^Шш1мшшп1111п11;;п;т||ц11!1пп1пт1пи11111п1пп1згашпгап5'
I ADVERTISE Ш | THE BEST	1
SLOVENE NEWSPAPER | ★ j
Commerical Prinling of 1 All Kinds	I
!^1''''"11°111"1'11111"11111111"11П,,Ш1111||1131||||||И111Н||||ПМ11»Г11П11МП|
1 s « A St. I f 1?
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERiKJ
^iiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiUKiiiiiiiiiiiiiciiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiminiraiiiiiiitH^
I	OGLAŠAJTE V i i NAJBOLJŠEM
i	SLOVENSKEM I ČASOPISU
i ^ ★
I Izvršujemo vsakovrstne |
I	tiskovine	|
^]iiiiiimiiiaiiiiiiiiiniHimimiuiHiiiiiiiiiiii[]iimiiiiiiiniiiiiiiimiHiimiiiiii3
Vol. xxxviii.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 17, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 53
frank jernp:jćič
Po daljšem bolehanju je pre-na svojemu domu Frank ^rnejčič, star 77 let, stanujoč na 6002 White Ave. Doma je bil IZ Planine pri Rakeku, odkoder ^ prišel v Ameriko pred 53 leti.
je član društva Lunder Ada-^ič št. 28 S.N.P.J. in društva Janeza Krstnika št. 37 A.B.Z. Družina je veliko let bivala v '	pokojnik de-
leti
GLOBOKA KRIZA V BRITANSKI DELAVSKI STRANKI
Aneurin Bevan, ki je izšel iz rudarske družine v Wallesu in ki je hotel igrati v politiki britanskega delavstva eno najbolj važnih vlog, je bil izključen od bodočega parlamentarnega dela kot predstavnik Delavske stranke v britanski spodnji zbornici poslancev. Aneurin Bevan ni i sam; ima tudi svoje pristaše. Ker je šla delavska stranka v parlamentu tako daleč, da je Bevana vrgla iz svoje srede, in bo torej v zbornici stal čisto osamljen, je jasno, da ta epizoda pomeni globoko krizo v pomembni britanski delavski stranki.
Aneurin Bevan je bil v delav-S'
ski stranki in je še vedno pomembna osebnost. Malo je znano, da tudi veliko piše. Ima knjige za seboj. Četudi je bil po poklicu rudar, se je kot samouk povzpel visoko. Bevan je bil v povojni vladi Clementa Attleea tudi minister, pa ni vztrajal do konca, marveč predčasno odstopil.
Je odprto vprašanje ali bo Aneurin Bevan izključen tudi iz delavske stranke. In če bi bil izključen, ali naj gre kot levičar še dalje in preide enostavno h komunistom!
Po zgodovini britanske delavske stranke je Aneurin Bevan neka izjema. V začetku tega stoletja so se Britanci, ki so se pečali s socialnimi delavskimi vprašanji, zbirali okrog Fabian Society. To ni bila nikaka revolucionarna organizacija, marveč ip oJq 7Д	"ih, po
socialno čutečih ljudi, ki so hoteli odpraviti socialne krivice. Iz teh klubov je nastala britanska politična delavska stranka, ki se je začela postopoma uveljavljati v britanskem parlamentu, najmočneje pa se je uveljavila leta 1945, ko je dobila večino glasov in porazila pri volitvah takratnega na videz nepremagljivega Winstona Churchilla.
Tudi britanski vojaki izven domovine glasujejo pri volitvah. Še ^ je bil spomin živ, saj se je vojna N zapušča sinove: Frank komaj končala; še je bilo sveže
v premogorovu, pred osmimi jeti pa je bil upokojen. V Cleve-and se je družina preselila pred petimi leti.
Tukaj zapušča soprogo Julia, J^ojena Marolt, hčeri Julia in Mrs.
aroline Papeš, sina Franka, 13 vnukov, šest pravnukov in več %^mkov. Pogreb se vrši v so-
zjutraj ob 8.15 uri iz pogubnega zavoda Joseph žele in «novi. 6502 8t. Clair Ave., v cerkev 8v. Vida ob 9. uriinnatoi
a pokopališče Calvary.
*
MARY LUSIN
Na svojemu domu je premi-Mary Lušin, rojena ahle, p. d. Pri Mežnarjevih,
stanujoča na
:4ila je Družin
тл" """ na 387 E. 163 f	je bila i
,	^'id.nujoca na
»»"» j« ЧаЦ C i л , ^ravja. Družina je pre-
Je/olgo let živela
f , — J" ""a iz vasi Lenišče, j„	kjer zapušča brata
sorodnikov. V Bik	nahajala 42 let.
št 4	društva sv. Ane
ti-, ^ -D.Z., društva Carniola
41 S? 7	št.
vitpi •• •'	je bila ustano-
vila ^olgo let predsednica. j,„	aktivna pri Kultur-
Utnrn	-°P^og Frank je
""»■1 leta 1950.
Тцк
ЈђЈ ^ -	r'-^v-a, oiiluve; Г 1'Ш1к.
hop',, ч '	in Jack Weiss,
МаЛ p	Koman, Mrs.
јц	Mrs. Ann Musgrave
Vnuk	Readence, 21
gfgv in več sorodnikov. Po-
8.45	V soboto zjutraj ob
JosenTV^ pogrebnega zavoda 152 %	sinovi, 458 E.
bovzpL' T	Marije Vne-
Poif- ^ 30 uri in nato na Pokopališče Calvary.
jo spoštovati. To drži brezpogojno za Angleže. Iz parlamentarne angleške zgodovine vemo, da tam ne poznajo pretepov med poslanci, da tam ne zgrabijo za stole in jih mečejo v drug drugega. Debata je trezna in se mora vršiti strogo po parlamentarnih principih, katerih se je držal do sedaj vsak odgovorni politik.
Ne tako Bevan, tudi ko je šlo za politiko lastne delavske stranke, ki je sedaj v opoziciji. V parlamentarnem delovanju je potrebna disciplina. Če vodstvo stranke nekaj sklene, naj to drži ; to zopet ni veljalo za Bevana. Bevan je znal organizirati svoje prijatelje, ki ali niso glasovali s stranko, ali pa so se glasovanja vzdržali. S tem pa so koristili samo konservativcem.
Sploh je šlo parlamentarno delo Bevana tako daleč, da se je razliut'lr n^lo "ovco v pravi ovčji obleki" Clement Attlee (tako ga je imenoval Winstona Churchilla) , ki se je postavila na noge in se z glavo zaletela v Bevana. Če bo prišlo tudi do izključitve Bevana iz stranke, bo kriza v stranki šfe hujša. Pri volitvah se lahko smeje tretji, ta tretji pa bodo britanski konservativci Winstona Churchilla.
ATOMSKA ENERGIJA— SPLOŠNA LAST!
Ameriška podmornica Nautilus, katero žene kot prvo atomska energija, prestaja svoje preskušnje v vodah Atlantika; na površini in pod vodo. Podmornico je zgradilo podjetje General Dynamics Corporation. Predsednik te družbe John Hopkins napoveduje, da bo kmalu pred nami doba, ko se o atomski energiji in njeni praktični uporabi z vsemi izsledki ne bo več šepetalo, marveč odkrito govorilo. Atomska energija bo postala splošna last.
Danes, ko izgovarjamo besedo atom, jo navadno izgovorimo v strahu. Mislimo na atomsko bombo in na bombardiranje s temi bombami. Toda ni več daleč čas pred nami, ko bo atomska energija v splošni uporabi, ko bo d\1gala standard našega življenja, ko bo indu-strijalizirala zaostale narode in kraje, ko bo spremenila obličje mest, in ko bo tudi združevala človeštvo.
Kdo se za uporabo atomske energije že interesira? Najprvo ameriško letalstvo, pa tudi privatniki, tudi industrija. Industrije! že govorijo o atomski revoluciji. Zveza ameriške industrije vlaga številne prošnje, da se dovoli atomska uporaba. In koliko časa bo treba čakati, da bo atomska ene^ija res splošna last?
Odgovor je ta, da bo najkasneje v bodočih desetih letih ta proces dokončan.
vprašanje, kdo je zmagovalec in kdo je premagani. Zmagovalci so bili tudi Angleži. Vendar pa so se angleški vojaki po ogromni večini, tudi oni izven Velike Britanije, torej na službi v tujini, odločili za Labor Party. Hočemo povdariti, da je Britanec nav-! zdol in navzgor zvest v službi j svoji domovini, pa tudi, da trezno pretehta potrebe sodobnosti. Vse pa samo razvojno.
V» J .	"	'
'Sanje slovo	l Ko sta v*prejšnjem stoletju
^lanstvo kluba Ljubljana je i komunist Marx in Engels napo-
; °seno, da pride nocoj ob 7.3o' vedovala delavsko socialno re-
' v žektov pogrebni zavod nai solucijo, sta mislila, da bo pfišlo
8 E. 152 8t.. da izkaže zadnjo! te revolucije v takrat ze moč-
T. , umrlemu članu Anton: industrijsko razviti Veliki ^"kovich, jutri popoldne ob 1.} Britaniji, ali pa v Nemčiji. No-da se po možnosti udeležil ^ena od teh napovedi se m izpol-govega pogreba.	j
Bevan gre preko te, angleške tradicije. V kolikor je pisal, je to sam priznaval, vendar Bevan ni za komunizem, ni za delavsko diktaturo, je nekako na sredi poti. Morda pa je Bevan tudi častihlepen ?
Papirji o Yalti
WASHINGTON, 17. marca— Leta 1945 in to meseca februarja se je vršila v mestu Yalta na Krimu ob Črnem morju konferenca, katere so se za svoje države udeležili sedaj že pokojna Roosevelt in Stalin ter še živeči Winston Churchill. Namen konference je bil ta, da se sporazumejo kako bo bodoči svet upravljan.
