Foto: LucaS
dNJIZNIUAl
CEUE
Izhaja vsako sredo. Glavni in odgovorni urednik Janez Sever. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo.
cena 100 srr	Slovenija, sreda, 26. maja ioos št. io, leto xxvii
KDO PREKUPČUJE S STANOVANJI
RUPNIK
NASKAKUJE RTV
DELOVNI KONJ NE PIŠE DNEVNIKA
KNEZ NA KRALJICI PLANIN
CERKEV IN RAZUZDANOST
BENKO: SLOVENCI IN GRABEŽUIVOST
CINKABHA JE	SLOVENSKA	KAKO OPRAVITI
GREŠNI KOZEL BOLNIŠNICA V SIBIRIJI S ŠEFOM
...BEMTI VLADO, KI NI FERRARI
JE PREDSEDNIK KUČAN ŠE VRHOVNI POVELJNIK TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE?
JANŠA JE ZMAGAL
Po zadnjih dogodkih sodeč bi lahko bil odgovor na v nadnaslovu zastavljeno vprašanje negativen. Vsaj v tisti meri, v kolikšni polzi predsedniku Milanu Kučanu iz rok v ustavi zapisana »oblast«. Kako je prišlo do tega Sloveniji neugodnega pojava?
Začelo se je najbrže v času t. i. vojne v Sloveniji, če ne že prej. Takrat se je predsednik Kučan pokazal za bolj človeka in diplomata kakor vojaka, kar pa obrnjeno velja za Janeza Janšo. Med tistim pokanjem med teritorialci, policaji in zbeganimi vojaki JLA, si je obrambni minister ustvaril svojevrsten image zmagovalca, ki si ga je očitno kot rezervo namenil porabiti po osvoboditvi. In ravno to se je zgodilo.
Vsi se še dobro spominjamo Janšinega nenavadnega ostajanja na ministrskem stolčku resorja za obrambo, še prejšnji spor z Zlobcem in poznejši s Kučanom. Iz obeh je izšel kot zmagovalec. Predsednik Kučan, med drugim tudi vrhovni poveljnik slovenske vojske — Teritorialne obrambe in praktično Janšin nadrejeni, je na koncu pokleknil pred slednjim. Takšna absurdna situacija je mogoča samo v Sloveniji in mogoče še kje na Balkanu, nikakor pa ne v Evropi.
Da je predsednik Kučan pod Janšinim vplivom, se je jasno pokazalo ob zamenjavi poveljnika teritorialne obrambe Janeza Slaparja, ki ga je obrambni minister izsilil s svojim tolmačenjem zakona o obrambi. Kučan je vso stvar okrog zamenjave, ki sicer Sloveniji res ne bo prinesla nobene škode, pa vendar, blagoslovil. Ob nedavnem proslavljanju dneva slovenske vojske v Kočevju Je bilo pričakovati, da bo glavni govornik in podeljevalec odlikovanj vrhovni poveljnik teritorialne obrambe — predsednik Republike Slovenije. Pa se je ob mikrofonu razgovoril kdo drug kot Janez Janša — neformalni, vendar dejanski vrhovni poveljnik slovenske vojske.
Ob takšni nelogičnih peripetijah se lahko vprašamo, na kakšen način Je Janša nadkrilll predsednika države. Grosupeljčan, vajen zmagovati, ki lanslra afere, kadar se mu zahoče, bo v slovenski politiki še dolgo ena prvih violin. Rabi še samo kakšno raketo, s katero bo sestrelil hrvaško letalo v slovenskem zračnem prostoru, pa bo v obnovljeni slavi ob prihodnjih predsedniških volitvah zanesljivo na listi kandidatov in - izvoljen.
Franc Furland
PRED IZVEDBO PRIVATIZACIJSKEGA ZAKONA
KDO SE GRE UMAZANO IGRO
Slovenci bomo že v kratkem postali delničarji. Če bo državni svet te dni potrdil predlagane spremembe In dopolnitve privatizacijskega zakona, lahko že naslednji mesec pričakujemo prve konkretne korake lastninjenja po novem zakonu. Predvideno je, da bi državljani dobili lastniške certifikate na računih pri SDK, s katerimi bodo lahko kupovali delnice podjetij ali investicijskih skladov. Pravila se te dni še premlevajo.
Bistveno, kar velja glede tega omeniti, je predvidena sprememba zakona, po kateri certifikatov ne bi delili po delovni dobi, temveč pft starosti državljana. Do 17 let stari državljani naj bi dobili certifikat za 100 tisoč tolarjev. Od 18 do 22 let za 200 tisoč, starim od 23 do 27 let za 250 tisoč, državljanom v starosti med 28 in 37 leti za 300 tisoč, od 38 do 47 let let za 35o tisoč, starejšim od 48 let pa certifikat za 400 tisoč tolarjev. Ni še jasno, kaj bo z novimi državljani. Dilema je: naj zanje velja delovna doba, ki so jo dosegli v slovenskih podjetjih ali leta, ki so jih prebili v Sloveniji?
Parlamentarna komisija za privatizacijo je potrdila vladin predlog, naj bi popust pri notranjem odkupu podjetij znašal 50 odstotkov, kar naj bi posameznim podjetjem olajšalo pridobitev večinskega deleža ali vsaj kontrolnih 31 odstotkov.
Za sindikate in delavce, ki si niso mogli izplačevati plač po veljavnih kolektivnih pogodbah je tudi bistveno, da jim bo zakon priznal tako imenovane zadolžnice, do katerih pa so nekateri zelo skeptični. Emil Milan Pintar na primer je prepričan, da je vlada nanje pristala pod pritiski sindikatov (le kaj je v tem narobe?!, op. p.), predsednik Drnovšek pa še posebej spričo dejstva, da mu je začela naglo padati popularnost. Najbolj problematična pa je njegova misel, da gre za podjetja, ki v preteklosti niso bila sposobna pridobiti nič denarja za plače po kolektivni pogodbi. Zanj so to zelo sporna podjetja, ki naj bi zdaj svoje hipoteke preteklosti z zadolžnicami prenašala na delavce. Delavci bodo po njegovih besedah razočarani, ker bodo namesto denarja dobile delnice slabega podjetja, ki se lahko že naslednji dan sesuje. Povsem z zdravo ekonomsko logiko pa je sprta njegova trditev, da ne verjame, da so bila ta podjetja le v prehodnih težavah, ker bi, če bi bila sedaj boljša, zadolžnice izplačala. Kdor ve za kronično podka-
pitaliziranost naših podjetij, bo vedel, da ta Pintarjeva trditev sodi na Mars. Kaj je boljše: priznati delavcem njihov upravičen delež na lastnini ali se z dodatnimi izplačili dodatno finančno izčrpati? Odgovor danes pozna že vsak Slovenec, ki se je kdaj ukvarjal z ekonomijo. Je pa glede tega zelo pomenljiv njegov pristavek, da »dati delavcem podjetje, ni pozitivna rešitev«. Komu ga torej »dati«, da bi bila rešitev pozitivna?
Pintar je tudi zelo napadel po njegovem »zvito rešitev«, po kateri je treba količino denarja od zadolžnic, ki bi šla za prispevke in davke, spremeniti v delnice, za te pa zmanjšati vrednost družbenega premoženja in jih prenesti na sklad. Po njegovih besedah bi na pokojninski sklad tako prenašali le delnice slabih podjetij, kar se mu zdi neposrečena trditev. Torej »mutenje« brez pravega haska. Resnica je čisto enostavna: Država si pač za neo-bračunane davke in prispevke jemlje pravico do delnic, za katere je pač zmanjšan fond družbenega premoženja. In v čem je tu problem? Jasno, problem je v tem, da bodo pač manj dobili tisti, ki k družbenemu premoženju niso prispevali nič, ali je bil njihov prispevek manjši.
Pintar na koncu poudarja,. da si je s to »neposrečeno rešitvijo« predsednik vlade iskal malo popularnosti, da si jo bodo kovali sindikalni šefi, ki so šli v umazano igro (sicl), saj zapeljujejo ljudi v misel, da se bo njihov položaj spremenil, če si pridobijo lasfništvo.
Bitka za lastništvo zaposlenih je torej umazana igra? Ali je tu umazanega kaj drugega in kdo drug? Že Marx je v delničarstvu nasploh videl kolektivizacijo lastnine. Če se prav spomnimo, je Pintar nanj najprej prisegal. Evropska socialdemokracija zagovarja delavsko solastništvo in participacijo pri upravljanju. Le kaj zagovarja novodobni »socialdemokrat« Emil Milan Pintar? Strinjamo se z njim, da je v moderni
ekonomiji »imaš« samo ena stran zgodbe, druga je »znaš«. Ce ne znaš, tisto, da imaš, nič ne pomeni. Vprašanje je samo eno: zakaj se torej vsi pulijo za družbeno lastnino, zakaj se divje privatizira itd. Odgovor je na dlani: v moderni ekonomiji najbolj uspevajo prav tisti, ki »imajo« in ki hkrati zraven tudi »znajo«. Kako krvavo res zna biti tu ugotovitev, se lahko Pintar pozanima pri vsakem podjetniku, ki »zna«, vendar mora za materializacijo svojega znanja plačevati oderuške najemnine. Predvsem pa je za sindikate in
družbo bistveno, da imajo pri lastniški »operaciji stoletja« vsaj na začetku vsi enakopravne možnosti. To pa jim konec koncev zagotavlja tudi ustava. Kaj se bo dogajalo potem, kako se bo koncentrirala lastnina, je pa že drugo vprašanje, ki tudi sodi v »moderno« ekonomijo. Ves »voc« je namreč v produktivni izrabi lastnine. In prav zaradi nje tudi gremo v to operacijo. Marnje o umazani igri in zapeljevanju ljudi so tu čisto odveč.
Ivo Kuljaj, DE
N0V£<90BA
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever
Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper)
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Našlov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
Dragi kupci!
Trgovina Vegro misli na vas. Iz bogate ponudbe znanih domačih in tujih proizvajalcev vam predstavljamo le nekaj artiklov:
PRALNI STROJI:	GORENJE, Candy Merloni,
Bosch... že od 43.000 SIT dalje POMIVALNI STROJI: Candy, Bosch, Ocean... že 56.000 SIT
ŠTEDILNIK VGRADNI IN PROSTOSTOJEČI ŽE OD 42.442 SIT dalje
HLADILNIK VGRADNI IN PROSTOSTOJEČI 38.000 SIT
ZMRZOVALNE SKRINJE
VRTLJIVA FRITEZA DE LONGHI s 23.900 znižana na 15.372 SIT
GLASBILA VAMAHA, Radiokasetofoni, glasbeni stolpi tudi po komponentah.
TELEVIZORJI GORENJE S TTX 48.000 SIT, SAMSUNG OD 35.000 SIT dalje, VIDEO IGRE SEGA, kasete za videoigre, joysticki vseh vrst, avtoradiji, avtozvočniki, stenske in namizne ure, mali gostinski aparati
GORENJE, BOSCH, ISKRA REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE, ŠTEDILNIKE IN BOJLERJE NOVO V PONUDBI: Vodovodni material in bojlerji Gorenje Tiki vseh vrst, montaža in dostava na dom BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN ZAGOTOVLJEN SERVIS TER REZERVNI DELI.
AVTOTEHNA ELGOS
AKCIJSKA PRODAJA:
TELEVIZOR BLAUPUNKT 2.100 1.644 DEM 2X SJKAT PRIKLJUČEK, priključek za video kamero 8 mm, 63 cm ekran, ravni ekran black line, 99 programov, TOPTEXT S-VHS ON SCHREEN DIS-PLAY, STEREO 2x55W PRALNI STROJ BOSCH:
1.986 1.170 DEM
Nerjaveča kad, 800 obratov centrifuge, nastavljiv termostat, ekonom, program, 1/2 pranje, sistem tuš, triletna garancija in na kad 20 let garancije. Možnost plačila na 12 mesecev.
KOLIČINE SO OMEJENE!
Pokličite in se sami prepričajte? Vegro, Stari trg 9, Slovenske Konjice, tel. 063/755-207
KOVINOTEHNA PONUDILA ROKO RUSOM. NAŠI GRADBINCI V SIBIRIJI. KAKO MEGALOMANSKO VOJAŠKO INDUSTRIJO SPREMENITI ZA^OTREBE NARODA?
SLOVENSKA BOLNIŠNICA
V AZIJSKI RUSIJI
Aleš Ilc, generalni direktor celjske Kovinotehne, je 11. maja podpisal pogodbo za izgradnjo bolnišnice v mestu Pitjah v Tjumenski oblasti v Sibiriji. Predračunska vrednost projekta znaša 45 milijonov dolarjev, dela pa bodo izvajala slovenska gradbena podjetja. Gre za eno največjih investicijskih pogodb, kar jih je doslej sklenila Ruska federacija. Investitor projekta je podjetje Juganskneftegaz, ki se ukvarja predvsem s črpanjem nafte v tjumenski oblasti, katera obsega prostranstvo veliko kot vsa Evropa in kjer živi komaj tri milijone prebivalcev.
Načrti Kovinotehne na tem prostoru pa so še veliko večji. V nekaj letih naj bi njihovo poslovanje z deželami Skupnosti neodvisnih držav na leto dosegalo 200 milijonov dolarjev.
Ta pomembna pogodba Kovinotehne za slovensko gospodarstvo je sad dvoin-polletnega sodelovanja z ruskimi partnerji, s katerimi je Kovinotehna vzpostavila zelo korektne poslovne odnose. Vodstvo Kovinotehne poudarja, da je zanje usmeritev na ruski trg dolgoročna poslovna usmeritev, saj so se tja preusmerili že pred razpadom jugoslovanskega trga in pred razpadom Sovjetske zveze, za to so tudi primerno kadrovsko usposobljeni.
Bera nekajletnih naporov
Danes ima Kovinotehna v Ruski federaciji dve podjetji v mešani lasti in dve pred-
stavništvi v Moskvi in Novo-gordu. V Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane. V povezavi z ameriškimi firmami, ki jih na tem območju zastopajo, zagotavljajo najsodobnejšo tehnologijo vse do velikih industrijskih postrojenj. Poleg tega uvajajo »socialni program« za naftno in plinsko industrijo v Sibiriji. V ta okvir sodi tudi podpis omenjene pogodbe. Kovinotehna je v Moskvi prevzela adaptacijo več objektov, ki jih opremlja s slovenskimi izdelki in v sodelovanju s slovensko industrijo. Sem sodijo tudi načrti o preusmeritvi ruske vojaške industrije v civilno.
Kot delničar namerava tudi vstopiti v nastajajoči ruski koncern Jukos, ki bo peta največja naftna korporacija na svetu. Skupaj z ruskim partnerjem bodo ustanovili tudi mešano podjetje za dobavo ruskega plina v Celju.
Mišo Lepetič, koordinator za vzhodna tržišča.
Bolnica v Pitjah
Bolnišnico, ki bo najsodobneje opremljena, bodo pričeli graditi v juliju 1993, medicinsko opremo naj bi pričeli montirati v maju 1995.
Celoten objekt s površino 28.000 m2 in z 270 posteljami bo po načrtih zgrajen oktobra 1996. Pred začetkom gradnje bolnišnice bodo zgradili še objekt za proizvodnjo železobetonskih elementov, ki jih bodo potrebovali za gradnjo bolnišnice.
ter kontejnersko naselje z 260 posteljami za delavce, ki bo pozneje uporabno tudi za turistične namene.
Izvajalca del Kovinotehna še ni določila, gotovo pa bo to slovenska gradbena ope-rativa. Seveda pridejo v poštev le tista slovenska gradbena podjetja, ki že imajo izkušnje in so usposobljena za delo v izredno težkih pogojih gradnje v Sibiriji, v močvirjih in mrazu, kjer traja gradbena sezona le štiri mesece na leto:
Aleš Ilc, generalni direktor Kovinotehne:
»V državah Skupnosti neodvisnih držav se ponujajo velike možnosti slovenskemu gospodarstvu, ki pa se tega vse premalo zaveda. Rusi so dosti bolj kot zahodnjakom naklonjeni sorodnim slovanskim dušam iz Slovenije in tudi nekdanje Jugoslavije. Mnogi neradi poslujejo neposredno z zahodnjaki in kot posredniki bi lahko Slovenci tam precej zaslužili.
Po drugi strani pa tudi podjetniki iz razvitega zahoda niso preveč navdušeni nad delom v ledeno mrzli Sibiriji. Navajeni so zelo visokega standarda, ki ga tam pač ni mogoče zagotoviti. Tako, kljub temu, da je v Moskvi ogromno predstavništev zahodnih podjetij, izven centrov, posebej pa še v sibirskih močvirjih, le stežka najdete kakšnega«.
Mnogo slovenskih poslovnežev, ki sodelujejo z državami Skupnosti neodvisnih držav, se pritožuje, da je poslovno sodelovanje z njimi zelo otežkočeno, saj tam nič ne velja niti podpis pogodbe. Zato smo Kovinotehninega koordinatorja za vzhodna tržišča Miša Lepetiča, ki je dobro seznanjen z načinom poslovanja v Rusiji, zaprosili za komentar te trditve.
»Vsak trg ima neke svoje specifičnosti, tako tudi ruski. Potrebno je razumeti čas in način življenja ljudi na tem prostoru. Potrebe in želje so velike, medtem ko so možnosti precej omejene.
Mi sodelujemo predvsem z resnimi firmami, na popolnoma profesionalni osnovi. Ta podjetja imajo zelo izobražene ljudi, ki poznajo svet in trgujejo z vsem svetom. Morda je razlika, če se posluje z neko manjšo firmo, ki pač poizkuša na čim lažji način priti do dobička.
Država, ki ima toliko težav, kot je to nekdanja SSSR, kjer imajo ljudje povprečne dohodke 20 ameriških dolarjev mesečno, izven glavnih mest pač ne more nuditi nekega osebnega udobja, posebej ne takšnega, kot so ga navajeni zahodnjaki. Pogoji življenja so težki - velike težave so z oskrbo. Nič bolje ni niti s transportnimi sredstvi, tako da je vse odvisno od tega, kako je firma organizirana in kako zna s svojimi izkušnjami poskrbeti za svoje ljudi.
Gotovo pa za nekoga, ki gre prvič tja sam, določene stvari predstavljajo nepremostljive težave, ker ne pozna razmer in tudi nima zadostnega suporta prihodnjih poslovnih partnerjev.«
Janez Vodnar
PREVARA STOLETJA ALI REŠILNA BILKA ZA OBUBOŽANA PODJETJA
KORŽETOV SKLAD
Pod okriljem Sklada za razvoj, tako imenovanega Koržeto-vega sklada, je kar 140, bolj ali manj zavoženih slovenskih podjetij - za nekatera med njimi sklad predstavlja rešitev, za mnoga pa žal le grobarja.
Republiški sklad za razvoj je nastal leta 1991, njegov direktor pa je od vsega začetka Uroš Korže. V prvem letu svojega obstoja se je sklad pričel ukvarjati s svetovalno dejavnostjo. Skupaj z Agencijo za privatizacijo je organiziral številne seminarje na temo privatizacije, njegovi svetovalci pa so za podjetja pripravljali privatizacijske programe. Iz te dejavnosti je ustvarjal tudi precej dohodka. V tem času mu je tudi uspelo sestaviti profesionalno svetovalno ekipo.
Od vsega začetka je tej paradržavni instituciji država zaupala še eno pomembno nalogo - sklad je nastopal do tujih kupcev kot prodajalec domačih podjetij - tako je najprej v imenu države prodal Tobačno tovarno Ljubljana in papirnico v Vevčah.
V jeseni leta 1992 pa se je vsa njegova dejavnost usmerila v naloge, ki jih je dobil z državnim projektom za prestrukturiranje in sanacijo slovenskih podjetij. Projekt se je pričel izvajati z javnim
razpisom Sklada za pomoč ogroženim podjetjem, ki pa so vendarle predvidevala možnost preživetja vsaj nekaterih svojih delov, tako imenovanih zdravih jeder. Cilj projekta in ekonomskega programa je bil pomagati podjetjem, da bi čim lažje prebrodila težave, v katerih so se znašla predvsem zaradi izgube trgov, hkrati pa tudi med slabimi podjetji izbrati tista, ki bi bila sposobna obstati. Na njegov razpis se je prijavilo okoli dvesto podjetij, vendar pa so pogodbe podpisali le z 98. Ostala podjetja, ki so kmalu spoznala, da jih v naročju Koržetovega sklada čakajo ostri rezi, so uvidela, da bo zanje verjetno manj boleče, če bodo poizkušala najti rešitev z lastnimi močmi.
Sklad ima od vsega začetka veliko pomanjkljivost, ki njegovo poslanstvo marsikdaj povsem razvrednoti - nima denarja, ki bi bil nujno potreben za sanacijo podjetij, ki jim ni preostalo drugega, kot da so se zatekla v njegovo okrilje. Zato so tudi nje-
gove možnosti zelo omejene, česar pa delavcem v podjetjih, ki so s podpisom pogodbe marsikdaj prenesla tudi večinski del svojega premoženja nanj, pogosto ni lahko dopovedati. Mnoga podjetja so to, po starem socialističnem načelu, razumela kot avtomatično reševanje likvidnostnih in izgubarskih težav z državnim denarjem, ki pa ga sedaj seveda ni od nikoder. Stanje še zaostruje velik dolg vlade in njenih ministrstev, ki skladu celo dolgujejo več milijard tolarjev.
Zato se srečujemo s pogostimi stavkami v teh podjetij, kjer marsikdaj na čelu delavcev stavkajo tudi direktorji in skupno z delavci sklad obtožujejo za njihove težave. Dostikrat povsem upravičeno, marsikdaj pa bi morali krivdo za težak položaj, v katerem se nahajajo, pripisati kar samim sebi. Januarsko sprejetje zakonov, ki za skladova podjetja odlagajo plačila neplačanih davkov ter tudi terjatev elektrogospodarstvu in železnicam, pomeni le majhno olajšanje njihovih težav, saj jih najbolj bremenijo terjatve njihovih upnikov, ki so predvsem velika podjetja, zlasti pa banke, zato lahko brez njihovega sodelovanja
celoten projekt kaj hitro propade.
Sprevržena vloga
V številnih podjetjih so pod nadzorom sklada zamenjali vodstva z novimi upravnimi odbori, pogosta pa so bila tudi gostovanja domačih in tujih strokovnjakov, ki so iskali možne rešitve - vendar pa so te bile in so še, največkrat predvsem tiste najbolj primitivne - odpuščanje delavcev, ki gre v deset tisoče. Ravno na račun odpuščanja letijo najhujši očitki na delo sklada. Pomembna njihova dejavnost je tudi iskanje stikov z upniki in njihovo prepričevanje za skupno iskanje možnosti za nadaljevanje proizvodnje.
Sklad se je tudi lotil izvedbe privatizacije v svojih podjetjih. Delo sklada naj bi bilo po interpretaciji njegovega vodstva kljub majhnim sredstvom, s katerimi razpolaga, precej uspešno. Gotovo pa ga precej drugače ocenjujejo delavci v »skladovih« podjetjih, ki dostikrat tudi po več mesecev sploh niso dobili plač.
Dejstvo je, da so vodstva v podjetjih prostovoljno od-
dajanje podjetij Skladu dostikrat preoptimistično prikazovala svojim delavcem, zato je bilo tudi razočaranje toliko večje.
Navkljub vsem omenjenim težavam pa so mnoge kritike na račun Sklada za razvoj povsem upravičene, saj je bil ta zamišljen kot organizacija, ki naj bi podjetja in delovna mesta reševala skupno z upniki in delavci ob podpori države, danes pa marsikdaj kaže, da je vse kar v skladu znajo, zgolj odpuščanje delavcev in drastično zmanjševanje njihovih pravic. Zato ne presenečajo ocene sindikalnih voditeljev v mnogih »skladovih« podjetjih, da skladu ne gre za reševanje podjetij, pač pa, da jih želi čimbolj razvrednotiti in nato nekomu prodati po nizki ceni.
Mnoga podjetja so šla v sklad zato, da bi dobila nov menedžment, nove trge, novo tehnologijo, pokazalo pa se je, da iz vsega tega ni bilo nič.
Omeniti pa velja še nekaj - večina ljudi, ki delajo v skladu, nima izkušenj iz proizvodnje, ti leteči strokovnjaki so sicer dobri teoretiki,
tovarne pa po večini spoznavajo od znotraj le med obiski. Tudi sodelovanje z menedžerji v podjetjih ne poteka tako, kot bi si ti želeli. Kljub temu, da skladovi strokovnjaki dostikrat ne zmorejo analize ključnih poslovnih funkcij podjetja, ki je njegova last, ima sklad ogromno moč odločanja in en sam -človek odloča o sanaciji ali stečaju podjetja.
Zato ni čudno, da se je sanacija dostikrat sprevrgla v stečajne postopke in metanje delavcev na cesto ter v popolno zaščito kapitala tudi in predvsem na račun zmanjševanja pravic zaposlenih delavcev.
O socialnem vidiku skladovega delovanja tako ali tako ni vredno izgubljati besed, kajti iz vsega naštetega je jasno, da sklad zastopa le logiko tako imenovanega liberalnega kapitalizma, vendar pa za ilustracijo zgolj tale podatek: Sklad nasprotuje celo temu, da bi podjetje, ki je v težavah, plačalo zaposlenim kolektivno zdravstveno, zavarovanje.
Janez Vodnar
OB VSEH HVALJENIH IN NAPOVEDANIH VLEČNIH KONJEV CELJSKEGA GOSPODARSTVA PSOVANA CINKARNA PA SAMO EKOLOGIJI ODMERJA VEČ, KOT ZNAŠAJO VSE OSTALE VEDNO DEŽURNI KRIVEC ZA SKORAJDA VSE NARAVNE TEGOBE CELJANOV
OD EKSCESOV DO EVROPSKE
\
Cinkarna Celje je ime podjetja, ki ga vsi Celjani in tudi širše dobro poznamo, kajti največkrat se nanj spomnimo v povezavi z onesnaževanjem okolja, za kar je Cinkarna dolga leta veljala za glavnega, če ne že kar za edinega krivca v Celju. Ob tem se je molčalo, da je Cinkarna Celje tudi eno redkih podjetij v celjskem industrijskem bazenu, ki največ denarja vlaga v ekološke projekte, s katerimi se je otresla krivde.
O sedanjem stanju v podjetju, njihovih načrtih za prihodnje in seveda o ekologiji in ekoloških projektih, ki jih izvajajo in načrtujejo, smo se pogovarjali z namestnikom generalnega direktorja dipl. ing. Vilijem Raznožni-kom, s pomočnikom generalnega direktorja dipl. ing. Danijem Podpečanom, z voditeljico službe za varstvo okolja dipl. ing. Bredo Kosi in z direktorjem investicijske službe ing. Milanom Krivcem.
»Cinkarna je dobila neizbrisen pečat v povojnem času obstoja generalnih direkcij, ko je prenehala njena organska rast, in se je zaradi strateških državnih ciljev poudarjala zgolj ena dejavnost. Tipičen primer za to je bila ekstrakcija cinka, ki ji niso sledile ostale nujne spremljevalne tehnologije, s katerimi bi lahko velike količine
šljenega in zagnanega dela v podjetju,« razlaga namestnik generalnega direktorja dipl. ing. Vili Raznožnik.
»V tem obdobju je Cinkarna doživela bistveno transformacijo. Do leta 1970 je bilo težišče dela na metalurgiji cinka. Takrat smo se lotili izvedbe nekaterih novih programov, tako da smo krizo v začetku sedemdesetih let s težavo komaj prebrodili, ker smo bili ekonomsko na tleh. Ponoven vzpon smo doživeli konec sedemdesetih let, ko smo leta 79 prvič po daljšem času znova zaključili poslovno leto pozitivno - od takrat pa do danes smo dokaj uspešni v preživetju.
V tem obdobju smo gradili našo infrastrukturo, poleg tega, da smo modernizirali vse naše dejavnosti in jih tekom let preselili na levi breg Hudinje. Danes v starem delu Cinkarne poteka le še nezna-
Vili Raznožnik
plinov naredili neškodljive.-Tik pred zagonom prve naprave za proizvodnjo žveplene kisline je Cinkarna pošiljala v zrak 1250 kilogramov S02 na uro... Razmere pa so bile takšne, da je vsak protest ogorčenih krajanov veljal za sabotažo.
Iz teh časov izvirata bes in jeza nad Cinkarno, ki sta v ljudeh tako globoko zakoreninjena, da z vsemi kasnejšimi ukrepi tega do danes nismo uspeli omiliti. Moram priznati, da bi bilo najbrž na tem področju manj narejenega brez hudega pritiska javnosti - in narejenega je bilo veliko, saj smo na področju ekologije naredili ogromno, vendar okolje, v katerem živimo in delamo, tega preprosto ne priznava kot prispevka k izboljšanju splošnega stanja. Marsikomu je to samo po sebi umevno in na to ne gleda kot na rezultat premi-
ten del naše proizvodnje. V naslednjih dveh letih bi s srednje veliko investicijo lahko tudi to preselili.«
Trda roka direktorja Prelca
»Leta 85 nas je bilo v podjetju 2500, danes pa nas je 1700. To pomeni, da smo se pravi čas zavedli, da pomeni racionalizacija tudi drastično zmanjšanje efektive v podjetju. Do danes še nikogar nismo postavili na cesto iz ekonomskih razlogov. Bilo bi zelo lepo, če ljudje pri ocenjevanju Cinkarne ne bi pozabljali 'na to dejstvo, kar se vse prerado zgodi.«
Obeta se vam podržavljanje?.
