PoltatM platana v ■atatrvm. Številka 43. in 44. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1921. lil. leto. Plašilo Osrednje Zveze Javnih nameščencev In upokojs e% = za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne štev. 2 K 50 ** „NAS Gl.AS* izide vsak četrtek Celoletna naročnina . . . . K -n- Polletna naročnina........K Četrtletna naročnina......K Za inozemstvo je dodati poštnino. Uglasi -------^^=1- p0 ceniku. 1----—. en Urcdailtvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, oko se ne priioii znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništva v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarju >>c ne oziramo. Naročnina naj *• pošilja po nakaznici oziroma položnici k v Ljubljano, Vodnikov trg; 5t 5/1. Tja je pošiljati tndi zbirke za naš tiskovni sklad. V boju proti draginji. Osrednja zveza javnih nameščencev ih upokojencev. Zveza jugoslovanskih železničarjev in Zveza poštnih organiza-Jj, tri najmočnejše stanovske organizacije, ki tvorijo stebre in nosilce našega javnega prometa in večino javnih nameščencev, so sklicale v petek, dne 21. t m. zvečer velik shod v Unionski dvorani, da nastopijo javno v boju proti draginji. Shod je otvoril predsednik ZJ2 Biaž Korošec, ki je podal besedo g. Ravnikarju, zastopniku poštarjev. Govornik K poudarjal, da je navijanje cen zakrivila največ vlada sama. ki cene tudi sama navija Vzgled je draženje tobaka, stanovanj i. dr. Primerja tudi plače državnih uradnikov in nameščencev, ki niso v nobenem prtmerju s plačami dru-gih nameščencev, še manj pa z rastočo ^raginjo. Graja izvoz preko meje doma- potreb, zahteva regulacijo cen živii irj pa omejitev uvoza za življenje manj al1 celo nepotrebnih predmetov. Nujno potrebna je organizacija, ki jo mora vsakdo, upoštevati. Zahteva od vlade za Pošteno delo pošteno plačilo zase in za v2gojo družine Nato je nastopil železničar Fran Rupnik, ki je obdelal vzroke draginje ter jasno in brezobzirno razkril tudi ovire, ki zadržujejo ozdravljenje neznosnih razmer. Zahteval je predvsem resno in pošteno revizijo naše gospodarske politike. LISTEK. I R. FR Z.- Kako sem jaz služi). (Dalje.) Povrh i a je bil vsak hip označen »lik akt kot nujen. Moral sem stopiti ponj * mizi, okoli katere so sedeli referentje, zap!sat: nanj takoj sklep in nesti ga slu-£i, cla ga je oddal naprej. Med tem pa, ko sem naročal med vrati slugi, kaj mu je boriti, sem moral paziti na to, kaj se je tovorilo pr; mizi, ker se ni nikdo oziral jjame. Bilo je to skrajno natezanje možganov in sicer brez odililjaja uro za uro. Ro sem prišel ob eni popolunoči ven, sem se v nepopisni razburjenosti vrgel v sneg, ril po i.jem z rokami in metal si ga jja odkiitc glavo, da bi si pregnal vroči-^ ki je kuhala po meni. To je bilo Sil-ZA kntero me pač tudi najslab-^elavee ne bo zavidal! In za ta nečlo--'ki trud niti najmanjše plače! in ^an °b uri smo nadaljevali na raCun preteklega leta. Sedeli zopet do ene. In zak%j tako? Hmm. j Omenil je svoječasno anketo na magi-I stratu, uradno anketo na pokrajinski vladi in nebroj shodov in resolucij, ki pa se praše v Beogradu ali pri pokra-iinski vladi. Odločno je zahteval takojšnjo ustanovitev potrošačkih zadrug, katere je vlada savna ustanovila in za katere je svojim uslužbencem samovoljno odtegnila po 10 odstotkov od meseč-I nih draginjskih doklad. Udaril je tudi po | nekoncesijoniranih trgovinah, ki demo-j ralizirajo našo trgovino. — Vprašanje ! prevoza bi tudi država pri dobri volji j lahko uredila. Vlada naj se ne ozira sa-j mo na priviligirane bogate sloje, marveč naj upošteva tudi konsumente, in če potrebuje denarja, naj ga nc išče pri onih. ki stradajo, marveč tam. kjer so polne j blagajne. Obračunati je z bankami, ki se i pečajo z nakupom in prodajo živil in | tvorijo barometer našim cenam. Po nagovorih Urbančiča in Bekša je bila sprejeta sledeča resolucija: i 1. Zahtevamo udejstvitev že pri po-j krajinski upravi predložene resolucije d''aginjske ankete z dne 5. sept. 1921 v dvorani mestnega magistrata. 2. Udej-, stvitev sklepov draginjske ankete pri ■ pokrajinski upravi pod predsedstvom pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, I dne 17. okt 1921. 3. Soglašamo v polnem obsegu z resolucijami, ki so bile sprejete na javnih shodih stanovskih organizacij javnih in zasebnih uslužbencev 1 proti draginji v Mariboru in Celju, m 4. ’ Zgoraj omenjene resolucije prilagamo buk! Slo je edino za to, da se izkažejo napram višjemu deželnemu sodišču vsi : akti minulega leta kot rešeni! Rešeni se- ■ veda radi tega niso bili. Se maja meseca, j ko sem se poslavljal od sodišča, me je I izpraševal predsednik deželnega sodišča j po raznih aktih, ki se je razpravljalo p j njih na Silvestrovo, a sklepi še vedno niso bili izvršeni. Sam videz torej! Akti ; so se morali izkazati kot rešeni pa zaradi tega. da ni moglo višje deželno sodiš-j če kaj očitati radi zaostankov. Da. višje deželno sodišče se je dalo speljati tako ■ na led, da je izreklo v splošnem svojo zadovoljstvo, posameznim referentom pa telo pohvalo za to, da je bilo ob koncu leta vse tako lepo rešeno! Ko je dež. sodišča predsednik Kapretz pri neki plenarni seji zbranim referentom prečital dotični razpis nadsodišča, je vzdihuje opozarjal, da je ostalo faktično mnogo nerešenega, kar se jc izkazalo kot rešeno in prosil, dg bi se vendar rešilo že skoro. Da,, videz! Tako se je tudi preiskovalni I sodnik T, grozno jezil, da so mu še zad-| njega decembra eksibirali par stvari, ki jih je moral potem izkazati kot nerešene. ! Ko bi bil prišel uradnik, ki je vodil vložni j kot priloge v ponovni pretes. Zahteva-| nc da se takoj izenačijo dinarski pre-, iemki vseh onih državnih uslužbencev, j ki izenačenja po dosedanjih uredba’’ Visp j bili deležni (praktikanti, aspirant’. -t. dnevničarji, pomožni sluge, up<> ; I ,, i in drugi) Resolucija je bila sprejeta /. j ičm soglašanjem. nakar so se zbori, .alci j mirno razšli. I Joža Bekš: Položaj javnih nameščencev. (Govor na shodu dne 21. t. m.). 1 i K izčrpnim izvajanjem svojih pred-; govornikov nimam 'vsaj v strogo stvar-j nem oziru prav ničesar dostavljati. Za-; to je moja naloga, da govorim za O. Z., : tem težavnejša. Vsi vemo, da postaja pesem javnega nameščenca vedno bolj ! monotona, vedno tišja, ker ni od nikoder ] tistega živlienja, ki bi mu vlilo v raz-; dvojeno dušo sveže sile in nove pobude, i Vsaka jesenska sezona zadnjih dveh let j s svojimi koncerti, plesi, veselicami in gledališkimi predstavami je za javnega ; nameščenca doba javnih shodov, na ka-I terih prosi, roti in obsoja. Dokazovanje, da dobiva danes vsak javni nameščenec — izvzemši morda najvišje uradnike od lil. činov, razreda navzgor — dva- do tri krat manj prejemkov, kakor bi zadoščali za stanu zapisnik na srečno idejo, da bi bil rekel: Go naj ostane za jutri!« pa bi bila čast rešena! No, to je bil pač birokratizem najhujše vrste. Saj nekaj podobnega sem doživel tudi v politični službi. Bilo je to v tistein času. ko so morala polagati okrajna glavarstva vsako četrtletje deželnemu predsedstvu izkaze o tem. koliko vlog jc dobil vsak referent pridelje-i nih, koliko jih je rešil in koliko mu jih je i ostalo nerešenih. Zgodilo pa sc je več-j krat, da je šel kak ukaz na vse občine ! okraja. Dokler niso prišli odgovori od j vseh županstev, se stvar seveda ni mo-j gia rešiti. A ker je dobilo poročilo vsakega županstva svojo posebno eksibitno številko, se je lahko pripetilo, da je imel Kak referent baš ob času, ko se je sestavljal izkaz o zaostankih, celo vrsto takih aktov, ki jih samo zaradi tega ni mogel | rešiti, ker še niso bile vse občine odgo-! vorile. Kar je bilo pametnih uradnikov, so si po pravilu: mundus vult decipi, er-go decipiatur — pomagali tako, da so dali vse te odgovore »dotlej, da odgovore vse občine« — ad acta. Meni pa, ki sem bil manj pameten, se je zdel ta način reševanja preneumen, izkazal sem Stran 2. rr „N AS GLAS Štev. 43. in 44.. : T urimerno /ivljenje, je popolnoma odveč. Ha ni mogoče segati po duševni lirani, ki je končno vsakemu inteligentniku prav tako potrebna kakor telesna, ie mdi gotovf> če je človek vedno v skrbeli- kje vzeti denar za preživljanje po 1F dnevu vsakega meseca. O eventualnih prihrankih iz mirnih časov že dolgo ne more biti več govora. kredit je že davno odpovedal in jadni miešcenec se upravičeno povprašuje: Svetovni problem je to, gospoda ! moja' Rodila ga je vojna! Kakor kamen ne leži samo na vseh novo nastalih državah, ki jim je kumovala vojna: marveč tudi na državah, ki je šla vojna furija mimo njih. Zato smo uverjeni, da