Konferenca na Yalti je bila zavita v meglo. V teh 10 letih so zahtevali objavo listin, ki se tičejo dogovorov na Yalti. Državno tajništvo je objavilo te papirje v celoti.
Ker so bili papirji objavljeni ponoči, odmeva ne moremo še točno presoditi. V Londonu je vlada dejala, da za objavo teh papirjev ni prikladen čas.
pevke zbora Zarja so Uri v P^idejo'nocoj ob 8.30 450 _ eletov pogrebni zavod na da zapoje jo v Jani	pokojnemu Antonu
ankovichu.
št.
člar
i^i ^^uštva Vodnikov venec Pridp'	so prošeni, da
^avod°Z°^^ v Zeletov pogrebni
'ijo
DAV№ BITKA V KONGRESU SE NADALJUJE; BOJNO POLJE JE--SPODNJA ZBORNICA
Zadnje vesti
Včeraj smo imeli v vprašanj« vremena vsakega nekaj — snežink, vetra, sonca in mraza. Da
PREDSEDNIK EISENHOWER BI BIL ZMAGAL TAKO ALI TAKO
WASHINGTON, 16. marca—Ker je senat včeraj odbil oba demokratska predloga o znižanju osebne dohodnine, spodnja zbornica poslancev pa je bile predlog o zniža-nes bo bolj stano\itno vreme in ^ dohodnine dne 21. februarja že sprejela, je dobila spod-
sicer oblačno m mrzlo. Najvišja f	,	\ . .	. : ,
temperatura dneva bo 40 sto- zbornica danes na znanje sklep senata m je na njej le-pinj, najnižja 25 stopinj. Ob žeče, da odloči: Ali sprejme dokončno na znanje ta sklep ameriško-kanadski meji sneži. ; senata, ali pa da zahteva skupno konferenco obeh zakono-Tornado je obiskal kraj Cen-I^^^j^nih teles. Bitka je torej prenesena v spodnjo zbornico, tral City, Ky., kjer je porušil ka- Če bi bil senat osvojil prvotni*^
kih 20 hiš, 40 do 50 poškodoval, demokratski predlog, da se oseb devet ljudi je bilo ranjeuili, na dohodnina zniža na splošno smrtne žrtve pa nobene. - » !	na vsakega davkoplače-_ *•' valca in na osebe, ki so od njega
Še drugo pravilo velja, da je zdrava davčna politika države tista, ki zna pridobiti toliko dohodkov, kolikor bo imela izdat-
odvisne; ali pa sprejel drugi j kov, z drugimi besedami, da se V kraju Manistee, Mich., se je kompromisni predlog, da davko-j ne zadolžuje.
zgodba ob peči ponovila. V neki; piačevalec liot tak plača 520; ^ ^^^riki »o visoki davki, vi-aruzuii so se igrali s pečjo m od njega odvisne osebe, razen'
Iz Floride
Poznana bivša Clevelandčan-ka, Mrs. Mary Peterka je prišla iz Floride, kjer ima svoj dom sedaj, na obisk k svoji hčeri Marcia, ki se nahaja v bolnišnici, odkar jo je pred več tedni povozil avto na E. 61 St. in St. Clair Ave. Za časa svojega obiska tukaj, se Mrs. Peterka nahaja pri Mr. in Mrs. John in Sophie Ja-pel na 1267 E. 142 St.

Vile rojenici^
soki pa tudi državni dolgovi. Nekaj primerov:
Če je kdo imel v letu 1929 $3,000 dohodkov, mu je po plačilu davka ostalo še vedno li bi bil že rezultat, predsednik $2,994, leta 1939 $2,932, a leta Eisenhower ne bi bil pristal nai 1945 le še $2,415 in sedaj, ko so znižanje osebne dohodnine! | se dohodninski davki malo zni-
Bela hiša je bila najavila, da' žali, še $2,512.
bo v tem slučaju predsednik Eisenhower vložil svoj "veto." To se pravi, da bi zakonski predlog
zopet romal v spodnjo zbornico; Leta 1929 mu je ostalo po od-in v senat, kjer bi ga morala, če! bitku dohodnine $389,070, leta naj obvelja brez podpisa pred-; 1939 $194,676, leta 1945 le še
Д - I	sednika, glasovati zanj dvotreti-1 $55,650 in sedaj po znižam oseb-
glednem času doživel u i ,-|	večina. S to dvotretinjsko j ni dohodnini lanskega leta $70,-
njP.	j	,	I 70fi
! večino pa demokrat je ne razpo-
ognjem štirje otroci, medtem ko, zakonskega druga pa le $10, bi starši so bili odsotni. Papir, ki y drugem slučaju bila potrebna so ga vlagali v peč, je začel goreti; (,kupna konferenca zastopnikov tudi zunaj peči in tako je nastal spodnje zbornice in senata, da ogenj, ki je upepelil hišo pa tudi [ gg izravna diferenca. Kakršenko-štiri otroke.
Občinski svet mesta Euclid jf sprejel resolucijo, da se Rapid Transit razširi tudi na to cle-velandsko predmestje. Župan Sims, ki je tudi predsednik zveze županov za okraj Cuyahoga, je obljubil, da se bo pobrigal, da bo sklep občinskega sveta v do
Recimo, da je imel kdo dohodka pol milijona dolarjev!
lagajo ne v spodnji zbornici po-V Washingtonu je predsednik slancev, ne v senatu. Tako so Eisenhower zatrdil, da bo ame-j formalno demokrati propadali, riško vojaško poveljstvo v more-! Eisenhower pa zmagal. In poli-bitni bodoči vojni uporabilo tudi tične posledice?
atomsko orožje. Toda to orožje
Vegjgt—^ pokojnega člana in
■^nton"^ P^'edsednika društva,
se
Kakor vsaka delavska stranka na svetu, preživlja tudi delavska britanska stranka stalno neko notranjo krizo. S tega stališča vzeto bi se nam zdel nastop Bevana razumljiv. Življenje se nekam ustali, pa je treba zopetne
C- ficuBtJuniKa aruswa,; """" «0^0.4,
se '^^nkovicha, jutri pa, dal akcije, ki pa rodi reakcijo, tudi "Možnosti udeležijo njego- v delavskih strankah. So pa " Popold°^^^^' vrši ob 1.30 politično-parlamentarnem
v
ži V-
PREMALO ZA RDEČI KRIŽ
Clevelandski Rdeči križ je končal svojo javno zbirko. Moral je ugotoviti, da mu zbirka ni prinesla zaželjene vsote. Pet odstotkov od postavljenega cilja je izpadlo. Rdeči križ si postavi gotove postavke, katere naj se zberejo po raznih panogah našega družabnega življenja. Toliko naj da industrija, toliko pri vatniki po posameznih zbirkah, šole in podobno. Od povsod je prišlo manj, le mestni in okrajni uradniki so dali $100 več, kot
Ijenju neka pravila, ki se mora- pa je bilo predvideno .
Vile rojenice so se zglasile pri Dr. in Mrs. Albin Urankar in jima pustile v spomin krepkega sinčka, katerega so vsi veseli. Družbo bo delal svojim trem sestricam. Ob rojstvu je tehtal sedem funtov. Dekliško ime mamice je bilo Marian Lustrik, ter je hči splošno poznanih Mr. in Mrs. Peter Lustrik iz Highland Rd., ki sta s tem odgodkom zopet postala "grandpa" in "grandma." čestitamo!
Včeraj zjutraj se je tetica štorklja oglasila pri Mr. in Mrs. Frank Jagodnik na 30042 Franks Dr., Willoughby, O., in jima pustila zalo deklico, tehta-jočo devet funtov in 13 unč. V družini imajo od preje fantka. Mati, katere dekliško ime je bilo Louise Juratovac, in dete se dobro počutita v St. Luke's bol nišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Jagodnik iz 15226 Holmes Ave. drugič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Frank Fox iz 19784 Ren wood Ave. pa četrtič.
Smo pred volitvami!
Demokratska stranka je operirala s tem, da ko predlaga znižanje osebne dohodnine, ki tare vse, najbolj pa nižje sloje,- je izvrševala le svoj program. Hotela je izpolniti obljube, ki jih je dala volilcem. Če jih ni mogla izpohaiti—kdo je to preprečil? Republikanska stranka z Eisenhower jem na čelu! Demokrat je bodo to dejstvo pri predsedni-
__ških volitvah leta 1956 izrabili
_! in uporabili globoko!
Znani komunist Matusov, ki	kakor v vojni!
je izdal knjigo kako je kot pri-j Federalni proračun ima biča pričal krivo, je danes nastopil | g^ygno še vedno sliko vojnega triletno zaporno kazen in to v |
kraju E1 Paso v Texasu. Na to j j^gj-g^ 1942, to navajamo radi kazen je bil obsojen od federal-j ^oijgega pregleda, je takratni nega sodišča.	I predsednik Franklin Roosevelt
--I kongresu predlagal, naj osebno
Zaeonetaa finska petrotejska dohodnino, sploh davčno vpra-
se bo uporabilo le za strogo vojaške namene in bo uporabljeno na tiste kraje in za tiste vojaške naprave, ki služijo sovražniku enako za vojaške operacije.
Vprašanje svobodne Nemčije in njene oborožita e je dobilo močno podporo v francoskem senatu. Trije odbori so namreč vse te pogodbe že sprejeli.
ladja, ki vozi kerosin na Kitajsko—ime ladje je Aruba—pluje proti angleški luki Singapore na Malajskem polotoku. Sedaj je stvar toliko razčiščena, da ladja ne bo šla v kitajske vode. Kaj bo pa napravila s tovorom, pa še ni jasno.
V Florido
sanje, z zakonom reši tako, da ne bo imel noben Amerikanec po vplačanih davkih več čistega letnega dohodka kot $25,000. Letni čisti dohodek $25,000 naj se torej strogo določi.