»Vse kaže tako. Usoda velikih sistemov je običajno taka - podržavljanje, nakar se izkaže, da je država slab gospodar, zato nastopi privatizacija. Ta proces je v resnih zahodnih ekonomijah trajal 50 let.
fK
Ena od zaslug našega generalnega direktorja je v tem, da je zelo dosledno čuval enotnost tega sistema in bdel nad spoštovanjem principov poslovne poštenosti. O lastninskem preoblikovanju se bomo lažje pogovarjali, ko bo naš interni program lastninske preobrazbe publiciran.«
Država je bila vedno slab gospodar
V Cinkarni je bilo zaposlenih veliko ljudi iz nekdanje Jugoslavije.
»Po ukinitvi ekstrakcije cinka smo prenehali zaposlovati ljudi z juga. Program ekstrakcije cinka je bil v tehnološkem smislu pozni srednji vek. Do zagona proizvodnje titanovega dioksida nismo več zaposlovali, takrat pa se je slika skorajda ponovila, le da področje migracije ni bilo več 800 kilometrov pač pa le 100 kilometrov.
Vrata za zaposlovanje smo tesno priprli že pred dvema letoma. Zaposlovali smo le še visoko izobražene kadre. Pri zmanjševanju zaposlenosti, ki je potekalo z naravno fluktuacijo, smo pazili, da se nismo dajali nikomur v zobe. Nekoč je bil v operativi vsak tretji delavec Neslovenec, danes pa je v Cinkarni 83 odstotkov Slovencev. Politika zaposlovanja v šestdesetih letih je bila bizarna.«
Cinkarna je v celjskem industrijskem bazenu edini velik sistem, ki je obstal brez težkih pretresov.
»Čakati na državo se ni nikoli izplačalo in tega tudi nismo nikoli počeli, da bi čakali na nekoga od zunaj. Trdim, da smo v Cinkarni od šestdesetih naprej dajali stroki prednost pred politiko in vsemi drugimi vplivi na politiko poslovanja.
Cinkarna proizvaja zelo pisano paleto proizvodov. Ta mešanica bazne in predelovalne indgstrije je bila v preteklosti odločilna za preživetje. Nikoli nismo načrtno dajali prednosti enemu ali drugemu proizvodu, vedno smo gledali le na ekonomsko upravičenost proizvodnje. Zato so nas tudi nekateri politiki včasih gledali postrani.
Nastala je farna - bazna
industrija je enako uničeno okolje, bolni ljudje, izgube, obup, kar pa ni vedno res. Poudarjam, da je Cinkarna eno redkih podjetij, ki se je moralo podrediti diktatu politike in dati v najširšo prevetritev svoj razvojni koncept. To je zunaj nepojmljivo. To smo naredili leta 1986 in to se nam je ponovilo lansko leto, ko smo s sklepom skupščine dobili nalogo, da ji predložimo naš razvojni načrt.
Že v ustih ti vse obrnejo
Naša slabost je komuniciranje z javnostjo. Mi se nikoli nismo izogibali racionalnemu dialogu, vendar pa je ravno takšen dialog najtežje vzpostaviti. V Celju smo priča, da lahko kdorkoli reče karkoli, mi pa na to nimamo možnosti niti odgovoriti. To ni način racionalnega komuniciranja.
V	komuniciranju z javnostjo enostavno nismo našli smotra, ker so nam besede že v ustih obračali. Želimo si samo to, da nas obravnavajo tako, kot si zaslužimo - merila naj bodo civilizirana in naj nas obravnavajo brez predsodkov. Z malo truda se da dokazati, da je poznavanje materije gotovih kritika-strov zelo plitvo, kljub temu pa naletijo v javnosti na neverjeten posluh. To po eni strani odgovarja tudi oblasti - mi smo primerna kost za glodanje, kar odvrača pozornost od resničnih problemov.
V	zadnjem času se gledanje na nas morda malo spreminja, kajti sedaj že deluje tudi socialna poanta, saj socialna diferenciacija danes poteka po liniji zaposleni — brezposelni. Zal se po mojem mnenju večina politikov premalo zaveda, na kakšnem sodu smodnika sedi ob potencialnih 200.000 brezposelnih.«
»Naše načrte smo široko razgrnili v informaciji ,Cin-karnina pot v Evropo', v nadaljevanju pogovora opozarja pomočnik generalnega direktorja Dani Podpečan. »Ravno pomanjkanje raci-
onalnega dialoga je krivo, da ljudje ne razumejo naših odrekanj za sanacijo onesnaževanja.
Novinarskim špekulantom ne gre v glavo, da je lahko nekoč glavni onesnaževalec s sanacijo prišel tako daleč,
je lahko nov koncept razvoja Cinkarne in tudi Celja.
Za Cinkarno so se vsi skrivali
Leta 1986 smo sprejeli dolgoročni razvojni program, ki je bil široko obravnavan, sedaj smo ga ponovno pregledali in dopolnili. V njem upoštevamo vse evropske ekološke standarde. Pred leti smo si zadali nalogo, da bomo emisijo S02 do leta 90 zmanjšali na 210 kilogramov na uro. To nam je uspelo, sedaj pa je naš naslednji cilj doseči nadaljnje zmanjšanje emisije S02 na 145 kilogramov na uro, kar bi Celje iz četrtega območja po onesnaženosti zraka dvignilo na drugo mesto. Sedaj pripravljamo investicijo za odžvep-Ijevanje titanovega dioksida, v vrednosti 7 milijonov mark.
V našem programu razvoja smo ponudili odgovore na vse aktualne teme s poudarkom na ostankih proizvodnje. Za zeleni pristop v Cinkarni namenimo letno v povprečju vsaj 2 milijona mark in vodimo tudi posebno ekološko knjigovodstvo, kjer je možno te podatke sproti spremljati in jih prikazovati v zaključnih računih.
Dani Podpečan
da je danes lahko za zgled ostalim. Velika večina ostalih podjetij v Sloveniji in v Celju na tem področju zaostaja za nami. Seveda tudi mi še nismo dosegli vsega oziroma želenega cilja - da bi bila naša proizvodnja popolnoma sprejemljiva za okolje. Vendar pa bi se morali zavedati, da stabilna Cinkarna pomeni ekonomsko močno Celje, saj je likvidna, razvojno živa in ekološko usmerjena.
Pri nas ne obstaja dilema tone ali znanje, odgovor je oboje. Le poslovanje v okviru ekoloških normativov in standardov evropskih držav
V Celju vedno bolj tonemo v provincialnost. To je lepo vidno tudi iz rezultatov utemeljenih in neutemeljenih okoljevarstvenih razprav, saj za noben pomemben okoljevarstveni program ni nikakršne državne finančne podpore. Cinkarni pa očitajo, da si je leta dolgo rezala večji kos pogače na račun Celjanov, kar je seveda enostranski celjski pogled.
Razpravo o ekološkem vidiku delovanja Cinkarne je dopolnila voditeljica službe za varstvo okolja dipl. ing. Breda Kosi:
Strokovni krogi so Cinkarno vedno pozitivno ocenjevali, saj so poznali naše na-
DANES OSTAJAJO SAMO TEŽAVE IN NA TISOČE BREZPOSELNIH - DESETLETJA NOVE INVESTICIJA V CELJU INREGIJI - ZAKAJ JE BILA CINKARNA IN ZDAJ NI VEČ,
USKLAJENOSTI Z OKOLJEM
pore in tudi rezultate sanaci- je bil takrat v Sloveniji nekaj je. Sanacijski program je za posebnega, področje voda bil v Cinkarni Škoda, da se ekologija iz-sprejet že 1976 leta, za zrak korišča v vse mogoče name-1978 leta, še pred prvim ne. Mi, ki se z ekologijo uk-Družbenim dogovorom varjamo strokovno, moramo o varstvu okolja v Celju. Tudi biti v diskusijah oboroženi ta način obravnave ekologije z rezultati meritev, ne sme-
Milan Krivec
mo govoriti na pamet, na žalost pa nas tisti, ki operirajo z neresničnimi podatki, preglasijo.
Pri delu si pomagamo z evropsko zakonodajo, ne čakamo na sprejem krovnega Zakona o varstvu okolja in bodočih podzakonskih predpisov.
Rezultati naše sanacije so bili prikazani tudi na letošnjem EKO sejmu, ko je ZZV Celje na diagramih pokazalo zmanjšanje emisije S02 iz Cinkarne v primerjavi z emisijo iz drobnih kurišč. Na zamenjavi premoga s plinom v drobnih kuriščih je Celje naredilo dosti premalo.
Čistejši zrak seveda ni edino, za kar si prizadevamo, mnogo smo naredili tudi na področju voda. Tako je cinkarna zmanjšala letno porabo industrijskih voda s petih milijonov m3 na 3 milijone.
Rada bi omenila, da je Cinkarna plačevala »vodni prispevek« v zadnjih 10 letih od 300.000 do 700.000 DEM letno v republiški sklad za vodno gospodarstvo, iz tega sklada pa v okviru programa Sava dobila kredit za izgradnjo treh čistilnih naprav v višini 200.000 DEM.
Tudi sicer večino ekološke sanacije pokrivamo z lastnimi sredstvi. Teh številk javnost ne pozna, so pa ogromne,« meni Breda Kosi.
Dokumenti ne lažejo
»Od leta 80 pa do danes smo realizirali 57 investicij - z njimi smo posodobili proizvodnjo, odpirali nove proizvodne programe, veliko je bilo naložb v infrastrukturo... Cinkarna se je razvijala po zazidalnem načrtu iz leta 1963. Zazidalni načrt novega dela Cinkarne, ki je pripravljen, je že od leta 90 na celjski skupščini, a še ni sprejet. Vzrok za to je v tem, da je bila Cinkarna vedno strožje tretirana pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj. Vendar pa je potrebno poudariti, da smo za vse posege v prostor vedno dobili vsa potrebna soglasja, kljub temu, da je bilo včasih precej zapletov pri tem, « dodaja ing. Milan Krivec, direktor investicijskih služb.
Tisti dan so se na delavskem svetu pogovarjali o dveh novih investicijah, ena je že bila omenjena in sicer nadaljnje čiščenje pli-
Breda Kosi
nov oziroma zmanjšanje iz- pogoj za ureditev kanaliza-
pusta S02 in pa o investiciji cijskega sistema Cinkarne,
v ločitev tehnološke, meteor- investicija pa je vredna 52,2
ne in fekalne kanalizacije, milijonov tolarjev.«
v obstoječi enojni kanal se
stekajo zdaj tudi vse fekalije Janez Sever
dveh večjih naselij. Ločitev je Slike: LucaS
EKOLOGIJA: SO CELJANI SPET KUPILI MAČKA V ŽAKLJU -MILIJON MARK ZA ROPOT IN SMRAD?
STRAH JE VOTEL
Kot vse druge bolnišnice na svetu je tudi celjska takšne vrste »tovarna«, ki poleg zdravja »prideluje« stranske produkte, ki so nekoliko manj zdravilni, da ne rečemo strupeni, In se, takšnih, vsakdo boji. Po tistem, ko so v Celje pripeljali iz Štor izgnano mobilno razkuževalno napravo in jo postavili v bolnišnici, so se našli prebivalci Knežjega mesta, ki so začeli negodovati in zbirati podpise proti »nesrečnemu« razkuževalniku. Imajo prav?
Okuženo je potrebno razkužiti
Če bi vprašali direktorja celjske komunale in ustanovitelja firme Eko plus - formalnega lastnika razkuževal-nika Jožeta Gabrščka, bi bil odgovor seveda negativen. »Pri nas na komunali so se pojavili delovni viški, ki sem jih želel zaposliti na novih programih. Za zdaj je v firmi Eko plus redno zaposlen le strojnik, ko pa se bo program z razkuževalnikom razširil na vso državo, bo našlo zaposlitev še več ljudi. Sem na meji pripravljenosti vključevati se v stvari, ki niso moje,« je povedal Jože Gabršček.
Vprašanje, razkuževalnik da ali ne, ima dolgo zgodovino. Vsak normalen človek lahko ve, da se kužni odpadki - uporabljene gaze, povoji, injekcijske brizge in njih brizgalke ter podobne stvarce, ki lahko vsebujejo nevarne viruse, ne smejo puščati vnemar na komunalnih odlagališčih. Vodstvo celjske bolnišnice se je tega zavedalo že pred davnimi leti, ko so različne gaze sežigali, igle pa prekuhavali. Slednje se je končalo z odkritjem virusa hepatitisa in seveda pozneje
HIV. Na komunalnem odlagališču pa uporabljene igle nimajo prostora tudi iz praktičnega razloga, saj bi jih narkomani ali kriminalci izkopavali in preprodajali na črnem trgu.
Je pa celjski bolnišnični krematorij dosegal le izgorevalno temperaturo 600 stopinj Celzija, tako da je v zrak odhajalo veliko klora. Ko so jo poskusili povečati na 800 do 900 stopinj in ko je začel pokati dimnik, pa požarna služba ni dala soglasja za kurjenje. Lanskega marca so tako ukinili sežiganje kužnih odpadkov, katerega največ dima so »požrli« v bolnišnici.
Razkuži se lahko z ognjem...
Intenzivno so začeli iskati novo rešitev. Prejšnje bolnišnično vodstvo je imelo v načrtu dvostopenjsko sežigalnico, iz katere bi izhajala samo ogljikov dioksid in vodna para. Bi pa ostale izredno toksične težke kovine, za katere po zakonu zopet ni odlagališča. Ko so v bolnišnici pri iskanju rešitve ugotovili, da je glavna napaka določenih odpadkov resnično to, da so kužni, so predvideli sterilizator kar v kleti. Po zadnji poplavi, ko so uvideli, kaj se
lahko dogodi, je bila proti takšni rešitvi tudi sanitarna inšpekcija.
Ko se je izkazalo, da obstaja v svetu mobilna razkuže-valna naprava, katere zagovornica je bila takratna republiška sanitarna inšpekcija Metka Macarol - Hiti, je prišlo do odločitve, da se jo kupi na nivoju države. Vmes je celjska bolnišnica poskusila z idejo, da bi kužne odpadke v železnih sodih skurila v štorski železarni, kar bi bilo glede na velikansko sežigal-no temperaturo okolju povsem neškodljivo. Pa je doživela popolno nerazumeva-
nje. Lanskega septembra je prišlo do prvega poskusnega obratovanja dezinfekcijskega stroja, ki je »uredil« deset ton kužnih odpadkov.
...in vodna para
Postopek razkuževanja v stroju je sila enostaven in zapleten hkrati, kakor se vzame. Stroj sam dvigne zaprti kontejner s 1100 kilogramov odpadkov in ga odpre šele v notranjosti, kjer se vsebina najprej zmelje, nakar potuje v cev, v kateri se »obdela« s paro. Vročina uniči možne viruse, tako da lahko zmleto
Dr. Aleš Demšar, direktor celjske bolnišnice
maso po izstopu iz razkuže-valnika mirno odpeljejo na komunalno odlagališče.
»Pri tokratnem obratovanju stroja je res malce smrdelo. Iz zelo preprostega razloga, ker smo morali odpadke najprej stresti iz za Štore pripravljenih železnih zavarjenih kant v razkuževalniko-ve kontejnerje, katere bomo v prihodnje napolnjevali sproti. Ko bo polnih vseh dvanajst, bomo pripeljali mobilni stroj. Trenutno smo ga morali postaviti ob kurilnici, ker potrebuje zelo močan tok. Bo pa v prihodnje postavljen na tisti strani objekta, ki ne meji na stanovanjsko hišo, saj bo odpravljena možnost, da bi težak šleper, s katerim so tokrat pripeljali sterilizator, vdrl asfaltno podlago, pod katero se nahaja plinsko in toplovodno vozlišče. Če bi se to zgodilo, lahko bolnico takoj zapremo,« pripoveduje direktor celjske bolnišnice dr. Aleš Demšar.
Razkuževalnik je predviden kot mobilna zadeva s svojim avtomobilom, ki je že naročen. Tako bo odpadla nejevolja prebivalcev hiše, ki stoji v sami bolnišnici. Manj je bo najbrž tudi med tistimi, ki sedaj predvsem zaradi neznanja vidijo v razkuževalniku pravega hudiča, se podpisujejo na peticijo in se želijo na vsako ceno znebiti zahodnjaške novosti. Nekateri, ki ne obvladajo tujih jezikov, oziroma premalo, so napis na napravi razumeli tako, kot da lahko le ta eksplodira. To se lahko zgodi le dozam pod pritiskom, če bi slučajno prišle v napravo. Sicer pa zaradi tega ni nobene nevarnosti, saj doze praviloma niso kužne. Da bijih metali v razkuževalnik, v bolnišnici niti ne pomišljajo, saj jih zbirajo posebej in vozijo na predelavo v tujino. V napravi ne bo niti radioaktivnih izotopov, ki čakajo v posebnem bolnišničnem skladišču, da mine nji-
hova radioaktivnost, nakar jih enostavno zlijejo v kanalizacijo. Kemikalije iz bolnišnice pa potujejo na reciklažo na kemijski institut v Ljubljano. V Štorah so baje v kontejnerjih pred predelavo v razkuževalniku videli tudi človeške glave in dele teles, kar je popoln nesmisel, saj v bolnišnici s posebno pieteto »obrabljene« človeške dele zbirajo v posebni krsti in jih vozijo na upepelitev v Ljubljano.
Nekaterim smrdi in ropota
Mnogi pa se še vedno ne dajo dopovedati, še vedno vonjajo nekaj, kar ne smrdi bolj kot gnilo jajce in slišijo brnenje nečesa, kar ne brni bolj kot agregat toplarne. In to na kilometre daleč. Zanimivo je, da so med njimi tudi zdravniki celjske bolnišnice, vsaj po podpisih peticije sodeč. Kaj bo s slednjo, ne vedo niti na občini. Bodo pa se seveda z njo pozabavali, ko jo dobijo, je mogoče razbrati iz pogovora s sekretarjem za prostor Damjanom Vrečkom, ki svetuje, da en izvod podpisanih listov pošljejo tudi na republiško sanitarno inšpekcijo, ki je pristojna za to zadevo.
Sicer pa je v tem primeru prišla do izraza vsa slovenska zaplankanost. Upiranje zahodnjaški že rutinirani okolju popolnoma prijazni novotariji, ki bo mnoge bolnišnice rešila kritičnih bremen, katere mnoge zdravstvene ustanove še vedno vozijo enostavno na komunalna odlagališča, bo pač zapisano kot neumnost več v anale mnogih.
Po drugi strani bi ob analizi stotih navadnih kant za smeti našli vsaj v devetdesetih kužne reči. Kam pa mečete od driske pokakane dojenčkove pleničke za enkratno uporabo?
Ancl Solan
STANOVANJA V ROKAH PREKUPČEVALCEV
POSEL STOLETJA SE IZTEKA
Razprodaja slovenskega družbenega stanovanjskega sklada se izteka. Imetniki stanovanjske pravice, ki so imeli denar za kupnino za stanovanje (s 60-odstotnim popustom) v roku pri roki ali si ga uspeli izposoditi od vsepovsod, so postali lastniki stanovanj, v katerih so bivali, in jih tako zdaj lahko tudi prodajo - če jim bolje kaže. Veliko najemnikov družbenih stanovanj se je odločilo za nakup na obroke, kar precej ljudi pa je stanovanjske pravice drago prodalo.
Čeprav kaže, da je tema o zaslužkih s stanovanji in o nakupih stanovanjske pravice že izpeta preteklost (saj naj bi za to poskrbela davčna služba), je časopisnih oglasov z vsebino »kupim stanovanjsko pravico«, še vedno veliko. V pristojnem ministrstvu so prepričani, da se prodaja stanovanjske pravice »ne splača« več. Tako da si denimo družina, ki želi prodati stanovanje, da bi si kupila večjega, s prodajo nakoplje velikanske davke: 2-od-stotni davek na promet z nepremičninami, 20-odstotni na dobiček od kapitala, dohodek od kupnine pa se obračuna tudi pri dohodnini...
Agencij kot gob po dežju
Vendar se nekateri še vedno znajdejo in dobro služijo. Če bi to ne bilo res, bi se zadnje čase kar čez noč na Slovenskem ne pojavilo toliko agencij za promet z nepremičninami. O tem, koliko je v Sloveniji podjetij - agencij, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, ni pregleda. Tisti, ki se s temi posli ukvarjajo, ocenjujejo, da jih je okoli 60. De-
lo opravljajo različno kakovostno, odvisno od tega, ali gre za zasebnike, ki spreminjajo dejavnost glede na to, kaj se trenutno izplača, ali pa za resne firme, ki si želijo na svojem področju ustvariti dobro ime.
Promet z nepremičninami se je pri nas razmahnil prav s prodajo stanovanj po stanovanjskem zakonu. Manjše zasebne firme so se dotlej ukvarjale v glavnem s posredništvom za posameznike pri prodaji hiš, parcel, stanovanj, drugih zemljišč, nekatere pa so - na željo stranke - urejale tudi kupoprodajno dokumentacijo.
In kako poteka prodaja nepremičnin? Po zakonu o prometu z nepremičninami, ki velja še iz jugoslovanskih časov (ker slovenskega zakona še nimamo), lahko posameznik prodaja in kupuje od po-samezika neposredno. Ceno navadno določi prodajalec in se o njej sporazume s kupcem. Čeno postavlja trg ali: kdor mora nujno prodati, postavi nekoliko nižjo ceno, sicer je cena realnejša. Černičevo mnenje upoštevajo agencije le, če katera od strank to želi. Drugače velja za nepremičnine, ki jih pro-
dajajo pravne osebe: po zakonu je obvezna licitacija, razen če gre za poravnavo dolžniških razmerij. V tem primeru mora biti nepremičnina uradno ocenjena.
Agencije si za svoje storitve navadno zaračunavajo en ali dva odstotka od cene prodane nepremičnine. Res je, da je eno - do dvoodstotna provizija lahko dober zaslužek, toda samo, če do kupčije sploh pride. Ljudje pa ne pobiramo denarja na cesti...
Tisti z manj denarja se zato odločajo za obročno odplačevanje družbenih stanovanj, ker celotnega zneska ne zmorejo - kljub 60-od-stotnemu popustu. Zadnje tedne nekdanji uslužbenci in vojaki kupujejo stanovanja, s katerimi razpolaga ministrstvo za obrambo. Ti pa le nimajo tolikšnih pokojnin, kot jim očitajo »nacionalisti«, zato se najpogosteje odločajo za nakup stanovanj na obroke.
Najdražja je Rožna dolina
Prodaja starih in starejših stanovanj pa se zatika, saj ne gredo kaj prida v promet. Cene, ki jih prodajalci postavijo, so sprva neutemeljeno visoke, v Ljubljani tja do 2400 DEM za kvadratni meter - na področju Trnovega, Viča, Šiške. Veliko manj si že ob startu upajo zahtevati tisti iz Most, Jarš in Fužin, kajti ta območja spadajo med manj zanimiva. Seveda pa navite cene ne vzdržijo dolgo, saj se ob ogledu prodajalec in
kupec že tipata in prodajalec običajno namigne, da bi se dalo še pogovoriti, kar pomeni privolitev v barantanje, ki tudi obvezno sledi. Tako se cena včasih tudi prepolovi
-	posebno še, če ni centralnega ogrevanja, telefona, garaže in drugih prednosti.
Cene hiš pa so vrtoglave. Vendar samo v začetku, ker bi podjetja za preprodajo rada potegnila masten profit. Tako so za neko najnovejšo stanovanjsko hišo v Rožni dolini, tik ob progi, sprva hoteli kar 900.000 DEM. Seveda kupcev ni bilo in jih tudi zdaj še ni, četudi se je cena že ustavila pri 480.000 markah. Hiša je sicer res moderna, toda tik ob skromni parceli je železniška proga Ljubljana
-	Trst in vlaki so pogosti. Pa še tik ob cesti brez pločnika je. Tudi savna v notranjosti hiše ne pomaga, da bi se cena obdržala tako visoko, in jo bodo bržčas prodali za okoli tristo tisoč mark.
Tudi cene zemljišč v Ljubljani so zelo različne. V dosegu mestnega potniškega prometa se gibljejo od 40 do 60 mark za kvadratni meter
-	če je parcela zazidljiva. Če pa (še) ni, je cena vsaj za tretjino manjša.
Solidne, do deset let stare stanovanjske hiše, z uporabno površino do 100 kvadratnih metrov, se dobe že za 200 do 250 tisočakov, jasno, v markah. Zato tudi prodajalec precej stare hiše iz Gra-daščice le-to ponuja (že dolgo časa) za 285.000, kolikor pa verjetno ne bo mogel iztr-
žiti. Nikar torej verjeti visokim številkam v oglasih, ker so do »skrajnosti navite«. Strokovnjaki za promet z nepremičninami predvidevajo, da bodo cene, ki so še za Zahodno Evropo močno previsoke, že letos močno padle.
Po 2.500 DEM kvadratni meter, parkirišče pa še posebej...
Gradbeni »strokovnjaki« pa mislijo drugače in cene stanovanj zvišujejo, namesto da bi razmišljali, kako ceneje graditi. Dobre kupčije si obetajo predvsem zato, ker vedo, da je (bo) na trgu tudi v prihodnje malo novih stanovanj.
Lani so gradbena podjetja dokončala samo 1237 stanovanj, nedokončanih pa je ostalo komaj 913 stanovanj. Za primerjavo: leta 1975 smo v Ljubljani zgradili toliko novih stanovanj, kot lani v vsej Sloveniji. V skoraj polovici občin lani niso zgradili niti enega stanovanja.
Zasebna gradnja v tem času ni doživela tako velikega padca; leta 1975 je bilo zgrajenih 6.143 stanovanj v družinskih hišah, leta 1991 pa 4.586.
Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se v zadnjih letih giblje okoli dva tisoč, mark in kljub upadanju kupne moči ostaja kar visoka. Najnižja je v Novi Gorici, kjer je kvadratni meter stanovanja po 1850 mark,
najvišja pa v Ljubljani, kjer dosega tudi do 2400 mark. In kje bodo dobili kupce zanje, ko pa vemo, da tudi sedanja prodajajo s težavo in tudi 10-odstotni popusti kaj prida ne pomagajo? Tako ima ljubljanski IMOS d. d. v delu že zgrajenega stanovanjskega kompleksa, ki se začne pri Kotnikovi ulici, naprodaj sedem stanovanj, in sicer tri enosobna in štiri trisobna. Zato pa jih ima »v zalogi« še 50 (od 75) v drugi fazi, ki bodo vseljiva najkasneje do oktobra letos.
Povprečna cena za kvadratni meter stanovanja v prvi fazi je 2.490 mark. Popust pri nakupu je v aprilu znašal deset, v maju sedem in v juniju (bo) pet odstotkov. Stanovanja v drugi fazi so nekoliko dražja, saj je povprečna cena za kvadratni meter 2.560 mark, vendar velja popust tudi pri nakupu teh (v aprilu 12, v maju 9 in v juniju 7 odstotkov). Cena parkirnih mest znaša - brez popusta
-	18.500 mark, nakup takšnega mesta pa je obvezen, vendar samo ob nakupu večjega stanovanja.
Kakšen krompir! Lahko pomislimo ob teh cenah
-	če jih primerjamo s srečneži - imetniki stanovanjske pravice v mestnih nadstandardnih stanovanjih, ki so za »svoja« stanovanja odšteli prav toliko ali le nekaj tisoč mark več, kot stane parkirni prostor za avto ob novih.
V Delavski enotnosti V. B.
STARI BORCI KUPČKAJO Z RESNICO
BENKO JE »NAŠ«
»Obtoženi Benko je bil v predaprilski Jugoslaviji enako kot Hartner eden najvidnejših gospodarskih in političnih osebnosti v Prekmurju. Ker se je njegov rival Hartner odkrito priznaval za madžarona, se je Benko nujno opredelil na slovensko stran, ter užival kot tak vso zaslombo jugoslovanskih oblasti in je bil dolgoletni poslanec murskosoboškega okraja. Ves svoj vpliv pa je izrabljal izključno v svoje trgovske namene in mu je bilo politično delovanje le sredstvo za čim večjo gospodarsko eksploatacijo. Kot politični in denarni veljak je imel velik vpliv na svoje sorojake posebno, ker je bilo veliko ljudi od njega gospodarsko odvisnih.«
To je del obrazložitve iz sodbe v imenu narodov Jugoslavije z dne 6. 5. 1945, s katero so Josipa Benka obsodili na dvanajst let robije, odvzem državljanskih časti in zaplembo celotne imovi-ne. Danes, ko se spet s ponosom levimo v kapitaliste, spoštujemo svoje »verte« in je mimo tudi že zaslišanje nekaterih prič na murskosoboškem sodišču, pa si lahko obrazložitev iz leta 45, razložimo takole:
Obtoženi Benko je bil v predaprilski Jugoslaviji enako bogat kot Hartner. Njegov rival je bil madžaron, Benko pa Slovenec, tako da je zaradi tega užival vso zaslombo jugoslovanskih oblasti in je bil tako tudi dolgoletni poslanec murskosoboškega okraja. Svoj vpliv pa je znal izrabiti v trgovske namene, tudi politično delovanje je izkoristil za poboljšanje gospodarjenja. Kot politični in denarni veljak je imel velik vpliv in odgovornost za ljudi posebno, ker je bilo veliko
ljudi od njega gospodarsko odvisnih. Da sta si verziji, ki sta si različni po tem, da ena obtožuje, druga pa zagovarja, tako zelo podobni, je vsekakor zanimivo, v nadaljevanju pa skozi izjave prič človek dobi občutek, da je bilo že takrat znano, da gre za sodniško farso udbovskega sodišča, ki je, čeprav pod

Aleksander-Sašo Rebernik
vodstvom pravno nepodkovanih ljudi, v Benkovem primeru kočijaža znalo prav dobro dejstva sprevračati v obtožbe. Ena izmed prič, gospa Marjeta Gujt, na zaslišanju-namreč izpove, da sta bila z možem in ostalimi aktivisti, s katerimi so med drugim ustanovili tudi odbor OF, povezani z Benkom, z možem sta k njemu hodila po živila, ki sta jih nato posredovala naprej partizanom in tistim soborcem, ki so že bili zaprti v Čakovcu. »V naši ekipi je bilo aretiranih 24 ljudi, vendar pa Benko ni imel z aretacijo nobene zveze, saj bi nas lahko izdal že prej,« izpove Marjeta Gujt, ki je kot lastnica pogrebnega zavoda bila poklicana tudi na Benkovo usmrtitev, na katero ga je obsodilo Višje Vojaško Sodišče za Slovenijo pod predsedstvom majorja Marjana Simčiča dne 12. 6. 1945.