tega problema ni bilo mogoče rešiti čez noč. mogoče pa bi ga bilo izpremeniti lekoru treh let v vprašanje, pred čegar rešitvijo bi morali danes neposredno sla ti. jKa- bo?' Lahko tistim, ki imajo za seboj par let državne službe! Za pridnega in delavnega. mladega človeka je v privatnih podjetjih dovolj zatočišč in prav gotovo tudi bolj obilnega kruha, kakor v državni službi. Zato pa tud: čitamo skoraj dan za dnem, kako ravno naš pomladek, ki relativno še ne občuti peze sedanjih zivljensk'h razmer s tisto krutostjo kakor v državni službi osiveli možje, podaja ostavko na državno službo. Toda, gospoda moja. ako trdim s tega mesta da so to večinoma tisti elementi, ki iščejo v državni službi sinekur .li vsaj večje komoditete, potem menim, a ram zanje ni' treba biti posebno žai. V vsakem zares državnem nameščencu mora tleti tudi v teh materijalnih časih vendarle še toliko idealizma, da vztraja na svojem mestu čim dalje. Ne razumite me napačno! Nočem trditi, naj služi hlapec svojemu gospodarju pod vsakim pogojem. Gospodar je moralno in pogodbeno zavezan, da mir zagotovi njegovo eksistenco in da ga plača raz-merno njegovemu delu. Mislim samo, da je beg iz državne službe epidemija, ki se tem bolj širi in sega že tudi po starejših, čini rnai.i je upanja, da se ustvarijo v doglednem času znosnejše razmere. Razumljivo je, da se v takih okolnostih sčasoma ubije vsak idealizem. Toda mi, ki smo stali ob zibelki naše države, o kateri so sanjali naši pradedje dolga stoletja, vztrajamo dalje. Večkrat sicer s prikritim, pikrim gnjevom, ki pa ne velja državi, marveč drugim, ali vendar vztrajajmo!! — Vztrajamo, lik ratu pa zahtevamo legalnim potom pomoč od vlade, ker nam je država ne more dati. Mi. država, smo št nekonsolidirani, zato si ne moremo in ne znamo pomagati, pomagati pa nam morajo znati tisti, ki nas, ki državo vladajo. Kakšna rešitev naj bo usojena temu vprašanju, to je za nas irelevantno. Samo da je ugodna. Že na enem izmed zadnjirt shodov smo zatrjevali, da ne j zahtevamo nobenih doklad: zahtevali smo samo možnosti do stanu primernega /ivlienja. Ako vladi ni mogoče uspešno zavreti toka draginje, potem je seveda njena dolžnost, da nam preskrbi zadostnih sredstev, ki bi mogla to draginjo pa’alelizirati. In to je seveda denar! Kje denar , dobiti, na) bo briga vlade! Ako meni g. | finančni minister, da bi se dal s strogo revu.jo uradmšlva, ki bi jt sledilo radi- ; kalno razčiščenje in trebljenje v državno službo ne spadajoče navlake, doseči j v proračunu tako izdaten prihranek, da i bi biia / njim zagotovljena popolna eksi- | stenca ostalega uporabnega osebja, po- j tem sprejemamo tudi takšen načrt z od- j prtm i rokami. Ne sme pa seveda ostati samo pri ^ lepem načrtu in pri sami besedi! Beseda naj postane meso in kri! Ne pri-lcri' i-jmo ji bojazni, da takšna revizija ne bo uspela, ako se ne bo izvedla tako radikalno Kakor je mišljena, t. j. brez ozira na desno ah levo. Saj imamo v tem precej slabe izkušnje! Vemo, da je v nekem ministrstvu takšna komisija že pričela poslovati, ko pa bi imelu zadeti v živo osebe, ki so i navzlic svoji nekvalificiranosti dosegle preko noč. ugoden socialen položaj, je razčiščcvalna komisija ustavila svoje delo. In če je že ta posel za državno komisij > samo tako strašno odložen, potem vprašam, kako naj izvedejo revizijo drž. nameščencev — to nam namreč priporočajo -- organizacije, ki morajo stremeti za teni, da drže svoje člane skupaj, im pa da jih — prav lahko se poslužim izraza — z dcniincijantstvoin navzgor razdružujejo. To. bi bii na organizacije od gotove strani dobesedni atentat, ki ga moramo najenergičneje zavrniti. Za danes smo strnili vse svoje zahteve v lesolucijo, ki Vam jo priporočam. da jo sjuejniete soglasno. Nobena resolucij i doslej sicer še ni mostientano dovedla do popolne remedure, imela pa je - če je bila sprejeta soglasno — viden znak eiiodušnosti, preko katere še nober a vlada ni mogla preiti na dnevni red. Ko smo bili na anketi o novi službeni pragmatik;, smo šli 3. oktobra letos k šefu vlade, ministrskemu predsedniku Pašiču. Tedat nam je ta stari, izkušeni državnik, ki v njem tiči dobra tretjina zgodovine tekočega stoletja naše nove’ države, dejal: »Vlada sme zahtevati, da1 posveti drž. nameščenec državi v njen dobrobit vse svoje sile. Da bodo imele te sile za državo tem večjo korist, je treba, da so državni nameščenci zadovoljni. Zadovoljnost pa je mogoča samo tedaj, ako je komu zagotovljen v materijal n en. oziru brezskrben obstanek. Zato mora smatrati vlada za svojo prvo dolžnost, da drž. nameščenca v polnem obsegu in v vsakem oziru obezbedi.« 1 ’aues še nimamo povoda dvomiti o iskrenosti izjave vladnega šefa iti to teni manj. ker je poslala vlada k anketi o službeni pragmatiki odličnega in državnemu nameščenstvu naklonjenega zastopnika Nepopravljiva škoda pa bi nastala, tako za državo kot za vsakega njenega nameščenca, ako bi mu vlada vzela vero. Z njo bi umilo upanje, s tem pa bi usahnila tud, ljubezen. Toda čas hiti in sila je velika; zate ne glede na svoje resolucije željno upiramo pogled na kraljevo preMolico. odkod se pojavi tisti Aleksander Veliki, ki v naše in naših rodbin rešitev dvigne smelo roko in preseka zanimam gordijski vozel. Zborovanje državnih nameščencev v Slov. Bistrici. Vtorek. dne 18. oktobra t. 1. se je vršilo tukaj .zborovanje državnih nameščencev. Polno število udeležencev je pokazalo solidarnost tukajšnjih državnih uslužbencev vseh strok. Predsedoval je zborovanju predsednik nabavljene zadruge, davčni upravitelj gosp. l7-P i r k in a i e r. V jako stvarnem obšir- torej vse te odgovore, ki jih zaradi zamudnosti drugih občin faktično ni bilo možno rešiti, kot zaostanke. Posledica — velik nos od predsedstva in resen poziv, da naj obile zaostanke čim preje podelam! Tako sem bolj in bolj uvidevni, da se s poštenostjo nikamor ne pride, lu vdal sem se. dasi s težkim srcem, tudi jaz v to. kar jc sv. Birokracij zahteval! Bbokratizem je bil tudi. ako je stavbni urad bivšega deželnega odbora, kateremu je tistikrat na čelu stal stari N., napisal cele štiri strani (najprej v konceptu. potem pa še v čistopisu!) samo za to. da je pokazal, da se je ta ali oni cestni odbor pri svojih letnih računih zmotil — zn celega pol krajcarja (doslovno res1). Najbrže to niti pomota ni bila! Cestnemu odboru sc ie zdelo premalenkostno. da bi operiral s pol krajcarjem, pa je zaokrožil račun na krajcarje Stavbni urad oziroma njegov načelnik pa je. da bi pokazal svojo točnost, radi tega pol krajcarja pihal in pihal. No, jaz. ki sem imel vso tisto dolgo jeremijado prevesti za cestni odbor na slovenščino (deželni stavbni oddelek ie uradoval, dokler mu ie bil načelnik za tako mesto nekvalificirani in slovenščine nezmožni W. — in to na Kranjskem! | — namreč samo nemško), sem vsa tista duhovita izvajanja radKpol novca enostavno ignoriral ter rešil stvar čisto na kratko. Učinek ie moje drznosti pa je bil strašen! Najprej velikanska zamera pri načelniku stavbnega tirada. Mož. ie šel od pisarne do pisarne in javkal in tožil: »Sehen sic. sehen sie. was er rnir ge-macht tmt!f Velika zamera pa tudi pri tedanjem deželnem glavarju, ki je nad vse ljubil kilometer dolge rešitve ter jih cenil zgolj po njih razsežnosti. I la. to so bili zares grdi izrodki birokratizma. Zoper take stvari sem vedno bil. Nikakor pa se ne strinjam s tem. da dandanes vsakdo pa tudi če o uradovanju niti pojma nima. vpije čez birokratizem. Zlasti I ob prevratu so razyi »ženijalnh ljudje pri vsaki priliki kaj radi vzklikali: »Pah' To ie birokratizem!« Toda: red mora biti! Se vedno boije malo preveč birokratizma. kot premalo reda! Kaj se pravi. delati za tistimi, ki zametujejo vsak red ve samo oni. ki ga je zadela taka naloga. Zgodilo se ie baje, da ic neki dostojanstvenik. ko so ga opozorili, da bi bilo treba neki važen brzojav ekshibi-rati. odvrnil: »Ni potreba! Imam vse jaz v glavi!