Kongres tega predloga ni sprejel, je pa sprejel idejo davčne lestvice, po kateri se obremenjujejo letni dohodki. Ta davčna lestvica še ved-i no drži in je visoka, kakor je bila
Danes odide na oddih v Flo-| visoka v vojnem času. Ne trdi rido Mr. Anton Novak iz 19600j mo, da bi druge države izven Lake Shore Blvd. Tam namerava Amerike, ki so bile v vojni ne ostati tri tedne. Želimo mu obilo| plačevale visokih davkov! Angleži so na primer silno visoko davčno obremenjeni. Enako
razvedrila in srečen povratek. Dodatno poročilo
Dodatno k poročilu o smrti Antona Jankovicha se sporoča, da je bil pokojnik član tudi kluba Ljubljana in delničar Slov.
Francozi, Nemci, tudi državljani sovjetskega bloka. V drugih državah pa le opazujemo davčno politiko, ki teži za tem, da se vojni davki spremenijo v mimo
zadružne zveze, pri kateri je bil dobske, ti pa zopet, da'odgovar-večkrat v odboru, ter Slov. nar.j jajo duhu sedanjega časa in podoma v Waukegan, 111.	I trebam.
Seveda gre za razliko ali je kdo poročen, ali pa samec, in zopet če je poročen, za koliko članov v družini mora skrbeti. Na vsak način pa kakor vemo tudi iz prakse, so osebni davki dohodnina še vedno pravi vojni davki.
Za; kaj pravzaprav gre
V prvi vrsti za delno znižanje osebne dohodnine, ker osebna dohodnina najbolj reže v živo v meso navadnega človeka. V kolikor bi bila federalna blagajna s tem prikrajšana, naj se zviša obdavčenje tistih, ki lažje davek plačujejo.
Kapitalistične -družbe plačujejo posebni davek do višine 52 odstotkov. Ta davek pa bi ugasnil 1. julija letošnjega leta. Republikanci in Eisenhower so za to, da se ta davek podaljša za eno, demokratje pa za dve leti, najmanj pa za toliko časa, dokler ne bo federalni proračun uravnovešen, torej, da bodo dohodki enaki izdatkom.
Isti princip naj velja za gotove trošarine, torej davka, ki ga plačujemo pri nakupu raznega potrošnega blaga.
Eisenhower je lansko leto znižal davke na dobičke od delnic. Dobiček na delnice je sploh prost davka do višine $50, od ostanka pa se po novem davčnem zakonu plačujejo le štiri odstotki. Demokratje so zoper te davčne olajšave. V tej točki zahtevajo raz-veljavo sedanjega davčnega zakona.
Kot smo že povdarili, gre republikancem in Eisenhower ju za znano idejo, da naj se z davčnimi olajšavami podpre kapital, da bo ta investirial, nove investicije bodo pomnožile narodni dohodek, dale več služb, s tem pa pomagale odpraviti brezposelnost. Pri vsem tem, tudi če ta gospodarska formula drži, pa le ostane dejstvo, da z davčnimi olajšavami profitira kapital, poslovni človek in "big business."
1
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
so. CHICAGO, 111.—V sredo I CHICAGO, III. — Viktoria 2. marca je preminil v bolnišnici Olga Galic se je vrnila z dvomesečnega obiska v Rio de Janeiro,
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesf!ce)
_$10.00
__6.00
_ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; JZa Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Montlis—(Za jeat mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 - 7.0C _ 4.50
tnlered as Second Class Matter April 26 lb. 1918 at the Post Office ai Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
OD SOVRAŽNIKA DO PRIJATEUA
(2)
Nova Jugoslavija, ki je nastajala protu koncu druge svetovne vojne, je posnemala režim Sovjetske zveze. To drži! Tako, ko gre za partijo, kakor državno upravo, kakor sploh za družabno življenje. Posnemanje je bilo slepo. V kmetskem življenju so v Sovjetski zvezi važne zadruge. Ruski izraz za nje je kolhozi. Zadruga, zadruga, zadruga! To je bil bojni klic tudi v Jugoslaviji.
Dalmacijo poznamo. Neposredno za obalo tja gori proti Hercegovini je pusto ozemlje. Hribovje je tako imenovani Dinarski sklop, ki seveda ne razpolaga ne z jezeri, ne z rekami. Drugod so se lahko ustanovile zadruge ribičev. Treba jih je bilo posnemati tudi v teh krajih. Prebivalstvo je ubogalo, pa je vodstvu stranke značilno javilo: Ribar-sko zadrugo smo ustanovili; sedaj nam pa dajte še ribe in vodo....
Ruski kmet tlačan pod carji, je prešel v drugo tlačan-stvo. Oktoberska revolucija iz leta 1917 je proglasila načelo, da naj bo zemlja last tistega, ki jo obdeluje. Ruski kmetje bivši tlačani niso vedeli kam z njo. Zemlja v tem stanju je bila v resnici slabo obdelana. Pokojni Stalin je leta 1928 začel s kolhozi, kmetskimi zadrugami. V kolikor ga kmetje niso ubogali, jim je napovedal boj na življenje in smrt. Trenotno je praktični položaj tale; Večina ruskih kmetov je v zadrugah- del zemlje, rekli bi, kar je okrog hiše, jim je prepuščen v privatno obdelavo. Ta del je razumljivo najboljše obdelan. V Rusiji so tudi državne farme. Rusi jih imenujejo sovkozi. Teh je nekaj tisoč, kdor na njih dela, je plačan kot državni nameščenec. Te farme služijo kot vzgled drugim. Na njih se ljudje špecializirajo, imajo boljše kmetijsko orodje, imajo dobro produkcijo.
O vprašanju ruskega kmeta, z njim v zvezi pa tudi o povprašanju ruske agrarne produkcije, se je mnogo debatiralo in mnogo sklepalo. Sovjetska zveza živi v gospodarskih načrtih. Ti načrti se tičejo ne samo vsega življenja na splošno, marveč življenja posameznika in tudi stanov. Logično, da tudi ruskih kmetov.
Zadnji dekret sovjetske vlade napoveduje, da se bo delo na ruskih poljih spremenilo. Premalo pridelajo. V Rusiji celo govorijo o prehranjevalni krizi. To so bile zadnje časopisne vesti. Ali gre le za ameriško, svetovno proti-komunistično propagando, ali pa je resnica končno le resnica?
Dne 9. februarja 1955 je govoril pred Vrhovnim svetom Sovjetom sedanji predsednik sovjetske vlade maršal Nikolaj Bulganin. Njegov govor v celoti nam je na razpolago. Iz njega posnamemo;
Osrednji odbor komunistične stranke je izdelal posebni načrt, kako predrugačiti kmetsko delo, da bo kmetski pridelek lahko prehranjeval naraščujoče sovjetsko prebivalstvo. V prihodnjih petih letih naj se pridela deset milijard pudov več žita. (Pud je približno 36 ameriških funtov.)
Treba je najmanj dvakrat pomnožiti živinorejo. In sredstva.' Deviško zemljo, katero ima Sovjetska zveza na razpolago v neizmernih pokrajinah Sibirije, je treba kulti-virati. Bulganin računa, da bo iz te neobdelane zemlje v letu 1956 že kakih 30,000,000 hektarjev nove orne zemlje.
Bulganin je naglasil potrebo po koruznih poljih. Ta koruzna polja obsegajo sedaj kakih 3,500,000 hektarjev, pomnožijo pa naj se na 28,000,000 hektarjev. Koruza bo pomagala, da se pomnoži število prašičev in živioe. Bulganin pa si je bil v svesti velikih težav in je priznal, da bo za dosego tega cilja potrebno sodelovanje ne samo ruskih kmetov, ki so na državnih farmah in v zadrugah, marveč vsega ruskega delovnega ljudstva. Pripomnil pa je pri tem, da se Rusi morajo posluževati moderne tehnike, modernega načina obdelovanja zemlje in da bo prav, če bodo" Rusi šli za tistimi metodami in tistimi narpdi, ki so v kmetijstvu naprednejši.
Prinesli smo besede najodgovornejšega ruskega predstavnika Bulganina. Kaj misli glavni tajnik stranke Kru-ščev, smo tudi pisali. Ali mislita oba, da je dobro, če Rusi j)ogledajo v Ameriko?	'	L C
v South Chicagu 24 letni William R. Novak, sin Louisa in Angele Novak. Petindvajset let bi imel dopolniti 6. marca. Bil je žrtev avtomobilske nesreče dan prej, pri kateri je bil njegov tovariš težko ranjen. Ravno pred tremi leti je umrl tragične smrti Novakov starejši sin Louis, kot posledica živčne bolezni, ki se ga je oprijela v korejski vojni. Tako je priljubljeni Lojze izgubil edina dva sina. Pokojni William zapušča soprogo in enoletnega otroka. Pokopan je bil 5. marca.
CHISHOLM, Minn.—Dne 11. januarja je za posledicami srčne hibe umrl John Sushak. Pokopan je bil 14. januarja na pokopališču Calvary. Pokojnik je bil rojen dne 29. avgusta 1877 v vasi Laboje pri Celju na Štajer skem. Delal je v rudniku v Tr bovljah do leta 1895, zatem v rudniku v Kočevju do leta 1910, odkoder je s svojo družino prišel sem v Chisholm. Tu je delal ves čas za rudniško družbo. Bil je kurjač in preden je šel v pokoj na starostno zavarovanje je bil pomožni strojevodja. Bil je član ABZ. Zapušča sinove Stanleya in Franka v Chisholmu in Josepha v International Falls, Minn. Po leg njih še 10 vnukov in 4 prav-nuke.