Kdo je videl pismo
Zgodba o aretaciji aktivistov je dolga in sporna že na samem začetku, ko gre za število aretiranih. Bila naj bi jih le tretjina omenjenih, pa tudi tu bi naj šlo bolj za veri-ženje izdajstev, ko so aretirani pod prisilami mogoče izdali še koga naprej, kar je vsekakor žejo verjetno. Kako to zgleda, smo lahko videli tudi v Murski Soboti, ko je ena glavnih bremenilnih prič dvignila roko ter sodišču za-
Edita Benko
tožila, da ga je druga priča klicala večkrat po telefonu in ga mirila, da se nima česa bati. Benku so očitali, da je pismo poslano Aleksandru Reberniku, pošto pa je vedno prvi sprejel vratar in nato po Rebernikovi izjavi posredoval naprej Benku, ta pa madžarskemu oficirju, ki je v tovarni vršil stalni splošni nadzor. V pismu, čigar obstoj je danes vprašljiv, bi naj pošiljatelj Anton Demiš pozdravljal odhod svojega prijatelja Rebernika v partizane, do katerih seveda ni prišel, saj so ga neposredno pred Muro zajeli. Slišati je bilo pomisleke, da je morebiti šlo za povsem slučajno srečanje z zasedo, ki je bila namenjena tihotapstvu in ne za parti-zanščino, saj so preko Mure
tekle ustaljene tihotapske poti, katerih se je zgleda po-služila Rebernikova skupina za odhod bojda h hrvaškim partizanon), s katprimi je bilo po izjavi priče Staneta Červi-ča zelo težko navezati stik. Priča je tudi predložila sezname članov Kulturbunda, na katerih Benka ni bilo, kakor mu med drugim očita obtožnica iz leta 1945. Vsekakor je dala misliti izjava Štefana Kuharja, ki je obrnil vrstni red poti pisma, po njegovem je šlo pismo od vratarja do madžarskega oficirja, ki je pošto pregledal, nato pa pregledano pošto izročil Benku, ki jo je poslej predal nazaj vratarju, da se razdeli.
Četudi bi oficir Benku pismo pokazal, je bil sam ta, ki bi aktiviral pregon. Čeprav seveda obstaja možnost, da pismo ni nikoli obstajalo in je vse skupaj izmišljeno. In četudi ni izmišljeno, težko je obsoditi Benka za neumnost pošiljatelja, ki v pismo, poslano v takšno, vendar znano proceduro, napiše takšne stvari. Pričevanja so se vrstila, med drugim smo lahko zvedeli, kako je Benko vseskozi podpiral slovenske študente, jih štipendiral, sam je dajal nekaterim po sto din in jim od občine zagotovil še dodatnih dvesto, med počitnicami je študentarijo zastonj prehranjeval v svoji menzi, pošiljal družinam pakete s hrano in se leta 1944
zavzel, da ni prišlo do nameravane ustrelitve talcev.
Narod si bo sodbo pisal sam
Motiv, ki je veleposestnika in tovarnarja pripeljal pred-strelski vod, je dovolj očiten. Denar. Žalostna zgodba na-šelepe domovine, ki ji preostane le, da se v celoti izlije z vso svojo grozovitostjo vred na dan in nekaterim vrlim partizanom pokvari že dolgo pomirjen spanec, zapre nekaterim dedom usta, ko se bodo širokoustili pred vnuki, medtem ko ležijo na skrvjo umazanem, ukradenem denarju. Morda pa bo Benko< za njih in nas vse ostal raje kriv, navsezadnje je okupatorju med drugim podaril tudi osem parov hrenovk... Edita Benko, vnukinja umorjenega Benka, je z odvetnikom Francem VVeindor-ferjem kljub vsemu uspešno prehodila že tri četrtine poti pri rehabilitaciji svojega starega očeta, poštenjaka in visoko zavednega Slovenca, ki je za osvoboditelje imel le to napako, da je bil premožnejši od njih, očitno so mu druge nalepili sami. Kako zdaj to elegantno oprati, bo razvidno od nadaljevanja te nevsakdanje obravnave, ki je spet preložena za nedoločen čas.
LucaS
POGOVOR Z BORUTOM JERŠETOM, DIREKTORJEM LJUBLJANSKEGA SEJMA
SLOVENIJA - MESTO STIKOV
Koga bi bilo bolj smiselno pobarati o tem, kje je v tem trenutku slovenska sejemska dejavnost, če ne že skoraj dvajsetletje v tem poslu delujočega Boruta Jer&eta? Ko je bil danes triinštiridesetletni prvi mož Ljubljanskega sejma, delniške družbe, z osemindvajsetimi leti komercialni direktor v takratnem Gospodarskem razstavišču, gostje iz Beograda tega nikakor niso mogli razumeti. Mi lahko, posebej, če mu znamo prisluhniti. Kje smo danes s sejmi v Sloveniji, je bilo prvo vprašanje.
Sežemo lahko do Milana
»Kar tiče slovenske sejemske dejavnosti, ki jo v okviru evropske spremljam najmanj dve desetletji, si upam trditi, da je dlje, kot je kdajkoli bila. Pri tem nam je najbrž šla veliko na roko tudi nesreča so-
V dveh letih pa na žalost nismo prišli niti do agencije za promocijo Slovenije, kar je katastrofa. Medtem ko si bogata Avstrija niti ne predstavlja, da bi bila brez nje.«
Se pravi, da država kot takšna za sejmi še sploh ne stoji?


sedov, pri čemer so izpadli Beograd, Novi Sad in Zagreb. Z novo državnostjo so se Sloveniji pokazale možnosti biti mesto srečanja na tem delu Evrope. Tako med južnimi državami bivše Jugoslavije kakor tudi Madžarsko, Češko in Slovaško. Glede na to, da južna Avstrija niti Furlanija nimata boljših sejmov, lahko sežemo vse do Milana, kot nekakšnega tovrstnega evropskega centra.«
Bi lahko smelo trditev s čim podkrepili?
»Lep dokaz za takšno trditev je naš avtomobilski sejem, kakršnega nima nobena od sosednjih držav, razen Italije z njenim Torinom. Naša država bi lahko prišla do spoznanja, da skozi sejme • promovira samo sebe.
»Naša država je v tem še povsem neorganizirana. Vlada in gospodarska zbornica se prepirata, katera je pravi naslov za sejemske zadeve. Običajno je to v zbornični pristojnosti, v tesni povezavi z vlado. Pri nas pa imamo v vsakem mandatu drugačne resorje z različnimi pristojnostmi. Že ko je bil ta denar pri ministru za informiranje Jelku Kacinu, to ni bilo logično. Zdaj ga 'ima' sekretar za informiranje.«
Vi pa ste ostali brez blagoslova za nastop v tujini...
»V Ljubljanskem sejmu smo izgubili tri mesece, ko smo poskušali pripraviti nastop Slovenije na sejmu Bori-tec v Milanu, ki je bil tako rekoč zastonj. Na razstavi investicij, vlaganj, kapitalskih
transferov med vzhodom in zahodom, kjer je sodelovalo štirideset držav, nas ni bilo, ker po devetdesetih dneh natezanj, ko smo našli že deset zainteresiranih firm, in ko bi se bilo potrebno le še povezati v skupen nastop pod slovensko kapo, v zbornici za to ni bilo denarja. Ni tolikšen problem v denarju, kakor v tem, da bi Ljubljanski sejem kot firma lahko v tujini dokazal, da stoji za njim država.«
Avla za dolar
Pred kratkim so štirje vinarji samostojno »odšli« v Veliko Britanijo, mlekarji in sirarji na Japonsko...
»Vinarji so se direktno obrnili na nekega predstavnika naše vlade, ki se je okrog tega veliko angažiral. So pa sami pokazali na angleškem trgu izredno zdrav koncept. Odšli so s kvalitetnimi vini renomeja, kakršnega bi mi radi imeli v tujini. V Londonu se bodo kljub temu izgubili, saj so tam ustaljeni posli s slovenskimi vini spodnjega cenovnega razreda. Slovenski vinski image namreč v tujini še vedno delamo preko vin tipa Avia, katero v Ameriki prodajajo po dolar, devetdeset centov, pri čemer stane dolar transport ene steklenice. Slovenija s svojimi parimi kvadratnimi kilometri ne more graditi na masovnih znamkah.«
Z vinom so res križi in težave...
»Slovenskemu vinarstu se pojavlja konkurenca pod takšnimi pogoji, ki jih pri nas ne poznamo. Projekt ocenjevanja vin na Dunaju je v celoti financirala avstrijska vlada. Z vladnim denarjem je bil financiran tudi zagon svetovne razstave v Bodeauxu-V italijanski Veroni, kjer so začeli napredovati, dobijo razstavljavci vse plačano, samo tja morajo prispeti. V vinarstvu nas po desni prehitevajo tudi Turki.«
Prepiri odvzemajo energijo
Poleg »zunanje« neorganiziranosti niste sejmarji organizirani niti znotraj države. Zadnje čase dvigajo glave tudi Mariborčani.
»To je še slabše. Kar tiče Mariborskega sejma, moram reči, da so uspeli z dvema, tremi programi, ki niso bili v Sloveniji še nikjer zajeti. Vzdrževanje, orodje in energetika, so že takšni. Nekateri pa pridejo k meni, na primer celjski kolega, po programe sejma za varstvo okolja. Po tistem, da se s tem v Ljubija-
Sejem sodobne umetnosti
Mnoge majhne države se počutijo manjvredne zaradi svoje majhnosti, hkrati pa so velike na drugih področjih. Morda je ravno v tem tudi prednost majhnih pred velikimi, saj se morajo neprestano potrjevati.
V tej luči je tudi sejem AAF - ARS ANTIOUES AIR dogodek, ki služi samopotrjevanju in dokazovanju našega naroda. Gotovo pa je, da se je sejem, čeprav mlada prireditev, med Slovenci že dodobra zasidral in postal eden najpomembnejših kulturnih dogodkov v našem prostoru.
Letos bo Mednarodni sejem sodobne umetnosti AAF, ki je tokrat že tretji po vrsti, potekal od nedelje, 30. maja, do četrtka, 3. junija. V treh letih svojega obstoja se je AAF razvil v sejem, ki vedno uspešneje sledi Madridu, Frankfurtu, Milanu in Gentu kot umet-nostno-sejemskim mestom, ki so se uveljavila v zadnjih letih. V hali B ljubljanskega sejmišča bo letos 55 razstavljavcev predstavilo več kot 250 umetnikov, med njimi tudi tako znana imena, kot so Andy VVarhol, Antoni Tapies in Victor Vasarely. Sodelovale bodo vse pomembnejše slovenske galerije in antikvariati, na ogled bodo umetniški materiali, prisotnih pa bo še 17 tujih galerij iz devetih držav.
Vrhunec letošnjega sejma AAF bo gotovo avkcija, ki bo v četrtek, 3. junija, ob 18. uri. Na njej bodo sodelovale galerije s po dvema deloma, vsa avkciji namenjena dela pa bodo razstavljena na posebnem mestu. Skupina strokovnjakov Sothebys Auctions (ki se mimogrede, prvič predstavljajo na naših tleh) bo v času sejma tudi ovrednotila umetniška dela in druge dragocene predmete, ki jih bodo prinesli obi-skovale!«
S sejmom AAF - ARS ANTIOUES FAIR želimo kulturo kar najbolje približati najširši, ne le strokovni javnosti. Zato bodo vstopnice prvi dan sejma - v nedeljo, 30. maja, po polovični ceni oziroma brezplačne. Odrasli bodo zanje odšteli 200 tolarjev, dijaki in študentje, upokojenci in invalidi pa bodo imeli prost vstop. Tudi na tak način namreč želimo omogočiti, da si bodo sejem lahko ogledali vsi, ki jih umetnost zanima.
Tanja Barašin
ni ubadamo že dvajset let, bomo v Sloveniji naenkrat imeli dva podobna sejma. Pri tem je pa je pri nas še veliko prostora za nove programe.«
Znotraj Ljubljanskega sejma pa se ne ujamete s Po-murci...
Bojim se, da bomo še izgubljali energijo v prazno, kar je velika škoda. Veliko jo izgubljamo tudi pri ora-nizaciji radgonskega sejma, ki bo tudi letos nedvomno dober, najmanj pa bo takšen, kot je bil lanski, če ne - boljši. Ker smo se odločili, da hočemo delati dobre sejme, nam je to v prvem planu. Velika moralna podpora je v tem, da je celotni kolektiv Pomurskega sejma na naši strani, ki se je izrazil, da so za in da podpirajo enovito firmo Ljubljanski sejem. Gospodu Grofu so odgovorili, da ne gredo v njegovo firmo. Vsi so se enotno postavili na stran Janeza Erjavca, kar so mi tudi pismeno sporočili.«
Pač nepotreben zapet-IJaj...
»Po velikih pozitivnih spremembah je potrebno samo še na pameten način pripeljati nazaj, kar ni bilo nikoli pokvarjeno - sodelovanje s krajem in regijo. Klima, da Ljubljana hoče izkoristiti Pomurje, je bila umetno napravljena. Če bi to hotela, ne bi vlagala dvajset let v Gornjo Radgono. Smo pa naredili Kmetijski sejem, ki velja za enega najboljših slovenskih sejmov. In na to smo ponosni.«
Je res potrebno, da v majhni Sloveniji potekajo trije sejmi sočasno?
»Kar tiče mene, ne bi organiziral sejma, če bi bil podoben že v istem terminu. Za primer, če bi imeli v Sloveniji res obrtno združenje, kakršno bi moralo biti, ne bi imeli treh obrtnih sejmov. Branža se mora izjasniti o tem, kaj rabi. Ko so se računalničarji zbrali na gospodarski zbornici, naredili razpis in nas, sejmarje, povabili k sodelovanju, so med tremi konkurenti izbrali nas. Organiza-
torji pripravimo kvalitetne programe, razstavljavci pa se odločijo. Sejmarji bi morali za reševanje tovrstnih problemov imeti operativno skupnost.«
Razstavljavci, seveda, od sejma pričakujejo določen ekonomski učinek?
»Nedvomno. Sejem in razstavljavec pa bi morala vlagati skupaj za obiskovalca. Preko medijev in direktnega marketinga je potrebno priskrbeti ciljno skupino 'gledalcev'. Če tega ne dosežemo, smo se odžagali.«
Gospodarstvo ne sledi sejmom
Kje je zdaj, ko smo svobodna država, prostor Alpe — Jadran?
»Ta ne obstaja. Je pa geo-grafsko-politično področje, ki živi in diha skupaj, ki pa mogoče tudi pokriva ta prostor. Vsako sodelovanje ima svojo funkcijo. Vedeti moramo, da poznamo globalne, evropske in regionalne sejme. Globalen sejem je svetovni dogodek številka ene, na primer hannoverski sejem Cebit. Na tovrstnih razstavah pa se ne sklepajo konkretni posli. Evropski tudi niso največje tržišče, kar pa ne moremo trditi za regionalne sejme. Med slednje spada naša Informatika.«
Sledi sejmom ostalo gospodarstvo?
»Ne. Vsi subjekti bi morali najti skupni tržni interes. Koristno bi bilo, če bi kakšen biro za turizem korigiral že izvajalce z jasno zasnovo. Lahko je na primer v Berlinu uspeti, ko že vsi hotelirji in trgovine komaj čakajo, da se vklopijo v sejemsko atmosfero. Pri nas pa ne moreš niti gostilničarjev okrog razstavišča prepričati, da bi imeli odprto, češ, bodo obiskovalci hrano in pijačo že s sabo prinesli.«
Je Ljubljana še daleč od tega, da bi bila sejemsko mesto?
»Da. So pa ohrabrujoči znaki. Ljubljanski biro za turizem se trudi, da bi nas povezal. Dogovori o določenih tablah in napisih po mestu so šele abeceda. Je pa res, da po vrnitvi iz nekega znanega sejemskega mesta ne moreš naenkrat zahtevati preveč.«
Niso štiri sejemske hiše preveč za Slovenijo?
»Trdno sem prepričan, da je prostora dovolj. Je pa res, da bi bilo potrebno več, trdneje in kvalitetneje delati. Predvsem pa koordinirati.«
J. S. In F. F.
%
POGOVOR Z NOVINARJEM ANTONOM RUPNIKOM, KANDIDATOM ZA DIREKTORJA RTV SLOVENIJA
ČUDNA GENERACIJA
J.
Najbrže ni Slovenca, ki ne bi kdaj slišal avtoritativnega »Ker je moj dom stal na glasu dopisnika Dela in RTV Antona Rupnika iz daljne izpostavljenem mestu, so si Moskve. Slišne motnje niso mogle sprevreči tehtnosti nje- partizani, Nemci in pozneje govih poročil. Vodja službe za stike z javnostjo in predstav- še umikajoči se ustaši podanik za tisk slovenskega zunanjega ministrstva je pred jali kljuko. Iz naše hiše se je kratkim »naskočili direktorski stolček RTV Slovenija. Žani- videlo ravno na železniško malo nas je, kaj vse je počel pred tem. Pričeli smo pri postajo, kar mi je že v rosnih začetku.	letih vcepilo blazno hrepene-
v Celju. Iz celjskih časov se spominjam odmevnih torkovih javnih tribun iz Narodnega doma, na katerih so bila obravnavana sila aktualna dogajanja. V Celju so me tu-dim sprejeli v partijo, v kateri pa nisem nikoli briljiral.«
Razgled na železniško postajo
»Na svet sem prišel pred petinpetdesetimi leti v vasi Laše na Šmarskem, na pol poti med Šmarjem in Rogaško Slatino. Okrog mojega rojstnega kraja bo baje spet nastal spor, v katero občino spada. V dobrih predvojnih časih so me morali iti prijavit na civilni matični urad na Pristavo, župnijo Sveti Peter na Medvedjem Selu, največ smo živeli z Mestinjem, kjer je bila železniška postaja, po pošto, predvsem očetove časopise, sem hodil na Podplat, obči-
no smo najprej imeli v Svetem Petru, ki so ga pozneje poimenovali v Kristan Vrh.«
Seveda ste tudi hodili v šolo...
»Sem iz skrajno čudne generacije, ki skoraj ni imela prave osnovne šole. 20. aprila leta 1943 - na rojstni dan ,ljubega‘l firerja, so nas vse otroke ,spokali‘l v nemško šolo pri Svetem Petru, sicer slavno šolo, kjer je delovala rodbina učiteljev Strmškov. Imeli smo zadirčno učiteljico, ki je prišla iz Alzacije.«
Vojna kot vojna. Kako se vam je vtisnila v spomin?
Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji
RADIO ALFA
\
Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14. in 19.-24. ure
107,8 Mhz
nje po tem, da bi se odpeljal z vlakom v svet in kar se mi dolgo ni uresničilo. Vojna je bila večni vrvež.«
Tolstoj na vlaku
To vas najbrž ni preveč motilo pri prvih šolskih korakih, ki ste jih, seveda, nadaljevali tudi po osvoboditvi?
»Leta 1945 sem se za nekaj mesecev znašel v tretjem razredu. Ker sem bil nekakšen majhen čudežni otrok, sem preskočil četrtega in prišel v petega. Leta 1966 sem začel z nižjo gimnazijo v Rogaški Slatini, kjer sem dobil znane sošolce; med drugimi olimpijca Stanka Lorgerja in pevca Jožeta Koreza.
Po mali maturi sem šel v 1. elitno gimnazijo v Celju. Ker sem bil vozač, sem ruske klasike prebiral na vlaku. Posebej so me zanimali jeziki tako, da sem poleg učenja francoščine in angleščine, prej ruščine, hodil še na tečaje iz angleščine, ki sem jih plačeval z denarjem, ki so mi ga doma dajali za malico. V tem obdobju sem napravil tudi prve korake na področju literature, zanimala pa so me tudi politična dogajanja.«
študirali ste v slovenski metropoli?
»Leta 1955 sem se vpisal na slavistiko, ki me je sicer popolnoma razočarala. Iz slovenskega jezika in književnosti ter svetovne književnosti sem diplomiral leta 1961. V tem času sem sodeloval v klubu komparativistov, s katerim sem prepotoval dobršen del Evrope. Imeli smo večkrat probleme s takratno policijo, tudi takrat, ko smo šli na prepovedani proces proti Jožetu Pučniku. Smo se pač nahajali v čudni dobi, ko smo hoteli vedeti kaj več.«
Pa |e prišla prva služba...
»Že pred diplomo sem začel kot vodja sektorja za družbenoekonomsko izobraževanje na delavski univerzi
Na odru z Miterrandom
Kdaj ste »padlil v diplomacijo?
»Že med služenjem vojaškega roka v Zagrebu sem se prijavil na razpis za diplomatsko službo. Po vrnitvi domov leta 1963 sem se oženil in pet mesecev opravljal funkcijo sekretarja Občinskega odbora socialistične zveze, nakar sem po sprejetju v diplomatsko službo odpotoval v Beograd. Za tretjino manjšo plačo sem dve leti kot pripravnik polagal državne izpite iz mednarodnega prava in tujih jezikov.
Budimir Lončar, ki je bil predviden za veleposlanika v Bukarešti, me je hotel vzeti s sabo. Ko je to propadlo, so mi leta 1965 ponudili diplomatsko mesto atašeja na sektorju za kulturo v Parizu.«
Na Francijo vas nedvomno vežejo lepi spomini...
»Po mesecu dni sem že moral zastopati ambasadorja, ki je odšel na dopust. Moral sem oditi v Nevers v centralni Franciji, kjer je bil takrat prefekt sedanji predsednik Mitterrand. 14. julija sem moral ob njem na tribuni povedati nekaj stavkov, kar sem menda dobro opravil.
Prišel pa sem v Parizu tudi v konflikte. Kot mlad diplomat sem bil vedno preobremenjen, medtem ko znotraj šestintrideset članskega aparata tretjina ljudi ni ničesar delala. Ko sem na nekem sestanku kolektiva povzdignil glas proti starejšemu kolegu, sem padel v nemilost.«
So vas vrgli Iz službe?
»To ravno ne. Na dokaj grob način so me v letu 1966 prestavili za vicekonzula v Zurich. Čeprav me je tudi tam čakalo naporno delo, smo bili v konzulatu vzorno organizirani. Na Švico me vežejo lepi spomini. O njej sem napisal tudi knjigo [Švicarska čarobna formula CH«.
Ste se že takrat začeli vključevati v publicistiko?
»Bil sem v dogovoru z Delom, v katerem sem objavljal pod psevdonimom. V tej časopisni hiši sem se zaposlil
1.	septembra 1970. Takrat so vsi moji nekdanji prijatelji imeli avtomobile, sam, bivši diplomat, pa sem si moral denar za nakup le tega - izposoditi.«
Novinar predstavlja obe strani
Pri Delu ste želi lepe uspehe...
»Ko je prišel za glavnega urednika Mitja Gorjup, me je postavil za urednika ljubljanske kronike. Spominjam se afere petindvajsetih poslancev, ko smo poročali tako, da smo namenili prostor obema stranema.
Leta 1973 sem za štiri leta odšel za dopisnika v Bonn, kjer sem spremljal med dru-
gim tudi odstop kanclerja VVillija Brandta, o ozadju le tega poročal, kar pa zaradi urednika Slavka Frasa ni prišlo pravočasno med slovensko javnost. Prepotoval sem praktično celo Nemčijo in napisal knjigo l'V znamenju D'.
Ko sem se leta 1977 vrnil domov, sem bil med drugim tudi predsednik gradbenega odbora Delove stolpnice - ,Črne vdove". Kot novinar sem imel večkrat probleme, ko sem vedno predstavljal obe strani.«
Kaj se je dogajalo z revijo ,Teleks*?
»Leta 1983 sem naredil zasnovo politične revije Te-
Peterle je mirnejši od Rupla
In ste se poskusili tudi v politiki?
»Leta 1989 se je pri nas marsikaj dogajalo. Na volitvah sem se poskusil kot kandidat Žakljeve socialistične stranke, ki me je hotela v vodstvo, česar pa nisem sprejel. Poskusil sem tudi v SDU. Spoznal sem, da je najboljše, če je novinar politično neopredeljen.«
Danes vas lahko srečamo v Zunanjem ministrstvu RS?
»Ko sem sprejemal mesto vodje službe za stike z javnostjo, si na Delu nisem zaprl vrat. Z Ruplom sem delal samo dva meseca.«
leks. Marinčeva partija ga je označila za protikomunističnega.«
Mnogi vas poznamo predvsem kot dopisnika Iz Moskve.
»Med petimi kandidati sem leta 1985 zmagal in dobil dopisniško mesto Dela in RTV v Moskvi. Tja sem prišel ravno v času sovjetskega 27. kongresa. Po objektivnem poročanju o tem in o nesreči v Černobilu so me v domovini, kamor so me poklicali maja 1986, v Popitovem predsedstvu obtožili protiru-sovstva. Baje me je takrat Kučan obvaroval suspenza. Ko so radijski ekipi, ki je spremljala černobilsko nesrečo in ki sem ji sam posredoval najmanj pol gradiva, podelili Tomšičevo nagrado, niso mene niti omenili.«
Je bila Rusija dovolj tolažilna?
»Prepotoval sem dobršen del bivše Sovjetske zveze. Rezultat le tega bo knjiga, ki jo trenutno pišem.«
Kdaj ste se vrnili domov?
»Leta 1990 bi me lahko našli v Delovem zunanjepolitičnem uredništvu, v Moskvo pa sem potoval še dvakrat.«
Se prejšnji In sedanji zunanji minister zelo razlikujeta?
»Splošno je znano, da sta Rupel in Peterle dva različna temperamenta. Medtem ko je prvi večkrat eksplodiral, je Peterle zelo umirjen.«
Vas bomo čez čas srečali na RTV?
»Kandidiral sem na javnih razpisih za mesto direktorja RTV SLovenija 8. marca in 10. aprila. Svet ima pri izbiri kandidatov velike težave, saj predstavlja trinajst potrebnih glasov tudi njegov kvorum.«
Kaj ste ponudili RTV Slovenija?
»V programu imam dve osnovni vodili. RTV SLovenija je javni zavod, ki ima glavno nalogo v pripravi nacionalnega televizijskega in radijskega programa. Absolutno vodilo je, da morajo novinarji RTV obvladovati medij, kar jim bo omogočalo, da ne bodo potrebovali kritja svojega hrbta.«
Tekst in sliki Franc Furland
ALPINIST FRANČEK KNEZ SE ODPRAVLJA NA ANAPURNO
NA VRH Z JUGA
Franček Knez, član slovenjebistriškega alpinističnega odseka Impol, In Slave Svetličič iz Idrije bosta najbrž prva na svetu, ki bosta na vrh Anapurne, enega od himalajskih osemtisočakov, priplezala po južni strani. Jesenska odprava bo seveda uspešna le, če bo poleg že zdaj za podvig trenirajočih alpinistov na razpolago tudi dovolj denarja. Pokroviteljskega.
Franček Knez
Velikega alpinista se spozna po vzponih
Leta 1955 v Celju rojeni Franček Knez se lahko od svojih plezalnih začetkov v letu 1973 pohvali s številnimi tovrstnimi uspehi. Član alpinističnega odseka Impol iz Slovenske Bistrice, ki že ne-
kaj let velja za enega najboljših slovenskih plezalcev, je pred petnajstimi leti prvič odšel z večjo alpinistično odpravo v Perujske Ande. Leta 1979 je bil na vrsti Everest SZ Khumbu-c, sledile pa jima je po dveh letih odprava na Lhotse. Leta 1982 bi lahko
Frančka Kneza zopet srečali v stenah Andov, leto zatem je plezal na Vosemite ZDA 4 in v Patagoniji na Fiz Roy, leta 1984 se je znojil v južni steni Cho - Oyuja, naslednje leto pa se je odpravil po jugoslovanski smeri na Vulang Kang - Kančendzenga. Leta 1986 se je alpinist Franček Knez znova mudil v Patagoniji in sicer na Cerro Torreju in Tor-re Eggerju, naslednje leto na Trango Towerju, leta 1988 in 1989 pa se je podal v Indijo in sicer na Garval. Frančkov najpomembnejši vzpon pa je bil najverjetneje tisti na streho sveta - Matterhorn, čeprav poleg Eigerja, Druja, Grande Jarossesa, Cineja, Civeta in Tofane, niso za v koš niti plezanja v vseh pomembnih stenah v Savinjskih, Julijskih Alpah in Dolomitih.