« Je ?i mar ta mož mislil, da bo j večno živel, oziroma da mu ostane do- | t’čno dostojanstvo do smrti, ali pa ie M I celo prepričan, da se z njim ves svet zruši? Mogoče pa tudi. da je bil eden tistih kmečkih modrijanov, ki tako radi poudarjajo: Rasti trava ali ne rasti, ka_ dar mene ne bo'- — In nad vse nalivno je bilo, ako .t« drug dostojanstvenik nakazoval denaf kar kratkim potom. Odkod naj se dobe zdaj dokazi za to. da je bila manipulacija / denarjem pravilna? Saj dotičuikh lahko na besedo verjamemo, da je tako, kakor on trdi in da ie bilo vse prav. kar je odredil, toda povsem neobičajno |C> Ja bi se pp ugotovitvi računov sklicevali zgolj na verodostojnost te ali 0,,e osebe, pa naj ic tudi njena poštenost vzvišena nad vsak dvom — ne glede na to. da je izključeno, da bi se mogel človek čez delj časa spomniti na vsako podrobnost ter navesti s popolno sigurnostjo, koliko ic enemu, koliko drugemu nakazal. — Ne, red mora biti! Nisem . tistih, ki bi se doslovno oklepali pravda-puod noii est in actis. non est in rniin .e — toda smešno je. ako kdo misli, da t vsako pisanje odveč in da se kratki potom lahko koga tudi — na smrt ' sodi! —' *A j ’ (Dalje prih-) nem govoru je predsednik orisal sedanji obupni položaj državnih nameščencev. Poroča! je o zborovanju delegatov v ■Beogradu glede službene pragmatike — o draginji nadalje kako težko stališče ima nabavljalna zadruga, ker ne dobi ^•kI Saveza kredita. Predsednikovo poročilo,.-so vsi navzoči s splošnim odobravanjem vzeli na znanje. Posebno se je •zahtevalo, da se mesto Slov. Bistrica uvrsti v II. plač. razred draginjskilt doklad, ker je občeznano, da so vse živ-Ijenske potrebščine veliko dražje kot v Mariboru. Vloga z resolucijo in seznamom tržnih cen se je poslala predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljano. Istotako se je zaprosilo ministra g. dr. Kukovca, poslanca gosp. dr. Žerjava in predsednika Osrednje zveze, poslanca g. prot. Reisnerja, da store vse potrebne korake za izpolnitev upravičenih zahtev. Za zastopnika državnih uslužbencev v občinsko sodišče za pobijanje draginje je bil izvoljen cestni nadzornik g. Maks Rovšek. Soglasno sprejete so bile sledeče resolucije: i. Državni uslužbenci, zbrani dne 18. oktobra 1921 na zborovanju v Slov. Bistrici, poživljamo in prosimo vlado ter vse merodajne činitelje, da proti naraščanju cen najvažnejših živi jenskih potrebščin energično kaj ukrenejo. ?. Ker so vkljub neznosni draginji naši prejemki ostali isti, prosimo, da se takoj izdatno povišajo, ker nam bo le na ta način omogočen obstanek. 3. Z ozirom na to, da so plače ofi-cinev še enkrat večje nego državnih uradnikov z isto kvalifikacijo, prosimo, du se plače državnih uradnikov ized u-čik- in temu primerno mede 4. Za nabavo oblek, obuvala itd., naj se. dovoli neoženjenini državnim usluž-*'enceni mesečni nabavni prispevek- v znesku po 200 din., oženjenim ra mesečno 4(K) din. 5. Državnim uslužbencem naj se rodbinska doklada za ženo in vsakega otroka po 5 din. na dan v smislu čl. 8 uredbe št. 60,001 tUradni List« št. 68 sss 21 od i. maja 1921 j naknadno nakaže '!' naj se z likvidacijo takoj prične 6. Ker so cene življenskih potrebščin v Slov, Bistiici višje nego v Mariboru, vkljub temu pa je Slov. Bistrica v lil., Maribor pa v 11. plačilnem razredu draginjskih doklad, prosimo, da se ta velika krivica popravi in se Slov. Bi-striča uvrsti v il. plačilni razred. 7. -V slučaju 'bolezni državnega uslužbenca, ki bi trajala več kot 6 mesecev. nima v smislu člena 23. uredbe št. 60.001 in št. 80.000 doličnjk kakor tudi žena in otroci pravice do dnevnic. Zahtevamo, tia se ta kruta naredba, ki se protivi vsem še obstoječim zakonskim predpisom (S 29. avstrijske pragmatike iz I 1914.). z. ozirom na člen 24. iste uredile takoj ukine. S. S socijalnega stališča naj se državnim nameščencem ter članom njihovih rodbin v slučaju bolezni daje brezplačna bolniška oskrba v bolnicah 11. razr. in v vseh državnih zdraviliščih 9. Ker Savez uabavljačkih zadrug v Beogradu še sedaj ni nakazal potrebnega obiatnega kredita, prosimo, da vlada Savezu ukaže, da to takoj izvrši brezplačno aii K večjemu proti 1 'č obrestim. Vlada pa naj izpolni uredbo čl. 79. Ur L. št. '■ eks. 1921 posebno glede znižane tarife na državnih železnicah in da iste ugodnosti tudi na južni železnici izposluje. Istotako naj Savez radi olajšanja v poslovanju sestavi »Pokrajinski podsa-vez - v Mariboru in v Ljubljani' Savez nabavlačklh zadruga državnih službenika u Beogradu. I/. pravilnika o pozajmicama. Na osnova čl. 2. br. 7. pravila može se pozajmica odobriti samo onoj Nabav-ijačkoj zadruzi državnih službenika, koja je stupila u članstvo Saveza i koja uredno i na vreme ispunjuje svoje dužnosti po pravilima Saveza i po odredbama Uredbe od Ei. decembra 1920. Zadruga, koja želi dobiti pozajmicu, ima se posebnim pismom obratiti Savezu, izneti sve razloge i momente, po kojima se može oceniti potreba i važnost pozajmice, a uz to ima naročito istaći: koliku sumu pozajmice traži; u koju svrhu traži pozajmicu: rok, kada joj novac ticba, te da li joj treba ukupna suma odjednom ili u ratama i u kojima; koje pokriće nudi za sigurnost pozajmice; kako. u kome roku misli povratiti pozajmicu: kome i koliko duguje u novcu i robi; da li je Zadruga otpočela rad; ako jest, koliko mesečno poprečno pazari; ako nije. zašto nije i kada će početi; vrednost isplaćene i neprodate robe. Uz pismo po S 2. ima se priložiti, ako se i u koliko se to već ne nalazi kod ’O?.. ZAZULA: Novi časi — nove razmere. Kratko pred svetovno vojno je izšla | knjiga; »Was ervvarten vvir von unserem i romofgerV« V njej jg major-avtor opi- ! sal avstrijske vojake in posebno o naših 1 vojakih je povdarjal, da so pijanci, kar ; jhn je pozneje velikokrat očitalo tudi ' na fronti. Naši listi so zadevo poprijeli 1 in primerno zavrnili. Toda kaj se briga , nemŠKi častnik za naše dnevnike, ko niti ! jezika ne razume! Zato se mi je od go- I tove strani svetovalo, naj jaz odgovo- i Um v kakem n e m š k e m listu, in izbral sem si mesečnik: »Das neue Oster-reicii«.. skozi in skozi črno-rumeno pobarvane novine. Na dotično vprašanje ,ri’ K; IBt odgovoril pritrjevalno. nakar sem rokopis napisal, varno zavil, z vrvi-c° prevezal in na ljubljanski pošti pripo-ročeno oddal - - a^( storivši svojo dolžnost, sem nm čakal, kdaj pride prvi kos manu-!T)ta r)a dan. A zgodilo se je drugače. nar»r*S mesece po tem dogodku me re<- l ovabi okrajno glavarstvo na uiačn: dan v 1. Moja soproga, ki je kakor jastreb zasledovala vse. kar se je godilo okoli mene,- je kar koprnela i/ -strahu, češ. obesili te bodo. saj je uprav v tistem času. — jeseni 1916. — najbolj cvetela krvava justiea. Ne da bi sploh vedela, za kai gre, je videla vešala m puške v bujni domišljiji. No. tudi jaz ne smem tajiti, da nisem bil radoveden, čemu me vabi glavar; prebrskal sem hitro vse kotičke srca in obisti, a nisem mogel nikjer zaslediti, da bi se bil kdaj zaletel ali zagovoril, dasi sem imel v skritem predalčku res šopek takih idej, ki bi delale peklensko veselje marsikateremu avditorju. Ker sem se pa med vojno naučil molčati, se mi zasledovanja ni bilo bati. Radoveden sem tnr_ei čakal, kaj pride. Stopivši v glavarjevo pisarno, pa sem na široko pogledal, videč pred njim na mizi — moj za »Das neue Osterrcich« namenjeni rokopis. »Gospod kontrolor,« povzame glavar z manuskriptom v rokah, »tukaj ste nekaj napisali, kar je ljubljanska cenzura zasegla, in policijsko ravnateljstvo mi je naročilo, nai vas zaslišim, da se opravičite!« Saveza, sledeče: prepis pravila Zadruge -.s prepisom klauzule ili rešenja o pj-oto-kolaciji: prepis zapisnika svih skupština Zadruge, a naročito onaj. koji sadrži ovlaštenje skupštine, da Upravni Odbor može i do koje sume može zadužiti Zadrugu; prepiše svih zaključnih računa (bilansa), I kao i propis polugodišnjeg bilansa, ako ! je završeno prvo poslovno polugodje; I prepiše svih izveštaja Upravnog i Nad-i zornog Odbora skupštini; broj zadrugara i udela: per primeraka »Matica«. Sve ove prepise overava Zadruga svojim potpisom po odredbama svojih ■ pravila. j Prispele molbe za pozajmice iznose j sc na rušenje nrvoj idućoj sodnici Poslovnog Odbora, koji fortmiliše predlog za Upravni Odbor ili donosi odluku o i pozajmici, ako je na to ovlašten od Upravnog Odbora. Odluka Odbora ima se sa svim razlozima.! uslovima pismeno priopćiti Za-d: uzi Kada Zadruga ispuni uslove, može u svako doba raspolagati odobrenom su-: mom pozajmice. Ako se u roku od tri ; meseca ne posluži pozajmicom, znači, da je od pozajmice odustala. Ako bi joj ova kasnije bila potrebna, ima se ponovno I .»bratiti Savezu za odobrenje pozajmice. , Ako se Zadruga služi pozajmicom Saveza, ne srne se u to doba i bez odo-| brerja Saveza zaduživati na drugu stranu ni u novcu ni u robi. Iz odobrene pozajmice ne srne se ni-| kome ništa isplatiti bez pismenog naloga 1 Zadruge, Nalog za isplatu mora biti ppt-I pisah po pravilima Zadruge i od lica, čiji su potpisi deponovani kod Saveza na »Matici«. Telegrafski nalozi za isplatu izvršiće ■ se samo u onom slučaju, ako Zadruga ! traži, da se poštom i na njenu adresu novac pošalje, ili. da joj se doznači kod ko- ! jeg notorno solventnog novčanog zavoda. Svi troškovi, koji su skopčani sa isplatom fpoštarina, osiguranje, provizije ! itd.) padaju na teret Zadruge, pa Savez tim sumama tereti Zadrugu ili to odbija od isplate. Pored tih troškova i pored interesa po $ 5. Zadruga sc može pri zaključiva-j njii obračuna opteretiti santo sa sumom, j koja je potrebna da se račun zaobli na potpune Dinare. Lventualna taksa za i obračun pada tuko isto na teret Zadruge, i Posebne provizije, troškovi i t. d. ne će i se zaračunavati, ! sTc mi je lahko storiti,« povzamem I jaz, »ker je spis skozi in skozi patrijoti-I čei, m je samo odgovor na obrekovanja | naših vojakov. Posebno konec je tak, da se mi ničesar ne more očitati.