi bil dolžnik izplačal toliko terjatev pred prijavo poravnave. Med veliko veselostjo Kupujte kolke „Protituberkulozne lige4t poslušalstva je dejal predsednik: »Vi bi ne bili smeli plačati. To vam v teh okoliščinah ni bilo dovoljeno. Sploh pa — kdo pa dandanes že kaj plača?« Obtoženca sta bila obsojena na tri tedne zapora, pogojno na dve leti. Moramo pa že reči, da je bil na tej obravnavi najbolj interesanten predsednik. STRELA UDARILA V NOGOMETAŠE Y Beogradu je v nedeljo popoldne med nevihto, ki je divjala nad mestom-udarila strela na igrišču na Poljanici v dva nogometaša, 25-letnega trgovskega pomočnika Antona Pavlovega in 20-lct-nega trgovskega pomočnika Milana Ko-zlaviča. Pavlov je bil takoj mrtev, Ko-zlaviča pa so ranjenega prepeljali v bolnišnico. Se ne mudi. Ko sta Karl Rossler in Roda Roda skupno spisala gledališko igro »Der Feld-herrnhiigeU (»Hrib vojskovodje«), ki jo je tedanja c. kr. cenzura prepovedala, sta se oba pisatelja podala na ministrstvo intervenirat. »Ta igra se na avstrijskih tleh ne bo uprizorila, dokler obstoji monarhija!« ju je nahrulil neki dvorni svetnik. — »No, pa počakajmo še teh par tednov!« je ravnodušno dejal nato Rossler in šel. VOHUNI “ Iz tajnih arhivov. Vsi nemški možje, ki so služili vojake, so bili obvezani dati še natančne podatke o svojem poklicu in sposobnostih, če bi jih v primer vojne uporabili v posebne svrhe. Toda prve mesece po izbruhu vojne je bil v. Nemčiji precejšen nered, tako, da so se malo brigali za sposobnosti posameznikov. Da navedemo samo en primer: Pri nemških uspehih na vzhodnem bojišču je bilo vjetih na tisoče vojakov in vsak, ki je bil v vojni, ve, kako dragocene podatke se more dobiti z izpraševanjem ujetnikov. Na vzhodnem bojišču so k,?j kmalu uvideli, da imajo vse premalo oficirjev,, ki bi znali rusko in tako lahko zasliševali ujetnike. Obrnili sp se aia glavni stan v Berlin. V vojnem ministrstvu so pregledali osebne podatke aktivnih in rezervnih častnikov. Izkazalo se je, da je mnogo častnikov, ki obvladajo ruščino, na zapadnem bojišču, kjer je bilo njihovo znanje, brez koristi za domovino. Ker je trajalo , precej časa, preden so, našli te ljudi v strelskih jarkih, ki so se vlekli od švicarske meje tja do morja, je preteklo nekaj mesecev, preden so imeli na vzliodmem bojišču zadostno števjlo tolmačev.