Pred 102 letoma je bila zima milejša od letošnje
Ko bi segal človeški spomin nekoliko dlje nazaj, se ne bi čudili letošnji izredno topli zimi. Tako pa se mnogi vprašujejo, kje tiči vzrok, da se že bližamo moško pevsko društvo bo 15. začetku pomladi, pa nismo imeli
v južni Ameriki, kjer živi njen brat. Spotoma je obiskala tudi druge kraje, med njimi Buenos Aires, Panamo, Cvanti Lupi itd. CLARIDGE, Pa. — Tukajšnje
EVELETH, Minn.—Dne 20. februarja je preminila članica 3NPJ Josephine Primozich, stara 69 let. Rodila S3 je 17. oktobra leta 1885 v Metliki, Njen soprog Matt je umrl leta 1933. Družina je tu lastovala Better Foods Market. Pokojnica je bila iktivna v mnogih organizacijah, ned njimi tudi pri SŽZ št. 19, [jer je bila blagajničarka. Za-Dušča dve hčeri Mary in Pauline, sinove Johna, Josepha, Wil-iama, Alberta in Edwarda v Hvelethu, Matthewa v Seattle, *Vash. in Franka v Detroitu, Vlich., dve sestri in druge sorod-like.
BREEZY HILL, Kans. — V .^rma, Kans., je dne 19. januar-a 1955 nagloma umrla Jožefa '{olar, članica SNPJ. Rojena je )ila 28. februarja 1890 v Tomaž-la vasi, fara Bela cerkev na Do-enjskem. V Ameriko je prišla eta 1909 in je živela tu na Breezy Hillu do jeseni leta 1954, ko se je z možem in sinom prese-la v Arma. Zapušča moža, tri inove, hčer Antonijo omoženo Drenik, vnuka in vnukinjo v .'^rontenac, Kans., sestro An-onio Potočnik v Detroitu, Mich, n tri sestre v. Jugoslaviji. Zade-a jo je kap.
ARMA, Kansas — Po skoro 2 etni bolezni je tukaj preminil fohn Iglich, član SNPJ. Rojen je )il leta 1879 v vasi Vrhovi je, fa-a Brdo pri Kamniku, odkoder e prišel v Ameriko leta 1904. /es čas je živel v tukajšnji oko-ici. Zapušča ženo, 2 sina, 2 hčeri n eno sestro v Jugoslaviji. Po ;reb je bil ob lepi udeležbi 22. ebruarja na pokopališču v ^rontenac.
NEW SMYRNA BEACH, Fla. —Dne 21. februarja je v Jack ;onvillu, kjer se je nahajal po )eslovnih opravkih, umrl za poledicami srčnega napada 49 let tar Jack M. Luznar, član SNPJ juznar je imel trgovino na ve-iko. V New Smyrna Boach jo irišel kot otrok iz Clevelanda, Dhio. Zapušča soprogo Berto, hčerko Mrs. George Bond, sina famesa, vsi v New Smyrna Seachu, mater, šest sester in tri brate v Samsuli.
READING, Pa.—Tukaj je dne 40. decembra umrla Mary Križe Njeno dekliško ime je bilo Križan, po domače Mare Tiranovs^. Rojena je bila v vasi Griblje, fa-a Podzemelj pri Črnomlju na Dolenjskem. Ob sm i je bila stara 83 let, v Ameriki pa se je nahajala okoli 56 let, večinoma v Ileadingu, Pa. Mož ji je umrl leta 1915. Zapušča dva sinova Louis in Nickolaisa ter dve hčeri Mary in Lucy.
maja priredilo v Slovenskem do mu koncert in zabavo. Društvo ima 13 moških pevcev pod vodstvom Johna Umeha.
DETROIT, Mich. — Anton Jurea je prejel obvestilo od Frančiške Jurce iz vasi Podlipa pri Vrhniki, da je dne 12. januarja umrl njen mož Ivan Jurca. Bil je znan daleč okrog kot Vrtnar v Podlipi. V enem letu bolezni je pretrpel velike bolečine, počasi je oslabel in umrl star čez 85 let. Imel je lep pogreb ob udeležbi številnih prijateljev in znancev. Tu v Ameriki je lepo število sorodnikov, ki so prišli iz te Vrtnarjeve hiše.
PORTLAND, Oregon — Dne 18. januarja je po kratki bolezni umrla Mrs. Dujka Perisich, soproga tajnika društva št. 235 KSKJ.
JOLIET, 111.—Umrl je Anton Govednik in sicer v Detroitu, Mich., kjer je živel 40 let. Rojen je bil tu v Jolietu iz pionirske družine. Bil je v mornarici ob času prve svetovne vojne. Starši so umrh tukaj že pred mnogo leti. Zapušča štiri sestre: Sister Mary Secunda OSF, ki se sedaj nahaja pri St. Pascal Parish, Chicago, Mrs. Ann Pluth, Miss Agnes in Frances, vse v Jolietu; tri brate, John v Milwaukee, Frank v LaGrange in Matt v Detroitu.
ZANIMIVOSTI
I gled na morje ali druge naravne ! lepote.
Najtoplejše republiško sredi-j у 8. stoletju so židovski rabiti
.1
šče je Titograd (srednja letna	mladini ukmr
temperatura 16.3 C), dalje	^ r:,o-mžnio
ROSA NA KAMEN
Ko je bil Gladston finančni minister,, se nikakor ni mogfel sprijazniti s pravosodnim ministrom Richardom Bedellom, ki je nasprotoval vsakemu njegovemu predlogu. Da bi podprl svoje stališče, je Bedeli nekoč vzel knjigo in prebral iz nje dolgo poglavje. Potem je vzel knjigo tudi Gladston, obrnil nekaj strani in prebral enako dolgo poglavje, ki pa je popolnoma nasprotovalo prvemu in je torej podprlo njegovo tezo. Po seji je neki član vlade vprašal Glad-stona, kako je mogoče vedeti, da je v knjigi tudi prvemu nasprotujoče obširno poglavje:
"Saj ga v knjigi sploh ni," je odgovoril Gladston, "kakor tudi ni poglavja, ki ga je prebral Bedeli." 1
ne kaj prida snega, še manj pa mraza. Nekateri mislijo, da so krivi poskusi z atomskimi bombami, da so nastale v atomsferi spremembe, ki vplivajo tudi na vreme. Letošnji podobne zime so res redke, same po sebi pa niso nič nenavadnega in nikjer ni rečeno, da bi bile potrebne zanje kakršnekoli spremembe v atmosferi ali celo v vesoljstvu. Poglejmo, kaj so pisale o vremenu znane Bleiweisove "Novice" iz leta 1852 o takratni zimi. Članek je bil objavljen 28. decembra 1852 in se glasi:
"Posebnost letošnje zime ker sklenemo z dananjim listom letošnji tečaj 'Novic,' zapišemo naj rastline, ki so cvele v mili letošnji zimi dosihmal, da se v spomin ohrani ta izverstnost prihodnjim časom. Da do božiča in o božiču ni snega, ni ravno nič posebnega,—da pa je zima tako gorka, da cveto še poletne in jesenske cvetlice, in da že tudi spomladanske so se obudile v cvetju—da rudeče jagode tu in tam popolnoma zorijo, da celo rež marsikod v cvetje sili in drevje mlado perčije poganja,— to so posebnosti, katere ohraniti moramo v spomin prihodnjim časom.
"Skoraj neverjetno se nam zdi, da bi v tem zimskim času cvetele cvetice, ki jih dopisnik našteva: regrat, rman, plešec, plavica (centaurea cyanus!!) in dr.
"Iz Toplic na Dolenjskem pišejo 19. XII. 1852 med drugim: Take voljne zime ne pomnimo. Snega še nismo videli. Mimo tega sim pred dnevi od nekega opravila domu grede- cvetlice trgal, o kakršnih bi skorej še sanjal ne bil. Bile so-razun zimskih, vsih letnih časov, spomladanske, poletne in jesenske....
"Istotam se je oglasil pisec iz Nemške vasi, kjer piše med drugim: Ozimina je pri nas kaj lepa. V goricah je vse živo, kjer ljudje razne vinogradniške dela opravljajo. . . . Cvetlice mnozega plemena cvete jo kakor spomladi. Bezeg, kozja potica in več druzih grmov zeleni itd. itd."
Vidimo torej, da so imeli naši predniki pred 102 letoma še toplejšo zimo, kakor je letošnja. Narava ima pač svoje muhe, pa tudi svoje zakone, ki jim človek še ni dorasel.	A.K.
—Ljudska Pravica
Skoplje (13.6° C), med mesti pa Sarajevo (10.3° C). Po številu rojstev in smrti sta med našimi mesti prva Skoplje in Titograd, najmanj rojstev in smrti pa je v Zagrebu. Največ zakonskih zvez sklenejo v Beogradu, najmanj pa v Skoplju. Največ ločitev zakonov je v Skoplju in Beogradu, najmanj pa v Lju6^ Ijani. Največ parkov in zelenih livad na prebivalca ima Ljubljana, in sicer 486 m^ Na drugem mestu je Zagreb z 233, Sarajevo s 121, Beograd s 30, Skoplje s 25 in Titograd s 4 m^ Od leta 1921 do 1953 se je Beograd povečal štirikratno, Zagreb malone trikratno, Skoplje trikratno, ostala republiška središča pa več ko dvakratno.
jati se s filozofijo pod grožnjo izključitve iz verkse skupnosti. Bali so se zlasti vpliva svojega največjega filozofa, znanega zdravnika Majmonida med mladino in njegovih teženj, da k spravil vero v sklad z naravnimi vedami. Majmonid je namreč v razlagi Aristotela trdil, da mora biti znanost cilj človeškega življenja, ker pridemo po tej poti do odkritja največjih resnic, v nasprotju z verskim naukom, P" katerem pridemo do resnic samo z vero.