« »in ravno konec so vam ovrgli,« se posmeje glavar. Res je bilo! Od trideset strani dolgega rokopisa so mi ovrgli z a d n j e tri v r s t e . ki so se glasile: »Aus dem Gesagten kanu man cr-sehen, dass das Volk stets seine Prlicht und Schuldigkeit, so\vohl im Schiitzen-graben, wie beim Steuertisch, o f t a u c fi g e g e n s e i n e n N u t z e n , getan hat, und das Obel in den oben naher beschrie-benen Grfinden zn suchcn ware.« Ta »gegen seinen Nutzen« je voja-i ško cenzuro razburil. (iiasom policijskega naročila sem torej napisal stran dolg zagovor, v katerem nisem ničesar preklical, temveč besede samo pojasnil. Do tu je bila zadeva v redu; glavar je manuskript in zagovor spravil, poslal v Ljubljano, jaz pa sem čakal, kaj bodo ondi skuhali. Čakal ! sem od oktobra 1916 do avgusta 1917. Stran A. Interes na isplate i zaduženja (valuta) teče od dana isplate, odnosno od dana zaduženja Savezu, a interes na uplate i odobrenja iza dana uplate ili iza dana odobrenja kaveza. Savez nije dužan opominjati Zadru-iOJ, da o roku iskupi eskomptovane menice Neiskupljene menice imaju se pro-testvovati u zakonu odredjenom roku. Odredjeui interes može Upravni Odbor povisiti ili sniziti, kada to traže interesi Saveza, sredstva njegova ili Stanje na novčanom tržištu, a o tome ima običnim pismom izvestiti Zadrugu, ako povišenje ili sniženje interesa nije posledica promene interesne stope Narodne Banke. Zadruga ima pravo u svako doba da traži zaključenje obračuna i da podmiri dug Savezu bez obzira na odredjen rok. Upravni Odbor Saveza ima pravo, da otkaže pozajmicu Zadruzi: kada Zadruga prestane da bude član Saveza; kada Zadruga ne izvrši uslove, koji su za pozajmicu odredjeni; kada menice ne iskupi o roku ili inače pozajmicu o roku ne povrati, niti dobije produženje otplate; kada se bez odobrenja zadužuje kod drugih: kada stanje Zadruge ne pruža dovoljnu garanciju za sigurnost pozajmice; kada Zadruga ne šalje Savezu podatke o stanju i radu i kada u opšte tte izvršuje svoje dužnosti prema Savezu; kada Zadruga suvišnu gotovinu drugde ulaže. Ovaj pravilnik odobren jc tt sednici Upravnog Odbora, koja je držana 5. okto-bra )(> M. u Beogradu._____ Savez nabavljačkih zadruga drž službenika. Upravni Odbor ovoga Saveza nas je naprosil, da prinesemo sledeče: I. Pojedine Nabavljačke Zadruge, pojedini činovnici a i činovnički organi u danim prilikama izjavljivali su svoje nezadovoljstvo sa radom Saveza, prigovarajući, da se ništa ne radi i za ništa ne brine. Savez, nije hteo dosada, da na to reagira iz razloga, što bi to moglo da omete pravilni razvoj poslova Saveza. Sada je otpala ta bojazan, i Savez izlazi pred javnošću, da ju obavesti o svemu, što je do sada učinio. U prvom redu moramo naglasiti, da je nezadovoljstvo sa radom Saveza posledica onog preteranog našeg opšteg op- I tinuzma, kojim pratimo početak svake akcije, koja ide za tim, da poboljša naše j ekonomsko stanje. Taj optimizem zagreje i * v Pasji dnevi pa so mi vzbudili zani- i manje in radovednost, kaj je z rokopisom Pišem torej policijskemu ravnatelj- j stvu v Ljubljano, kateremu zadevo št ! enkrat pojasnim, s končno zahtevo, naj akt rešijo ali pa postopek na - j dalj ujejo, ker si kot uradnik ne dam ničesar očitati. Štirinajst dni kasneje pride na slovensko j vprašanje slovenski odgovor, da so mojo zadevo poslali sodišču 11. soške armade. , Ne bodi len. sedem za mizo in napišem vit go na sedišče 11. soške armade s pristavkom: ali manuskript, ki je zame toliko. In toliko vreden, nazaj, ali naj postopek do končne odločitve nadaljujejo! Sodišče II. soške armade se je pa baš v Istem času selilo (jeseni 1917.), ker je 1 fronta hitela v Italijo, in odgovorili so i mi, da je moja uloga odposlana divizij- I skemu sodišču v Gradec. Ker smo že j tako cialeč, pojdimo do konca, sem si mislil in poslal tretjič prošnjo, sedaj v Gradec, 7. alternativo, ali rokopis nazaj ali postenek nadaljevati. „N A S O L A S” Štev. 43. iu 44. sve nas u samom početku, a kada vidi-I mo. da se teško ili polagano ispunjuje ono, što želimo, mi iz jedne skrajnosti predje-mo u drugu iz preteranog optimizma u ogorčenost. l'o je opšta karakteristika i našeg plemena i od te bolesti svi boluje-| mo. To Savez razume i shvaća, pa zato ; nikome ne zamera, jer je uveren, da je : ta ogorčenost samo plod prirodjenog nam ! optimizma. Zatim moramo naglasiti, da svaka i akcija, svaka ustanova sa zadatkom, da ; poboljša ekonomsko stanje, ma čije bilo. ! mora se postepeno i prirodnim putem ; razvijati. Skokovi su opasni i smrtonos-; ni. To naročito vredi za.Savez, koji ima i onako ogromne i onako važne zadatke, i Smrtni greh bi bio jednim prenagljenim ili nepromišljenim ili preuranjenim korakom upropastiti jednu ustanovu, od koje svi toliko očekujemo. Tako isto moramo napomenuti, da svako poduzeće u samom početku ima da savlada bezbroj svakovrsnih poteškoća. U današnjim , nesredjenim vremenima te su poteškoće još i veće i brojnije, a naročito za ustanovu, kao što jc Savez. Ustanova, kao što je Savez, mora u prvom redu da očisti teren rada, da izvidi teren za temelj, pa tek onda, da postavi čvrst temelj za buduću zgradu. Ako to nije izvršeno kako treba, zgrada će se. ma kako lepo izgledala, jednog dana razrušiti i zatrpati sve njene stanovnike, pa čak ni konišijama ne će biti lako. Sve ovo treba imati na umu, kada se sudi o dosadašnjem radu Upravnog Odbora Saveza. 11. Savez je osnovan b. maja o. g. Sto nije pre osnovan, za to nije kriv Upravni Odbor, šta Više možemo istaći, da ne bi ni tada bio osnovan, da se za to nisu zauzeli neki članovi Upravnog Odbora i pripremili sve, što je bilo potrebno za osnivanje. Upravni Odbor Saveza izabran je ua konstituirajucoj skupštini. Izabrano je 18 lica iz raznih krajeva naše domovine i to sporazumom i bratskim dogovorom, kako to dolikuje predstavnicima zadružnih organizacija. Izabrani su iz svih redova državnih službenika, a bez ikakova obz-ra na versku ili plemensku pripadnost. Izabrani su dakle oni, za koje se misli, da su najsposobniji za taj posao. Upiaviu Odbor jc odmah sutradan odredio sednicu, da izvrši one formalnosti. koje su potrebne za protokolaciju Saveza, bez koje Savez pravno ne po- Ćakal sem tri mesece, po treh mesecih mi pa je okrajno glavarstvo v L. na Notranjskem poslalo meseca Prosenca 191-s rokopis v Celovec z graško pripombo. da ie zadnje tri vrste natisniti prepovedano. — Tako sem torej zadevo dcgnal do konca in po poldrugem letu rokopis zopet imel. V tem času se je po svetu spremenilo marsikaj, in moje delce je nekoliko zastarelo: vsebina je bila sicer še vedno aktualna, toda knjigi, ki jc izšla skoraj pred dvema letoma, sedaj odgovarjati, je lulo nekoliko prepozno. Po vsebini roko-kisa sem namreč avtorju svetoval, naj pusti uboge vojake pri miru in ako hoče državi res kaj koristiti, raje zagrabi našo javno upravo, naše šolstvo in uredi plačilne razmere pri duhovščini, kar sem na številnih praktičnih zgledih temeljito dokazal. — Na vse to so pa gospodje molčali! Ker sem pa ostal trdovraten do konca, sem s; mislil: Ako je bil avtor knjige »Was ervvarten wir v on unserem rronfolger?