S skoraj podobnimi rezultati se lahko diči tudi petintridesetletni Slave Svetličič, ki se bo poleg Frančka letos podal na 8091 metrsko Anapurno. Seveda bo odprava, ki jo bo vodil v Mariboru leta 1962 rojeni Matjaž Pečovnik, ki se sicer lahko ponaša z malce skromnejšimi alpinističnimi uspehi, precejšnja.
V Nepalu je mogoče plezati samo jeseni
Alpinistična odprava naj bi predvidoma odšla na pot v letošnji jeseni, ker v Himalaji v tem letnem času ni več padavin. Pomlad in poletje sta v Nepalu obdobje monsunskega deževja, ko v visokogorskem svetu zapade obilo snežnih padavin. Tako velja, da so najboljši plezalni pogoji v Himalaji v mesecu oktobru. S tričlansko alpinistično odpravo bo najverjetneje iz Amsterdama ali Frankfurta čez Indijo v Nepal poletela tudi skupina trac-
king navdušencev, novinar in snemalec televizije. Prvi bodo poleg odkrivanja himalajskih lepot lahko pomagali alpinistični ekipi pri prenosu tovora, bodo pa tudi dragocena družba v divjini. Televizijska uslužbenca bosta napravila film o Anapurni.
Slovenska odprava bo pot iz Kathmanduja nadaljevala
z avtobusom ali letalom do Pokre, poznane turistične vasi. Od tam, do nekje na štirih in pol tisočakih, kjer bo stal bazni tabor, bo potrebno najmanj pet dni hoje z nosači. Po postavljanju tabora se bosta Knez in Svetličič v štirinajstih dneh poskušala aklimatizirati, pri čemer bosta napravila več vzponov na bližnje vršace.
Matjaž Pečovnik
Slave Svetličič
Steber mora pasti v desetih dneh!
Za samo osvajanje doslej še nepreplezanega južnega stebra južnega pobočja Anapurne, gore s štirimi vrhovi, sta si alpinista dovolila natanko deset dni. S seboj bosta vzela manjši šotor, ki jima bo omogočal prenočevanje v sami steni, ki nima nikjer manjšega naklona od pol stotaka stopinj. Bo pa tudi samo postavljanje »vigva-ma« sila zahtevno delo, saj bosta morala plezalca led enostavno odkopati in narediti plato. Najhujša past na poti ju čaka tik pod vrhom, kjer se nahaja navpični granitni blok.
Po, upajmo, uspešni opravljeni nalogi se bo slovenska odprava vrnila domov po kakšnem mesecu dni odsotnosti. Seveda le, če se bo našlo dovolj sponzorjev, ki bodo omogočili alpinistično promocijo Slovenije.
F. F.
POLETJE V KNEŽJEM MESTU
CELJSKI TURISTIČNI DNEVI
Pod sloganom »Poletje v Celju - knežjem mestu, Celjski turistični dnevi 1993« bodo od 17. do 25. junija v Celju potekali letošnji Celjski turistični dnevi, v organizaciji Skupščine občine Celje in Turističnega društva Celje. S to prireditvijo naj bi mesto poleti vsaj za nekaj časa oživelo, izkoristiti pa jo bo potrebno tudi za gospodarsko in kulturno promocijo mesta.
Turistični dnevi se bodo pričeli v četrtek, 17. junija, s spektakularno predstavo Slovenskega ljudskega gledališča Celje Herman Celjski na Starem gradu, zaključili pa se bodo 25. junija z dnevom odprtega radia Celje in z nekaterimi drugimi večjimi prireditvami. Vmes naj bi bil vse dni poulični sejem, dnevno pa naj bi se vrstile tudi različne kulturne prireditve za vsak okus. Poskrbljeno bo tudi za ples in razvedrilo, saj so organizatorji že povabili nekaj popularnih zabavnoglasbenih ansamblov iz Slovenije, kot so Agropop, Bel-tinška banda...
Celjske ulice naj bi v času Turističnih dni zasedli proizvajalci, trgovci in gostinci in jih spremenili v živahno sej-
mišče. Da bi bilo teh čimveč, se bo občina Celje odrekla komunalnim taksam, vsi sodelujoča naj bi plačali le minimalne prispevke za živo glasbo. Zato pa organizacijski odbor za to priliko od njih pričakuje tudi cenejšo in pestrejšo ponudbo, saj bi lahko podjetja in zasebniki, ki se srečujejo z gospodarskimi težavami, to priložnost dobro izkoristila za prodajo svojih proizvodov.
Na turističnih dnevih bodo sodelovale številne poklicne in amaterske kulturne skupine, poklicnih in amaterskih gledališč in kulturno prosvetnih društev. Tako bo sodelovalo slovensko ljudsko gledališče s predstavama Herman Celjski in Kri in košute, KUD Zarja Trnovlje pa
s predstavo Zoikino stanovanje. V okviru kulturnih prireditev bodo koncerti malih pevskih skupin, med njimi najboljših oktetov z okolice Celja in pevskih zborov.
Celjski Turistični dnevi bodo dosegli vrhunec na predvečer Dneva državnosti s proslavo združeno z veliko ljudsko veselico. Najprej naj bi bil krajši kulturni program, nato govor celjskega župana in slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše.
Organizatorji vabijo podjetja, obrtnike, gostince in trgovce, da s svojo ponudbo popestrijo Celjske turistične dneve. Svoje ponudbe naj posredujejo do 31. maja Celjski turistični zvezi, Tomšičev Trg 7, ali po telefonu na št. 29-180. Vsa podjetja in ustanove ter zasebnike tudi vabijo, naj ob Celjskih turističnih dnevih, predvsem pa na predvečer Dneva državnosti, okrasijo zgradbe z državnimi in celjskimi zastavami.
Janez Vodnar
HRASTNIČANI BODO IMELI DOM ZA STAREJŠE OBČANE
GROBA IN SKOPA DRŽAVA
Predsedstvo in izvršni svet skupščine občine Hrastnik sta
r«aboa So p0o;«.ttn«n= 2ak;^r,„r,';™rlk"ai'ki
Čeprav so Hrastničani na republiško ministrstvo naslovili pismo in vlado seznanili z zahtevo o izenačitvi pogojev za javno porabo v višini najmanj 95 odstotkov slovenskega	povprečja,
z amandmaji v državnem zboru niso uspeli. Vlada je namreč v predloženem proračunu za leto 1993 upoštevala 90-odstotno slovensko povprečje na prebivalca.
Predsednik skupščine občine Hrastnik Leopold Grošelj meni, da je država skopa in groba do tako majhnih občin, kot je hrastniška. Za investicije je v letošnjem proračunu v občini Hrastnik namenjenih okrog 71 milijonov tolarjev. Od tega zneska bo 61 milijonov tolarjev namenjenih za komunalno infrastrukturo, za ureditev stavbnih zemljišč, za sofinanciranje vodovodnega zajetja Je-pihovec v Turju. Ker sodi občina Hrastnik po ekološki onesnaženosti v IV. stopnjo,
so v proračunu 19 milijonov tolarjev namenili za sanacijo ozračja. To pa je v primerjavi s preteklim letom za 22 odstotkov manj denarja. Še vedno ostajajo največji onesnaževalci: trboveljska Elektrarna, kemična tovarna, cementarna, deloma Sijaj Hrastnik. Čeprav vsi ti onesnaževalci lastnikom zemljišč letno plačajo odškodnino, je ta minimalna in skromna. Trboveljska elektrarna tudi dnevno meri radioaktivnost na dveh deponijah, in sicer v Prapretnem in v Lakonci. Prav v Prapretnem ima urejeno deponijo elektrofiltrskega pepela in strokovnjaki zatrjujejo, da meritve radioaktivnosti ne presegajo dopustnih količin.
Hrastničani pa so zelo veseli, da jim je vlada odobrila sredstva za nadaljevanje obnovitvenih del na regionalni cesti Hrastnik - Dol - Šmar-jeta na odseku ceste Srnica.
Ta cestna ožina je bila prav nevarna in prvo večje deževje bi lahko cesto spodjedlo, še bolj pa so se sprejetja amandmaja razveselili upokojenci, saj je vlada pristala na adaptacijo doma starejših občanov. Hrastničani tudi del zbranega denarja iz 5. občinskega samoprispevka namenjajo za obnovitev del v bivšem dijaškem domu na Novem Logu. Resda so ta dom v Hrastniku zgradili s sredstvi takratne republiške izobraževalne skupnosti za takratne potrebe mladih rudarjev. Vendar kasneje so dom zapustili mladi učenci zagorske rudarske šole in namesto da bi dom sameval, so se v občini Hrastnik tudi poslanci odločili za spremembo namembnosti. Že v tem mesecu bodo stekla dela za posodobitev doma in ta na prvi pogled lep dom bo morda zelo kmalu imel nove goste - starejše občane Hrastnika, ki potrebujejo vsakodnevno pomoč in nego.
Vojka Povše Krasnik
Ne gre le za Babji ložič (15)
Že po doslej zapisanem je bila dejavnost budimpeštan-ske organizacije OF ne le pestra, ampak tudi široka, tako po obsegu povezovanja z neslovenskimi, vendar antifašističnimi sodelavci še posebej iz vrst madžarske politične opozicije, ki je imela svoje niti tudi v represivni oblasti. Dovolj značilna sta že navedena primera dveh prekmurskih »korenin«: senatorja prof. Mikole in dr. Loncza! To ni olajševalo ilegalnega dela legalcev le v Budimpešti, temveč - zaradi rodbinskih, optantsko-emigrant-skih, celo bivših iredentističnih poznanstev ipd. izvirajočih povezav - tudi v Prekmurju, saj so se z okupatorsko vojsko v rodno Prekmurje vrnili novi nosilci civilne oblasti: notarji, uradniki, učitelji, financarji itd., vešči tudi prekmurščine in ne glede na to, da so številni med njimi pomadžarili svoje priimke. To so, ne sicer vsi, bili dober blažilnik ne ravno redkim madžarskim ali madžaron-skim političnim prenapete-žem ves čas okupacije!
Ob vsem tem se, v nasprotju z Bojanovimi trditvami in ocenami po vojni, konkretno v »Dopolnilu Stefanu Kuharju« ali že v večkrat navajanih Bojanovih »Spominih na partizansko leto 1944 v Prekmurju«, postavlja vrsta zanimivih vprašanj. Pustimo ob strani trditve in ugotovitve, ki so se, ^zaradi različnosti in časovne skreganosti opljuvale že v Bojanovem pisanju samem, ne glede na to, kdo je bil avtor. Ugotovimo le, da Bojan leta 1985 in 1993 zanika ali ne priznava marsičesa in marsikaj, kar je -v NOG Prekmurja bilo že pred nje-
govim prihodom v Prekmurje, izmišlja pa si, da je »naredil«, »organiziral«, »postavil« ipd. nekaj, česar nikakor ni mogel, kajti v času, ko naj bi to storil, objektivno ni bil prisoten, ker je bil osebno drugje, konkretno pri Jošku Brumnu.
Prvo vprašanje torej: Zakaj Bojan zanika in ne priznava, kar je bilo in je dokumentirano v dogajanjih in dejstvih pred njegovim prihodom?
Odgovor: Enostavno zato, ker si tako ne bi mogel kasneje (po vojni!) prilaščati prvenstva organizatorja, pridevka »vodje« ipd. Vsekakor tudi zaradi opravičevanja in dokazovanja svojega medvojnega dela in iskanja ustreznih priznanj po vojni. Za to pa ni bilo dovolj zanikanje resnice same po sebi!« Potrebno je bilo tudi črniti številne predane borce in aktiviste, ki poznajo drugačno resnico kot Bojan. Za takšna junaštva pa so potrebni že pomočniki in verzirani »zavezniki«. Med njimi jih je (bilo) največ takšnih, ki do konca vojne sploh niso bili v Prekmurju. Toda tam so si hitro pridobili visoke »šar-že«, medtem ko so domači kadri morali v neprostovoljno zdomstvo! Tudi tako ne bi bila stvar lahka, če v tej povezavi ne bi bilo precej lažnih izjav, ki so jih dajali razni okrajni sekretarji ali celo predsedniki ali podobni funkcionarji okrajnih odborov. Nekoliko lažje je šlo tej raznovrstni (danes bi rekli mafijski) povezavi, ko sta olja na ogenj prilila; najprej nekdanji sekretar okrožja Ljutomer (v letih 1944-45) Viktor Stopar, leta 1966 pa predsednik Republiške komisije
za priznanje posebne dobe po 195. členu TZPZ pri SR Sloveniji, prevaran z dopisom Občinskega odbora ZZB NOV Murska Sobota, št. 63/65, je v bistvu zanikal obstoj OOOV za Prekmurje, hkrati pa pozabil, da je po 20. novembru 1944 imel v rokah dvoje pisem tega odbora s podpisom sekretarja Petra Koštrce, št. Pov-V/1 z dne 1.
11.	1944 in št. P o v-V/2, z dne 4. 11. 1944, obe poslani Poverjeništvu za vzhod tov. Štefki in Štabu IV. operativne cone. In pozabil, da je pismi poslal s kurirjema, ki sta spremljala Miška Kranjca na osvobojeno ozemlje, Zgor-njesavinjsko dolino, s spremnim poročilom, kot sekretar Niko, Oblastnemu komiteju za Štajersko s pripisom, naj »poročilo Okrožnega odbora OF za Prekmurje sekretarja Petra Koštrce pošljejo na CK KPS.«
Šele v letu 1991 je obe poročili (POV-V/1 in Po v-V/2) odkril kustos Muzeja NOB, g. Žgajnar, v fasciklu F 656 /VI.
V istem fasciklu je odkril tudi pismo »Okrožnega Odbora OF Ljutomer, Položaj 20. 11. 1944 št. 44/44 - Pokrajinskemu odboru OF za Štajersko - Pošiljamo vam originalno poročilo, ki je naslovljen na štab zone smo pridržali mi, prosimo pa da prepis pošljete vi v štab zone, (sledi 16 vrstic in podpis) sekretar Stopar Viktor.«
Naslednjo kapljo olja na ogenj je prilila Posebna komisija predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije za izjemno priznanje pravice do pokojnine, s svojim stališčem na seji 21. marca 1979: »Iz zgodovinskih dokumentov o NOB ni raz-
vidno delovanje odbora OF v Budimpešti med NOB. Prav tako ni razvidno dela tega odbora odklonilno stališče...«
Takšno nevzdržno stališče republiškega borčevskega foruma Osvobodilne fronte slovenskega naroda izraža več zmot, kršitev načel OF in delnih resnic:
1.	Med zgodovinske dokumente o NOB sodijo tudi navedena poročila OOOF za Prekmurje, ki jih navaja sekretar OOOF Ljutomer Viktor Stopar v pismu št 44/44 z dne 20. novembra 1944. V poročilu OOOF za Prekmurje, Pov-V/1 z dne 1. 11. 1944 je pod točko 2. zapisano »Tov. Mi--ran s kurirjema Cirilom in Rastkom je imel posebno nalogo. Ob svojem prihodu se ni obrnil na tovariše, ki so mu bili znani že izza leta 1941 kot politični delavci in je tako mimo njih odšel v Bu-dapest. Razen enega sestanka je prepustil ostalo tovarišem terencem, ki da bodo prišli.«
Potemtakem je bilo jasno, da je bil Miran poslan v Budimpešto čez Prekmurje, Prav gotovo ne k Horthyju! ker pa v Prekmurju ni poiskal prave povezave, ni dobil tekočih informacij, je imel v Budimpešti nekaj težav in se je hitro vrnil v Prekmurje.
2.	Nevzdržno je stališče, da bi bil odbor OF v Budimpešti kot prostovoljna organizacija deloval po nalogu OF v domovini, kot da bi bila domovina (Slovencev) le Ljubljana, ne pa tudi Prekmurje! In kot da organizacije OF ne bi imeli tudi na Dunaju, v Egiptu, celo v koncentracijskih taboriščih - brez naloga in povelja iz »domovine«.
3.	Delna resnica je, da je odklonilno stališče do dela tega odbora imela organizacija ZZB NOV na področju Prekmurja. Kajti, res je, da je takšno stališče imelo predsedstvo te organizacije, v katerem pa sta bila kvečjemu dva Prekmurca, ostali pa »prvoborci«, ki so v Prekmurje prišli od drugod šele
-	po vojni!
Da ob vseh preje navedenih ne govorimo o zgodovinopiscih NOB, ki so za področje Prekmurja in Prlekije
-	posebno poglavje. Ali je po vsem tem čudno, da si tovariš Bojan, na račun »bu-dimpeštancev«, katerih jedro je že 1941. sodelovalo v uporu NOG v Prekmurju, pod vodstvom narodnega .heroja Štefana Kovača in se že naslednje leto pomladi povezalo, z namenom politično delovati, v skladu s pogoji in možnostmi v organizaciji OF ter 17. jo 17. julija 1942 tudi formalno ustanovilo, dovoli takšne umazane žalitve in klevete: »sigurno sodiš po sebi in svojih «kvazi soluna-ših« v Budimpešti in drugih madžarskih mestih, kjer so se šli osvobodilno gibanje po
sarnah, v madžarski voj-i, madžarskih službah in univerzi, nekateri pa tudi po bunkerjih, in lagodno preživeli okupacijo, iz katere so prišli 1945. leta kot aktivni sodelavci NOG, nekateri pa so celo na konju prijahali v zlato svobodo.«
In to kljub temu, daje večina njih delala za cilje NOB kontinuirano in do konca! Da so številni bili žaprti ali prisilno mobilizirani, dezertirali iz vojaških delovnih enot in se ilegalno ali v uniformah zavezniških enot, oblikovanih
na ruski fronti ali med sovjetskimi partizani, vrnili v Prekmurje? Mislim, da so se ti borci s svojim delom pošteno oddolžili svoji domovini - prekmurski in vseslovenski, za tisto, kar je v tistih časih terjala od vseh nas! Še več, mislim, da je večina njih svojima domovinama koristila bolj in več kot marsikateri partizan z brzostrelko v Kočevskem Rogu ali s šmajser-jem v Prlekiji ali Prekmurju! Pa še: Je pošteno, da bunke-raš očita ljudem bunkerje, čeprav niti enkrat niso bili v njih? Niti takrat, ko so pri sebi začasno skrivali ilegalce dr. Rojnika, kap. Jandla, majorja Mirana, kap. Jušo...
Naporno življenje, ko so ob tem delali tudi kot aktivisti; obiskovali so naše zapornike in dajali tudi za njihovo pomoč?Zakaj, Bojan, nagovoriš tudi o svojem lagodnem življenju ? Si sploh izračunal, koliko denarja si vse skupaj nabral, npr. od Alta, od Zečiroviča itd? V imenu katere organizacije? In komu si polagal račune. Koliko si plačeval za oskrbo pri naših ljudeh, npr. Brumnu, Marici, Skladarju, Hajdinjaku, kjer si vsakokrat bil le gost?
Kakor vidiš, so tvoje umazane žalitve sprožile verigo vprašanj, ki jih nedvomno čutiš kot bumerang, če imaš še količkaj morale. Toda bistvena vprašanja, ki zadevajo budimpeštance, zadevajo predvsem tebe in tvojo skupino. Glede na nekoristnost, glede na zgolj lagodno preživetje okupacije po madžarskih službah, kasarnah in bunkerjih ne le jaz, ampak tudi javnost nestrpno pričakuje pojasnila na takšna-le vprašanja.
Štefan Kuhar
NOV RIMSKO - KATOLIŠKI SVETOVNI KATEKIZEM OBVEZUJE VERNIKE NA MORALO PREDVČERAJŠNJEGA DNE
CERKEV IN RAZUZDANOST
Sklep je star natančno sedem let. Nov katekizem za svetovno cerkev, tako je zahteval poseben škofovski zbor 1985 v Rimu, naj bi po eni strani ponudil »pravo učenost, hkrati pa bil prikrojen modernemu življenjskemu horizontu verujočih«.
Pred nami je torej nerešljiva naloga!
V primerjavi s svojim predhodnikom, katekizmom iz leta 1566 po koncilu v Trientu, je novi »katekizem katoliške cerkve«, ki obsega 676 strani in čigar besedilo je bilo do sedaj napisano samo v francoskem jeziku, korak naprej, vsaj kar se tiče njegovih avtorjev. Morale in verske knjige pa tokrat niso zasnovali vatikanski teologi in prelati, temveč bogoslovci in vrhovni pastirji pravice z vsega sveta. Pri delu je sodelovalo preko tri tisoč škofov, kar tisoč pa jih je vložilo štiriindvajset tisoč predlogov za spremembe. Škofovske konference v Italiji, Nemčiji in Švici pa so kolektivno zavrnile večino osnutka. Celo Američani so ponekod zahtevali popolnoma novo besedilo.
Dvakrat mesečno - za milijon tolarjev nagradi
»Nobene teh vrstic pa niso zapisali v Rimu,« je razglasil leta 1990 Joseph Kardinal Ratzinger, najvišji predstavnik papeške vlade, in povedal, »tekst je dokument svetovnega episkopata (škofovskega zbora)«. Jasen pa je tudi poizkus aktualizirati krščansko poslanstvo in verujočim razjasniti, katerih modernih užitkov, ljubi bog ne mara preveč. To so utaja davkov, plačevanje podkupnin, prodaja drog, mafija, fa-celifting (obrazne operacije), horoskop, manipulacija z geni, terorizem, alkohol za volanom, uničevanje okolja. Tudi stil pisanja je bolj zmeren kot v katekizmu iz časa Trienta. Katekizem iz leta 1566 je. bil naslovljen na »preprosto ljudstvo«, nova izdaja pa ljudstvo imenuje »božje ljudstvo«. Tudi v predstavitvi človeškega načina življenja se kaže dosedanje neobičajno razumevanje. Tako pravi o homoseksualcih:
MOLITEV NAMESTO SEKSA
Število moških in žensk, ki se nagibajo v homoseksual-
nost, niti ni tako majhno. Svoje homoseksualne naklonjenosti pa si ne izbirajo sami, zato jih moramo sprejeti s sočustvovanjem, obzirnostjo in previdnostjo. Izogibati se moramo neupravičene diskriminacije. Toda v svojem bistvu sledi cerkveni kodeks morale nadškofov-ški konservativnosti papeža Johana Paula II. » Homoseksualna dejanja«, o katerih lahko preberemo v dveh drugih odstavkih, so še naprej »resnično neurejena« in »nasprotujejo naravnemu zakonu«. Potem takem »v nobenem primeru ne morejo dobiti privoljenja«. Homoseksualci in lezbijke so zato obvezani »k neomadeževano-sti«. Tolažilen nasvet zanje pa je, naj svojo slo potešijo z »obvladovanjem, molitvijo in sprejemanjem sakramen-tov«, sicer pa naj križe svoje seksualnosti združijo z »žrtvijo križanja« - Kristusom.
Tako neuvidevno in brez milosti se je Cerkev 2000 let odzivala na vsakršen odklon od dozdevne božje morale. Seveda pa tudi heteroseksu-alci niso nič na boljšem. Masturbacija je tudi v prihodnje za katolike »v svojem bistvu močno razuzdano dejanje«. Spolni odnosi izven zakonske zveze so »proti človeške-
mu dostojanstvu in proti člo- »šolarjev do učiteljev, delav- kone, pa se v vseh 2865 človeški seksualnosti, kajti ta je cev do svojih delodajalcev, nih katekizma le redko po-odrejena le za ploditev in državljanov do svoje domovi- javlja. Centralnemu Jezuso-vzrejo otrok«. Pred dej- ne in v odnosu do tistih, ki jih vemu poslanstvu namenja stvom, da so se moralne nor- oskrbujejo in jim vladajo«. knjiga samo petnajst nepre-me in človeško vedenje po Sama tista ljubezen do trganih vrstic.
Trientu trajno spremenile, bližnjega, na podlagi katere
cerkev zatiska oči. Zakonska je Jezus nekoč v krščanski Der Spiegel, priredila zveza ostaja še naprej neraz- kameni dobi napisal vse za- Nina Mom vezljiva, ne glede na to, kako visoko se lahko povzpne število ločitev. Sprtim zakoncem pa daje Katekizem zgolj pobožno navodilo:
Šele takrat, ko se bodo odrekli samemu sebi in prevzeli nase njihov križ, bodo lahko »razumeli« izvirni pomen zakonske zveze in v njej živeli s pomočjo Kristusa.
Povsem razumljivo pa je, da stara hierarhija velja še naprej. Žena je možu dana »kot pomoč«. Mož in žena imata prav tako »različno odgovornost, pravice in dolžnosti«.
In povsem razumljivo je, da na vse veke lahko postane duhovnik samo »krščen moški«, ki je zavezan celibatu.
Duhovniško službo, ki izhaja iz »odločitve gospodove«, lahko opravlja le moški.
Katekizem, ki po svoje rešuje svet pred grehom in propadom, tako apelira na sekundarno krepost - poslušnost, ki se kaže v odnosu
SSVOBODNA
■V/l
Cena MO SIT iltvlUa I

%


irVli
•<4v*
OGROŽEN SVETOVNI MIR
O«?
O o
CELJE
STALNA
ZBIRKA
Likovni salon Celje že od svoje ustanovitve dalje (1963) gradi stalno zbirko sodobne slovenske likovne ustvarjalnosti. Ta je bila sprva vezana na razstavni program (odkupi del z razstav) in s tem vpeta v širši slovenski prostor, od leta 1980 pa kontinuirano dopolnjujemo vrzel z deli ustvarjalcev celjske regije (s tu živečimi kot tudi tistimi, ki so kako drugače povezani z našo regijo). Vendar pa zbirka danes še zdaleč ni zaključena celota, kajti v njej niso zastopana dela generacije (razen Dore-ta Klemenčiča-Maja), ki je sooblikovala likovno podobo Celja in regije tik pred vojno in prva leta po njej (Albert Sirk, Cveto Ščuka, Miroslav Modic, Edvard Salesin, Fran Tratnik,Ivan Napotnik,Zoran didek).
Bili so generacija usodnih poti, katere so se z začetkom vojne razšle in nikoli več združile. Z njimi je bila pretrgana nit likovne ustvarjalnosti na Celjskem in minilo je dobro desetletje, da je Celje oživelo z mladimi umetniki, prvimi diplomanti ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Ti so se leta 1962 v okviru Društva slovenskih likovnih umetnikov združili v Pododbor Celje in ustanovili prvo stalno razstavišče Likovni salon.
Jedro so tvorili celjski umetniki (Avgust Lavrenčič, Darinka Pavletič Lorenčak, Jelica Žuža in Milan Lorenčak), iz regije pa so se jim pridružili Ciril Cesar, Alojz Zavolovšek, Vladimir Štovi-ček, Leopold Hočevar, Milan Rijavec in nekoliko kasneje Vladka Štoviček.
V sedemdesetih letih krog razširijo Peter Krivec, Viktor Povše, Adi Arzenšek, Jože Horvat Jaki, Anton Herman, Ratimir Pušelja, Milisav Tomanič, Vasilije Četkovič Vaško, Jure Šarlah, v osemdesetih pa najmlajša generacija (Konrad Topolovec, Franc Purg, Samo Perpar, Jana Vizjak, Željko Opačak, Dalibor Zupančič, Franc Košec, Borut Hlupič in Vlado No-
vak), čeprav nekateri od njih delujejo izven društva.
Žal pa je potrebno poudariti, da so bili migracijski tokovi vseskozi prisotni: najmočneje prva leta po vojni in zadnji dve desetletji, predvsem na škodo Celja in regije. Vrsto umetnikov je pritegnila valorizacija dogodkov večjih mest ali druge življenjske okoliščine in v dokumentaciji Likovnega salona beležimo imena umetnikov, ki so zapustili celjsko regijo (Karel Zelenko, Marko Šuštaršič, Irea Špendl, Andrej Ajdič, Jelica Zuža, Stane Jagodič, Emerik Bernard, Franc Golob, Rudi Španzel, Jana Vizjak, Jelka Flis, Zvonko Čoh in Karel Plemenitaš).
Stalna zbirka ima v tem trenutku v lasti kar polovico umetniških del celjskih in regijskih ustvarjalcev v njihovem generacijskem prerezu, nikakor pa to ni dokončna podoba likovno-ustvarjalne-ga gibanja regije, niti zaključen dokument časa in družbene sredine, znotraj katere je nastajala. Prav gotovo pa je s stalnimi razstavnimi prostori in njeno postavitvijo ter izdajo kataloga vzpostavljen dialog z javnostjo in stroko. Prav slednji pripada v prihodnje sistematična obdelava sodobne likovne ustvarjalnosti na Celjskem, ki je v tem trenutku le fragmentarno zarisana in skriva v sebi vrsto vprašanj.