Otok Hajnan na jugu Kitaj" ske je znan z imenom "Komunistični otok." To ime je dobil zato, ker je leta 1927 izbruhnil na < njem upor delavcev in kmetov proti centralni vladi. V le^^ 1927 in 1928 so na tem otoku organizirali ljudsko oblast Vladne čete so se dve leti borile uporniki in naposled zatrle
Prva poskusna številka "Novi-na srbskih" je izšla 28. marca 1832. Že v decembru istega leta,
še preden je začel časnik izhajati redno, pa je knez Miloš upo-stavil cenzuro za vse tiskovine.
Po uredbi o cenzuri je bilo pre-j povedano tiskati knjige, v kate	л«
rih se "preklinja božanstvo" in -l-^rtpUVCUl "veroizpovedanje kristijansko,"
knjige, v katerih so "svobodomiselne besede" ali "nravnosti nevarne misli" itd. S to uredbo je bilo prepovedano tudi tiskanje knjig s črkami Ij, nji j po pravopisu znanega pisatelja Vuka Stefanovića Karadžiča, kakor
upor. Od takrat je otok Hajnan znan na Kitajskem kot "Komunistični otok."
LOS ANGELES, 15. marca--Ameriški podpredsednik Richai Nixon je dal nekaj svojih vtiso^ kako gleda na Južno Amerik"' Nixon je trdil:
Južnoameriške republike 3" najboljši ameriški odjemalec #
tudi drugih knjig "koje bi na- j znaša izvoz ameriške trgovine pisane bile bez malog i velikog te republike več k a k o i jera i bez pismeni jeri."	i Evropo, Azijo in Afriko skup®
'	■ 3 Ci'
riško se
, Treba je urediti vprašanje
KRAJ Z NAJVEČ PADAVINAMI
Majhna indijska vasica Mau-
BOJ PROTI NAHODU
Z Nobelovo nagrado odlikovani John^ Enders je v svojem laboratoriju v Bostonu prvikrat vzredil v živem tkivu virus nahoda. To seveda že ne pomeni,
da je odkril tudi že zdravilo proti nahodu. Razvil pa je preparat,
ki vil lus nahoda ovira v rasti. Ta preparat je sestavljen v glav-! sinram, v bližini Šilonga v indij-nem iz kemične spojine tetrahi j ski državi Asam, je imela v pre-drocolina in se imenuje ticin. Ne- j teklem letu največ padavin na kaj kapljic ticina zadostuje, da i svetu. V tem kraju je padlo v de človek nahoda več ur ne čuti' vetih mesecih 17.34 metra dež
ja. Prejšnji rekord v padavinah je imelo mesto Čerapundži, ki je tudi v Indiji; v istem času je imelo nekaj manj kot 17 metrov padavin.
in da lahko nemoteno diha skozi nos.
. I
! rin, ko prihaja južnoame Najbolj obljudena država na, blago v Združene države, p® svetu je Holandska, saj odpade j bo zunanja trgovina med tam na km^ povprečno 315 pi'e-j lom in jugom še bolj pomnožil®' bivalcev. Holandska meri 37.374;
m^ in ima 10,200,000 prebival-'
cev. Kakih 5000 km^ holandske-ga področja, zaščitenega z betonskimi jezovi, je 1 do 5 m pod morsko gladino. To področje je bilo nekoč zalito z morsko vodo.
Prebivalstvo Južne silno hitro narašča. Danes je
Amerik^ tal®
175 milijonov ljudi. Če bo šlo ta ko naprej, jih bo ob koncu tež stoletja 600 milijonov.
Komunizem v Južni Am®
Holandska, ki je po povprečju; jg prešel najvišjo točko
življenjskega standarda skoraj
varnosti in je v upadanju.
.fiki lie* peW
je pa še vedna podtalno.
(Podpredsednik Nixon 3®
kratkem izrazij skoraj isto
prva na svetu, je preprežena s prekopi 7750 m. Zato je rečni promet mnogo bolj razvit od železniškega. Holandska ima 3,-'
8000,000 brt rečnega ladjevja.
Znana je po mfečnih izdelkih,
ker je njena zemlja bogata s; južni Ameriki, romanski travniki. Goveje živine imajo | ski rasi in o komunizmu.)
Holandci kakih 2 milijona 800,-j	.__
000 glav.
seli
sUi®
katero smo mi razvijali, ko -
člankih lati"'
se pečali v uredniških
PROTI PREDORU POD ROKAVSKIM PRELIVOM
Angleška vlada je izjavila, da ne bo podprla načrtov o zgraditvi predora pod Ilokavskim prelivom, ker se ji zdi, da bi to veliko in drago javno delo ne bilo smotrno. Stroški bi znašali 85 milijonov funtov ali v našem denarju kakih 70 milijard in bi se po mnenju angleške vlade Amortizirali.
NEPOIH)I,IAIJIV CINIK
Mlad pesnik je prebral svoje stihe Bernardu Shawu in rekel, da jih bo objavil šole po svoji smrti.
"V dobro književnosti in bralno cev, vam želim, da bi zelo dolgo lili ЈЛЦ; živeli," je odgovoril Shaw.
ГШ1 JEZIKI
Neki novinar je vprašal slavnega Toscaninija,, koliko jezikov govori.
"Štii'i," se je glasil odgovor. "Kadar govorim z lepo žensko, govorim francoski,, kadar gre za honorarje, govorim angleški, kadar hočem koga zastrašiti, govorim nemški, kadar pa se med britjem urežem, uporabljam ma-torni jezik."
JO JE LE STRLO!
V West Haverstraw, N. Y., je Susana Amelia Conkli v 99. letu svoje starosti prenešala pljučnico. Ko jQ bila stara 100 let, si je zlomila bok. Tudi te posledico so šle mimo nje. Menda pa se je vse skupaj končno znašlo v eni točki, da jo namreč telo obnemoglo. Conkli je umrla v starosti 103 let.
"Belvedere" je vrsta pravijo-na ali terase. Takšne paviljone so začeli graditi najprej v Italiji, in sicer v vrtovih ali jjarkih, navadno na gričkih, od koder je bil lep razgled. Tako je tudi nastal izraz belvedere. Po zunanjosti s%)ominja nekoliko na naše ute na vrtu. Mnoge hiše v Rimu imajo takšne paviljone. Pozneje so dobila to ime tudi druga poslopja. V Rimu so n. pr. zgradili muzej Belvedere. Načrte je napravil arhitekt Bramante. Grad Belvedere na Dunaju je zgradil Eugen Savojski leta 1698. V Italiji nahajamo grad Belvedere Maritimo, v ZDA pa mesto Belvedere (država Illinois). To ime so dobili tudi mnogi hoteli in vile, iz katerih ima človek lep raz-
Napovedani so tornadi
v nestalnem vremenu
naj"'"
vejših dni so se že pojavili nadi. Tornado je obiskal Ridge Spring v Južni Carolii^^^ povzročil percej razdejanji' ljudi je bilo ranjenih, dva p&
ta.
ena'
.К"
Kraj Cameron, Mo., je obiskal tornado. Bil je
obsega in ј^ bila le ena - j-ranjena, materialna škoda ša. Poslušali smo izvedenca^^^^, menskega napovedovalca ° nje vremenske napovedo^ postaje v Washingtonu, j, Amerikance opozarjal na 'j, marcU 1 idoV'
naj bodo v mesecu pravljeni na pojave tornac
Z MARGARETO IGRAJO KAKOR Z
Slučaj britanske princezinje Margarete, ki bi prišla v poštev v tretji vrsti kot britanska kraljica, je zanimiv, z družabnega stališča.
Bi itanska Church of England je državna cerkev. Britanski kralj ali kraljica, seveda vse strogo formalno, naj bosta čuvarja Church of England, predpisov in zakonov te cerkve. Prin-cczinja Margareta bo spolnila letos dne 21. julija 25 let svoje starosti. Postala bo v vsakem oziru polnoletna. Hoče se poročiti z navadnim stotnikom Townsendom,
nje: Church of England nikdar dovolila te poroke-dim pa se, zakaj so sploh o poroki govori. Sestra je britanska kraljica Eli^^ ki kot državni poglavar #0*^^ vati zakone in običaje Chui ^ England. Z drugimi imenu dvora dovoljenja ne dati. Inozemski novinarji ^ jo okrog Townsertda, pa je kem avstralskem časopis^ razgovor dopisnika s To##
K"
ia.ri^v,;vvi	^	^
dom, da je ta dejal, da ј6
Ijon iti tudi V begunstvo
damo. To je bilo takoj P'
li«'"
ki je razporočen. Zastopnik cerk-; no, uredništvo avstralskega ve je nasto{)il zoper Margareto pa je svojega dopisnika in dal angleški javnosti na zna- lo . . .
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Seme ameriške he+erozne koruze ne kaže sejati
Koliko poljedelskih odborov zadrug je aktivnih? Kaj so delali ti odbori v posameznih okrajih v preteklem letu ? Kako se odbori pripravljajo na bližnjo spomladansko setev?... To so bila najvažnejša vprašanja, o katerih so poročali v začetku tega tedna tajniki okrajnih poljedel-skih odborov na razširjeni seji poljedelskega odbora Glavne zadružne zveze.
Na prvo vprašanje je večina tajnikov obeh odborov odgovorila nekako takole: V našem okraju je bilo lani aktivnih 10 do 15 odstotkov odborov. Živinorejski odbori so vsekakor veliko bolj delavni. Vzrok tiči delno v cenah, delno pa v slabi pomoči upravnih odborov zadrug in pičlih sredstvih, ki jih marsikje dajejo za dejavnost teh odborov.
Največ pozornosti so poljedel-SKi odbori lani posvečali pedolo-® i analizi zemlje, pripoznava-nju semen, uporabi umetnih gnoji (s tem v zvezi so organizirali s oraj v vseh okrajih mnogo gnoilnih poskusov na travnikih, iijivah in sadovnjakih), pridelovanju semen krmskih rastlin itd.
a splošno je bilo delo odborov zelo različno; ponekod so se vrgli bolj na poskusništvo, drugod na proučevanje zemlje itd. ci no je, da v repubhškem me-< "u ni bilo človeka (Glavna za-ruzna zveza bi namreč morala eti strokovnjaka — poljedelca tajnika tega odbora), ki bi
odborom, vsklaje-3-1 delo in podobno.