« tak mož. da ie svoje obrekovanje naslovil naravnos* na prcstolo- stoji. Več na tom najprvom Koraku naišao je na poteškoću, koja je izgledala ! nesavladiva, naime: Savez je osnovan I po Uredbi, a sudovi u Srbiji tada nisu i priznavali Uredbe, jer im nisu davali ! snagu zakona. Tim teže je bilo sudu, da j prizna ovu Uredbu, jer po zakonu o zem-■i Ijoradnićkim i zanatskim zadrugama u • Srbiji može da postoji samo jedan Savez i Zemljoradničkih i jedan Savez Zanatskih j Zadruga. L recfbom se dakle menjao jedan ! pozitivni zakon, i sud je stao na stano-! višlu, da ne srne i ne može protokolisati 1 Saveza. Upravni Odbor nije klonuo pred tom ogromnom poteškoćom, on je potra-; žio i našao puta i načina, da se otkloni, j Sto je za to trebalo puna dva meseca, I Upravni Odbor nije kriv, kao što ne br I bio kriv, da mu uopšte nije pošlo za rukom, da se Savez protokoliše. Savez je dakle ipak protokolisan i to svršetkom i juna. Do dana protokolacije- nije moglo ! ni smelo biti stvarna rada. Medjutim i u tom vremenu, od osnivanja do protokolacije. Upravni Odbor nije stajao skrštenih ruku. On je posvr-šavao sve one sitne formalnosti, koje sir j se mogle svršiti bez i pre protokolacije. Upravni Odbor je odmah uzeo u pre-r i tres pitanje personala i pitanje prostorija Savza, bez čega ne može biti ni reči o radu Članovi Upravnog Odbora su sve aktivni državni službenici, pa, ma koliku dobru volju imali, ne mogu da obavljaju poslove Saveza, jer su vezani svojim službenim dužnosti)« i svojim privatnim poslovima. Zato je odmah odlučeno, da I se raspiše konkurs za mesto upravnika i Saveza, pa da ovaj organizuje Savez. Na raspisani konkurs prijavilo se petnaestak kandidata, ali je Upravni Odbor našao, da ni jedan nema sve potrebne uslove za to mesto. Zato je odlučio, da se popune mesta šefova odelenja. (Konec prihodnjič.* W)S. KLOPČIČ: Disciplina navzgor in navzdol. (Kone£.) Seveda, porečete, sem imel posebno srečo s podrejenci. Mogoče. Gotovo pa je. da imajo nekateri sluge, pomožni uradniki i. dr. posebno nesrečo z nadre-jenci. ČitaJ sem. da so bili izvestni predstojniki. ki so daiali po uradnih slugah žagati svoja drva. ki so zlorabljali uradne sluge za nosače svojih nadutih žen. da naslednika, čemu bi jaz ne bil toliko pogumen, da bi ne poslal svojega r e s' ničnega zagovora — kabinetni pisarni na Dunaj, ker je bil prestolonaslednik postal medtem cesar. Ob primerno kol-kovani (to pot nisem pozabil na kolek!), v izbranih bescdaii sestavljeni ulogl Jc j rnkopisek romal na Dunaj. Točno dve let: od časa, ko sem rokopis oddal na ljubljanski pošti, dobim potom deželne vlade v Celovcu, avgusta 1918., od kabinetne pisarne vrnjeno delo s pripombo: »Das eingesendete Manu-seript v/ird nacli genommener Cinsicnt dem Verfasser mit dem Bemerken rdek' gestellt, dass neue Zeiten neue VerhaR-nisse bringen werden!« Tako se govori! Ako jc sploh kdai kabinetna pisarna uganila resnico, je bilo v tem slučaju, kajti par mesecev kasneje se jc pričela Avstrija krhati in v jesen 1918. smo pozdravili Jugoslavijo, Kater nai Bog živi v boljših razmerah in z nou-j Šimi tiradi, kakor ,smo jih imeli v s» Av striji! h> jih pošiljali po vsak kolek posebej, skratka da so smatrali svoje oodrejence za, uepiaičane svoje lakaje! A vrhu tega so bili ž njinri sirovi, ošabni in do skrajnosti umazani! Takih tovarišev me je sram. in le zaradi takih nesramnih izkoriščevalcev se skute upravičeno pritožu-teia Ljubeznivemu, nravičnenm in vedno korektnemu uradniku poide vsak skuta nrav irad do par cigaret, po črno kavo. oo to in ono, samo če utegne. Zakaj vsak oaar'ctesn sluga ve. da roka roko umiva, in vsak se zaveda, da koristi le uradu, aho s svojo uslužmostio štedi predstoj-niktu čas in trud. Kje se torei disciplina pričenja in k>e končuje? Na to more odgovoriti le čut. Zvestooo za zvestobo, uslugo za t ratizmu Se ne bratim, se ne družim z haJ aIi Ce'° n^nižjimi. Moja izobraz-tvo '7 °'e 0*)X0r'e- moja socijalna stopnja n vedno neko mejo, preko katere ne ein. ne smem in nočem. Sem de- nsokrat do skrajnosti, a ne dalje! In tal sem tudi naprain svojim podrejencem. Drugo pa je: Uradovati in vsako delo je treba opravljati z veseljem in neumrljivim humorjem. Kdor iu nima, ie j siromak. Jaz imam oba jn s 50. letom ju ■ imam celo dosti več, nego sem iu irnei s 36. letom. Veselja in humorja torej želim predvsem svojim tovarišem, najnižjim tja do naivišjih vrst! Potem bosre izhajali med seboj izvrstno, vsekakor na bolje kakor izhajate nekateri po nekaterih uradili. Zanimajte sc Še za karkoli, za knii-i go. umetnost, turistiko, šport, telovadbo. ; poleg svojih birokratskih dolžnosti, pa | uvidite, koliko lažje boste delali svoje | enolično uradno opravilo, koliko vedrej-! ša jasnejša, prijaznejša bosta vaša duša I in značaj! Ostavi vas vsa smešna nadu-! tost in domišljavost, ker izprevidite. ka-I ko ste ničevni in malovažni v vesoljstvu ; narave tor v ogromnosti historičnih ! osebnosti. Zavedite se. da ste ubog$ pa-j re. ki jim je največ vredna zavest, da ste j o m i k a n i in blagi ljudje. In ko se tega zaveste, boste Ijudo-mili in prijazni navzdol in boste uslužni, postrežbi vi ter prostovol jno pokorni navzgor! Tako živim iaz in mi ni bilo in mi ni i žal. Kot brata pozdravljam člankarja | »Poštnega Glasnika« in J. S. iz Kranja. ! Položaj državnega nameščenca. iz referata na zborovanju javnih nameščencev dne 11. oktobra v Celju. Ko se je izdala uredba glede draginj si ih doklad, ki je stopila s 1. oktobrom i 1920 v veljavo, je bila draginjska doklada j določena za državne uradnike s prejem-| ki do letnih 3399 K v znesku po dnevno i 68 K. Za neukazne uradnike in sluge dolo-| čila sc jc z isto uredbo draginjska doklada po dnevno 56 K. Z ministrsko naredbo z dne 28. aprila 1921 D. R. br. 60.000 (»Lradni list« št. 57) prevedla se jc temeljna plača državnih nameščencev, veljavno od L maja 1921, na dinarje. V istem času pa se je uvrstilo mesto Celje v Ul draginjski razred ter • se je državnim uradnikom z letno siste-! mizirano plačo do 6999 K (do vštevši VJI. čin. razreda) skrčila zgoraj omenjena ; dnevnica od 68 K na dnevno 60 K. Z naredbo dne 6. junija 1921 K. D. R. br. 80 000 (»Uradni list« št. 68) povišala se je ta draginjska doklada za 10%, to je dnevno za 6 K, tako da znaša danes 66 K, in sicer za uradnike do vštevši VII. čin. razreda. Potemtakem se je draginjska doklada izza časa prvotnega povišanja povodom prevedbe na dinarsko plačo znižala dnevno za 2 K, a pri tem se je odpravila tudi še aktivitetna doklada. Pisarniško pomočniško osobje pa itak še do danes ni deležno prevedbe na dinarsko plačo iu tudi ne 10% povišanja doklade, tako da dna še danes draginjsko doklado po 56 K in dnevnico po 2 K 85 vin. V isti dobi (oktober 1920 — oktober 1921) pa so se cene na trgu zopet znatno dvignile. Stanovanja so se po novi stanovanjski naredbi podražila 3 do 4-krat ter ino-I ramo poleg tega plačevati še za različne pritikline, kakor so luč, greznice, dimni-j karja itd. j ■ Meso je danes sicer na prejšnji sto-I pinji cene, bilo pa je med tem časom že za 50% dražje in se cene baš sedaj, posebno zaradi forsiranega izvoza živine. j zopet dvigujejo, tako da se lahko računa z zopetnim občutnim pbdraženjeni. Tobak je stopil v ceni za približno j 50%. Posebno težko prizadeti so oni oženjeni državni uradniki, ki imajo šoloobvezne otroke, ker so se cene šolskim potrebščinam povišale od lanskega leta za najmanj 600—800%. Zaradi letošnje velike suše so se tudi , navadni poljski oziroma vrtni pridelki (kot n. pr. salata, zelje, ohrovt itd.) na : celjskem trgu podražili za približno 100 do 200% v razmerju s cenami pretečenega leta in se cene še vedno od dneva do dneva dvigujejo. Prcračunajoč razmere med cenutni i življenskih potrebščin v oktobru 1920 in I sedanjimi na eni ter prejemki državnih | nameščencev okt. 1920 in sedaj na dru-| gi strani, prihajamo do sledečega za-| ključka: a) prejemki so se po prevedbi'kron-S skega temelja plače v dinarski sistem. | vštevši 10%-no povišanje, povišali povprečno za 13Vt%; b) cene življenskim potrebščinam pa so se izza oktobra 1920 do danes povišale poprečno za 87% (v nekaterih bi- ! stvenih primerih celo za 10U—200%), ta-; ko da bi le še ponovno 75%-no poviša-i nje spravilo plače v adekvatno razmerje ! z obstoječo draginjo. Ali je čuda potem, ako je naša revščina dosegla vrhunec? Priti more le še katastrofa. Kar smo si bili prihranili v mirnem času. smo že davno vse porabili. Danes menda ni nobenega političnega državnega uradnika med nami, ki bi ne bil /e do vratu zadolžen. Tudi med drugimi državnimi nameščenci ne bo mnogo bolje. In kaj potem, če kdo poleg te nnze-rije še oholi? Ali čc mu zboli žer* ali otroci ali vsi skupaj? Kdo mu plača zdravnika, kdo medicino? In, ako vsa oskrba in nega doma ne pomaga ter je ’ treba oddati bolnika iz državnouraduiške rodbine v bolnišnico, kdo trpi, kdo plača za1.j špitalske stroške? Žena v špitalu, doma beda, otroci razcapani, gladni in bledi, kamor pogledaš, nikjer nič kot sami dolgovi — uradnik pa sedi v uradu,-glavo polno skrbi in žalosti, in dela za ! domovino in državo. Državni uradniki nismo nikjer zavarovani. niti zoper nezgodo, niti zouer bo-: lezen. Dočim je dandanes skoro vsak naj-preprostejši manualni delavec za slučaj j nezgode in bolezni preskrbljen z obligatnim ali