Skoraj dve desetletji se je zbirka otepala predsodkov svojega pomena in smisla ob nacionalnih zbirkah, ki jih premorejo nekatere slovenske galerije. Hkrati s tem pa vse do danes ni imela niti prostorskih niti promocijskih pogojev, ki bi odstirali vlogo, zaradi katere je tudi vsa leta nastajala: vpogled v delo »mejnih« avtorjev, ki jim je bilo in jim je še danes v zgodovini slovenske umetnosti odmerjeno le malo vrstic, so pa ob imenih širših dimenzij, ki jih zbirka tudi ima, prav tako zanimivi ilustratorji določenega kulturnega prostora in časa.
Alenka Domjan
ODMEV NA TRIDESETI MEDNARODNI SEJEM OTROŠKIH KNJIG V BOLOGNI S POSEBNIM POUDARKOM NA ILUSTRACIJAH __
DOMIŠLJIJA IN DUHOVITOST
Najbrž ne kaže dvomiti, da je mednarodna razstava Ilustracij otroških in mladinskih knjig v Bologni - Annual 93 predstavila najboljše lanskoletne stvaritve s tega področja. Vendar se zdi, da je žirija zasledovala tudi pokrivanje čimvečjega števila dežel, od koder so ilustracije prišle. Poznejše listanje po katalogu v nekaterih primerih otežuje odgovor na vprašanje, zakaj je bil določen avtor nagrajen. Morda je imela komisija pred očmi zdaj predvsem originalnost podob, drugič predvsem njihovo poetičnost in svežino in spet tretjič morda predvsem otroško sprejemanje umetnikovega dela. Tehnična dovršenost je odlikovala vse razstavljene ilustracije v katerikoli tehniki. Prevladovala sta
akvarel in mešana tehnika.
Poleg osrednje razstave Annual 93 je zbudila pozornost razstava tajskih ilustracij. Opazna je bila velika pisanost likovnih izrazov: od povsem kitajskih slik do skoraj povsem evropskih likovnih prijemov. Na samostojni razstavi se je predstavilo tudi trinajst slovaških ilustratorjev v raznolikih, domišljijsko bogatih in duhovitih upodobitvah, med katerimi je Jana Kiselova - Sitekova z zadržano sivo barvitostjo in slikarskimi potezami spominjala na našo ilustratorko Ireno Majcnovo v knjigi Lojzeta Kovačiča - Panjske končnice.
Novost bolonjskega likovnega dela sejma je bila bogata razstava nedomišljijskih izobraževalnih ilustracij. Kar neverjetna natančnost v pretežno barvnih upodobitvah najrazličnejših izobraževalnih področij se v teh slikah pogosto prepleta z duhovitostjo, ki tekmuje z domišljijskimi slikami. Prireditelje razstave je očitno vodila želja pokazati najboljše, pogosto po krivici premalokrat predstavljene umetfiike tovrstnih likovnih stvaritev. Morda prav ta razstava napoveduje delen preokret pretežno domišljijske ilustracije v izobraževalno oziroma poučno smer.
Mnoge založbe so pripravile svoje razstave ilustracij v okviru svojih sejemskih prostorov.
V okviru Picture Book Stu-
dio iz Frankfurta je Ivan Gantschev, v Frankfurtu živeči Bolgar, razstavljal svoje slikanice, ki skoraj nimajo tekmeca. Njegove čudovite akvarelne podobe enako navdušujejo otroke in odrasle. Kipe od spontanosti, poezije in briljantne tehnike. Lahko verjamemo umetniku, ki pravi da »se samo v slikanicah lahko izraža brez frustracij in kompromisov in želi verjeti, da z lepoto knjig lahko vpliva na boljšo prihodnost mladih prebivalcev tega sveta«. Tudi Gantschev je poleg domišljijskih predstavil tudi izobraževalne, a zato nič manj popolne ilustracije.
Na albanski stojnici je bilo mogoče videti neverjetno razliko med originalnimi ilustracijami in kasnejšimi manj uspelimi upodobitvami v knjigi. Umetniško kvalitetne ilustracije so bile naprodaj po smešno nizkih cenah.
Impresivna je bila stojnica Dream Maker Studio AG, na kateri je kalifornijska umetnica sama razlagala namen svoje ustvarjalnosti. V glavnem piše in riše sama in s toplo barvitostjo slikanic podpira besedilo, ki zavestno želi zbujati upanje pri mladih bralcih z odkrivanjem lepot in vrednot življenja kot protiutež sodobnemu pesimizmu in brezciljnosti mnogih mladih. Platnice za njene knjige so napovedovale več slikanic v več jezikih za leto 1993 in kasneje.
Kaj pa naši ilustratorji in naše založbe?
Mladinska knjiga je svojo stojnico bogato opremila z ilustracijami Mojce Cerjak za Zvezdico zaspanko in Marlenke Stupice za Grdega račka. Poleg teh, ki so posebej privlačevale tuje založnike, so bile razstavljene še ilustracije Ančke Gošnik - Godec in Marjance Jemec - Božič.
Med knjigami otroškega oziroma mladinskega programa so izstopale izobraževalne slikanice, s katerimi Se je Mladinska knjiga približala modernim trendom slikanic, dalje mladinsko leposlovje, in knjige, ki predstavljajo mlado državo Slovenijo: Pozdrav Slovenije, Ljubljana, Atlas Slovenije, itd. Na letos ustanovljeni Institut za mladinsko literaturo v Ljubljani, ki je sodeloval na Dunaju v okviru avstrijskega mladinskega leposlovja, je opozarjal Oris otroškega in mladinskega leposlovja Nika Grafenauerja v nemškem jeziku.
Več novitet otroškega in mladinskega programa kot Mladinska knjiga je na posebni stojnici predstavila Državna založba Slovenije. Še posebej učinkovito je z mul-timedijalnim projektom Hrib-ci - zgodbe iz pradavnine Marjana Mančka (trije risani filmi na video kaseti, lutke Dajnomir, Miliboža in Mili-mir, plakat z besedilom Borisa A. Novaka v angleščini in oblikovanjem Marjana Mančka, prospekt v angleščini in knjiga) opozarjala na izvirno in kompleksno Mančkovo ustvarjalnost za otroke. Za serijo risank in lutke so se na stojnici zanimali predvsem Japonci. Španci in Francozi pa kar za celoten projekt.
Pri Mladinski knjigi so se tuji založniki zanimali predvsem za Zvezdico zaspanko in Grdega račka.
Mohorjeva družba iz Ce-
lovca je med otroškimi knjigami predstavila tudi Levstikovega Martina Krpana z ilustracijami Toneta Kralja v angleščini in več dvojezičnih nemško - slovenskih slikanic z duhovitimi svežimi ilustracijami sodobnih pravljic, med katerimi je bilo opaziti več del religiozne vsebine. Najbrž bi bil skupni nastop slovenskih založb na sejmu učinkovitejši, a povezovanje ni ravno uspešna slovenska lastnost.
Opisani vtisi predstavljajo le droben izrez iz izjemno bogate bere bolonjskega sejma. Na koncu ostaja vprašanje, ali bi za nas imelo smisel truditi se za samostojno razstavo najboljših slovenskih ilustracij v Bologni, kot to uspešno počno Slovaki? Ali bi se kazalo ilustratorjem in založbam povezati, da bi ustvarili zbirko izobraževalnih ilustracij, ki jim napoveduje prihodnost letošnja italijanska razstava tovrstnih podob na bolonjskem sejmu? Razstava nedomišljijskih ilustracij se zdi kot nekakšna protiutež Podobam domišljije, razstavi ilustracij, ki smo jo v aprilu videli v Ljubljani, kjer je v mednarodni druščini najboljših sodelovala Marija Lucija - Stupica s podobami za Prešernovo Leonoro. Ne nazadnje se moramo vprašati, koliko časa si slovenski ilustrator lahko privošči za izdelavo slikanice, da preživi? Pri izjemni tehnični perfekciji v Bologni razstavljenih ilustracij se zdi skoraj gotovo, da ti umetniki porabijo za slikanico dosti več časa kot naši ali vsaj večina naših ilustratorjev. Naše reproduktivne možnosti pa so v primerjavi ž ostalimi evropskimi dobre in originalnim podobam skoraj nič ne odvzamejo.
Maruša Avguštin
*
DVAJSETI MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU
POGUMEN ZAČETEK BREZ TOLARJA
V petek se pričenja v Celju dvajseti Mednarodni mladinski pevski festival, ena največjih evropskih prireditev mladinskega zborovskega petja, ki ga v mestu ob Savinji kontinuirano pripravljajo od leta 1946 naprej. Letošnji festival praznuje okroglo dvajseto obletnico, vendar zaradi pomanjkanja denarja tokrat ne bo nič posebej slovesno. Skrčili so ga na samo jedro prireditve, kljub temu pa se ga bo udeležilo okrog štiri tisoč mladih pevcev iz domovine in tujine.
Festival se bo pričel z otvoritvenim koncertom, na katerem bozapelo preko 350 najboljših pevcev slovenskih otroških zborov. Vtekmoval-nem delu bo nastopilo deset tujih zborov iz Bolgarije,Makedonije, Madžarske, Slovaške, Rusije, Poljske, Hrvaške zblizu petsto pevci in šest najboljših slovenskih zbo-
rov,nominiranih na lanski državni reviji v Zagorju s 350 pevci.
Festival bodo sklenili v nedeljo z množičnim koncer-tomdevetinštiridesetih slovenskih zborov z dva tisoč devetsto pevci,ki jim bodo ob dvajseti obletnici festivala izmenoma dirigiralidoseda-nji zborovodje teh vselej
spektakularnih dogodkov.
Slavnostni govornik ob sklepu prireditve bo slovenski kulturniminister Sergij Pelhan.
Organizatorji so si vselej prizadevali, da bi festival-skovzdušje z raznimi glasbenimi prireditvami na prostem vnesli tudiv mestno središče. Zaradi pičlega denarja se morajo temu letosodpoveda-ti. Denar, ki so ga festivalu obljubljali iz državnegapro-računa, so skrčili na poltretji milijon tolarjev, enak jetudi delež iz občinskega proračuna. Organizator, Zavod za-kulturne prireditve Celje, se boji, da bo kljub skrajnimra-cionalizacijam pridelal naj-
manj milijon tolarjev izgube.
Najhuje pa je to, da doslej za organizacijo festivala ne izLjubljane in ne iz Celja niso prejeli še niti tolarja.
Festival pričenjajo v negotovosti, ki bi bila nedvomno še mnogovečja brez številnih in nekaterih tudi zelo veliko-dušnihsponzorjev, predvsem Cetisa, Ljubljanske ban-ke-Splošne bankeCelje, Klasja, Frupija iz Mestinja, Coca Cole Žalec... Četudi so-časi tej največji celjski mednarodni prireditvi v Celju res-nenaklonjeni, organizatorji na vprašanje, ali festival čez dveleti še vedno bo, brez sence dvoma odgovarjajo pritrdilno.
Američani plešejo za Bosance
Ameriška plesna skupina RIRIE WOODBURY prvič prihaja tudi v Slovenijo. Gre za skupino s skoraj 30-letno tradicijo negovanja sodobnega plesa, ki je prepotovala domala ves svet.
Ob svojem gostovanju v Sloveniji se bo v soboto, 29. 5., ob 18. uri predstavila Celjanom v tamkajšnjem gledališču. Umetniki iz Amerike namenjajo ves izkupiček prireditve beguncem iz Bosne.
STRAN 12
RES JE
■ ■ ■
— da slovenska vojska nima ustreznih šol niti častnikov. Zato bodo morali slednji na uk kar v Ameriko.
- da nagobčniki psom preprečujejo, da bi grizli in - lajali. Zato naj bi jih po Drnovšku nosili tudi slovenski novinarji.
-	da v slovenskem parlamentu razsaja svojevrstna bolezen. Od Jelinčiča se je je nalezel tudi Kocijančič — ne želi biti imun.
-	da na srečo Američani ne odmetavajo paketov nad Slovenijo. Zato imamo vsaj kolikor toliko nerazbite glave.
-	da je Zgornja Ščavnica spet postala Sveta Ana. To pa ne pomeni, da so krajani bolj sveti in manj — zgornji.
-	da lastninjenje zahteva natančne odgovore. Ker splošna mnenja baje niso važna, jih lahko daje le dr. Rino Simoneti. Vsaj on misli tako.
— da ni mogoče vedeti, če lahko srbske rakete dosežejo Slovenijo. Je pa zato kot na dlani, da Janšine ne letijo do Beograda.
- da je naša država*vstopila v Svet Evrope, kar pa ne pomeni, da smo nje državljani kaj bolj evropski.
— da je Janez Janša po pričakovanju postal predsednik Socialdemokratske stranke. Se malo pa mu bo Pučnik samo še šofer.
-	da se je slovenska vojaška zgodovina pričela na novo pisati po t. i. vojni v Sloveniji. Škoda le, da je pisatelj en sam...
-	da je Slovencev in Rusov skupaj 150 milijonov. To ni nič posebnega, saj prebivalci deželice na sončni strani Alp s Kitajci vred štejejo čez milijardo.
NOV^pOBA
slovenj gradeč
UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO
26. maja
KONČNO GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI V CELJU
13. STRAN
PO TREH STOLETJIH VOJSKA
26. maja
silSSP*^
Cela tri desetletja je v Celju nastajala zbirka sodobne likovne umetnosti in že skoraj dvajset let so si nekateri zavzeteži prizadevali najti ustrezne prostore za njeno prezentacijo. Napori so bili zaman, fundus je ležal zdaj v manj zdaj bolj zaprašenih depojih daleč od oči javnosti In daleč od srca tistih, ki bi z malo dobre volje in naklonjenosti lahko v mestuob Savinji našli za galerijo spodoben prostor.
Končno se je le zgodilo. Celje ima svojo Galerijo sodobne umetnosti in to v imenitnem ambientu Kulturnega stolpa Mestnegagradu, dvorca celjskih knezov. 250 kvadratnih metrov razstavnih površin se zdi veliko, a še zdaleč ne zadosti za postavitev celotne stalne zbirke blizu dvesto eksponatov. Zato so za zdaj tamkaj do novembra na ogled le oljne podobe in plastike, kasneje bo prišla na vrsto grafika, v načrtu imajo tematske razstave in celovite predstavitve posameznih avtorjev.
Postavitev stalne zbirke, katere odprtja se je udeležilo izjemno število Celjanov, pa je tudi začetek zahtevnega strokovnega preverjanja in sistematičnega obdelovanja posameznihobdobij likovne ustvarjalnosti na Celjskem. Vsakih nekaj let naj bi v galeriji predstavili tvornost enega desetletja, od tridesetih let naprej.
Slike LucaS
TRŽIČ ’93: FOTO LUCAS
BOGASTVO V MINERALIH
NI RES...
—	da Visovci prisluškujejo Lojzetu Peterletu. Le niso imeli časa pobrati naprav, ki so jih postavili njegovemu predhodniku dr. Dimitriju Ruplu.
-	da gre za oblast samo fantom, kot meni Polonca Dobrajc. Tudi marsikaterim ženskam.
- da je mogoče priti po demokratični poti do demokratičnih sprememb. Posebej, če slednjim večina nasprotuje.
- da je Janez Širše od Hita prejel karkoli, kar bi lahko obremenjevalo njegovo zavest. Pač odvisno od prenosljivosti slednje.
— da]e zdravljenje slovenskega gospodarstva uspešno. Podpredsednik vlade dr. Davorin Kračun je v Mariboru kot dokaz uspešnega zdravljenja slovenskega gospodarstva omenil umiranje velikanov slovenskega industrijskega razvoja, iz pietete ni omenjal celotnega gospodarstva.
- da so sobotno okroglo mizo z Janezom Janšo v celjski Evropi pripravili Jelinčičevi. So pa bili najbolj glasni.
- da bi gospod Janez Drnovšek izgubljal na popularnosti. Še otroci otrok bodo spraševali, kdo je bil ta gospod, Janez Drnovšek.
- da Hrvati gradijo svoj mejni prehod na slovenski zemlji. Zemljo so zavzeli ponoči, ko so v Mokricah razpravljali o poštenih odnosih s Slovenci.
- da Celjani pogrešajo avtocesto. Srečni so, da zdaj vseh vrst delegacije brzijo mimo knežjega mesta in nekdaj tretjega gospodarskega središča v - Maribor.
- da tolar drsi navzdol. Marka vztraja na svojem mestu.
BREZ DLAKE NA JEZIKU
HiMMtiM Iam* imuniUKVstereo
95i9MHz .
MUZIKA JE BIZNIS
Tisti, ki se še spominjajo, kako smo pred leti ob tem času rajali dragemu tovarišu Titu v čast, bodo nemara osupli nad spoznanjem, da se nekaj let po naši žametni revoluciji zopet pojavlja vse več poznomajskih prireditev. Vse, ki dobijo sladkorno že ob omembi dneva mladosti, moramo brž potolažiti: ne gre za obujaj-nje »mračnih svinčenih časov«. Ne, he, dragi gospodje, nič ne bo z udrihanjem po rdečih, vsa znanost se namreč skriva v dejstvu, da je maj najbolj radoživ mesec v letu in kot takšen kot nalašč za velike fešte. Tega se je zavedal že rajnki Broz in temu primerno prikrojil datum svojega rojstva. Tako gre to, dragi gospodje. Ce boste torej v teh dneh naleteli na kakšen plakat z napovedjo kakšne množične fešte, se nikarte ne ustrašite - ne bodo vas oštafetili. Mularija bi se pač rada malo zabavala. Šolsko leto gre h koncu, hudičevo toplo postaja in mati narava se igra z najstniškimi hormoni da je veselje. Kaj naj si potem odraščajoča mladež želi drugega kot fešte? In če jih ne bi bilo, bi si jih organizirali sami - na klopci v parku. Moralistom, ki jih moti hrup in pivo na velikih veselicah torej ostane še ta, druga alternativa. Gospodje, kam boste pustili svoje otroke, pa je konec koncev že čisto vaša stvar.
KONCERTI
V petek, 28. maja bodo v koprskem MKC nastopili BRAINDAMAGE iz Torina. Slab teden kasneje, točneje v četrtek, 3. junija pa bodo v istem klubu igrali nizo-zemci DULL SCHICKSAL.
25. maja bo v ljubljanskih Križankah potekal DAN RADOSTI, ki ga organizira SOD v Ljubljani. Kot trdijo organizatorji, ne gre za nostalgično gesto, temveč za datum, ki je bil nekoč del naše mladosti. Prireditev bo potekala od 17. do 01. ure, poleg izbora miss Univerze, modne revije, laserskega shovva in srečelova (glavna nagrada je rdeča Zastava 101) pa bodo
Interceptor: velika fešta v Velenju
nastopili še LEB I SOL, SOKOLI, DIVUE JAGODE, LAČNI FRANZ, ŠANK ROCK, LAUFER, PSIHOMODO POP, DAMIN GAMBIT in MERCEDES BAND. Organizatorji vabijo obiskovalce, da na prireditev pridejo brez vseh barv in naj ideologojio puste doma.
V petek, 28. maja, bo v klubu K4 v Ljubljani nastopil duo dunajskih D.J.-ev iz razvpitega kluba U4. Vitaminsound, kot sta si nadela ime, bo rolal najboljše, kar obstaja v house-u in hip hopu.
28. in 29. maja bo v Velenju potekala velika prireditev »Dan mladih in kulture«, na kateri bosta poleg gledaliških predstav, skate in byke shovva, filmskih projekcij, nastopov mladih literatov in odbojkarskega turnirja še dva rock koncerta. Na drugem, ki bo v soboto, 29. 5. od 17. ure dalje na velenjskem gradu bodo nastopili OVERFLOVV, REGOČ, IT’S NOT 4 ŠALE, PHANTASMAGORIA, ZONA IN-DUSTRIALE, HIC ET NUNO, THE SE-ARCH FOR WHAT, INTERCEPTOR, NO
LIMITS, MI3, PET AMBULANCE in ZEZ. V primeru slabega vremena bo koncert v Rdeči dvorani.
kot pri Foetusovi založbi Big Cat. »Sho-otFirst... Ask Ouestions Later«, kot se album imenuje, se od njihovih dosedanjih del še najbolj približuje tistemu, kar je nekoč počel »bog-otac-zakon« Jim »Foetus« Thirvvell ali Albinijevi Rapeman. Slednja primerjava nemara še najbolj vzdrži zaradi efekta na višje uglašeni ba-skitari, ki je skoraj do potankosti podoben Albinijevemu ušesa parajočemu zvoku.
Na koncertu v dunajski Areni so Cop Shoot Cop v uro trajajočem nastopu pokazali najboljše, kar zmorejo in za bis odigrali briljante priredbo pesmi The Stooges, »Loose«, ki je po moji skromni presoji vsaj za cel razred boljša kot v izvedbi Birthday Party z živega albuma »Drunk On Popes Blood«, čeprav je že ta več kot odlična. Sorazmerna .kratkost koncerta ne izdaja morebitnega manjka materiala ali energije, temveč zelo modro odločitev, namreč dati občinstvu najboljše in samo najboljše kar premorejo. Te poteze bi se sicer lahko oprijelo veliko bendov, ki se kar ne znajo splahniti z odra. Če namreč pogledam končni rezultat,' lahko rečem, da tisti torkov večer nihče ni odšel iz Arene nezadovoljen, temveč ravno nasprotno. To pa je pravzaprav edino, kar pri koncertu zares šteje. Čista desetka.

Cop Shoot Cop: le od kod jih jemljejo?
Foto: Andreja Orel
NOVICE
COP SHOOT COP,
11.5., Arena, Dunaj
Za Cop Shoot Cop lahko brez pretiravanja trdim, da so trenutno najbolj vroča skupina iz Newyorškega kroga skupin in glasbenikov, v katerem delujejo Sonic Vouth, Foetus, Lydia Lunch, Svvans in kar je še teh kujonov. Industrijski zvočni teroristi, kot sicer kritiki radi imenujejo-Cop Shoot Cop, pa pravzaprav sploh niso tako neznosno agresivni, kot bi človek sodil po recenzijah, temveč igrajo zelo posrečeno mešanico raznih glasbenih stilov, celotno godbo pa bazirajo na dobrem starem bluesu.
Nenavadna zasedba z(bobnarjem, per-kusionistom, različno uglašenima basoma in semplerjem deluje odlično tudi v živo. To so apokaliptični razbijači dokazali na tej turneji, ki je bila hkrati promocija novega albuma, izdanega, kje drugje
ANTHRAK so izdali novi album, ki nosi naslov »Sound Of White Noise«. Produciral ga je Dave Jerden, sicer producent skupin Jane’s Addiction in Aliče In Cha-ins. Promocijski koncert v Londonu napovedujejo za prvi junij, na njem pa bodo kot gostje sodelovali Al Jourgensen in Paul Barker iz Ministry, Gene Simmons in Paul Stanley iz Kiss, skladatelj Angelo Badalamenti in producent Hank Scho-klee, ki je sicer hišni producent Public Enemy. Tako se to dela.
PRINCE se po odločitvi, da se bo »upokojil« nikakor ne more ločiti od žvenketa denarcev. Izdati namerava še retrospektivni box set še neizdanih posnetkov, katerih naj bi bilo okrog 500 (!).
TREND
Biti karizmatični točaj, ki časti dobre goste s pijačo.
Velika Britanija (MM] — neodvisni eingli Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi
:t=::r:: rsrr
DouDle Barre!	, a	Pnrpvpr
I;	s": e' si^Lr*
Velika Britanija (MM) albumi
1.	NEW ORDER - Republic
2.	R.E.M. - Automatic For The People
3.	TERENCE TRENT D'ARBY - Symp-honv Or Damn
4.	WORLD PARTY - Bang!
5.	STING - Ten Summoner s Tales
6.	V/A - The Bodyguard
7.	CLIF RICHARD - The Album
8.	PJ HARVEV - Rid Of Me
9.	DIANA CARROLL ~ So Glose
10.	DURAN DURAN - Duran Duran
Slovenija - Ultrazvočne erozije radia MARŠ
1.	BUTTHOLE SURFERS - Who Was In My Room Last Night
2.	RAGE AGAINST THE MACHINE - Bullet In The Head
3.	LIVING COLOUR ~ Auslander
4.	PORNO FOR PYROS - Cursed Fe-male
5.	PANTERA - Walk
6.	THERAPY? - Screamager
7.	NEW ORDER - Regret
8.	VVALKABOUTS - Jack Candy
9.	CURVE - I Fee! Love
10.	GUMBALL - Accelerator
NOVEiSOBA
^rr^r
Hare Krishna festival, Ljubljana, 15. maja 1993
TRANSCENDENCA, TUKAJ IN ZDAJ!
In zgodilo se je ob domnevnem koncu Zgodovine, da je mala prestolnica ene najmiajših evropskih držav končno doživela preboj skozi čas in prostor, skozi iluzornost pojavnega sveta tja, od koder se približno tri tisoč v telesa ujetih duš pravzaprav ni nikoli izgubilo.
In zgodilo se je, kar je napovedal gospod Caitanya pred petsto leti, kar je Srila Prabuphada ponovil ob prihodu v ZDA ob koncu šestdesetih let in kar so štirje verodostojni duhovni učitelji, Srila Harikeša Svani, Srila Bhaktivaibhava Svami, Srila Krišna Kšetra in Srila Sači-nandana Svami začeli uresničevati ob podpori ostalih bhakt kot Gauranda Bhajan Band tudi v Ljubljani: Hare Krišna Maha-Mantra bo ob koncu tisočletja zvenela iz vseh človekovih prebivališč na tem planetu.
In zgodilo se je, da sta si tradicionalni vzhod in racionalni zahod segla v roke, da je on, ki ni s tega sveta in čigar noge se nikoli ne dotaknejo tal (Srila Sačinadana Svami) spravil s svojim nastopom množico v ekstazo na tako suveren način, kot to zmore le malokateri uveljavljeni rocker.
In zgodilo se je, da maloštevilni policaji niso imeli nobenega dela in so lahko ob stojnicah z vegetariansko hrano in vedsko literaturo brezskrbno kramljali z bhak-tami o transcedenci in Bogu, da hala Tivoli ni smrdela po cigaretnem dimu in, da smo bili resnično srečni tudi brez pira, trave in razbitih gobcev.
In zgodilo se je, da je res bilo kaj videti in še več slišati, da so se tudi invalidom na vozičkih veselo svetile oči, da so v poskakujoči, valujoči in radostni množici bili tudi otroci in starčki, da smo bili
PETROL
z vami na poti
po dolgem času spet vsi samo ljudje in hkrati več kot to.
In zgodilo se je, da so tri ure (ali tristo let, to ni pravzaprav več važno...) padale
koprene oči, da smo bili to, kar ves čas smo, pa se tega vedno ne zavedamo: Veselje, Eno in Ljubezen.
In zgodilo se je, da je pet-
najstega maja tega leta Slovenija odločno in nepreklicno vstopila v NOVO DOBO.
Daniel Bedrač
GEORGE BALANCHINE, BALETNA LEGENDA 20. STOLETJA
DELOVNI KONJ NE PIŠE DNEVNIKA
grafij, ob njih še knjiga, erotične pesmi, anekdote... V Parizu in v New Vorku bodo uprizorili njegove najznamenitejše stvaritve.
V spomin velikemu umetniku, legendi baletnega giba, ki je poleg baleta oboževal tudi ženske in še druge zemeljske stvari, mačke, dobro' hrano in vvesterne, bosta najbolj znani baletni hiši priredili poseben program. Pariška opera je pripravila štiri Ba-lanchinejeve najznačilnejše balete, matični New York Ci-ty Bal let pa bo v maestrovi koreografiji predstavil kar triinsedemdeset baletov.
George Balanchine, mnogi ga postavljajo za začetnika baleta 20. stoletja, je bil nenavadna in zanimiva osebnost. Rodil se je kot Georgij Melitonovič Balanšivadze (oče je bil skladatelj, mati pianistka), v balet pa je zakorakal povsem naključno. Sestro Tamaro je spremil na plesno avdicijo v Sankt Peterburg: sestre niso sprejeli, zato pa je mali Georgij za alizirati glasbeni material, šalo nastopil pred komisijo in - sprejeli so ga.
lahko prepoznaval tudi po vonjih. Njegove plesalke so doživljale umetniški vrhunec pri šestnajstih letih, pri petindvajsetih so bile že odpisane. Svoje baby-baletke je imel rad tudi kot ženske, kar je Diaghilev, znan kot ženo-mrznež, označil kot »bolestno nagnjenje«. Balanchine
Baletni svet bo v tem letu zaživel v znamenju Georgea Balanchineja, legendarnega plesalca in koreografa, ki je umrl pred desetimi leti, za seboj pa zapustil štiristo koreo-
Njegovo baletno izobraževanje je bilo vsestransko (v Kraljevski baletni šoli), pridobil pa si je tudi solidne glasbene temelje, ko je obiskoval konzervatorij v Sankt Peterburgu. Leta 1924 je zapustil Rusijo in uspel se je pridružiti slavnemu Ruskemu baletu v Parizu, ki ga je vodil Sergej Diaghilev. Poslušal je nasvet velikega mojstra in spremenil svoje, za Francoze neizgovorljivo ime, v George Balanchine. Nekaj časa je bil šef baletne skupine v Copen-hagnu, potem pa je leta 1933 odšel v ZDA. Sodelavci in oboževalci so njegov, zanje predolg priimek, po ameriško spremenili v mister »B«.