Pn izvajanju teh pospeševal-^ pojavljala še kraiivf^^ yprasanja. Prav v vseh krni	etje spraševali stro-
lahlr^^i^'	končno le
hetp^ upovali seme ameriške
leiajo

poljedelskim odborom še vedno velike preglavice traktorji, ki so v kmetijstvu premalo (le 15 do 20 odstotkov) zaposleni; slabo so izkoriščeni tudi nekateri drugi večji kmetijski stroji. Na drugi strani pa kmetom zelo primanjkuje drobnega orodja, kot ogrodnikov, mrežastih bran, brzoparilnikov itd., ki jih žal niti kupiti ne morejo.
Naj omenim med drugim še nekaj pripomb prof. ing. Vinka Sadarja, ki so se nanašale na poročila tajnikov poljedelskih odborov. Po njegovem mnenju bo treba v prihodnje nagrajevati semenogojce ne samo po njihovi prizadevnosti, temveč tudi po tem, kakšne imajo posevke, da bi imelo to ocenjevane več uspeha, bi morale komisije pritegniti k ocenjevanu tudi vaščane, tako da bi posevke ocenjeval sosed sosedu.
Predenica se vedno bolj širi, ker detelnih semen dovolj ne čistimo. Na eni strani stoje čistilni stroji, na drugi pa kmetje prodajajo ali zamenjujejo neočiščena semena med seboj, in s tem širijo predenico. Zato je ena najvažnejših nalog poljedelskih odborov, da zberejo naturalno seme in ga dajo nato v čiščenja, i Če kmetje teh semen ne nameravajo prodati, jim naj odbori oči-1 ščena semena kratkomalo vrne-1 jo. Glede zamenjave vseh semen I (krmskih, žitnih itd.) pa naj; velja načelo, da je koristneje nuditi kmetovalcem manj semen, toda tista naj bodo prav zares kvalitetna.	*
Da bi se pridelovanje deteljnih in travnih semen kar najhitreje razširilo, bodo morali odbori posamezne kmete, ki imajo veselje za pridelovanje takih semen, združevati v krožke.
Več okrajnih zadružnih zvez je lani nabavilo laboratorije za kemično analizo zemlje. V nekem okraju so dali zanje toliko milijonov, drugod zopet več, cen-
tralni laboratorij v Ljubljani pa nikakor ne more pohiteti z delom, ker je pomanjkljivo opremljen. Po mnenju prof. Sadarja bi bilo treba ta laboratorij hitro opremiti, da bi lahko opravil letno tudi do 100,000 res dobrih, temeljitih analiz, ki bi nam dale kar najboljše rezultate.
V zvezi z vehkim povpraševanjem po semenu ameriške hete-rozne koruze je poudaril, da tega semena nikakor ne kaže sejati v naši republiki. To koruzo uporabljajo v ZDA za krmo, slovenski kmetje pa potrebujejo največ koruze za žgance. Če bi to seme sejali, bi samo pokvarih naše dobre sorte. Zato bodo morali naši strokovnjaki vzgojiti domače sorte heterozne koruze.
In končno, tako smo preskrbljeni s semeni za spomladansko setev. Iz poročil tajnikov in semenarjev je bilo mogoče razbrati, da bomo s semeni krmske pese pokrili 25 odstotkov potreb, s semeni lucerne 60 odstotkov, najbolj pa seveda primanjkuje travnih semen. Ni dovolj koruze za silažo in jare grašice. Nekaj semen bo Semenarna v Ljubljani še uvozila, na kar pa se ne moremo veliko zanašati, ker nima na razpolago dovolj deviznih sredstev.
—Slovenski Poročevalec

* Pevski zbor JADRAN
PRIJAZNO VABI NA OPERETO V TREH DEJANJIH
Valček ljubezni"
(Spisana po Oscar Straus)
^ nedeljo, 20. marca 1955
Prlčetek ob 3.30 uri popoldne V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMU NA WATERLOO ROAD
PROGRAM
POZDRAVNI GOVOR , ................ MR. JOS. DURN
OPERETA
"VALČEK LJUBEZNI"
OSEBE:
^ kralj Siivanije.............Tony Prime
PRInELENA, njegova hči........ Angela Zabjek
"i® bratranec ........ Anthony Kolenc
KAY	NIKI, ilirski častnik............Frank Kosich
PRlM(-c-fЛ	ameriška umetnica	Florence Unetich
РОРп^кгЛ 'MATILDA, kraljeva sestra	Frances Codnavec
Vni\/<^r>iK '^'TMAR, v silvanski armadi.....Fred Cesnik
LUIZA	.......Marianne Tolar
CRnc	ameriški finančnik.....Joseph Godec
LOTAR, dvorjan ...........Frank Kristoff
RlPi	dvorjan ..............Peter Tomsic
ANl'cA^ I	Vida Kapel
T(jR|c-|-| ■	Louls Smrdel
^'	Jennie Pnmc - Joe Planine - Josephine Tomsic
Zbor turistov, vbjaki. dvorjanke in dvorjani.
ZBOR
Aloise Fortuna Josephine Vroncza	George Lonchar
ophic Motuch Mary Skebe	George Murolt
^cphanie Tolar Dorothy Slokar	Joe Prime
uorothy Kurrent Irene Vidrich	Fritz Skolaris Stanley Godnavec
"ELEKTROKOVI]\A" TUDI NA HOLAXDSKEM!
Kakor pravijo sami o sebi v mariborski tovarni "Elektroko-vina," so v svojem dosedanjem, sedemletnem razvoju že dosegli stopnjo, da se jim ni treba več skormno skrivati v "senci velikanov" naše elektroindustrije. Kolektiv tega mladega podjetja je osvojil proizvodnjo 315 izdelkov, od tega 31 vrst elektromotorjev, električnih črpalk in specialnih elektromotorjev, 71 vrst j električnega spojnega materia-; la, 171 vrst raznih-svetilk za žarnice z metalno nitko in 39 vrst svetilk za flouresenčno razsvetljavo.
Nedavno je, "Elektrokovina" kot prva jugoslovanska tovarna elektroindustrijskega pribora zaključila z eno največjih holand-skih strojnih tovarn v Amsterdamu pogodbo za dobavo maUh elektromotorjev. Vzorci, ki so jih poslali na Holandsko, so do-1 bro prestali težko preizkušnjo in; so odprli pot številnim motor-j
jem, ki bodo poslani na Holandsko še v letošnjem letu. Srednji vzhod s Turčijo, pa Burma, Indonezija in Indija, so ppmembni odjemalci te tovarne, kjer se skušajo prilagoditi temu daljnemu trgu, kar je ena izmed osnovnih zahtev sodobne in uspešne zunanje trgovine. V ta namen pripravljajo motorje s tako imenovano tropsko izolacijo.
"Elektrokovina" je zamenjala prvotne elektromotorje v litože-lezni izvedbi z modernimi elektromotorji v aluminijasti izvedbi, ki jih izdelujejo po sodobnih postopkih na principu tlačenega liva. Z novo konstrukcijo aluminijastih motorjev so dosegli odlično izkoriščanje materiala. Pri enaki količini vgrajenega aktivnega materiala se je povečal učinek novega aluminijastega motorja za 48 odstotkov nasproti litoželeznemu, čas izdelave pa se je znižal pri enem motorju za 39 odstokov. Znatno so izboljšali tudi konstrukcije in učinke črpalk, ventilatorjev in specialnih motorjev; sedaj so na primer v končni fazi razvoja aluminijasti enofazni elektromotorji. Letošnjo jesen bodo dali na trg namizni vrtljivi ventilator. "Elek-^ trokovina" pa bo razen tega že v bližnji bodočnosti izpolnila svoj proizvodni program tudi z električnimi strojčki in raznimi aparati za pomoč gospodinjstvu. Letos imajo med drugim naročilo za prodajo fluoresceničnih svetilk in pribora v znesku 700 milijonov dinarjev.
Čedalje večja poraba aluminija pri električnih daljnovodih je neobhodno terjala tudi aluminijasti spojni material, ki smo ga dobih prav iz "Eelektrokovine." Naše elektro gospodarstvo je na ta način lahko prihranilo precej deviz, ker je odpadel uvoz znatnega dela tega materiala.
Tesni prostori so najresrtejša ovira za nadaljni razvoj te tovarne. Že lani so začeli širiti svoje prostore. Njihov račun kaže, da bi investicije v znesku 93 milijonov dinarjev pripomogle, da bi že prihodnje leto dosegli vrednost proizvodnje v znesku dveh milijard dinarjev.
—Slovenski Poročevalec
4OVI« "VOf
%	D
•SAVING'
DRUŠTVENI KOLEDAR
MARCA
20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd. 27. marca, nedelja—Spomladanski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
APRILA
3. aprila, 1955, nedelja — Spomladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd. 17. aprila, nedelja—Spomladanski koncert Glasbene Matice v S.N.D.
24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave.
29.	aprila, petek — dopoldne — Pregled računov pred konven-vencijo Progresivnih Slovenk, Amerike v S.N.D. Popoldne— Seja celotnega glavnega odbora.
30.	aprila, sobota—Pričetek konvencije Progresivnih Slovenk Amerike ob 9. uri dopoldne, v S.N.D.
ftlAJA
1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-auje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
1. maja, nedelja—Banket s programom v S.N.D. po konvenciji Progresivnih Slovenk. Pričetek točno ob 4. uri pop. 15. maja, nedelja—Opero "Marriage of Figaro" poda Glasbena Matica v S.N.D.
22. maja, nedelja—Farmski odbor otvori pikniško sezono na ^ farmi S.N.P.J.