vsaj fakultatnim zavarovanjem, j dečim je po poselskem redu celo vsaka \ dekla zavarovana za slučaj bolezni, če-! tud; le za 28 oziroma 14 dni, je državni j uradnik v tem oziru popolnoma prepu-ščei. samemu sebi. Svojčas so člani urad-niških rodbin pri nas imeli razne ugoduo-srj v kopališčih in zdraviliščih, uaties je to vse odpravljeno. In pri tem so še Ijis-dje in celo stranke, ki pravijo, kako se nam dižavnim uradnikom dobro godi. kake horendne plače imamo itd.! Pa rc samo to. da je državni uradivk za časa bolezni miantite negligeable, on je, ako traja njegova bolezen več nogo 6 mesecev, naravnost obsojen v pogin z ženo in otroci vred. Nedavno je namreč izšla okrožnica, i glasom katere se državnim uradnikom po 6 mesečnem bolehanju ukinejo vse osebne in družinske draghjske doklade, tako da mu ostane gola temeljna plača (v IX. čin. razredu K 933.33.) Zakaj smo politični uradniki kot reprezentanti vlade in njeni eksekuttvni j uradniki najslabše plačani, nam je zago-I netka. Zamislimo se samo v eksponirano 1 pozicijo, ki jo zavzema politični uradnik! Prihajajo naredbe o zasledovanju in zati- r.inin državnemu obstoju nevarnih demonstrativnih dejanj, izdajajo se obznane prot; komunistom itd. Pri vseh . teh nalo-Kali iuia politični uradnik gotovo največjo, najodgovornejšo in celo izvršilno vlogo. Njegova služba pa ni le odgovorna, temveč tudi nekako permanentna. Izbruhne štrajk tam kje v kakem rudniku aii na železnici — jie vprašajo te nič, ali je dan ali noč, odriniti moraš s prvim vlakom, iiaš ta primer govori za gotovo paralelo med vojaško in civilno, politično službo. In vendar — kolika razlika med prejemki oficirja in onimi političnega uradnika! Pa ne samo proti sovrstnikom ;z ofi-e.r Rega stanu smo politični uradniki v vseh czirih prikrajšani, temveč smo na šiabšem tudi nego sodniki, učitelji in železničarji. Pri tem ponovno poudarjamo, ■Ja jur. te prioritete niti najmanj ne zavidamo. temveč da jim njihove pristojbine iz srca privoščimo, ker se zavedamo, da tudi one še ne odgovarjajo vladajočim dr.tginjskim razmeram. Ldino, česar ,ie uvidevamo, je to. zakaj in čemu to diferenciranje od sloja do sloja oziroma oc! kategorije do kategorije. Železniškim uradnikom se je nedavno (z naredbo z dre 26. junija 1921. št. 292, »I radr.i list št. 113) priznala sledeča doklada; uradnikom od 6.—11. čin. razreda dnevno 8(. K., poduradnikom i2 K slu gam 64 k. Mi smo torej glede osebnih draginjskih doklad samo za 2 K na boljšem nego železniški sluge, za 6 K pa na slabšem celo nego železniški pod uradniki, dočim zaostajamo glede teh doklad za železniškimi uradniki za celih 14 K dnevno. torej mesečno za 420 K! Pa ne govorimo o bančnih uradnikih, o inženirjih v privatnih podjetjih itd., raj v ilustracijo navedemo le še, da zahtevajo'strokovni manualni delavci danes že 20 - .Vi K od ure, kar znaša na mesec od 4160 do 6240 K. Kaj so v primeri s tem našli plače, če se upošteva vse to. Kar se v službenem, kulturnem in družabnem oziru zahteva od nas in kaj od delavca!? Je pač naravno, da išče vsak delojemalec oziroma uslužbenec vsaj to, ca si pokrije svoje najnujnejše življenske potrebščine: hrano, stanovanje in obleko zase irt družino. Ako pa njegova plača ne desega temu primerne višine, jc mogoče le troje' ali si pomaga potom sredstev, ki po običajni morali niso dovoljena in čista, čemur po navadi pravimo hakšiš oziroma korupcija, ali pa si poišče drugo službo s primernejšimi dohodki, ali pa se izpostavi počasnemu, toda gotovemu fizič-nenu: in moraličnemu propadu. Marsikateri izmed še službujočih se gotovo tudi sam že ukvarja in računi z mislijo na ostavko. Ostali pa, ki so priklenjeni na svoj poklic in ne morejo spremenili svoje službe, so zakopani čez glavo v dolgovih in živijo v posmeh stanov, ki so bili včasih v vsakem oziru pod njimi. ki so se pa znali z raznimi brezobdr-niuii sredstvi, n. pr / veriženjem, štrajki, baKšičem in drugim izrabljanjem povojne konjunkture dvigniti daleč nad nivo inte-ligenta — državnega uradnika. !>a j. to stanje nadalje nevzdržljivo, je jasno. Ze ugled države zahteva takojšnjo ir. temeljito remeduro. F. VAJDA 'Ptuj): Uradnik — brez zaščite. Državni uslužbenci nismo nikdar imeli z rožicami postlano. Plače so bile lakšme. da smo komaj životarili, toda bile so gotove in tudi za starost smo bili zavarovani. Znan je nemški izrek da uradnik ima Ugo (v originalu stoti krepkejši izraz), a to ima'sigurno. Pa' še nekatvsmo imeli: socijalni ugled in spoštovanje. Lb-adnik ic bil v javnosti takorekoč nedotakljiv. Tudi če ie res kat zagrešil, se zadeva ni dolgo vlačila po listih, temveč so ga tiho prestavili ali , tudi odstavili in j stvar ie bila končana. Iz časa. ko sem bil tihi sotrudnik »Slovenskega Štajerca« in »Sloge«, se spominjani, da je uradništvo dobilo ostre pritožbe zoper okrajnega glavarja v Brežicah (imel ie nekor italijansko ime. kate-1 ro sem pozabil). Informirali smo se pri zanesljivih ljudeh, potem pa v listu na-j vedli kratko in jasno satno stiha dejstva I brez psovanja in namigovanja. Dotično j številko smo poslali namestništvu v Gra-| dec, ministrstvu na Dunaj in državnemu I poslancu dir. Ploju. V kratkem ie bil glavar premeščen v Gradec. Gorje pa listu in uredniku, ki bi krivično napadal urad-I nika1 Tako ie bilo nekdaj. Danes smo materijalno uničeni; prejemki so 10—15-kratni predvojni, cene pa 30—OOkratne. Z materijalnim ooložaiein se ie poslabšal tud' naš socijalni ugled. Prei ie država ščitila uradnika pred političnimi strankami. danes sme vsak. komur se zljubi, anonimno v listih, državni poslanec na tudi javno na siiodih napadati in blatiti državnega uradnika. Političnim strankam ni dovoli, da nam ne privoščijo potrebnih j prejemkov in nas uničujejo materijalno, ! uhiti nas hočejo 'udi moralno. Najboljši dokaz za to jc slučaj dirjal Pirkmajerja, vodic okrajnega glavarstva v Ptuju. Pred prevratom ic bil edini slovenski koneeptni uradnik pri glavarstvu in pribežališče slovenskega prebivalstva. Neštetokrat ie moral slišati očitanja, da ie njegov oddelek »\vindisOh«. Ornig, Markhl in drugi so hodili h Clarvju. naj premesti Pirkmajerja iz Ptuja; n e kor ek t-| nesti imt niso mogli očitati, svojo zahtevo j so utemeljevali edino z narodno-politični-I mi razlogi. Namestnik C larv; jim ie odgo-i voril. da je ptujski okraj za prehrano ! Gradca in dežele zelo važen in dr. Pirkmajer pri gospodarskem oddelku okrajnega glavarstva nenadomestljiv. Dr. Pirk-I rnaier ip ostal v Ptuju, in to ie bila sreča ob prevratu. Več mesecev po. prevratu je bii edini konceptu! uradnik na okrajnem I glavarstvu. Delal ie noč in dan. kakor večina uradnikov v tisti dobi. Večkrat sem imel opraviti uri njem: po dnevi ni bilo časa. šel sem po večerti in ga našel v pisarni! In zahvala za to? Nekomu se ie zameril sui niti Bog j ne more vsem ustreči začeli so se napadi v »Straži«, ki ie s svojega opozieijo-I nalnega stališča z veseljem prinašala vse. : kar ic. bilo zoper vlado in njene organe. Dr. Pirkmaier ie pošiljal popravke, tožil I odgovornega urednika, narodnega posl ; Pušenjaka, toda pisma se poslancu niso mogla dostaviti: .če ga ie pismo iskalo v Mariboru, ie bil naslovljenec v Beogradu in obratno. Dr. Pirkmaier ie zahteval uradno preiskavo zoper sebe. Spomladi ie bila revizija, ki je trajala i kakili 8 drvi in ie našla ptujsko glavarstvo v vzornem redu. Poslovanje ptujskega glavarstva se ie priporočalo drugim v posnemanje. 1 oda vladi se ni zdelo vredjio. da bi o izidu revizije poročala javnosti in tako dala svojemu uradniku iavno zado-i ščenie za neopravičene javne napade. Napadi so se nadaljevali. Ker dr. Pirkmaier ne hodi bos in raztrgan, kakor ( bi morali uradniki po svoiili dohodkih, j zato so nezaupneži sumničili, da krade dr-j žavnl denar. Tega na niso videli, da ne i ovit. ne kadi ne kvarta. ne veseljači, tem-i \eČ živi skrajno skromno samo za svoj urad in za svojo rodbino, Vrhunec SU.tV*-1 padi dosegli na shodu NSS dne,-8, septem-; bra t. k v Ptuju.;, Ne vem. kai je „poslanec i Brandner po svojem poklicu.: tod.a četiiKti ni bil uradnik bi vendar kot zastopniki«*: eiiaine stranke moral imeti toliko -specialne pravičnosti, da ne napada na-ibed-neišega uradniškega stanu, h Kateremu pripada tudi velik del pristašev NSS..-vem. kdo io gospodu Brandnerju pripovedoval. da it' dr. Pirkmaier pred prevratom Slovence .v uradu nahrulieval. .češ: »Tu se ne govori slovenski.