Ves čas ga je spremljal uspeh, plesni in koreografski. Balanchine je imel fenomenalen glasbeni dar, znal je ravnati z orkestrom in vizu-
ohranjati v glavi, značilno zanj pa je bilo tudi, da je bil brez dlake na jeziku. Tako je Isidori Duncan podelil »kompliment«, da je »pijana in debela«, da se »vrti okoli sebe kot...« Balanchine je sam izbiral balerine, jih poučeval in tudi razvajal, osebno je izbiral njihove dišave, da bi jih
celotno instrumentalno strukturo mu je uspevalo George Balanchine s člani New York Clty Baletta
se je poročil kar petkrat: s Tamaro Gevo, Alexandro Danilovo. Vero Zorino, Marijo Talchief in s Tanaguil Le-clerg, vse so bile balerine in z vsako je po ločitvi ostal v prijateljskih stikih. V medosebnih odnosih je skušal ostati estetski, kar je potrdila njegova prva soproga Tamara Geva: »Z Georgem nisem doživela ničesar grdega, gneva in mržnje ni poznal.«
Svojemu delu, tako pravi njegov biograf in prijatelj Bernard Taper, ni pripisoval prevelikega pomena. Oboževanja ga je bilo strah, dovoljeval je le, da so ga imenovali maitre de ballet. Živel je v sedanjosti in edino o njej tudi razmišljal, kaj bo v prihodnosti z njegovimi stvaritvami, ga ni zanimalo: »Če želi kdo nadaljevati, kar sem začel, mu je na voljo, meni pa to ne pomeni nič.«
Ob fenomenalnem talentu za glasbo in baletni izraz je imel tudi pisateljski dar, tako je postal njegov esej »Balan-cine's New Complete Stories of the Great Ballets« eno nosilnih del baletne publicistike. Napisal je knjigo o mač-
kah, v katerih je videl čudovite živali, ki jih odlikujejo prefinjeni gibi. Nikoli se ni odločil, da bi napisal svojo avtobiografijo, zavračal je povzdigovanje na umetniški prestol: »Bil sem le delovni konj, delovni konji pa ne pišejo dnevnikov.«
V Ameriki se je počutil kot riba v vodi, oboževal je vse ameriško: velike prostore, mjuzikle, vvestern filme, Hol-lywood...zaradi tega so ga poimenovali kot »baletnega kavboja«. Ameriško državljanstvo je dobil leta 1939. Angažirali so ga v Metropoli-tanu, vodil je nekaj samostojnih baletnih skupin, potem pa se je ustalil v svojem New York City Balletu, ki mu je pomenil prav toliko kot lasten otrok. »Baletniki in balerine mi pravijo mati, ne oče. To je najprimernejše,« je dejal svojemu biografu.
Vrednost Balanchinejevih del bodo ponovno presojali, danes, v drugačnem času in z novih perpektiv, le njujor-ški in pariški baletniki morajo začeti plesati v čast velikemu koreografu.
MADONNINO ZATOČIŠČE V NEKDANJEM GANGSTERSKEM GNEZDU
UJETNICA LASTNE SLAVE
Madonna se je želela zaščititi pred radovednimi pogledi, in je plačala šest milijonov dolarjev za veličastni dvorec v hribih nad Los Angelesom, nekdanje skrivališče Bugsyja Siegela. Niso ji dovolj visoki zidovi, ne most, ne vrata iz impregniranega jekla, vgraditi bo dala še posebni sistem zaščite. Res potrebuje počitnice — utrujajo jo oboževalci in nenaklonjene kritike.
Pevka in vse bolj ambiciozna igralka se je pridružila številni ekipi utrujenih zvezd, pripravljenih plačati milijone dolarjev, da bi se skrili pred radovednimi pogledi navadnih hollywoodskih smrtnikov. V iskanju izolacije je stopila ob bok svojim kolegom, kot so Cher, Rod Ste-wart, George Michael, vendar pa vsi skupaj v primerjavi z zaščitnim sistemom Michaela Jacksona sodijo v »otroški vrtec«. Jacksonov »Ne-verland« ranč, ki je sto milj oddaljen iz Hollywooda, obkrožajo drevesa, grmovje in eksotične rastline, v katerih so skrite kamere. Možnosti,
Znano je, da ima v lasti že nekaj dobro opremljenih prebivališč, na primer tri milijone vredno »vikendico«, ki pa v primerjavi z Bugsyjevim posestvom deluje kot klet. V zadnjih šestih mesecih, odkar je kupila dvorec, je angažirala številne arhitekte in oblikovalce, ki ji morajo napraviti razkošno domovanje. Stolp prilagajajo sedemdeset let staremu dvorcu, v bazen vgrajujejo posebne cevi in ploščice, staro streho pa bodo zamenjali s stilizirano špansko.
Helikopterji vsak dan obletavajo posestvo, let pa je dovoljen samo s posebnim do-
da se nepovabljen gost prikrade na posestvo in si ga ogleda, so enake scenariju iz znanstveno fantastičnega filma, edino mesto, iz katerega vztrajni oboževalci lahko vidijo vsaj droben utrip, je zrak. To so dojeli tudi Ma-donnini oboževalci in najnovejša privlačnost je postalo letenje s helikopterji nad Hollywood Hillsom. Vidijo le obrise, ki obkrožajo sedemdeset let staro gangstersko gnezdo, v katerem se danes namesto Bugsyja Siegla skriva Madonna. Bugsy je v tem skrivališču preživljal počitnice in načrtoval svoje akcije, na filmskem platnu ga je upodobil VVarren Beatty, nekdanji Madonnin prijatelj, s katerim je igrala v filmu »Dick Tracy«.
Madonno je pritegnil predvsem zaščitni sistem, ki pa ga namerava še izboljšati.
voljenjem lokalnih oblasti. Madonna je drago plačala svojo zasebnost in v povračilo zahteva - mir.
Preuredili bodo tudi notranjost. Pevka želi imeti brezhibno opremljeno telovadno dvorano, popoln sistem ozvočenja pa so vgradili v devet spalnic in šest kopalnic.
Dogajanje je izzvalo številne govorice, tudi pri njenih kolegih, ki so naklonjeni k zaščitnim »nenaravnostim«. Madonne pa besedičenje ni ganilo in se je vsemu navkljub podala v osamitev, mnogi se sedaj sprašujejo, ali namerava ostanek življenja preživeti v stilu Grete Garbo.
»Prostovoljno bo postala ujetnica lastne slave. Ponuja pa tudi dokaz, da z denarjem ni mogoče kupiti naklonjenosti,« ugotavlja Sandra
Bugsyjev dvorec, današnje Madonnlno zatočišče, za katerega je odštela šest milijonov dolarjev, preletavajo helikopterji radovednih oboževalcev.
Bernhard, svoj čas njena velika prijateljica.
Četudi je Madonnin bančni račun iz dneva v dan debelejši, je v medijih vse manj priljubljena. Po pričakovanjih je dvignila veliko prahu s pretenciozno knjigo »Sex«, kritizirali so jo zaradi vloge v erotičnem trilerju »Body Of Evidence«, mnogi pa menijo, da prave kritike šele prihajajo, kar naj bi prinesel njen novi film »Snake Eyes«, ki ga bodo začeli prikazovati jeseni.
Kritiki so neutrudljivi: Maddona potrebuje počitek! Za razliko od razkošja, ki jo obdaja, sijaja reflektorjev, ki jo spremljajo na slehernem koraku, potrebuje le navadno, prazno sobo s posteljo, na kateri bi se lahko odpočila.
Med tistimi, ki so prepričani, da je pevka in igralka na robu živčnega zloma, je režiser Abel Ferrara, podobno
meni tudi Sean Penn, njen nekdanji soprog, ki jo je redkokdaj omenjal, odkar sta se razšla. Danes je poročen z igralko Robin VVright (Kelly iz Santa Barbare) in izjavlja naslednje: »Ona je le žalostna, izgubljena in osamljena duša.« Madonna se hitro zasiti svojih novih igračk, tako ji potem, ko je kupila luksuzni apartma na Manhattnu in ga uredila po svojih željah, kmalu ni bil več po volji. Potolažila se je z vilo na obalah -Miamija na Floridi in kupila še hišo v hollywoodskih hribih, ki jo je po letu in pol zamenjala z Bugsyjevim posestvom.
Ko je ustanovila filmsko podjetje »Maverick«, je najavila, da bo snemala filme, v katerih ne bo igrala, potem pa se je izkazalo, da je v vseh projektih ona ključna oseba. Deloholičarka ali bolno ambiciozna oseba?
RAJ V MIAMIJU
Sylvester Stallone, eden najbolje plačanih hollywoodskih igralcev, se je zasitil svojega razkošnega stanovanja v mestu sanj in se odločil, da si kupi novega - za dvanajst milijonov dolarjev. Veličastna vila je v Miamiju na Floridi, odlika okolja, ki jo obkroža, so impresivni japonski vrtovi, vinska klet s 50 tisoč buteljkami in majhno pristanišče, -v katerem je zasidrana razkošna jahta. Njegovi sosedje v novem raju bogatih in slavnih so Cher, Madonna, De Niro, Julio Iglesias, Gloria Estefan, Giani Versace in še nekateri.
PRESLIKANI
BANKOVCI
S pomočjo enostavnega barvnega fotokopirnega aparata, s katerim lahko skoraj vsakdo postane ponarejevalec, je zapečatena usoda monopola gangsterskih šefov vrhunskega kriminala v trgovini s ponarejenim denarjem.
»Poleg klasično organiziranih band je vse več postranskih ponarejevalcev - narkomanov, drobnih preprodajalcev, pa tudi povsem običajnih ljudi, ki si v prostem času privoščijo .izdelavo' bankovca ali dveh,« je na pred kratkim v Duessel-dorfu potekajočem simpoziju povedal svetovalec nemške kriminalistične policije Harmuth Jaufmann.
Nič enostavnejšega za tistega, ki se loti tega posla, saj mora pritisniti samo gumb. Ponarejevalci bodisi najdejo sodelavca, ki jim nudi servis za kopiranje, bodisi fotokopirno napravo ukradejo. Z majhnim skenerjem in laserskim tiskalnikom v barvah, ali z enim računalnikom z dvema in tremi programi za »piljenje« slike, lahko to izvedejo kar doma.
Medtem ko se trgovina s tiskanimi ponarejenimi bankovci giblje med 70 in 80 milijoni dolarjev na leto, so se v zadnjih dveh letih fotokopirani falsifikati povečali za dva milijončka. Po virih francoskega urada za preprečevanje ponarejanja denarja so nova tarča falsifikatorjev postale Francija, Italija, Nemčija in Velika Britanija. Ker je mogoče dolar lahko ponarediti, so ZDA že dolgo na udaru.
STEKALISCE
UKRADENIH
UMETNIN
Po razpadu Sovjetske zveze in odpiranju mej vzhodnih držav je postala angleška metropola največje mednarodno križišče za prodajo ukradenih umetniških del. London je bil že prej pomembno tržišče z umetninami, saj uživa posebno fiskalno določbo, zanimivo za prodajo umetnin in življenje več kot 2400 starinarjev in trgovcev z umetninami.
»Obstaja svobodno tržišče, dostopno tudi umetniškim delom, ki pridejo v London po nedovoljenih poteh,« potrjuje narednik Tony Russell iz enote Scotland Varda za preprečevanje trgovine z ukradenimi umetninami. London je tem privlačnejši za ukradena umetniška dela, ker Velika Britanija ni ratificirala konvencije Združenih narodov o vrnitvi ilegalno izvoženih umetniških del matičnim državam.
Poleg vzhodnoevropskih, med katerimi izstopajo predvsem ruska, naj bi bile na londonskem tržišču dostopne tudi grške, italijanske in kitajske umetnine. Kar tiče slednjih, je tekom osemdesetih let Kitajska diskretno dovolila izvoz starinske keramike preko Hongkonga. Od takrat poskušajo pretrgati to gibanje, vendar brez uspeha. Ker Kitajska nima možnosti, da bi na svojem širokem ozemlju dosegla spoštovanje zakonov, lahko na londonskem črnem trgu po ceni 400 do 700 funtov kupimo kipec iz dobe Tang in Han.
Če je neko mesto središče prodaje umetnin, avtomatično postane tudi križišče prodaje ukradenih predmetov. Mnogo ljudi niti ne ve, da so kupili ukraden predmet, saj je slednji spremenil več lastnikov.
KRIŽI IN TEŽAVE NA DELOVNEM MESTU
KAKO OPRAVITI S ŠEFOM
Trening preživetja v pisarni dokazuje, kako vzdržati, dokler grozni šef ne bo omagal.
OPRAVLJAJTE SVOJE DELO! Pristojnost je v vsakem primeru najboljša obramba. Če pa vas prizadene kritika, vam ne bo pomagala niti najbolj izpiljena taktika.
KONEC Z ODVISNOSTJO! Odločilno orožje vašega težkega šefa je, da ste duševno odvisni od njegove avtoritete. Z njegovimi muhami boste opravili tako, da boste izklopili svoja čustva in mu prikazali, da so njegovi predpostavljeni več, kot je on sam; postavite mu torej nekoliko višjo oviro pri vašem neustavljivem vzponu.
OSTANITE HLADNOKRVNI! Šefi, ki so strah in trepet, imajo običajno zelo kaotično duševno življenje in nastopajo temu primerno nekontrolirano. Ohranite trezno glavo, četudi bodo že vsi obupali. Šele ko boste lahko pametno kontrolirali vsako posamično situacijo, boste lahko razvili udarno strategijo za vsakdanjo vojno na delovnem mestu. In tudi vzdržali. Kajti, bolj ko boste zanesljivo delovali na druge, bolj prismuknjeno bodo videti dejanja vašega šefa.
POIŠČITE NJEGOVO AHILOVO PETO! Vsak tiran ima svojo šibko točko. Določite jo in jo potencirajte. Moto se namreč glasi: Zaradi svojih posebnosti ne bo postal bolj močan, temveč le bolj dojemljiv za kritiko. Če pa spada še med vase zaljubljene tipe, potem mu dajte vedeti, da ni preveč priljubljen. Če je nagnjen k temu, da rad pregloboko pogleda v kozarec, potem organizirajte poslovna kosila v lokalih z dobro vinsko kletjo. In kar takoj zapišite termine pomembnih sestankov z vodstvom podjetja na njegov koledar.
BODITE PRIPRAVLJENI! Nekega dne bo omagal. In ko bo napočil ta trenutek, imejte z njegovimi predpostavljenimi dobre stike, ki vam bodo zagotovili, da vam ne bo spodletelo, temveč boste morda celo podedovali njegov sedež.
In kot dodatek: odkrito rečeno, samo od sebe ne bo šlo. Toda kje pa je zapisano, da so spletkarske igre zadeva samo velikih živali.
Spoznajte svojega šefa .
Delovno mesto je blaznica; kraj dejanja despotski, zadržani, prijateljski ali zavrt predpostavljeni. Tipologija, ki vam bo razodela, kako ravnati s svojim šefom. Še vedno pa je najboljše sredstvo izbire diplomacija, kajti za odpoved je še dovolj časa.
DESPOT: zahteva brezpogojno lojalost in predanost firmi. Poslušnost je čisto na vrhu njegove liste želja, invi-dualnost čisto na dnu. Kljub temu pa ima v svoji bližini raje macho*tipe (ženske in moške) kot pa priliznjence. Vede se oblastniško. Nekako tako, da svoje ‘sodelavce ošteva glasno, tudi pred drugimi.
Tipičen primer: »Kalkulacije se ne ujemajo. Vsakdo, ki ima le malo občutka za
številke, bi to takoj opazil. Toda vaš talent za matematiko, gospa Maier, je omejen na štetje levih in desnih zank.« KAKO BOSTE RAVNALI Z NJIM? Z veliko Ijubez-
pleksi si v oddelku prostovoljno ne bo ustvaril podobe močne osebnosti. V naprednih študijah je takšen tip šefa pravšnji primer za psihiatra. Prepričan je, da bi ga vsakdo
ni, pa če vam je še tako težko. Odkrita lojalnost despotu zelo prija, nikoli pa ga ne oštevajte pred drugimi. Priložnostno ga vprašajte tudi za kakšen nasvet. To dokazuje njegovo zmerno premišljenost. Če spada med tiste prenatančne tipe, si po možnosti kar največ dejanj zapišite. To lahko reši vaše delovno mesto, kadar doživite polom in despot pobesni.
ZAVRT: Rad se skriva za strukturami, organigrami (shema organizacije) in za višjimi upravnimi organi. Pozor! Intrige in zahrbtnost sta veliko bolj verjetni kot odkrit pogovor. Silo nerad odloča sam. Končno se panično boji svojega neuspeha, hkrati pa ne nevrotično prestrašen, da ne bi izgubil svoje službe. Zaradi tega boste zelo redko sprejeli natančne smernice za delo. Takšen šef s kom-
v njegovi okolici najraje zgrabil za vrat.
KAKO BOSTE RAVNALI Z NJIM? Vljudno, a odločno ga prosite, naj vaše delovne naloge in vašo odgovornost pisno definira (tako na splošno, kot tudi posamezne naloge in projekte). Parite na to, da vaš doprinos k dobremu delu ne bo ostal prikrit (podpišite se na delovne listine, prosite ga, naj jih vzame s seboj na razgovor). Nič ne bo narobe, če boste nastopili bolj odkrito, saj boste s tem izsilili spoštovanje. Kdor pred njim nastopa še bolj zavrto, kot je sam, je samo dobrodošel predpražnik.
ZADRŽANI: s sodelavci, ki so na nižjem položaju, komunicira zelo hladno, najraje pa sploh ne. Končno je on nekaj boljšega kot njegovi drugorazredni podložniki. Asistente in tajnice potrebu-
je za svoje posrednike, zelo težki prototipi pa poskrbijo za pretok informacij v pisni obliki. Takšnemu zadržanemu šefu sicer odločitve ne delajo težav, lahko pa se zgodi, da bo že dogovorjene zadeve opustil ne glede na navade in pričakovanja drugih. Je zelo muhast in trpi zaradi zasledovalne blaznosti. Izraziti primeri takšnih posebnežev vidijo v vsakem sodelavcu konkurenčnega vohuna.
KAKO BOSTE RAVNALI Z NJIM? Zlasti tako, da odkrijete Ahilovo peto - njegovo šibko točko (človeško, ne strokovno)! To je negotovost. Majhni piki z buciko imajo čudovit učinek. Nekako takole: »O našem najnovejšem projektu pa zadnje čase nisem slišal kaj preveč prijetnega.« Samo nekaj besed, s katerimi boste izrazili zaskrbljenost in sočutje zadostuje, da ga boste omehčali. Kljub njegovi zadržanosti boste lahko z njim odkrito spregovorili: »Končno pa so dobri sodelavci prav tako potrebni za uspeh našega podjetja.« AMIKAL - načeloma ke zelo prijeten šef. Z njim se lahko prijetno pogovarjamo, delamo, celo smejimo. V idealnih primerih se z njim lahko pogovarjamo celo o osebnih težavah. Vsekakor pa to prijateljstvo včasih spremljajo manj vzneseni motivi. Klasičen primer vsiljivca namreč rad vabi svoje sodelavce za zasebne zabave, spoznava družine uslužbencev, zanimajo za njihovi hobiji, otroci in njihova dopustniška doživetja. Vse to pa mogoče počne z natančno določenim namenom: ve namreč, da bo s tem svoje sodelavce čustveno pridobil. Tako pa jih bo tudi lažje izkoristil. V skrajnem primeru bo celo osebno poklical babico, da bi še nekaj časa popazila na otroke. Končno jo tudi pozna z zadnje pokušine vina. Seveda pa lahko nastanejo tudi težave, kadar stvari ne potekajo, kot bi morale. Običajno je takšen šef dobro razpoložen in vesele narave. Toda gorje, če mu kaj prekriža račune. Tedaj se lahko kratkoročno spremeni v pravega despota.
KAKO BOSTE RAVNALI Z NJIM? Uživajte v delovnem vzdušju, toda ne spuščajte se v odnose med dvema partnerjema. Stiki do vaših kolegov, nekoliko nad njegovo ravnijo, bodo poroštvo, da vaš uspeh ne osrečuje le šefa, temveč je koristen tudi za vašo kariero. Kajti prijateljskemu šefu je v najmanjšem interesu, da bi njegovi sodelavci napredovali in ga zapustili potem, ko je dosegel njihovo vdanost. Pazil bo, da vam tega ne bo priporočal. Da pa v svojem izkoriščanju ne bo prekoračil meje sprejemljivosti, vam priporočamo, da določite pravila za tiste stvari, ki vam resnično veliko pomenijo (tri proste nedelje).
VVIENERIN, MAGAZIN FUER DIE FRAU, priredila Nina Mom
MIKROFONI
Prince je v popularni oddaji v živo »Arsenio Hall Show« povabil oboževalce, naj se mu pridružijo na odru. Odziv je bil večji glede na pričakovanja in miniaturni zvezdnik se je nenadoma znašel na tleh. V akcijo so stopili redarji in pomirili pomočnike na odru, nakar je Prince ugotovil, da sta izginila njegova najljubša ročno izdelana mikrofona. Studio so zaprli in nihče ga ni smel zapustiti, dokler niso odkrili obeh skrivnostno izginulih in njemu k srcu priraslih mikrofonov v obliki pištol.
KENNEDVJI
LJUBIJO
PLAVOLASKE
John F. D. Kennedy Jr. D, sin pokojnega ameriškega predsednika, in igralka Daryl Hannah sta v javnosti dolgo prikrivala svojo zvezo, dokler ju lepi sončni dnevi niso privabili na romantičen sprehod v njujorški Central Park, kar pa je zadostovalo, da so že naslednji dan njune zaljubljene fotografije preplavile časopise. Petintridesetletni pomočnik javnega tožilca in dvaindvajsetletna zvezdnica živita skupaj od začetka leta in vedno pogosteje omenjata poroko. Johnova mati Jackie Kennedy-Onassis, ki dela v New Vorku kot urednica knjižnih izdaj, je nad sinovim izborom navdušena. Kot pokojnemu očetu, ki so ga obtoževali za afere z Marylin Monroe in Angie Dickinson, so tudi sinu všeč plavolaske.
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
PROGRAMIRANJE SPREMLJA AKTIVNOST MOŽGANOV
RAČUNALNIK IN SIVE CELICE
Do sedaj so bile samo hipoteze, končno pa so psihološki eksperimenti pokazali, kako delo z računalnikom učinkuje na mišljenje in občutje.
Najprej niti ni bilo tako preprosto najti resnične laike za računalnik, opisuje dunajska psihologija Irene Hahnekamp začetne težave za njen eksperiment. »Hotela sem ugotoviti, kako zelo delo z računalnikom vpliva na kreativnost in na sposobnost predstavljanja.«
Hahnekampova je izbrala 60 programerjev, uporabnikov normalnih programov, in EDV laikov, ki jih končno najdeš le še med učitelji in socialnimi delavci, ko si izmišljajo sestavljene glavne stavke in asociirajo, kaj vse lahko napravimo z »zidakom«. Ko je merila to vrsto »kreativnosti«, najprej sploh ni opazila razlik. »Programerji so očitno prav tako kreativni, kot normalni ljudje«, je spoznala psihologinja.
Nato so vse tri morale delati, kot so bile navajene. V prvi so programirali, v drugi so se mučili s sestavljanjem teksta in tabeliranih kalkulacij, v tretji skupini so delali izvlečke tekstov s svinčnikom na papir. Po dveurnem delu so poskus zopet ponovili. Rezultat je bil sledeč: »Tisti, ki so pri delu uporabljali računalnike, so bili še bolj iznajdljivi, pri akrobatih s svinčnikom pa se ni ničesar spremenilo. Samo programerjem ni prišlo več ničesar na misel.« Programerji so torej odpovedali že po tako kratkem času, je viden rezultat opisal Michael Trimmel, docent na Institutu za psihologijo na Dunajski univerzi.
Pri nekem drugem poskusu so dojeli, kako se sposob-
nost, da bi iz zmede medsebojno nepovezanih linij, v katerih so skrite figure, spreminja. Že po pičli uri so bili programerji znatno manj sposobni, da bi nalogo rešili. V navideznem nesmislu pa se bolje znajdejo tisti, ki imajo pri delu s pločevinastimi bebci rutino.
Študentje informatike lahko tudi po daljšem delu na ekranu ohranijo v spominu mnogo nesmiselnih zlogov kot pred tem. Bodoči medi-cinci so bili svojim binarnim kolegom na začetku sicer enakovredni, toda po daljšem delu na ekranu so zamenjali dvakrat toliko zlogov kot informatiki. Pri meritvah tako imenovane »kontrole pričakovanja«, z njo psihologi presojajo, koliko se kdo čuti samoodgovornega ali pa odvisnega od tuje pomoči, sreče ali usode, so bili izsledki še bolj jasni.
»V delu z računalnikom obstaja jasen socialni deficit,« je podal zaključek Trimmel. »Informatiki- se čutijo manj samoodgovorne in sa-moodločne.« Celo računalniški friki čutijo, da so potem, ko so zmogli programske naloge z nenavadnim papirjem in svinčnikom, vse prej kot gospodarji svojih misli in stanja.
Ob izsledkih enega samega testnega vprašanja pa se pokaže obratna tendenca, ob kateri pa se bodo čudili samo tisti, ki se še nikoli niso spoprijeli z novimi programi. Za napake pri računalniškem delu se čutijo testirane osebe, ki programe zgolj uporabljajo, bistveno manj od-
govorne kot profesionalni programerji. Trimmel in Co so poskušali dognati, v kolikšni meri ukvarjanje z biti učinkuje na funkcije možganov.
Več kot so imele testne osebe izkušenj z računalnikom, bolj so opazovale predmet z enim in istim očesom. Tisti, računalnika navajeni, pa so predmet opazovali nehote zdaj z enim, zdaj z drugim očesom. Navodilo raziskovalcev je, da se lahko porazdelitev možganskih sposobnosti v desni in levi hemisferi (možganski polobli) pri delu z računalnikom tudi spremeni.
Meritve možganskih tokov pa kažejo na naslednje: kdor je rešil naloge s svinčnikom in papirjem, je pokazal višjo in predvsem širšo aktivira-nost možganov. Tudi obdelava tekstov ali računalniška igra »Tetris« proizvajajo podoben električno merljiv koncert možganskih celic. Pri programiranju pa je možno te možganske aktivnosti dokazati le na nekaterih koncentriranih točkah.
Možno je, domneva Trim-mle, da izdelajo togi procesi v računalniškem jeziku prav tako toge vzorce v možganih. »Ta vzorec bi lahko bil uporaben za računalniško dejavnost, vendar posplošen na drugih življenjskih področjih.«
Če bi cela vrsta poskusov, ki tačas potekajo, potrdila te ugotovitve, bi se naj naslov glasil: Programirano delo lahko vodi k temu, da bodo »možgani svojo specializacijo opustili«.
PROFIL, priredila Nina Mom
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
E!jj Imate občutek, kot da bi lepi ^"“sončni dnevi želeli izriniti napetosti iz zimskega obdobja. V ljubezni bosta prevladovali intenzivnost fn raznolikost, preživljali boste novi medeni mesec. V naložbah in pri delu vam svetujemo večjo previdnost. Srečne številke: 4, 7, 8, 10, 23.
Bikll. 4.-20. 5.
Navzven ne kažete večjih spre-UMamemb, v sebi pa delate red, tudi v odnosih z vašim partnerjem in družino. Zavedate se, da vse ne more biti idealno in temu primerno ravnate, sklepali boste kompromise. Tiha sreča, ki jo slutite v prihodnje, vam daje moči. Srečne številke: 2, 6, 7, 12, 25.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Dvojci
EH
J Pred vami je obdobje, polno 'sprememb in aktivnosti, vendar se vse ne bo razpletlo tako, kot si zamišljate. Spopadali se boste s toliko večjim pritiskom, ker ste preobčutljivi in negotovi glede nekaterih odprtih vprašanj, ki zadevajo vašo prihodnost. Srečne številke: 1, 3, 9, 11, 28.
Rak 22. 6.-22. 7.
Ukvarjate se z nekaterimi teža-I vami v zasebnosti, vendar jim ne posvečajte preveč časa in energije. Podajte se v uresničevanje poslovnih načrtov, ker se vam ponujajo ugodne možnosti. Dolgoročne vezi se bodo stabilizirale. Zdravje bo občutljivo. Srečne številke: 2, 5, 6, 13, 21.
Lev 23. 7.-23. 8.
jT _ J Kmalu bo za vas konec kritične-•■■■■■ ga pomladnega obdobja in lahko si boste oddahnili, bližajo se vam ugodni dnevi in dogajanja se bodo odvijala tako, kot ste si zamislili. Pripravite se lahko le na manjša razočaranja, za katera bodo poskrbeli vaši sodelavci. Srečne številke: 4, 7, 8, 16, 25.
Devica 24. 8.-23. 9.
pričakovanjih bodite umirjeni, ""večjih naporov se izogibajte in pazljivo ocenite poslovno situacijo.
Stiki s sodelavci vam bodo povzročili nekaj manjših težav, zaradi katerih pa ne boste obupovali. V ljubezni ravnajte modro in ne prehitevajte časa. Srečne številke: 2, 6, 9, 15, 22.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
Bolje boste razpoloženi in prihodnost bo videti svetlejša. Razlogi za nezadovoljstvo se bodo pojavili le pri poslovnih stikih in v pomnoženih obveznostih, ki vam jih bodo naložili. Osredotočite se na kratkoročne cilje in pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 7, 9, 19, 20.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
Lažje boste zadihali, saj se kon-■"“čuje za vas neugodno obdobje. Se zmeraj pa se ne smete prepustiti, ampak razmišljajte in iščite rešitve svojih problemov v nenavadnih poteh, ki pa so bolj očitne, kot si mislite. Ne hitite, čas je na vaši strani. Srečne številke: 3, 5, 6, 11, 24.