I 29. maja, nedelja—Piknik Žen-j skega odseka farme S.N.P.J. ' 29. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na Chardon Rd.
30. maja, ponedeljek — Piknik Concordians na farmi S.N.P.J.
JUNIJA 5. junija, nedelja — Piknik društva Svoboda št. 748 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
12. junija, nedelja—Piknik dru-j štva Mir št. 142 S.N.P.J. naj farmi S.N.P.J.	|
19. junija, nedelja—Piknik dru-!
štva Utopians št. 604 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J,
26. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
JULIJA
3. jidija nedelja—I^iknik Cleve-landske federacije S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
17. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
24. julija, nedelja—Piknik Krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Strugglers št. 614, SNPJ na farmi S.N.P.J. j
21. avgusta, nedelja — Piknik | Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J.
28. avgusta, nedelja — Piknik društva št. 32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA 4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J.
11. septembra, nedelja — Piknik Ženskega odseka farmskega odbora S.N.P.J.
11, Sept., nedelja—Južina Ženskega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd. 23. septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
HIŠE NAPRODAJ
IVanovo dekorirana
hiša za eno družino; 6 sob, blizu fare sv. Jožefa, trgovin in transportacije. Zelo pripravno za družino, ki raste. Cena $14,900. Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185 St. — KE 1-5030
HIŠE ODPRTE
na ogled v nedeljo od 1.30 do 5.30 ure
2 NOVI ZIDANI BUNGALOW HIŠI
z pritrjenima dvema garažama. Na 236 in 237 E. 206 St., od
Lake Shore Blvd., v lepem kraju.
2 novi zidani bungalow hiši, vsaka po 6 sob na enem nadstropju; 3 spalnice. Na 18521-25 Chapman Ave., od E. 185 St.
Za podrobnosti se obrnite na
ROBICH CONSTRUCTION CO. RE 1-6230
RLED TRAVEL
pošilja pakete za stari kraj, denar preko Narodne banke, bicikle, radio aparate in podobno. Prodaja vozne karte za ladje in avijone. Se priporoča.
BLED TRAVEL SERVICE
6113 ST. CLAIR AVENUE — CLEVELAND 3, OHIO
EUCLID POULTRY
549 EAST 185lh ST., KE 1-8187	Jerry Felkovšek, lastnik
Vsakovi'stiia pei'utiiiiia in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ОиАШУЈДГД PH

STAKICH

CO.
lAMES p., STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday,- Thursday, Friday—9 ЛЈУ1. to ,9 P;M. Tuesday-Saturday 3 A.M. to 6 Р.Л. — Wednesday 9 A.M.: to 12 Noou
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
Dirigent ........... Vladimir Maleckar
Režiserka...........Florence Yeray-Slaby
^i^nist ...............Reginald Resni k
Napovedovalka ............ Marion Bashel
Masker............Louis Kaferle
Oskrbnica garderobe......Louise Zabukovec
Prvo dejanje: ^Dvorana v palači Maksimiljana X,
kralja Siivanije—Zjutraj.
^ Drugo dejanje: Kavarniški vrt—Istega večera.
^r^j® clejanje: Isto kakor v prvem dejanju—Naslednjega jutra.
^ PO PROGRAMU SE VRšI PROSTA ZABAVA IN PLES IGRA RICHIE VADNAL ORKESTER
THE MAY C0;s BASEMENT RAZPRODAJA OB OBLETNICI
3000 z manjšimi hibami -• iz odvisne zaloge
MOŠKE 2.95 do 3.95 PRAZNIČNE IN ŠPORTNE
Mi dajemo ' in
izmenjavamo Eagle znamke
SRIJCE
99
Moške praznične ali lične športne srajce iz sanforizirane- > ga Broadcloth blaga fine kakovosti ali Tecca blaga in tkanega pisanega blaga, po tej nizki, nizki ceni. Praznične srajce iz broadcloth blaga v oxford stilu; 4 vrste ovratnikov, običajne, široke, z gumbi na široko ali z gumbi kot običajno. Samo v beli barvi. Mere 14 do 17, rokavi 32 do 35. Tudi uniformirane srajce z 2 žepi v čambrej sivi ali plavi barvi. Športne srajce so lepo obrobljene z stylesin v različnih barvah, nekatere so iz gabardine blaga. Mere majhne, srednje in velike- ter ckstra velike.
The May Co.'s Basement oddelek X moško opravo
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MICHEL ZEVA C O
IRAIJEH HlEZ

ZGODOVINSKI ROMAN
{»дшшштатшпнпнииниииппипттаиинттдмитнтнштттаинишшпииипниниитиишинт.............
(Nadaljevanje)	| "Corbacque!" je zaškripal
"Da bi vas zlodej, gospod!" sej Capestang, "ako poznate baha-
je oglasil imenitnik ošabno. "Ma ri ne vidite, da ste mi napoti? Lehko bi si izbrali drugo mizo."
Capestang se je ozrl, kakor bi dvomil, ali sq besede namenjene njemu.
"Da, z vami govorim!" je povzel plemič še bolj oblastno.
"Res?" je dejal Capestang, in glas mu je vztrepetal od jeze. "Jaz pa z vami ne!"
To rekši je s poudarkom iztegnil škornje proti ognju.
"Mort du diable! Vljudni niste, ne more se reči. Treba vas bo naučiti obojega, kako se govori in kako se molči."
"Ne gobezdajte, gospod. Pametni ljudje klatijo takšne samo z mečem v roki!"
Tako govoreč je planil vitez pokoncu in besno položil roko na rapir. Neznanec je v jezi storil takisto. Že bi bila zletela meča iz nožnic; toda tovariš ošabnega plemiča je skočil k njemu ter mu naglo šepnil v uho:
"Kaj delate, svetlost! V Parizu vas pričakujejo! Pomislite, da zdaj ne smete razpolagati s seboj!"
"Res je, tako mi Krista!" je dejala svetlost in se udarila po čelu.
Pri tem se je pokazal velikašev obraz, in Capestang je zamrmral sam pri sebi:
"Vojvoda Guiški!"
XLVI.
Tret ji pretendent
Guise je krenil s svojim spremljevalcem proti VI atom; konja sta ju čakala zunaj, privezaha k tramu pred hišoj Ko pa je hotel vojvoda stopiti čez prag, je zagledal pred seboj Capestanga,
naježenega kakor risa, s pestjo uprto v bok; človek se je moral ali smejati ali prestrašiti!
"Oho, gospod svetlost," je vpil; "Getovo me pustolovec, "ali menite, da bo-j mladi mož?" ste učili ljudi spodobnosti, potem pa hop! na konja, in zbogom, ne da bi počakali nagfrade?
Na dan z vašim mečem, ako ni lesen!"
Guise je pomeril viteza z neizrekljivim zaničevanjem.
"Ah," je dejal mrklo. "Zdaj vas spoznam, prijatelj. Stopiva,
Montmorin, ne pričkajva se z bahačem."
ča, ste ga najbrže videli pri delu!"
"Da," je ledeno rekel Guise, "videl sem ga vohuniti v kleteh Angoulemskega dvorca, in vem, da se ima zahvaliti za svoje življenje samo ženskim prošnjam."
Capestang je omahnil pod težo krvave žalitve.
"Bahač!" je povzel vojvoda. "To se rima s korobačem. Ako ga ne želite okusiti, dragi moj, ne silite mi pod noge. Pojdiva, Montmorin!"
"Prekleto!" je zarohnel pustolovec. "Samemu satanu bi polomil roge, ako bi se takole obregnil obme!"
To rekši je izdrl rapir in nastopil. Tisti hip pa je planil Montmorin k vratom, odprl jih nastežaj in viknil:
"Na konja, svetlost, a jaz naučim tega cepca manire!"
Vojvoda Guiški je skočil iz hiše, zagnal se na konja in zdirjal. Capestang je hotel planiti za njim, pa bi se bil kmalu nasadU na ost Montmorinovega rapir ja; toliko da je utegnil odbiti sunek, ki bi ga bil poslal brez dvoma na oni svet. Vitez se je penil od jeze; deset let življenja bi bil dal, da bi mogel jahati za Guisem. Ali pogled na jeklo ga je osvestil. Montmorin, ki ni poznal Capestanga, je upal opraviti naglo. Bil je eden najhujših due-lantov svoje dobe, strahovit me-bevalec, pred katerim je trepetal ves Pariz, ter izumitelj le njemu znanega sunka, s katerim je zmagal v vseh svojih dosedanjih dvobojih. Tisti sunek so imenovali "popkov sunek," po kraju telesa, kamor je zabodel Montmorin vsakega nasprotnika. Preizkuša je s fintami Capestango-vo moč, se je delal norca:
še ne poznate,;
"Ne, gospod," je odgovoril pustolovec. "Vas ne poznam, pač pa vašega tovariša, in dam vam besedo, da mu bo žal nocojšnjega srečanja z menoj."
"Ohe! In kaj mu mislite storiti, gospod bahač?" je dejal
				
-1				
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
BRIDGEPORT — Hiša 1VŽ nadstropja; 4 sobe v kleti; dohodek in vaše stanovanje. Garaža za 2 avta. Nov grelec na olje za gretje.
908 W. 36th St., FRontier 6-4479
FOR SALE or TRADE — 3 farms 60 acres, 212 acres and 160 acres with buildings and implements on Highway 135 B and G near Oxford, Wis. Also 2 STORY —STORE in Oxford, Wis. Easy terms.	V. Martin,
Old P. O. Box 1168, Chicago ENglewood 4-2737
BUSINESS OPPORTUNITY
FLORIST — By owner. Offering choice F.T.D. shop for creators modem design. Choice parkway location.
GRaceland 7-0884
ROOMING HOUSE — 20 rooms or 13 units plus owner's apartment. Business and property for sale $33,000; half cash.