« .Tega krat-komalo ne morem verjeti, ker poznam dr.ja. Pirkmaieria. ki si ie n. pr, za živ-liensko družico izbral narodno učiteljico in v dobi ko bi Nemka več koristila njegovi karijeri. Meni je priprost kmet. prir-staš SLS. župan Vcršič od Sv. Marka .niže Ptuja pripovedoval ravno nasprotno,; neki posestnik Slovenec ie v uradu začel govoriti nemški, dr. Pirkmaier pa je obrnil na slovensko, češ bomo se tako tudi razumeli«. Vsa zadeva se razjasni pred sodi-i ščem. Prepričan sem. da se bo izkazala i dr. Pirkmajerjeva nedolžnost. Toda kdo mu povrne večmesečno vznemirjenj© irt razburjenje? Kdo mu povrne moč in energijo. katero ie potrošil v tem boju? Kdo m« povrne duševno čilost. katero ie iineJ prei in katero ie porabiiaj v korist svetega urada in države? Kdo povrne državi škodo, ki ie nastala, ko- se moralno uhi^ njen delavec? Kdo mu povrne, zaupanje prebivalstva? Kajti spmper aliguid haereV In če bi bil dr. Pirkmaier kai zakrivil. ^ narodni poslanec ne najde pota in sredstev. da izsili njegovo kazen, brez razbtu -ianja vse Javnosti? Priiateli dr. Pirkmaier nai mi ne zameri. da nišem o njegovi zadevi. Toda smatram za. potrebno, da se v stanovskem I glasilu razpravlja o takšnih slučajih, ki j kažejo kako brezpraven in brez zaščite , ie danes državni uradnik. Ta slučaj iasno | kaže. kako malo stanovske zavednosti m ; solidarnosti ie med uradništvom. Predstojniki so tudi uradniki in bi morali imeti i (oliko sočutia z mlajšim tovarišem da ga | ščitilo in ne dopustijo neskončne gonje zoper njega, zlasti če so se z revizijo pre-i pričali o pravilnosti njegovega uradma-nia Prepričali pa so se menda, sicer bi Jr. Pirkmaier ne smel biti več na svojem mestu Na drugo stran te zadeve si ne j upam niti misliti da bi kdo izmed držav-! nih uslužbencev iz zavisti ali maščeval-j nosti mogel razširjati te govorice ter tako i izpodkopavati ugled našega • stanu. Ce bi bilo kai takega mogoče, potem tužna majka, potem ie brozupen ves boi za nase pravice in za naš ugled! IVAN GORAZD (Višnja Gora); i Pobijanje draginje. Včerai ie sklicalo tukajšnje župatistvo uradništvo in delavstvo, da volita vsako po enega člana v sodišče za pobijanje draginje tega sodnega okraja. »Čakajte, verižniki in navijalci cen D — sem si mislil — »sedaj bo pa enkrat vaših neizmernih dobičkov konec.« Trdno sem sklenil, da se volitve udeležim in če bi bil sam v to sodišče izvoljen, da boin neizprosno nastopal proti tem ljudskim P*' javkam — seveda v mejah zakona. Moja žena me ie sicer prosila, nai ^ nikar ne vtičem v to reč. ker bi potem u mesarjih dobila same kosti aJi pa se ne. gotovo pa ne kakega jajca, mleka drugih takih dobrot pu kmeticah. „ iaz ‘jem ostal neizprosen, češ. saj »e 7 Začnem tore: prebirati in proučevati naredbo o pobijanju draginje, ali srlei spaka' nikjer nc naiđem, da bi morale kmetice omenjene dobrote moti ženi prodajati.' in ker se teli sicer na deželi ne dobi. mi ie takoj upadel nehote pogum. Sprevidel sem. da sem bom moral odpovedati ali tem dobrotam ali pa sodelovanju pri pobijanju draginje. Korajža velja!« se hrabrim dalje. — sai se brez tega tudi da živeti: sicer se Pa lahko žena vozi v mesto itt tam naku-nj vsega potrebnega. - Kai za par sto krone sem ali tja! Saj kamor posežem, Uun jih m'.< lit prebiram dalje navedeno naredbo. Snov se mi zdi nekako znana in res se domislim, da sem od početka vojne sem že čital nebroi takih in enakih navedb. ki so menda še vse v veljavi — vsaj slišal nisem še. da bi bile preklicane. Cernu torej še ta v Ker na ve vsak človek, da ie draginja med vojno, posebno pa še po vojni pri nas vkljub vsem tem naredbam vedno le 'astla in še raste, ie bilo gotovo treba nove naredbe, čeprav ie vsak človek prepričan. da rake naredbe naraščanja dra-vitpe ne ustavijo še mani pa draginjo zmanjšajo Take naredbe so torej le »Blažev že-gen<-: pa zakaj? Na prvi. !tip si mislim, da najbrž zato, ker se ne izvršujejo. Res. prej, pod Avstrijo. ko so se naredbe izvrševale, je draginja tako rastla kakor raste sedaj. ^etHlar pa tudi sedaj večkrat slišimo da so kje kakega verižnika zaprli in obsodili, forei bi to moralo neka! žaleči, a če ne zaleže, mora se vzrok iskati drugje. Mislim torei. kako bi se dala ta naredba natanko izvesti in začnem računati, kako bi se določile naivišic cene n. pr. za meso. Tukajšnji mesar ie doslej prodajal hekuj časa kilogram po 20 K. sedal ie pa poskoči! na ?4 K. torei bi se morala cena določiti na 20 K mesarja na zaradi povišanja cen kaznovati. Ali ko začnem izptašcamti. kaka ie cena živini, mi povedo. da io izvozničarji plačujejo po 24 do 30 K kg žive teže. Kake cene nai sc ootem določilo mesarju? Če se določi mesu cena na 20 ali 24 K kg. ga mesar vendar ne bo mogel po tei ceui prodajati, iu ni je sile na svetu, da bi mu zabranila ustaviti delo. Tako bom torej jaz stradal. Stradal bom pa seveda tudi. če bo mesar sekal meso po 40 K kg ali pa še dražje, si v tem slučniu mesa privoščiti ne ‘'»»m mogel ali enkrat na teden se bom pa *e še morda do sitega najedel. Kakor vidimo, se za meso ne dajo določiti naivišic cene. pač pa bodo cene takfti Padle, ako se prepove izvoz živine, ali pa vsa: s carino ali na kaki drugi na- ie blago za vsako ceno na skriv-neni nabavljalo. Tudi uvoženemu blagu ^ ne dajo cene določati, vsai no tei zai premišljati kako. kje in kdai se bo kazen izvršila, srtjo prišli na to. da naredba o tem ničesar ne pove. Oglasil se ie pa nato strokovnjak, ki ie vsestransko dokazal, da ie ta naredba sploh neizvršliiva. posebno nameravano občinsko sodišče niriia ne sredstev, ne moči. da bi to naredbo izvrševalo, ko niti redna sodišča in oblastva. katerim sta denar in eksekutivna moč na razpolago, pri prejšnjih enakih naredbah nista ničesar dosečj mogla. Občinsko sodišče bi torei kvečiemu muhe lovilo, med tem ko bi iastrebi in sloni prosto okoli letali in skakali. Vsa ra zadeva ie slična sejmske-iiiu prizoru ko tat kriči: »Držite ga!« samo da pozornost odvrne od sebe ter nazadnje celo ubogega okradenca — tukaj konsumenta in občinsko sodišče — osmeši! Ta mož je govoril tako prepričevalno. da smo vsi navzoči soglasno skenili, ne volili oziroma izvolitve ne sprejeti, ker le v basni ie mala mačica levu uši obirala, dokler niso uši nje same ujedle. Pripomnim nai le še. da ie učiteljstvo. duhovništvo in železniško uradni-štvo to resnico menda žc prei samo iz-prevklelo. ker se volitve sploh ni hotelo udeležiti • ali pa Vestnik. Današnjo dvojno številko »Našega Glasa' smo morali izdati zaradi aktualnih poročil in člankov, ki bi zastareli, ako bi jih odložili na prihodnji teden. Zato izide prihodnja številka šele 9. novembra t. 1. Dopise za »Naš Glas« je pošiljati le na uredništvo v Ljubljani. Rimska cesta štev. 20. ter je pisati rokopise le na eni strani lista z robom Tiskovni sklad »Našega Glasa« se opasno suši. Tovariši, tovarišice! Zbirajte pri vsaki priliki za naš tiskovni sklad, ker brez glasila Slovenci vendar ne smemo biti! ZAMUDA v plačilu naročnine oči-vidno ne dela c. g. naročnikom nobene preglavice, ker je doslej niti polovica ni poravnalo, dasi smo z 39. številko vsakemu označili, koliko ima plačati na naročnini do 31. decembra t. I. Pač pa dela ta zamuda preglavico opravi, ki nima razim naročnine nobenih virov, iz kojih naj jemlje sredstva za kritje izdatkov, ki so zelo veliki in lih je kriti takoj. Tisk, pošta, odprava, honorarji in druge potrebščine zahtevajo velikih vsot. Upravi ni na tem. da doseže kak dobiček, ki je v danih razmerah nemogoč, pač pa ji je iu ji mora biti nn tem. da ne zaključi leta / primanjkljajem. Ta pa je neiz-o g i h e n , če c. g. naročniki vkljub vsem porivom ne store svoje dolžnosti. Prosimo torej ponovno vse, ki doslej niso poravnali naročnine, da store to takoj. Osobito pa prosimo one, ki naročnine ni(i ra H. in lil. četrtletje niso poravnali, da nam konečno vendar nakažejo vsaj do 30 septembra zapadlo naročnino takoj, naročnino za IV. četrtletje pa poravnajo pozneje, vsaj pa tekom decem- Uprava. »Društvo pisarniških oficijantov iu pomočnikov za Slovenijo v Ljubljani« opozarja svoje člane pravosodne uprave na današnji poziv novo ustanovljenega »Društva sodno - pisarniških uradnikov in oficijantov za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. K temu društvu naj pristopijo vsi sodni oficijantUnje- in pomočniki(ce), ki nimajo izpitov, oziroma imajo le I. pisarniški izpit. Tovariši z zemljoknjižnim izpitom pa imajo pristop k »Društvu’ /emljoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov«, ki tudi že posluje. V dosedanji oficijan lovski organizaciji, ki bo obstojala še naprej, ostanejo včlanjeni vsi tovariši drugih strok (politične, finančne itd.). To se je sklenilo v sporazumu vseli treh društev, ker stoje sodni