Strelec 23. 11.-21. 12.
Planeti vam pripravljajo prijetna ““■presenečenja, pa tudi nekaj grenkih trenutkov, ki pa vam ne bodo
zagrenili vsega lepega. Svetujemo vam previdnost v poslu, potrpežljivost pri reševanju družinskih problemov, ki se bodo kopičili, in večjo skrb za zdravje. Srečne številke: 3, 4, 7, 13, 27.
Kozorog 22. 12.-20. 1.
|^3| Težave pri delu vam ne bi smele lllil povzročati slabe volje, saj ste rojeni za vestno izvrševanje zadanih nalog in smiselno organizacijo časa. Izkažite se, kolikor le morete, uspeh je zelo blizu. Spremembe v načinu življenja bodo pozitivno vplivale na zdravje. Srečne številke: 2, 6, 7, 15, 21.
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Po precej dolgem obdobju ne-igotovosti se boste rešili naraščajočega strahu pred prihodnostjo in nad spremembami boste tudi sami prijetno presenečeni. Tudi v ljubezni se bodo dogajali pomembni premiki, uspeli boste najti skupen jezik. Srečne številke: 1, 4, 9, 17, 23.
Ribi 20. 2.-20. 3.
j Poskušajte najti v vsem*, kar se 2vam dogaja, globlji smisel in pomen. Ozrite se vase in iz prihodnjih dogodkov izvlecite pomembne poduke, pazite pa, da se ne izgubite v nevihti občutkov. Pazite na zdravje in počnite predvsem to, kar imate najbolj radi. Srečne številke: 3, 5, 8, 10, 22.
PISMA
PONOVNI
PROTEST
Potem, ko sta obe inšpekciji pravilno prepovedali delovanje mobilnega razkuže-valnika v Štorah, je zdaj nameščen v celjski bolnišnici, pod okna stanovalcev, nekaterim so zaprli tudi dovoz. Ponavljamo, da podpiramo mobilni razkuževalnik za bolnišnične odpadke za vso Slovenijo, vendar znova zahtevamo, da se ga obravnava kot manjšo tovarno, kar tudi je. To pa pomeni, da mora podjetje EKO PLUS iz Celja-(lastnik) pridobiti dokaze, da je usposobljeno za delo z njim, imeti mora državno koncesijo (npr. Ministrstva za zdravstvo ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje). V Sloveniji naj se določi 5 ali 6 lokacij, ki bodo na ustreznem kraju in ustrezno opremljene, zanje pa naj EKO PLUS dobi vsa potrebna soglasja. To velja tudi za soglasje prizadetih KS in sosedov. EKO PLUS naj izdela pravila za obratovanje naprave, zlasti ob okvarah, in naj omogoči stalen nadzor tudi nevladnim ekološkim organizacijam. Morda bi platoje za delo razkuževalnika pripravili kar v okviru obstoječih komunalnih odlagališč? (če bi bilato sprejemljiva rešitev, je treba seveda zagotoviti, da bodo odpadke res razkužili in jih ne bi morda odložili kar nerazkuženel).
Za dosedanje postopke pa naj odgovarja tisti, ki ni poskrbel za ustrezno dokumentacijo. Menimo tudi, da mora slovenska država v proračunu zdravstvenih ustanov in zavodov priznati stroške za razkuževanje kot normalne. Ni treba biti posebej pameten, da je moč ugotoviti, da bo cena razkuževanja kar najnižja, če bodo vključene vsezdravstvene organizacije, ne pa tako kot je sedaj, ko so te le v manjšini in je cena 3 DEM za razkužitev I kilograma odpadkov zagotovo previsoka, saj bo razkuževalnik delal le eno uro na dan, če bodo pripeljani vsi odpadki zdravstvenih ustanov, ki so doslej podpisale pogodbo z EKO PLUS.
Ne dovolite torej nezakonito in drago ravnanje s tako nevarnimi odpadki!
Ekološki pozdravi Za Izvršni odbor KAREL LIPIČ, tajnik
TUDI NAROD
POTREBUJE
SPOMIN
SPLOŠNI POZIV
Dejstvo je, da velja v svetu splošno pravilo, ki zgodovino, kot hrbtenico politične samozavesti, narodne samo-potrditve inosveščenosti, uvršča na samo po sebi razumljivo posebno visokome-sto. V nasprotju s tem, pa se v Sloveniji nahaja pojem zgodovine ali celo »resnične zgodovine Slovencev« na ravni vsemogočih negativnih kvalifikacij in sumničenj.
Naš »politično-zgodovinski besednjak« je nastajal in bil dozadnje podrobnosti dodelan že v prejšnjem stoletju, v takratnih monarho-politič-nih interesih in je do danes ostal v bistvunespremenjen. Medtem je marsikateri posameznik, na podlagivedno novih arheoloških odkritij in iz-
najdb opozarjal inopozarja, da kategorija uradne zgodovine Slovencev niso več vskladu z resnico. Razpoka dejanskega stanja in pojma, ki je vidna in čutna vsepovsod, opozarja na poseben kritičen položaj realne zgodovinske znanosti v Sloveniji. Zato mislimo, da kdor ne zna korektno poimenovati stvari, se znajde v resničnosti.
Uradno pravične in vzorne države, pa so na konec kon-cevpogosto tudi dovolj hudo nasprotje tistega, kar reci-mopravični prikazujejo kot pravičnost.
Kakšni časi in ljudje so to, kjer je strokovni pogovor o lastni zgodovini skoraj zločin, ker zaobjema večni molk mnogoterih resnic.
Gre za slovensko zgodovino, katere očitna resnica je odpovedovanje naročil zgodovinske znanosti. Njen uradni del je prevzel »večno resnico« ter je prepuščal in prepušča razvoj zgodovinskih dogodkov omejenosti in nemoči. S takim načinom dela uradne zgodovine, so zgodovinsko zainteresirani ljudje s svojimi vprašanji prepuščeni sami sebi, kar vodi v prisilno deziorientacijo in v končni fazi celo v nezainteresiranost. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, ali je to namen uradne slovenske zgodovine.
Predvsem in zaradi tega zahtevamo, nič več kot pravico do resnice. Zaradi naše skupne slovenske preteklosti se s pogumom in brez izkrivljenih pridržkov lotimo zgodovine našega naroda.
Posebej apeliramo na zgodovinsko znanost, da se spomni na eno svojih obveznosti; namreč aktivno prispevati k izobrazbi obče-zgodovinske zavesti. To je toliko bolj potrebno za zgodovinsko samozavest naroda, ki kaže ob vsaki samoodločbi bistvene domneve in pridržke.
Prepričani smo, da bo učinek tega apela prispeval k postavitvinovih meril za končno skladnost in razumljivost slovenske zgodovine.
Nekatere politične opcije lahko nekomu nudijo močno podporo,nikakor pa ne kakršnih koli lastninskih pravic za razumnost,zato naši lastni suverenosti ne bo čisto nič škodilo, če bo pri vsej tej zadevi igrala treznost glavno vlogo.
Pripravljenost ukloniti se dobremu argumentu in njegov pravi pojem priznati, ga akceptirati za neko novo stvar, signaliziraše vedno ugled in spoštovanja vredno znamenje, lastne kapacitete.
Zveza 21, Slovenska kraško notranjska stranka, Postojna
KDO SMO NEKDANJI TABORIŠČNIKI - UKRADENI OTROCI
V času ko se v javnih medijih, na raznih shodih, pa tudi vjavnem opredeljevanju posameznih oblastvenih organov pojavljajoteze ali pa že kar oblikovana dejstva, kdo so žrtvefašističnega nasilja med drugo svetovno vojno, želimo mi, kismo zaradi nasilja, storjenega nad nami, v našem najzgodnejšemotro-
štvu, po vseh znanstveno--objektivnih klasifikacijah stopnjenasilja nad človekom, bili in smo verjetno najbolj prizadeti,seznaniti javnost KDO SMO NEKDANJI TABORIŠČNIKI - UKRADE-NIOTROCI.
Za utemeljitev tega navajamo še misli iz najnovejše knjige orazvoju otrok ■— Masaru Ibuka: V vrtcu bo morda že prepozno. Davse, s čimer pride otrok v stik v zgodnjem otroštvu, pusti vnjem nepopravljiv vtis. O tem v Inštitutu za razvija-nječlovekove sposobnosti iz Philadelphie pravijo, da je enanajpomembnejših tovrstnih znanstvenih knjig.
»UKRADENI OTROCI« tako nas je imenoval pokojni Stane Terčak vsvoji knjigi, smo posebna kategorija nekdanjih mladoletnihinterni-rancev, pretežno iz Spodnje Štajerske, ki so nas nacisti-odpeljali v različna taborišča za mladoletnike v nemškem rajhu.
Nalog za aretacijo slovenskih uporniških družin na Spodnjemštajerskem in Gorenjskem je dal sam državni poveljnik SSHeinrich Him-mler, s strogo zaupnim odlokom št. 343/42, z dne25. junija 1942, v katerem med drugim piše:
»...moške člane partizanskih družin in ožjega sorodstva jetreba pobiti, žene teh družin pa zapreti in odpeljati vkoncentracijska taborišča. Otroke je ločiti od staršev in jihnamestiti v posebnih vzgojnih ustanovah (beri taboriščih) naobmočju starega rajha, premoženje teh družin pa zapleniti.»
Na podlagi citiranega Him-mlerjevega odloka so sledile množičnearetacije družin ustreljenih talcev. Najhujša usoda je doletelačlane teh družin od 18. do 55. oziroma 60. leta starosti. Te soposlali v koncentracijska taborišča oz. taborišča smrti.
Otroke teh staršev, ki smo bili mlajši od 18 let, so obav-gustovskih deportacijah 1942. leta iz deške okoliške šole vCelju (imenovane Auf-fangslager) odpeljali v centralno zbirnotaborišče organizacije VOMI v Frohnleiten pri Gradcu. Tu sonas razvrstili po skupinah in nas do osvoboditve premeščali po-taboriščih.
Najmlajše, t. j. dojenčke in otroke do 3. leta starosti, so-najprej odpeljali prek Frohn-leitna v taborišče Meinburg in odtod v druga. Kategorija najmlajših, če so prestali na-cističnirasni — antropološki in drugačen preizkus je bila obsojena naposvojitve, vendar tudi ne vsi - le redki posamezniki.
Zgodovinska in huda zmota je, da taboriščnike - ukra-deneotroke mnogi iz različnih vzrokov (neinformiranosti ali drugihrazlogov) še vedno imenujejo:
»To so bili otroci, ki so bili ukradeni slovenskim staršem inbili dani v prevzgojo k nemškim družinam,« ipd.
Kakšna prezirljivost! Komu v korist razlaga in tolmačenje ousodi cca. 600 otrok - -taboriščnikov, od katerih je zaradiposledic prestanega gorja že skoraj polovica ni več med nami?Taboriščniki - ukradeni otroci smo morali preživeti tri letasvoje mladosti v posebnih taboriščih za mladoletnike, kjer sonas »VZGAJALI«. Pojem vzgoje pa je bil za takratne nacistič-nerazmere dvomljivega pomena!
Marsikaj smo morali prestati ob skrajno pomanjkljivi hrani.
Ves čas v internaciji so nas poniževali (Banditen Kinder-,Slowenische Rund...) in pretepali.
Stane Terčak je v svoji knjigi Ukradeni otroci poleg ostalegabogatega arhivskega in dokumentarnega gradiva navedelrazvrstitev taborišč slovenskih ljudi, deportiranih v tretjirajh. Takole jih razvršča:
1.	kazenska taborišča oz. koncentracijska taborišča;
2.	taborišča za prevzgojo otrok, ki so jih ločili od star-ševftaboriščniki -- ukradeni otroci);
3.	taborišča, v katerih so živele družine skupaj z otro-kifdeportiranci s Spodnjega Štajerskega in deportiranci izGorenjskega);
4.	taborišča za bolne in onemogle (starejše od 55 oz. 60 let);
5.	taborišča za deportirance iz državnih razlogov (ob-soteljskiin posavsko-brežiški izseljenski pas).
Kategorije »ukraden slovenskim staršem«, ki jo npr. uporabljaDruštvo izgnancev Slovenije, mi kot prizadeta skupinataboriščnikov ne poznamo in je tudi ne dovolimo uporabljati,kajti literarno poimenovanje, ki ga je uporabil spoštovanipokojni Stane Terčak, ima povsem drugačen pomen:
»Mi, nekdanji mladoletni taboriščniki - ukradeni otroci -smo bili ukradeni s prsi mater; one so bile poslane vkrematorij, mi pa v taborišča!«
Navsezadnje: Vsi nekdanji interniranci oz. taboriščniki, ki šobili ukradeni — rodu in domovini, pa naj so bili to otrociali odrasli, le teža nasilja nad njimi je različna.
Za nekdanje taboriščnike
-	ukradene otroke pa je gotovo: tosmo ne samo čustveno najbolj ogoljufane žrtve zadnje voj ne, vzeli so nam mladost, uničili življenjsko srečo, dom, svojce,zdravje in nam udarili pečat za vse življenje.
Društvo taboriščnikov
-	ukradenih otrok, Šem-
peter
IZHODIŠČA SEG ZA LISTINO O GOZDU
VSEM STRANKAM IN EKOLOŠKIM ORGANIZACIJAM
1. Gozd je danes, kot naravna dobrina splošnega pomena in nosilec ekološke, socialne in ekonomske funkcije v naravnem okolju resno ogrožen. Toda te ogroženosti ne povzroča gozdarska stroka, ampak nemoč nepravne države in brez obzirna špekulacija nekaterih lastnikov gozdov.
Slovensko ekološko gibanje je zato pripravilo naslednja izhodišča za LISTINO O GOZDU: 2.1. Gozd je vitalni del naravnega okolja, ki ima odločilen pomen na kvaliteto naravnega življenja in je pod neposrednim varstvom države.
2.2.	Gozd je naravna združba, nosilec mnogih nenadomestljivih funkcij, ki odločilno vplivajo na človekovo okolje in življenje.
2.3.	Gozd je obnovljiva naravna dobrina, ki lahko opravlja svoje prvotne naravne funkcije samo, če ima kljub rabi ohranjeno naravnost
2.4.	Zaradi številnih vlog v okolju in za človeka ima gozd značaj javne dobrine, ne glede na lastništvo.
2.5.	Gozd moramo pojmovati in obravnavati kot produkt in sestavino naravnega okolja in ne kot proizvod človekovega znanja in poslovnosti. (Gozd ni njiva koruze, ni plantažni nasad, ni pro-
metno vozilo, ni robot...).
2.6.	Ravnanje z gozdom mora biti podrejeno interesom za njegovo ohranitev in razvoj.
2.7.	Vsako ravnanje z gozdom mora biti so naravno, kar pomeni, da morajo vsi izvedeni ukrepi služiti ohranitvi in razvoju kvalitete vseh funkcij gozda.
2.8.	Državni organi (oblastni, sodni in upravni) so dolžni zagotoviti stanje, sredstva in ukrepe, ki bodo gozdu zagotovili ohranitev in razvoj vseh njegovih funkcij in s tem ohranitev naravnega okolja. Pri zakonskem obravnavanju gozda, ni mogoče zadev obravnavati po načelu, da je dovoljeno vse karni prepovedano, ampak mora obveljati, da je dovoljeno sa-motisto, kar je za gozd koristno.
3.0.	LISTINO O GOZDU Slovensko ekološko gibanje posreduje vsem strankam, gibanjem, organizacijam, ki lahko kakor koli pripomorejo pri reševanju problemov našega gozda z namenom in-povabilom, da se do listine opredelijo s svojo izjavo.
Opredelitev teh subjektov bo SEG-u služilo za ocenje-vanjenjihovega odnosa do gozda in naravnega okolja.
4.0.	Tako nam programska opredelitev narekuje, da pri-pravimoin sprejmemo neko celovito in poglobljeno javno opredelitev našega odnosa in stališč do varovanja in ohranjanja gozda.
Ekološki pozdrav!
Za Izvršni odbor SEG
KAREL LIPIČ, tajnik
ŽABJA
MOLITEV
V lanski številki 49 - 50 ste v majhnem kotičku objavili zgodbo z naslovom »Žabja molitev«, lahko bi jo tudi imenovali »Čivkanje vrabcev«, v njej pravi Antonio de Mallo, da je slapo opozarjanju napak drugih, ena glavna prirojena lastnost človeka, to pomeni tudi to, da je brezpogojno to potrebno za znosno medčloveško življenje ali sožitje, saj s tem, ko opozarjamo druge, tudi sebe opozarjamo. Imamo samo eno moralno čisto sredstvo za reševanje sporov in to je opozarjanje ali dialog, kot pravijo učeni ljudje, ker nasilje ima tri stopnje: prvo je molk, drugo in tretje pa besedno in fizično obračunavanje, zato predlagam pobudo, če morete v NOVI DOBI zaprositi ali povabiti, da bi s pomočjo vprašanj in odgovorov skušali ugotoviti, kaj je sreča, ali pa njeno nasprotje, nesreča, nesrečo je treba spoštovati in jo tudi več ali manj spoštujemo, a najbolj bi jo spoštovali, če bi spoznavali vzroke nesreč, ker ni najmanjšega učinka dobrega ali slabega brez vzroka in kot pravi uvod v deklaracijo pravic in dolžnosti človeka in državljana objavljena 1989. leta, da je vzrok vseh javnih nesreč neznanje, to, če smo iskreni, vemo tudi iz lastne izkušnje, da je res, pa tudi iz zgodovine, ki je napisana zato, da bi razumeli sedanjost in predvidevali prihodnost, je to neštetokrat napisano. Vse nesreče so povzročene z naravnimi zakonitostmi, ki so po celem svetu enake in neznanja ne opravičujejo in se ne ozirajo na osebo, bil bi čudež, če bi bilo drugače, na primer voda je imela, ima in bo imela vedno enake lastnosti, narava ni krivična, krivični smo mi, ker se ne damo poučiti o njenih železnih zakonitostih. Pri tej razpravi bi lahko vsi sodelovali, ker je
res, kar poje Majda Sepe v pesmi: Med iskrenimi ljudmi, so preproste vse stvari, kot jasni dan. Za kvaliteto tej razpravije nujno, da naslovi ostanejo na vašem uredništvu, zato, ker se tako radi oziramo na veljavo ali neve-Ijavo, kdo je kaj povedal, pa tudi zato, ker eni radi nastopajo v javnosti, drugi manj radi, tretji pa sploh ne in kar je glavno, resnica je samo ena, zanjo se ne da glasovati, kot rad pove Trstenjak, odgovori morajo biti kratki, jedrnati in podkrepljeni zresni-co, ali kar je isto, teorija mora biti dokazana s prakso, to je korist, če resnico sprejmemo in se po njej ravnamo in škoda, če jo odklonimo. Če se boste odločili za to, naj ne bi presegalo več kot že omenjeno »Žabjo molitev«, mogoče tudi na obeh straneh, da bi jo bralci lahko izrezovali, ker to je najbolj potrebno v naših časih, to pričajo tudi dogodki v bivši Jugoslaviji, ta razprava ni uradna, a zato nič manj obvezna, a kar je obvezno, ima posledice, če ni narejeno in te posledice so vse javne in osebne nesreče. Kake cenzure se ni treba bati, ker vse človeške dejavnosti morajo težiti k čimvečji javni blaginji, ki je najvišji zakon, za garancijo tega zakona je policija in vojaštvo in od te blaginje ni izvzet noben človek, to so vedeli že stari Rimljani, saj je prišlo med pregovore, da je »Salus puhlica, suprema lex«. Lahko bi dali tej razpravi naslov: »Kaj je sreča, saj srečni želim obiti vsi, ali pa iskanje resnice, morda pa iskanje vzrokov nesreč«.
Lep pozdrav!
DOMINIK SELJAK, Sp. Idrija
SLOVENSKO
EKOLOŠKO
GIBANJE
— G. Bill Clinton, predsednik ZDA Washlngton-Evrofiska skupnost Bru-xelles
Spoštovani!
Čeprav smo nestrankarsko in nepolitično gibanje, si dovoljujemo ugotoviti, da je Republika Slovenije država, ki je na pravi poti, da postane sodobna evropska demokratična država tržnega gospodarstva, da pa gre tudi za socialno državo in državo, ki bo imela in izvajala zakone prijazne okolju.
Na tem področju si dovoljujemo predlagati, da bi bila Slovenija lahko model, kako je treba v novih demokratičnih državah skrbeti za okolje. Model, pri katerem bi lahko kar največ pomagale tako ZDA s svojimi inštitucijami, kot ES, bi naj opredelil celotno organizacijo slovenskedr-žave na tem področju - od zakonodaje (ta je v postopku sprejemanja), do državne organizacije ministrstva, inšpekcij, ekoloških strokovnih inštitucij in delovanja na-vladnih ekoloških organizacij, kot je naše gibanje.
Posebej menimo, da bi tak model moral zagotavljati, da imajo gibanja, kot je naše, možnost delovanja in torej ustrezno pomoč države. V okviru ekološkega modela naj bi torej pomoč razvitega sveta finančnopripomogla tudi k delovanju nevladnih ekoloških organizacij.
Prepričani smo, da boste našo pobudo podprli, nanjo odgovorili in ustreznim organom tudi naložili ukrepe, da pride do ustrezne realizacije.
Ekološki pozdrav!
Za 10 SEG
KAREL LIPIČ

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * »
N0V£|00BA
KATALOŠKA PRODAJA
KUPUJTE CENEJE
NOVJhtBOBA
AVTO IONIZATOR
RAZPRŠI in NEVTRALIZIRA vse težke delce v vašem avtu. (Nevtralizira CIGARETNI DIM, OSVEŽI ZRAK)
Enostaven priklop, na na vtičnico vžigalnika
ENOSTAVNO, HITRO in EKONOMIČNO do svežega zraka v vašem avtomobilu.
CENA: 1.920,00 SIT + poštnina
NIC VEC
ZAKAJENIH PROSTOROV
* * » * * * * * * » * * * *
' * * * * * *
H
* * * * * *. * * * * * * * * * * * * * * * * » * * * * * *
* * + * »
* * * »
* *
EKOLOŠKI PEPELNIK GO-GO
Prijatelj kadilcev, predvsem pa NEKADILCEV. S posebej vgrajenim dvojnim filtrom (karbonski granulat in sintetična tkanina, ki absorbira dim) skrbi za čištejši zrak v prostoru. Za delovanje potrebuje dva 1.5 V baterijska vložka (nista priložena)
POSKRBITE ZA PRIJETNO POČUTJE IN ZDRAVO BIVANJE VAS IN VAŠIH OTROK.
CENA: 2.880,00 SIT + poštnina

*
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
DEKLETA IN ŽENE - LAHKO STE ŠE LEPŠE
SAMOLEPILNE TREPALNICE
iz naravne dlake; odlično pristajajo vsaki ženski od 14 do ... let.
Priloženo lepilo vam omogoča trajnejšo uporabo.
CENA: 1.584,00 SIT + poštnina
■4'* ‘
UMETNI NOHTI
v različnih barvah s priloženim lepilom. Lahko vam ponudimo: 3 vrečke po 20 kosov v treh barvah in to: ROŽNATA, BISERNA in RDEČA.
CENA: 540,00 SIT + poštnina
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

ALARMNA SVETILKA S SENZORJEM
Varuh vašega premoženja in denarja. Samodejno se prižge ob prvem mraku ali kadar se ji kdo približa.
Še posebej je primerna za verande, garaže, poslovne prostore, vhode v stanovanja in gospodarska poslopja...
ZA VAŠE VAROVANJE IN VARČEVANJE
CENA: 6.600,00 SIT + poštnina
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
VSE NAVEDENE IZDELKE LAHKO NAROČITE V NOVI DOBI Z NAROČILNICO ALI PO TELEFONU /063 - 441 606 ali 441 215/ ali po telefaksu /063 - 26 903/ in po pošti na naslov: NOVA DOBA,
Aškerčeva 15, 63000 Celje.
Naročilnica
Priimek in ime:
kosov izdelka po ceni
Naročam
po ceni.
po ceni.
Moj naslov:
Plačilo po povzetju.

S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu.
S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata.
Spoštovani naročniki!
Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje.
Kaj še daje Nova doba?
ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve
Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455.
""“t90"	NAROČILNICA
Ime..................priimek.................
naslov.......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.izvodov.
(število)
Obvezujem se. da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
Pol
kilograma čistega zlata
za stare
in nove naročnike tednika Nova doba
NAGRADA ZA ZVESTOBO
Začetek nove velike nagradne igre
Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje
Edini pogoj: plačana naročnina
MALI OGLASI
ljudi, da mi podarijo hladilnik. lupič Mahmud, Ribariče-va 3 (soba št. 9), 63000 Celje, tel.: o63/ 32-672 (recepcija) ENAINPOLSOBNO STANOVANJE, 34 m2 v 4. nadstropju Tkalske 3B v Celju, menjam za enakovredno, po možnosti centralno ogrevano stanovanje v nižjem nadstropju Knežjega mesta. Tel.: 063/ 38-354, zvečer
KNJIGOVODSTVO za podjetnike in obrtnike vodim. Informacije na tel.: 0601/ 42-201 MAJŠO HIŠO, novo, v Šmarju, in mešan gozd prodam. Milka Breznik, Nušičeva 10, 63000 Celje, tel.:	063/
24-931, dopoldan
STANOVANJE IN HRANO zastonj dam ženski z otrokom ali dvema ženskama. Alojz Gmajner, Celjska cesta 43, 63212 Vojnik
BEGUNEC IZ BOSNE z malimi otroki sem. Prosim dobre
STANOVANJE, 53 m2, telefon, CTV, CK, prodam. Tel.: 0608/ 33-491, Krško, po 18.00 uri
MALI OGLAS ZASTONJ KypgN
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
m m
M
imii
VZHODNA EVROPA LJUBI REKLAME
Pred padcem komunističnega režima je po letu 1989 do spota v trajanju pol minute tedaj skoraj neobstoječe reklamiranje prodrlo in osvojilo se giblje od 2.500 dolarjev na skoraj vse države srednje in vzhodne Evrope, ki se posku- Madžarskem do 7.000 dolar-: šajo prilagoditi tržnemu gospodarstvu. Tekom zadnjih treh jev na Poljskem. V Bolgariji' let se reklame pojavljajo v tisku, na radiju, v javnem pre- je potrebno za njega odšteti vozu in v urbanih prostorih. Televizija je kot na zahodu povprečno tisočaka, med-najrentabilnejši mediji na tem področju.	teni, ko v Rumuniji zahtevajo
Z zemljepisnega in demo- Na eni strani so Poljska, biv- še ^iristo dolarjev manj. grafskega gledišča je vzhod- ša Čehoslovaška in Madžar- Na vzhodu je vse težje pri-na Evropa vključno z bivšo ska in Romunija z Bolgarijo tegniti potrošnike s sinhroni-Sovjetsko zvezo potencialno na drugi strani. V slednjih ziranimi zapadnimi reklama-tržišče s 420-imi milijoni pre- dveh namreč primanjkuje mi, saj tam cenijo predvsem bivalcev. Velike zahodne re- strokovnjakov in sredstev, reklamna sporočila, ki odra-klamne agencije, ki iščejo reklame v dnevnem časopis- žajo njihov duh in kulturo, iz nova tržišča so omogočile ta ju pa so skoraj nečitljive za- česar izhaja potreba po delu razvoj z utrditvijo svojih pozi- radi slabe kvalitete papirja, z zelo kreativnimi lokalnimi cij v srednji in vzhodni Evro- Medtem ko je v prvi skupini ljudmi. Medtem ko Čehi zelo pi, kjer so lokalne agencije držav reklamam posvečenih radi poslušajo reklame in povsem marginalne. Šprem- med 20 in 22 minut v sekven- slogane v svojem jeziku, Bol-Ijale so velike multinacional- cah po pet minut, obstaja gari m Romuni bolj cenijo ne firme, ki so njihovi glavni v Rumuniji in Bolgariji samo angleščino za predstavitev naročniki. Čeprav se je po ena sekvenca petnajstih mi- proizvodov široke potrošnje, letu 1989 reklamno tržišče nut, kar ima menda negati- ki odraža sliko ZDA, simbola razvilo v svoji kvantiteti in ven vpliv na TV-gledalce. družbenega bogastva in pre-kvaliteti, se proces dosti po- Znak bliskovitega razvoja stiža. V Sant Petersburgu so časneje razvija v Romuniji in reklamnega tržišča je tudi prepovedani plakati v tujih Bolgariji.	povečanje cene za več kot jezikih, Na Češkem pa so kot
Po oceni Donalda Scota se 60-ih odstotkov v vseh drža- nelogične zavrnjene neke na ta proces odvija v zahodni vah tekom zadnjih mesecev, prvi pogled zelo nedolžne re-Evropi z dvema hitrostma. Cena enega reklamnega klame.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
BRITANSKA SVETOVALNA VANJIH PO VRNITVI V DO- - ŠALI, RUTE, TKANO BLA-
FIRMA PONUJA SLOVEN-	MOVINO.	GO
SKIM PODJETJEM NA PO-	Naziv:	FAKULTETA ZA _ KRPARE
DROČJU TURIZMA IN PRE- STROJNIŠTVO LJUBLJANA _ ro NAROČILU...