1610 N. La SaUe WHitehall 4-8666
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 KlldMr Av^IV 1-1874
Montmorin hkrati z novo finto. "Ubiti ga, kaj?"
"Da. Preden pa ga ubijem, ga hočem ponižati!" je zabrusil Capestang in pariral sunek.
"Joj, joj!" se je porogal Montmorin, "ponižati! Zakaj ga ne bi rajši v teknili v Bastiljo, če je že tako?"
"Pa res, zakaj ne?" je dejal Capestang. "Dobra misel: v Bastiljo spravim vašega Guisa."
"Oh, ti bahači! Besede so poceni, kaj?"
Montmorin je sunil nadolgo.
"In smrt takisto!"
Capestang je odbil.
"Vraga, saj niti še ne veva, kdo sva!'^
Nasprotnika sta hkrati pobe-sila meče in Guisev prijatelj je povzel:
"Jaz, gospod, sem baron de Montmorin."
"In jaz sem vitez de Capestang. Hudimana, vaše ime sem že slišal. Corbacque! Videl sem vas nekoč, ko ste se bili na Kraljevski ploščadi. Položili ste svojega moža. Kaj ne, vi ste tisti Montmorin, ki je izumil popkov sunek?"
"Da," je odvrnil baron s ponosom.
"Fin sunek. Moj poklon zanj. Videl sem ga takrat. Prav lepa reč!"
"Kaj ne?" je dejal Montmorin, ves voljan, da bi se pobotal.
Tedaj pa je Capestang udaril v smeh.
"Veste kaj," je vzkliknil, "zabavno bi bilo, če bi vas ubil z vašim lastnim popkovim sunkom!"
"Ne znate ga. Nihče ga ne zna, mojster bahač!"
"In vendar je tako preprost, da bi moral šolar zardeti, ako bi se mu ponesrečil!"
"Parfendieu! Kri božja in kosti Kriščve! Držite se dobro, mladi mož, zakaj povem vam, da ne pojdete odtod drugače nego z nogami naprej!"
Nastopila sta vnovič; topot je napadel Capestang s celo vrsto
ZIDARSTVO
Zgradim novo hišo ali garažo; izvršim popravila in postavim klet pod staro hišo.
Za pojasnila se obrnite na zanesljivega gradbenika JOHN YAGER
IV 1-5702
sunkov in celo ploho besedi, ki je morala zbegati najhladnokrv-nejšega človeka. Niti on, niti Montmorin pa nista opazila plemiča, ki je dospel po Etampski cesti in se ustavil, da bi videl boj.
"Gospod baron de Montmorin," je brbljal naš vitez, "povem vam, da sem videl vaš popo-kov sunek, in hočem vam ga pokazati, da me ne boste imeli za bahača. Napadem vas z dvema naravnost, nato angažiram v terci. Zdaj vežem in dubliram dvakrat zapovrstjo. Preskočim v kvarto in spet v terco. Fin ta naravnost, povratek v kvarto, švrk naspod in sunek v popek gospoda barona, ki pade od samega presenečenja vznak."
Capestang se je vzravnal. Njegovo predavanje je bilo končano v dejanju, še preden je rekel zadnjo besedo. Montmorin je ležal s predrtim popkom na tleh.
"Bravo!" je vzkliknil novodo-šli plemič.
"Onečaščen sem!" je zamrmral Montmorin.
"Vidite! Kaj sem vam rekel? jV sramoto pa si nikar ne štejte. Bili ste se kakor junak."
"Umrl bom," je stokal baron ter zavijal oči. "Ta sunek ne prizanese nikoli."
Pustolovec je pokleknil k njemu ter skrbno ogledal rano, do-j čim sta krčmar in krčmarica, kij sta bila medtem pritekla, vekalai in vila roke.	j
"Kolika sreča!" je vzkliknil:| vitez zmagoslavno. "Mordieu, to I me veseli! Posrečilo se mi je! umekniti roko pravočasno. Ne I boste umrli, gospod baron, pač pa bo treba ležati vsaj mesec dni.; Nu, vidva, na mestu da javkata;
MLAD ZAKONSKI PAR
brez otrok, išče stanovanje s 3 ali 4 sobami in fornezom. Oba za-} poslena. Kdor ima za oddati, naj i blagovoli pokliče po 6. uri zvečer. I EN 1-7858	1
ZAVAROVALNINA
na ШбО BIZNES - AVTO -
ŽIVLJENJE
Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi
DANIEL STAKICH
815 EAST 185th STREET
poleg
St. Clair Savings & Loan Co. tel. KE 1-1934
SINGER
poKlug'a je vcdiio na razpolago
Uredite vaš šivalna stroj s pppravili po Singer ekspertu. Zanesljiva Singer po-sluga je vam tako blizu kot je vaš telefon.
•A Tred» M«rk of THE SINGER MFG. CO.
SINGER SEWING CENTER
Vaša telefonska knjiga označuj#'* trgovino biku vas.
y-xx>oooooc>ooooooooooooooc>ooooo<c>ooooooooooc>ooooooooooo<"
6 o
TISKOVINE I
IZDELANE v TISKARNI	^
o o
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hifro zgotovoljena Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
L
in kričita, nesita tega plemiča] v svojo najboljšo posteljo! Zbogom, gospod de Montmorin. Mudi se mi dohiteti gospoda Guiške-ga^
"Joj," je zastokal baron obupno, "ubili ga boste s sunkom, ki sem ga izumil jaz!"
"Oh ne! Samo v Bastiljo ga spravim, da me ne boste imeli za praznega bahača."
Montmorin se je onesvestil, bolj od groze nego od bolečin Capestang pa je hitel v hlev, ose-dlal Bliska in ga odvedel na dvorišče. Ko pa je hotel skočiti nanj, se je približal neznani plemič, ki je bil vtem razjahal. Pozdravil je Icar najvljudneje, poklonil se vitezu in dejal:
"Gospod, moje ime je grof Montmorency- B outevillski. Žlahtna igra z meči ima v meni strastnega ljubitelja. Mnogo sem slišal o slavnem popkovem sunku, in rad bi dal dvesto pištol, da se ga naučim."
Capestang je osuplo pogledal grofa. Njegov obraz mu je bil povšeči.
"Gospod," je dejal, "vaši vljudnosti se ni moči ustavljati. Naučim vas Montmorinovega sunka."
"A kdaj?" je vzkliknil Montmorency ves srečen.
"Ta hip, corbacque! Samo obljubiti morate, da ga ne boste zlorabili."
Oba sta neutegoma izvlekla jekleni gumb, ki ga je nosil v žepu vsak borilec tistih časov, da je mogel poljubno izpiemeniti svoj i-apir v vežbalni floret. Čez pet minut je imel grof vso umetnost v malem prstu, ne sluteč, da mu utegne postati usodepolna; kdo ve, ali ga ni zapeljalo bas to znanje v sloveče dvoboje, zaradi katerih je moral deset let kes-neje položiti glavo na morišču! Naj bo kakorkoli, zahvalil se je pustolovcu na moč lepo ter jel naštevati obljubljene pištole na vogal bližnje mize. Toda Capestang ga je prijel za komolec.
"Gospod grof," je dejal nekam čudno, "jaz nisem učitelj borjenja."
(Dalje prihodnjič)
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št.
41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako. bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
ženske obleke: št. 40 Je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 5i je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 1Q
11 točk razlike.)	.
*
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inca. 1
ali
meter — 3.2088 čevija 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute milje oziroma dolžina mil]®' sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20.	?
Moške srajce: št. 35 Je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 1* in pol; 38 je 15; 39 je 15 in 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
1880
1955
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša ljubljena soproga, draga mati, stara mati, tašča in sestra,
Frances Rotter
Po daljši bolezni je za vedno zatisnila svoje dobre oči dne 26. februarja
1955 leta.	. ^
Rojena je bila leta 1880 v vasi Krašna pri Kamniku na Goreniskem. V Ameriko je prišla leta 1920.
Bila je članica direktorija A.J.C., društva Cleveland št. 126 S.N.P.J., krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, društva Carniola Hive št. 493 in podr.
št. 14 S.l.Z.	^ ^ .
Pogreb se je vršil 2. marca 1955 iz pogrebnega zavoda Jos. Zele m sinovi na Lakeview pokopališče.	.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so ob krsto naše drage pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo tiho ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za dobrodelne namene.
Srčna hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Posebej se zahvalimo članom in članicam društev, ki jim je pokojnica pripadala, za lepo in ginljivo slovo od svoje umrle sosestre.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo pogrebci, člani društva Cleveland št. 126 S.N.P.J., ki so nosili krsto pokojnice.
Iz srca se zahvalimo Mrs. Jim Hočevar iz Kenosha, Wis., Mrs. Kos in Mr. in Mrs. Godec Sr. iz Bridgeport, Ohio, ki so prišli na pogreb naše.drage umrle.
Prisrčna hvala Mr. John Krebel za globoke poslovilne besede ob odprtem grobu naše drage pokojnice.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno svoje avtomobile na razpolago.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem našim sosedom in prijateljem, ki so nam v teku bolezni in smrti naše drage umrle bili na pomoči x dejanje min naklonjenostjo.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za,lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljuba žena, draga mati in stara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Prehitro Te je smrt iztrgla iz naše sredine! Hiša je sedaj pusta in prazna in zaman Te iščejo naše oči. Naša srca so žalostna in naše oči polne grenkih solz, saj smo Te vsi ljubili! Odšla si tja, odkoder ni povratka, tja, kjer vlada večni mir. Spominjali se Te bomo, ljubljena, s hvaležnostjo in jubeznijo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
JAMES, soprog
DR. CARL W., sin
MRS. MILDRED SMITH, hčerka
DOROTHY, snaha
CHARLES, zet
vnuki in vnukinje
V starem kraju zapušča sestro MINKO in brata VINKA in MATIJO
Cleveland, Ohio, dne 17. marca 1955.