oficijanti in pomočniki po svoji službi sodno - pisarniškim uradnikom veliko bližje, kot pa svojini tovarišem drugih strok. Prcdno pa prizadeti tovariši izstopijo iz dosedanjega društva, jih opominjamo na njih moralično dolžnost, da poravnajo zapadlo članarino pri starem' društvu do dneva izstopa. Poziv. Dne 18 septembra 1921 ustanovilo se je društvo: »Sodno pisarniških uradnikov in oficijantov za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. V to društvo vstopi lahko vsak aktivno služeči sodno-pisar-rnški uradnik (uradnica) s l. pisarniškim izpitom ali brez njega, dalje vsi izvršilni uradniki, sodni oficijanti (oficijantke), pomočniki in pomočnice. — Pristopnina znaša 2l/L> dinarja, članarina 1 dinar mesečno. Tovariši in tovarišice! Strnimo sc v močno vrsto1 Ne enega naj ne bo med narni. ki bi ne bi! član naše, že danes dokaj močne organizacije! Nismo nl-ka!orečilo na znanje in so na koncu zborovanja zbrali 200 K za društveni podporni sklad v dokaz, da so bili s potekom zborovanja zadovoljni. Finančna kontrola. Na razna vprašanja poroča blagajnik društva finančne kontrole društvenim članom, da je nastopil povišek članarine od l na 2 din. mesečno že s 1. julijem 1921. Ta povišek služi za kritje stroškov ob izdajanju lista Fin. kontrola. Da ni vsakdo od članov prelci prvih številk lista, je bilo neizogibno zlo. ki se ni dalo preprečiti, ker je bilo izdajanje lista prenagljeno. Sedal na je izdajanje lista že toliko urejeno... da lahko vsak društveni zaupnik zahteva za svoj okoliš zadostno število izvodov. Manjka-loče izvode je zahtevati z dopisnico. Tudi položnice ie zahtevati na isti način. Ker so nekateri bivši užitninski uslužbenci mnenja, da ic njih prejšnje društvo pristopilo korporativno k društvu fin. kontrole se opozarjajo, da je to domnevanje napačna Vsi opi. ki še niso člani draštva. se poživljajo, da čim prej pristopijo k društvu ter. nai zajedno s prijavo potom dopisnice ali nakaznice pošljejo blagajniku članarino po 2 din. mesečno. Ker temelji dosedanji izostanek na nesporazumljenju, se ne zahteva pristopnine. Gospodje zaupniki se naprošajo, da pri vpošiljanju članarine in pr! naznanilih ckiugih izprememb upoštevajo dana navodila, zlasi da navedejo vselej vpisne številke. — Narasli do-oisovalni stroški se ob predložitvi računa novmeio bodisi v znamkah, bodisi v denarju. Naše zadruge. Pišejo nam: Kakor znano, je »Samopomoč« v likvidaciji ter naj prostore, ki so ji odpovedani, izroči novi potrošački zadrugi. Veliko krika in vika je bilo ob ustanovitvi nove zadruge. Človek bi mislil, sedaj se bodo nove zadruge oklenili vsi nameščenci kakor otroci svoje matere. A glej spaka! Gotovim članom »Samopomoči« ni bilo za drugega, kakor da lastno dete »Samopomoč« prav nepošteno oklestijo in oblatijo, k novemu društvu pa le ne pristopijo. A zastrašili so tudi druge. Podreti staro bajto, a obetati novo palačo, to je bilo lahko. Zdaj imamo le ruševine, o novi palači pa šc sledu ni, a niti sredstev za začetek zgradbe. Ni niti članov, niti denarja. Tako ne gremo naprej, nego zopet prav grdo nazaj. Prvo jc: potrošačka mora imeti čim več članov. Brez elanov ni zadruge. Nato je treba začeti delati; sej je bilo že dovolj. Gospodje, ki so bili pri odboru »Samopomoči« oziroma sedanji likvidatorji so si pridobili mnogo izkušenj, ter upam, da bodo šli i odboru nove zadruge radi na roko v toliko, da končno začnemo z delom naše , gospodarske zadruge! Dokler pa ne zač- ! i ne delati nova zadruga, se trdno okle-i pajmo stare! Bolje da imamo vsaj nekaj/! ; nego ničesar. Tovariši, kupujte kolikor | ; največ možno v »Samopomoči«, da bo ; uspeh likvidacije tem ugodnejši! Nova j j zadruga se ne sme prenagliti, zato ji pu-! stimo časa, da se dobro pripravi na za- ; četek. Medtem nabirajmo člane za svojo j novo zadrugo. Tudi gg. predstojniki uradov naj bi se zavzeli za novo zadrugo ter tako omogočili, da se naša zadruga dvigne na višek, da bomo lahko ponosni ; na njo ter da bomo lahko črpali iz nje I ne le ugled, ampak tudi dobiček. Naj i vsak nameščenec pomisli, da še ni član nove zadruge ako se mu je odtegnilo tistih par sto kron, ampak, da se mora i j priglasiti ter vplačati tudi delež 400 K. j Na delo torej! Potrošačke zadruge. »Poštni Glas- i ; nik« poroča: Naši delegati so se v Bco- j gradu zglasili tudi v pisarni Saveza potrošačkih zadrug, da bi se informirali o I njegovem delovanju. Izvedeli so veliko | zanimivega. Zadruga je do meseca septembra spala. Ni imela nc denarja, ne pisarn, ne skladišč. Od finančnega mini-: strstva se jc večkrat zahtevalo izplačilo onih milijonov, ki so se nabrali od 10 od- ! stotnih odtegljajev, a vedno zaman. Po-] trošačka jc zahtevala denar, da bi ga naložila ter prejemala obresti, a finančno ministrstvo je bilo pripravljeno le od slučaja do slučaja plačevati nabavljeno blago. da bi imelo nekako skrbstvo nad zadrugo. Predstavka na ministrski svet je spravila zadevo v ugodnejši tir. Zadruga je prejela lepo glavnico in začela delovati. Našli so lokal, ki ga je treba adaptirati za pisarne in skladišča, kar se je deloma že tudi zgodilo. Najemnina jc bajna. Za pisarno, ki je dostopna le po ozki stranski ulici in razdrapanem dvorišču ter za skromno skladišče plačujejo mesečno 40.000 kron. Zadruga se je zanimala za to. da bi nakupila živila naravnost od producentov, a prišla je. žal, prepozno do glavnice. Z nakupom večjih množin moke se ne mara ukvarjati, ker se moka lahko pokvari, pšenice in drugega zrnja pa ni več dobiti ceno, ker je že vse v rokah trgovcev prekupcev. isto je z mastjo. Pred nekaj tedni je želela neka podružnica, da ji centrala preskrbi vagon masti. Obrnili so se telefoiiično v Novi Sad, Vršac, Subotico in Pančevo, kamor se steka trgovina s svinjami, a niše dobili niti pol vagona masti, ker jc že vsa pokupljena in poskrita za boljše čase. Potrošačka sc nc more gibati tudi zaradi tega, ker jo vodi načelstvo osemnajstih članov. Vsak večji trgovski sklep je treba predložiti načelstvu v odobritev. Kupčija se navadno razdere," ' preden se sestane osemnajst gospodov. Ti člani načelstva ne stanujejo v Beogradu in stojite vsaka seja 60.000 kron!! Tako drag upravni aparat mora ubiti vsako trgovsko podjetje. Z 31. decembrom se ne namerava zaključiti bilanca, ker bi se izkazala prevelika izguba. Kolonijalno blago nameravajo kupovati od’veletrgovcev v Beogradu, ker se boje prevelikega rizika, ki bi ga imeli pri nakupu v inozemstvu zaradi nestalne valute. Neki trgovec jim je odstopil blago samo z enoodstotnim dobičkom, ki sc je preračunil na podlagi originalnih faktur. V Ljubljani lahko dobimo na drobno isto blago za isto ceno, kakor je v Beogradu na debelo. Za pri-hodujost mislijo ustvariti lastne tovarne za izdelavo usnja, čevljev, mila itd. Lastni mlini naj bi mleli pri producentu nakupljeno žito. S prostim prevozom po železnicah in oprostitvijo carine, kakor to predvideva uredba, je velika težava ir je le mab upanja, da bi iz besed postala dejanja. Težava je tudi * preduHrc za pokrajinske zadruge. V smislu sklepa ^knpšči ie dobi vsaka zadruga le po tol: kokrat 250 dinarjev predujma .kr likor ima včlanjenih zadružnikov. Od predujma je plačevali 5 odstotkov obresti. Vse to so povedali delegatom, ki so odšli pobiti in trdno prepričani, da tako ne more iti in tudi ne pojde. I I istnica uprave: G. A. K. Maribof. Številko 42. smo Vam poslali istočasrto kakor drugim. Kje je ostala, ne vem. Danes pošljemo Vam drugo. Si ie pridobil novega naročnika^ Priporočil ac tvrdka 4 fi Jos. Peteline Ea3 trgovina z galanterijskim in modnim blagom, zaloga Šival niii strojev in njih posameznih delov. ai Ljubljana, Sv. Petra n. ?. A.MiheIič, Ljubljana Šelenburgova ulica 1. Trgovina HŠčetinastimi izdelki-Galanterija in parfumerija. Edina zaloga jugoslovanskih KVART kakor tarok, marijaš, whist, „primorka*. & m. MUmUUH L U. J. t UUUUHIII lm'w javnim mlatara posojila oa osobni kredit & i d proti poroitro, zaznambi u složbono prejemke ii ii i — zastavi življcoskih polic oa daijlo dobo io piofi — Balin noso nin odplaiilon :: 7% obresti. lili VLOGE SE HESTOJEJO PD 4%- ftolojo si nžajeji ztlo Utro. Zabtifajte prospekti J m ■■■ Nafsfarejša spedicijska tvrdka v sioveniji^^B | R. RANZINGER g I............ I Ljubljana Mska pisarna Ljubljana m Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Ranzinger. 24-2 Interurban telefon 60 I Narožaite in širite „Naš Gl«*!* bdaja Osrednja Zvesa javnih nameUcacev in upokojencev ta Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni uradnik Makao Dacha. — Tlaka Uftitaliaka tiakarna v Ljubljani.