HRAMBENE INDUSTRIJE Kraj: LJUBLJANA	Naziv:	ROČNO TKANJE
SVETOVALNE STORITVE	Pošta: 61000	_ DOMAČA OBRT
V ZVEZI Z MARKETINGOM	Naslov: AŠKERČEVA 6	Kraj: MOKRONOG
IN RAZVOJEM PODJETJA. Telefon:	061/161-310 Pošta: 68230
Naziv: OUTLOOK BUSINESS INT.234 .	Naslov: ROŽNA UL. 5
CONSULTANTS	Telefaks: 061/218-567	Telefon: 068/49-173
Država: 826 VELIKA BRITA-	Teleks:	Telefaks:
NIJA	Kontakt: VIDA PLESTENJAK Teleks:
Kraj: LONDON Pošta: SW20 8HP Naslov: 3 PRINCES COURT, THE DOWNS
Telefon: 9944 81 944 8591 Telefaks:
Teleks:
Kontakt:	MR. JAN LAW-
RENCE
6.
SL003-01976
VODILNI ŠPANSKI PROIZVAJALEC ESENČNIH OU IŠČE KONTAKTE S SLOVENSKIMI PROIZVAJALCI MIL, DETERGENTOV, KOZMETIKE, PARFUMOV, PECIVA IN KON-FEKCIONIRANIH PREHRAMBENIH IZDELKOV.
Naziv: IBERCHEM Država: 724 ŠPANIJA Kraj: MURCIA Pošta:
Naslov: POB 2063 Telefon: 9934 68 80 83 04 Telefaks: 9934 68 80 88 05 Teleks*
Kontakt:	MR. GR. FER-
NANDEZ
7.
SL003-01977
MADŽARSKO PODJETJE NUDI ŽIVA GOVEDA ZA VZREJO, ZAKOL IN PREDELAVO
I.	KATEGORIJE TELETA 80 - 100 KG
II.	KATEGORIJE JUNETINA DO 300 KG
III.	KATEGORIJE GOVEDA 500 - 600 KG
TER SVEŽE IN ZAMRZNJENO MESO GOVED, POLOVICE, ČETRTINE,...
Naziv: AGRO-HUNGARIA Država: 348 MADŽARSKA Kraj: BUDAPEST Pošta: 1025
Naslov: FELSOEZOELDMALI U. 125/B
Telefon: 9936 1 1660419 Telefaks: 9936 1 1660419 Teleks*
Kontakt: M RS. ANTONI
8.
SL003-01978
ŠTUDENTJE ZAKLJUČNEGA LETNIKA FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI IŠČEJO SPONZORJE ZA 30 DNEVNO STROKOVNO EKSKURZIJO PO ZDA; (GENERAL MOTORS, CHRVSLER, FORD, CINCIMATI MILA-CRON, IBM, MIT...). PONUJAJO MOŽNOST PREDSTAVITVE PROIZVODNIH PROGRAMOV SPONZORJEV V PODJETJIH IN UNIVERZAH PO ZDA, REKLAMIRANJE SPONZORJEV NA PREDA-
9.
SL003-01980
SLOVAŠKO MINISTRSTVO NAM JE POSREDOVALO PONUDBE SLOVAŠKIH PODJETIJ ZA DIREKTNO INVESTIRANJE TUJIH PARTNERJEV.
ZAINTERESIRANI LAHKO DOBIJO PODROBNEJŠE INFORMACIJE V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS IN NA VSEH OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL
Kontakt: LJUDMILA JEVNI-KAR
13.
SL003-01986
IŠČEMO INTERESENTE.KI BI ZA TUJE IN DOMAČE PARTNERJE IZDELOVALI KABLE, FILTRE ZA VODO /IONSKA IZMENJ./, MAZALNE PRIPOMOČKE ALI SPECIALNO ZAŠČITNO KREMO ZA ROKE.
Naziv: RUPERT, D.O.O.
Kraj: CELJE Pošta: 63000 Naslov: ŠKAPINOVA 2 Telefon: 063/31-477 Telefaks: 063/31 -477 Teleks:
Kontakt: NIKOLIČ RADOŠ
Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
10.
SL003-01981
BRITANSKA FIRMA IŠČE PROIZVAJALCE NOGAVIC V SLOVENIJI ZARADI IZVOZA V VELIKO BRITANIJO. Naziv: NICE HASTERV COM-PANY
Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: ENGLAND
Pošta: LE3 3 WE
Naslov: 33 WOODCOTE RO-
AD, MILLFIELD FARM, LE-
ICESTER
Telefon: 9944-533-892948
14.
SL003-01987
ČE ŽELITE ŠIVATI OBLEKE, DELATI - TKATI BLAGO, DOBITI SUROVO VOLNO ALI BOMBAŽ ZA ANGLEŠKE PARTNERJE JAVITE SE NA NASLOV: RUPERT, D.O.O., ŠKAPINOVA 2, 63000 CEUE, TELEFAX 063/31 -477.
Naziv: RUPERT, D.O.O.
Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: ŠKAPINOVA 2 Telefon: 063/31-477 Telefaks: 063/31-477 Teleks:
Kontakt: NIKOLIČ RADOŠ
Telefaks: 9944-533-892948 Teleks-
Kontakt: MR. JOHN MATHA-RU
11.
SL003-01982
BRITANSKA FIRMA PONUJA SVOJE STORITVE PRI UVOZU IN IZVOZU BLAGA V VELIKO BRITANIJO. ZAINTERESIRANE SLOVENSKE FIRME SE LAHKO OBRNEJO NA NJIHOV NASLOV.
Naziv:	INTERNATIONAL
TRADE SERVICES, YEW TREE COTTAGE Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: ENGLAND
Pošta: 5051 6JX
Naslov:	DOCTORS HILL,
SHERFIELD ENGLISH ROM-
SEY HAM
Telefon:
Telefaks: 9944 749 347133 Teleks*
Kontakt: MR. PETER SIN-GLETON-A 84
12.
SL003-01984
IZDELUJEMO ROČNO TKANE IZDELKE:
15.
SL003-01992
KOPALIŠKI IN KUHINJSKI PULTI IZ RAZLIČNIH GRANITOV PO KUPČEVIH NORMAH OZ. NAČRTIH. IZDELUJEMO TUDI MARMORNE IN GRANITNE MIZE.
Naziv: MRAVLJA, D.O.O. HO-TAVUE
Kraj: GORENJA VAS Pošta: 64224 Naslov: HOTAVLJE 65 Telefon: 064/681-155 Telefaks: 064/681-155 Teleks*
Kontakt: JANEZ MRAVUA
16.
SL003-01994
UST ANAVUAMO CENTER ZA SLOVENSKI IZVOZ V ANGLIJO. MOŽNA UPORABA SKLADIŠČA V LONDONU IN PISARNA TER STALNA ZVEZA Z GOSPODARSKO ZBORNICO V LONDONU. Naziv: RUPERT, D.O.O.
Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: ŠKAPINOVA 2 Telefon: 063/31-477 Telefaks: 063/31 -477
Teleks:
Kontakt: NIKOLIČ RADOŠ
17.
SL003-01995
ZASEBNO	PODJETJE
Z USTREZNIMI POSLOVNIMI PROSTORI /TEL. FAX, PC/ IN MOŽNOSTJO SKLADIŠČENJA IŠČE DOMAČO ALI TUJO FIRMO ZA ZASTOPANJE ALI PREDSTAVNIŠTVO NA PODROČJU SLOVENIJE. Naziv: TANDEM, D.O.O.
Kraj: UUBUANA Pošta: 61000 Naslov: STARETOVA 21 Telefon: 061/218-222 Telefaks: 061/218-222 Teleks:
Kontakt: MILAN TROŠT
18.
SL003-01997
PROJEKTIRANJE OBJEKTOV ZA BOLNICE, ŠOLE, STANOVANJA, POSLOVNI OBJEKTI IN HOTELI. BREZPLAČNE STROKOVNE USLUGE PRI PROJEKTIRANJU POSEBNIH SOCIALNIH IN HUMANITARNIH OBJEKTOV: BOLNICE, ŠOLE. CENTRI ZA OSTARELE ITD. Naziv:	ARCHITETTO Gl-
USEPPINA PICCIUTO Država: 380 ITALIJA Kraj: ROMA Pošta: 00189
Naslov: VIA COLLEFERRO 16
Telefon: 06/3766-804 Telefaks: 06/3766-804 Teleks*
Kontakt: ARCHITETTO Gl-USEPPINA PICCIUTO JEZIK SPORAZMEVANJA: ITALIJANSKI
19.
SL003-01999
ITALIJANSKA FIRMA NUDI PODPLATE IZ USNJA, OPET-NIKE, PETE IN »OSTALE DELE« ČEVUEV, KOVINSKI DODATKI, STROJI ZA ŠIVANJE ČEVUEV.
Naziv: SUOLIFICIO C.P.M. Država: 380 ITALIJA Kraj: GAMBOLO /PV/
Pošta: 27025
Naslov: CORSO UMBRTO NO 209
Telefon: 0381-939605 Telefaks: 0381-939606 Teleks*
Kontakt: ATTILIO MELIS JEZIK SPORAZMEVANJA: ITALIJANSKI
20.
SL003-02000
RESNIM ISKALCEM PROIZVODNIH PROGRAMOV, ZA DOLOČENE TRŽNE NIŠE, NUDIMO POSLOVNO SODELOVANJE PRI NADAUNJEM RAZVOJU IN IZDELOVANJU NOVIH IZDELKOV. PROGRAMI SO PRIMERNI ZA SREDNJE VELIKA PODJETJA IN LAHKO SLUŽUO KOT DOPOLNILNI PROGRAMI.
Kraj: LAŠKO Pčšta: 63270 Naslov: RIMSKA C. 21
Telefon: 063/731-755 Telefaks:
Teleks:
Kontakt: ZLATKO TOMAŽIČ
21.
SL003-02001
ITALIJANSKA PODRUŽNICA MEDNARODNE GRUPACIJE COMMERCIAL INTERTECH - JOUNG STORM OHIO ZA KNOW HOW IN INOVACIJE PROIZVAJA HIDRAVLIČNE KOMPONENTE ZA INDUSTRIJO, POHIŠTVO, KMETIJSTVO... NJENE GLAVNE STRANKE:	CATERPILAR,
MASSEY FERGUNSON, FIAT, KRUPP ZETTEL MEYER, ATLAS COPSO, FORD, SENATI, HITACHI.
Naziv: COMMERCIAL HY-DRAULICS Država: 380 ITALIJA Kraj: BUSSOLENGO Pošta: 37012
Naslov: VIA DEL AGRICOL-TURA 1/A
Telefon: 045-6767250 Telefaks: 045-6767220 Teleks: 482489 HYDCOM Kontakt: GIOVANNI BENE-DETTI
JEZIK SPORAZMEVANJA: ANGLEŠKI, FRANCOSKI DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, UUBUANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-01935
BRITANSKO PODJETJE IŠČE KONTAKTE S PROIZVAJALCI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V SLOVENIJI.
Naziv: BEVERSALES COM-PONENTS LTD.
Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: LINCS Pošta: DN 21 2EP Naslov: UNIT 2, BRITANNIA VVORKS, GAINSBOROUGH Telefon: /0427/61-3308 Telefaks: /0427/81 -0563
j e|eks *
Kontakt: MR. D.A. BEEVERS
2.
SL003-01936
BRITANSKO PODJETJE PONUJA BRIZGALNICE ZA UPORABO V KMETIJSTVU. ŽELI SODELOVATI S SLOVENSKIMI PODJETJI, KI IMAJO RAZVITO SODELOVANJE Z VZHODNO EVROPSKIMI DRŽAVAMI.
Naziv: CP COOPER PE-GLER, NORTH SEATON IN-
DUSTRIAL ESTATE Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: ASHINGTON Pošta: NE63 OXA Naslov:	NORTHUMEBR-
LAND
Telefon: /0670/ 522225 Telefaks: /0670/ 523992
Teleks •
Kontakt: ROBERT MC ISAAC
3.
SL003-01938
PODJETJE IZ HOLANDIJE
-	ZASTOPNIŠKI AGENT ZA IZDELKE IZ LESA IN OSTALE IZDELKE ZA NOTRANJO DEKORACIJO ŽELI SODELOVATI S PROIZVAJALCI SLEDEČIH IZDELKOV:
-	VISEČI STROPNI SISTEMI IZ KOVIN /ALUMINIJA/
-	PLOŠČICE ZA OBLAGANJE STROPNIH SISTEMOV, IZDELANE IZ MINERALNIH VLAKEN /STEKLENA VOLNA, KAMENA VOLNA, MAVČNE PLOŠČE/.
-	LESEN STENSKI OPAŽ /LESENI IZDELKI ZA STENE IN STROPE/
-	MAVČNE PLOŠČE ZA PREGRADE /STENE/
-	KOSI IZLACIJSKEGA MA-TERIJALA /PREVLEKE IZ STEKLENE IN KAMENE VOLNE/.
Naziv: ENGELBERT - COR-NELIS BENT, AGENT BUIL-DING - MATERIALS Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: P.O. BOX Pošta: 8036
Naslov: 1180 LA AMSTEL-VEEN
Telefon: 020-6430767 Telefaks: 020-6439118
ToIoIčc*
Kontakt: E. C. BENT
4.
SL003—01942
VAN FON - NAJVEČJI NIZOZEMSKI PROIZVAJALEC TISKARSKIH ČRNIL IN DODATKOV IŠČE UVEUAVLJE-NO TRGOVSKO HIŠO, KI BI GA	PREDSTAVUALA
V SLOVENIJI.
Naziv: VAN FON - ROYAL DUTCH PRINTING INK FAC-TORIES
Država: 528 NIZOZEMSKA Kraj: HILVERSUM Pošta: 1200 AA Naslov: VAN SON B.V. Telefon: 035/884411 Telefaks: 035/830484 Teleks:
Kontakt: S. A. VAN DEN BROEK
5.
SL003-01943ČEŠKO PODJETJE ŽELI NAVEZATI STIKE S SLOVENSKIMI TRGOVSKIMI PODJETJI, KI SE ZANIMAJO ZA STEKLOVINO. Naziv: KANTO S.R.O.
Država:	200 ČEŠKOSLO-
Kraj: OSTRAVA 1 Pošta: 70193 Naslov: VITKOVICKA 1 Telefon: +69/56017; 57739
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Telefaks: +69/57739 Teleks: 52163 CANTO C Kontakt: KATERIMA HERMANOVA
JEZIK SPORAZUMEVANJA: ANGLEŠKO.
SL003-01944
ITALIJANSKO PODJETJE NUDI POHIŠTVO ZA DOM; SERIJSKO ALI PO NAROČILU, ELEMENTE ZA RAZSVET-UAVO, TAPETE, OPREMO ZA PISARNE, TRGOVINE IN OBČINE, V LESU IN KOVINI. Naziv: MODULART S.R.L. Država: 380 ITALIJA Kraj: FONTANAFREDDA/PN/ Pošta: 33074
Naslov: V. LE VENEZIA 90 Telefon: 0434/99211 Telefaks: 0434/998405
Teieks.
Kontakt:	BASSANELLO
ALESSANDRA
JEZIK SPORAZUMEVANJA:
ANGLEŠKO
7.
SL003-01945
ITALIJANSKO PODJETJE PONUJA SESTAVUIVE KUHINJE ITAL - DISIGN, OPREMO IN POHIŠTVO ZA KOPALNICE.
Naziv: PROMO EST SNG. Država: 380 ITALIJA Kraj:
Pošta:
Naslov: VIA GIOLITTI 83 Telefon: 0835-339294 Telefaks: 0835-330369 T eleks:
Kontakt: Dl LORENZO PASA-VALE
Telefaks: 0608/82-231 Teleks: 35-734 Kontakt: BOGDAN LISEC
10.
SL003-01949
SLOVENSKO PODJETJE, KI SE UKVARJA S PROIZVODNJO IN PRODAJO ELEKTRONSKIH KOMPONENT IN RAČUNALNIŠKEGA SOFT-WAREA, POVPRAŠUJE PO ZASTOPANJU TUJIH FIRM S PODOBNO DEJAVNOSTJO.
Naziv: VIJOLICA, D.O.O. PE ORMOŽ
Država: 895 SLOVENIJA Kraj: ORMOŽ Pošta: 62270 Naslov: SKOLIBROVA 1 Telefon: 062/702-812 Telefaks: 062/702-812 Teleks:
Kontakt: JOŽEF OSTROŠKO
11.
SL003—01952
KLIMATIZACIJSKE NAPRAVE ZA POSLOVNE PROSTORE, TRGOVINE, HOTELE, RAČUNALNIŠKE PROSTORE, OPERACIJSKE DVORANE/MEDICINSKE HLADILNE NAPRAVE, HLADILNE CELICE, ZAMRZOVALNE CELICE, HLADILNI PULTI, HLADILNE VITRINE, INDUSTRIJSKE HLADILNE NAPRAVE, PREZRAČEVALNE NAPRAVE, MONTAŽA, SERVIS, VZDRŽEVANJE.
Naziv: COOL, D.O.O.
Kraj: LJUBLJANA
Pošta: 61000
Naslov: ŽAUCERJEVA 15
8.
SL003-01946
PO UGODNIH CENAH PONUJAMO AMERIŠKE PROIZVODE S PODROČJA PREHRANE IN KMETIJSTVA. NPR. RIŽ, PŠENICO, KORUZO IN SOJINE TROPINE.
Naziv: MELLIFICA D.O.O.
Kraj: RUŠE
Pošta: 62342
Naslov: RUŠKE ČETE 3
Telefon: 062/662-395
Telefaks: 062/661-033
Teleks:
Kontakt:	DARKO PRE-
VOLŠEK
9.
SL003-01947
NUDIMO PROSTE KAPACITETE NA STOJIH ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS PE, PVC, PP 7000 G/EM, 120G/EM DVA STROJA ZA BRIZGANJE PUR NA LESEN PODPLAT, 16 POSTAJ, REGENERACIJA. IMAMO PROSTOR ZA POVEČANJE 84 PROIZVODNJE. NUDIMO POLIZDELKE ZA DE KOPITA - ČEVLJARSKO IN PODPLATE PVC, PUR, TR.
Naziv: KOPITARNA SEVNICA, D.O.O.
Kraj: SEVNICA Pošta: 68290 Naslov: PRVOMAJSKA 8 Telefon: 0608/81-160
Telefon: 061/273-448 Telefaks: 061/273-448 Teleks:
Kontakt: ŠTEFAN VUČAK 12.
SL003—01953
V KRANJU ODDAMO NA ODLIČNI LOKACIJI KOMPLEKS PROSTOROV Z LASTNIM VHODOM IN DVORIŠČEM. ZAPRTI PROSTORI OKROG 1.500 M2. ŠTIRI HALE PO OKROG 200 M2 V PRITLIČJU IN NADSTROPJU, PISARNE IN OKROG 600 84 M2 PROSTOROV V MONTAŽNIH OBJEKTIH. IŠČEMO PREDPLAČILO NAJEMNINE ALI UGODEN KREDIT ZA ODKUP DELA PROSTOROV V PROCESU DENACIONALIZACIJE.
Posrednik:
Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
13.
SL003-01954
SVE/BV/EV - VEČNAMENSKI TELEFONSKI SISTEM, NAMENJEN PREDVSEM ZA HITREJŠE POSLOVANJE.
OB UPORABI ENE TELEFONSKE CENTRALE REŠUJE PROBLEM DOSTAVE SERVISA RELATIVNO VELIKEMU ŠTEVILU KORISTNIKOV.
SISTEM NUDI POVEČANJE SERVISA, 4 TELEFONSKE PRIKLJUČKE. APARAT LAHKO DELUJE NA BATERIJO, KI ZAGOTAVLJA TELEFONSKI SERVIS DO 10 UR.
Naziv: BELLIN VITALIANO Država: 380 ITALIJA Kraj: UDINE Pošta: 33100
Naslov: VIA IPOLOITO Nl-EVO, 11
Telefon: 0432-505197 Telefaks:
T eleks *
Kontakt: BELLIN VITALIANO
14.
SL003-01955
LAMPARKETI PO ITALIJANSKI TEHNOLOGIJI,MOZAIK PARKETI RAZNIH OBLIK, MONTAŽA, OBDELAVA IN LAKIRANJE PARKETOV. Naziv: LESGALANT PARKE-TARNA Kraj: IDRIJA Pošta: 65280 Naslov: GODOVIČ 44 Telefon: 065/78-029 Telefaks:
Teleks:
Kontakt: FRIDERIK PAVLIČ
15.
SL003-01956
PODJETJE EVOLUTION D.D. IZDELUJE IN TRŽI EKSKLUZIVNA OBLAČILA ZA PROSTI ČAS VISOKE KVALITETE IN PREPRIMERUIVEGA DE-SIGNA. PONUJA SODELOVANJE ZA PREDSTAVITEV IN RAZVOJ SVOJE MODE V SVETU.
Posrednik Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA CIS GZS
16.
SL003-01958
PONUDBA NAKITA - EKSPONATOV ZLATARKE DOROTEJE ZUPAN /VEČKRATNO NAGRAJENE/. NAKIT, KI VAM NUDI ZADOVOUSTVO IN IZRAZITO STRUKTURAL-* NO OBDELAVO ZLATA V KONTRASTU Z DODATNIMI DRAGIMI KAMNI. NUDIMO ODKUP UNIKATOV ZA PROIZVODNJO OZ. REPRODUKCIJSKO PRODAJO.
Naziv: TRG D.O.O. BLED NEPREMIČNINE Kraj: BLED Pošta: 64260
Naslov: PREŠERNOVA 50 Telefon: 064/78-116 Telefaks: 064/76-076 Teleks-
Kontakt: MARIJA PIBER
17.
SL003-01959
SMO PROIZVAJALCI »EUR« PALET 1200 X 800 MM IN DOBAVITEUI VEČJIH KOLIČIN ŽAGANEGA LESA POLJUBNIH DIMENZIJ. ZA POVEČANJE KAPACITET PRI IZDELOVANJU PALET /AVTOM. POSTROJEVANJE
-	LINIJA/ IŠČEMO ITALIJANSKEGA ALI AVSTRIJSKEGA PARTNERJA. PISMENE PONUDBE SPREJEMAMO PO POŠTI. INFORMACIJE PO TELEFONU ALI FAXU.
Naziv: MARGRO, D.O.O. RADOVLJICA
Kraj: RADOVUICA Pošta: 64240 Naslov: KRANJSKA 2 Telefon: 064/715-585 Telefaks: 064/715-585 /103/ Teleks*
Kontakt: TONI KURBOS
18.
SL003-01960
PONUJAM KOVINSKO OMARICO, POBARVANO Z BELO BARVO IN Z RDEČIM KRIŽEM PRIMERNO ZA SHRANJEVANJE PRVE POMOČI. VRAJENO IMA CILINDIRČNO KLJUČAVNICO. MERE, ŠIRINA 260 MM, VIŠINA 340 MM, 84 GLOBINA 150 MM. TAKOJ JE NA VOLJO 600 KOSOV. Naziv: JANA ZAJC Kraj: ŠENTVID Pošta: 61210
Naslov: SMERDUJEVA 15 Telefon: 061/59-628 Telefaks:
Teleks*
Kontakt: JANA ZAJC 20.
SL003-01962
DOBAVA AVTOMOBILOV ALFA / FIAT / LANCIA NOVI IN TERENSKA VOZILA TRAKTORJI IVECO - FIAT
-	AGRI.
PODROBNOSTI NA PODLAGI ZAHTEVKA, TUDI OSTALE ZNAMKE VOZIL IN RAB-UENA VOZILA.
Naziv: VVIDIM GMBH - SRL Država : 380 ITALIJA Kraj: BOŽEN - BOLZANO Pošta: I - 39100 Naslov: VIA VITTORIO VENE-TO 15
Telefon: 0471/280-555 Telefaks: 0471/272-680 Teleks*
Kontakt:	VVIDMANN OS-
WALD
21.
SL003—01964
IZDELUJEMO VSE VRSTE SODOV ZA BELO IN RDEČE VINO, ŽGANJE, VINJAK.... SODE IZDELUJEMO IZ HRASTA ALI AKACIJE, VELIČINE 5L DO 20.000 L. IZDELUJEMO PARAFINIRANE ALI NE-PARAFINIRANE.
Naziv:	SODARSTVO MA-
UČEC MARJAN Kraj: BELTINCI Pošta: 69231 Naslov: GANČANI 149 Telefon: 069/42-000
Telefaks: 069/42-000 Teleks*
Kontakt: MARJAN MAUČEC 22.
SL003-01965
POVPRAŠEVANJE PO PROIZVODIH ZA KMETIJSKO REPRODUKCIJO, GRADBENEM MATERIALU, INŠTALACIJSKI MATERIAL /TERMO, ELEKTRO, VODOVODNI/ PO UGODNIH CENAH.
Naziv: PMC PLASTIK MANAGEMENT, D.O.O. ŠENTJERNEJ
Kraj: ŠENTJERNEJ Pošta: 68310
Naslov: TRG GORJANSKEGA B2
Telefon: 068/41-199 Telefaks: 068/42-064 Teleks*
Kontakt:	ROBERT NEDA-
NOVSKI
23.
SL003-01966
NUDIMO
-	SUROVE TKANINE IZ BOMBAŽA
-	ROLO PLATNO
-	PROSTE KAPACITETE ZA IZDELAVO ŽAKARDSKIH IN OSTALIH TKANIN
-	OBDELANE TKANINE IZ BOMBAŽA.
Naziv: RQTEX D.O.O.
Kraj : TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Teleks:
Kontakt: PRIMOŽ ROŽIČ
24.
SL003-01967
NUDIMO LESENE OVALNE LAMELE /RIBJA KOST/ RAZLIČNIH VELIKOSTI, DEBELINA 4 MM ALI 3 MM, NAMENJENE ZA UPORABO V POHIŠTVENI INDUSTRIJI KOT SPOJNI ELEMENT DVEH DELOV /ENOSTAVNEJŠA UPORABNOST IZVEDBE KOT Z LESENIMI MOZNIKI/. IZDELEK JE PO KONKURENČNI CENI IN KVALITETI. Posrednik:
Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt:	INFORMACIJSKA
PISARNA ’
DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS 'GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS.
Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja
smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS.
1.
SL003-01969
ŠVEDSKO TRGOVSKO PODJETJE JE ZAINTERESIRANO ZA UVOZ
NAJRAZLIČNEJŠIH SLOVENSKIH PROIZVODOV.
Naziv: EAST SERVER LTD. Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: LINKOPING Pošta: 582 23
Naslov: KLOSTERGATAN 19 Telefon: 46-13-12-77-77 Telefaks: 46-13-12-77-77 Teleks :
2.
SL003-01971
NUDIMO POCINKANO PLOČEVINO IZ UVOZA, STANDARDNIH DIMENZIJ PO NAJNIŽJIH CENAH V SLOVENIJI. MOŽNOST	DOBAVE
V	PLOŠČAH ALI V TRAKU. Naziv: ELKO, D.O.O. RIBNICA
Kraj: RIBNICA Pošta: 61310 Naslov: ZAPOTOK 41 Telefon: 061/862-233 Telefaks: 061/862-233 T©l0ks*
Kontakt: FRANC ANDOLŠEK
3.
BRITANSKA FIRMA PONUJA SUŠILCE /KOMORE/ ZA SUŠENJE IN LIKANJE TEKSTILNIH IZDELKOV.
Naziv: K&B PARTNERSHIP Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: PRESTON
Pošta: PR2 4 AY
Naslov: 57 CONISTON RO-
AD, FULVVOOD
Telefon: 9944/722-700782
Telefaks: 9944/772-204726
Teleks*
Kontakt: MR. KEDDY BANDA, MR. PHIL KAILA
4.
SL003—01974
BRITANSKA FIRMA IŠČE KONTAKTE Z PROIZVAJALCI NOŽEV ZA UPORABO
V	KMETIJSTVU TER DELOV ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO.
Naziv: BEEVERSALES COM-PONENTS LTD. UNIT 2 Država: 826 VELIKA BRITANIJA
Kraj: LINCS
Pošta: DN21 2EP
Naslov: BRITTANIA WORKS,
GAINSBOROUGH
Telefon: 9944/427-613308
Telefaks: 9944/427-810563
Teleks*
Kontakt: MR. D.A. BEEVERS
5.
SL003-01975
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Foto: LucaS
DAN SLOVENSKE VOJSKE
Po tistem, ko smo pol stoletja proslavljali dan »naše« vojske mrzlega 22. decembra, smo se v kočevskih Podstenah po enoletnem prazničnem zatišju nedeljskega šestnajstega maja pošteno spotili. Še bolj je bilo vroče vrlim Slovencem in tistim malce manj v uniformah teritorialne obrambe, ki so uprizorili drobno vojaško akcijo, publiki v ogled in mogoče dvig zaupanja v slovensko vojsko. Toplo pri srcu je bilo nedvomno tudi junakom iz t. i. vojne v Sloveniji, ki so prejeli medalje iz Janšinlh rok, čeprav so upali, da jih bo »okinčal« predsednik države. Mogoče ga ni bilo zato, ker je bilo v Podstenah - vroče.
*