Fo&tnlna plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
številki Din 1’50.  ------------------------------------------------------------
TRGOVSKI CIST
Časopis z« trgovino, industrijo in obrt.
Haročnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/j leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto 24. septembra 1932.
štev. 110.
Češkoslovaški zakon o kartelih
Češkoslovaško pravosodno ministrstvo je izdelalo po zaslišanju strokovnih organizacij zakonski načrt o kartelih in zasebnih monopolih. Ker je ta načrt nad vse aktualen tudi za nas in naše narodno gospodarstvo, objavljamo glavna načela češkoslovaškega zakonskega načrta o kartelih.
Ta zakonski načrt o kartelih in zasebnih monopolih označuje kot kartel vsako združenje samostojnih podjetnikov, čegar namen je na dogovorjen način uplivati na trg, zlasti na izdelavo, nakup in prodajo blaga, na dovoljevanje kreditov in na višino obresti, na dobave vseh vrst, na ponudbe, na plačilne in druge trgovske pogoje ter na cene. Zasebni monopoli pa so po zakonskem načrtu podjetja, posamezna ali združena, ki morejo vsled svojega obsega ali pa vsled svojega pomena odločujoče vplivati na trg.
Zato podleže karteli in zasebni monopoli posebni kontroli, ki jo izvršuje državna gospodarska komisija, ki je podrejena ministrstvu za prehrano ljudstva. To tvorijo: predsednik in njegov namestnik, ki ga imenuje in odpokliče predsednik republike, ter iz 18 članov in prav toliko namestnikov. Šest članov in šest namestnikov imenuje vlada iz zastopnikov ministrstev za prehrano, finance, trgovino, socijalno skrbstvo, kmetijstvo in zunanje posle, šest članov in namestnikov iz vrst konzumentov in nad.tljnih šest iz vrst podjetnikov in sicer za dobo treh let. Državna gospodarska komisija se sestaja k sejam, ki jih sklicuje in vadi predsednik ali njegov namestnik. Vsi sklepi komisijo so dokončni in izvršujejo jih upravni uradi. Komisija ima pravico, da imenuje v svojem področju posebne strokovnjake, ki morejo prisostvovati njenim sejam s posvetovalnim glasom. Člani komisije so obvezani, da molče o vseh stvareh, ki bi jih slišali na sejah. Rezultate svojega delovanja objavlja komisija v posebnih objavah.
Karteli so dolžni najkasneje v osmih dneh po svojem nastanku sporočiti državni gospodarski komisiji osebo, ki zastopa kartel na zunaj. Če tega ne store, potem velja kot zastopnik kartela tisti, ki predloži komisiji listine o pogodbah, sporazumih in dogovorih, ki obvezujejo podjetja k dogovorjenemu postopanju. Zakonski načrt določa dalje, da je treba vse te listine spisati in jih izročiti komisiji, ker sicer izgube vsako veljavo. Razven tega se mora vsak kartel vpisati v kartelni register, ki ga vodi komisija. V ta register se vpiše ime tvrdke in njen sedež, sedež kartela njegovih podružnic, dan njegovega nastanka, predmet in obseg njegove delavnosti, njegov pravni značaj, imena in stanovanja oseb, ki so upravičene, da ga zastopajo, kakor tudi imena in sedeže vseh podjetij, ki so kartelu priključena. Prav tako je treba priložiti dru/.bin dogovor ali kartelna pravila ter tudi vsako spremembo pri kartelu. Vsaka neizpolnitev teh določb se kaznuje z globo do 20.000 Kč.
Tudi osebni monopoli so obvezani predložiti državni gospodarski komisiji vse te listine kakor karteli.
Državna gospodarska komisija ima dolžnost nadzirati kartele in zasebne monopole, da ne hi na škodo javnih interesov omejevali ali onemogočali svobodne konkurence, zlasti da ne bi omejevali produkcije, trgovine, otežkočavali dobav ali kreditov in zviševali cen ali jih umetno vzdrževali na gotovi višini. Da se varujejo javni interesi, sme komisija prepovedati, da bi se pogodbe ali dogovori izvajali, dokler jih ni komisija odobrila, dalje sme staviti komisija svoje pogoje, pod katerimi postanejo ti dogovori ali pogodbe veljavne in končno more komisija tudi razveljaviti vse ali posamezne pogodbe in na vse zadnje tudi prepovedati kartel ali zaseben monopol. O tem, katere pogodbe, dogovori,
sklepi in postopki podleže nadzorstvu komisije, odloča komisija sama.
Če obstoji nevarnost, da bi moglo dedovanje kartela ogrožati javne interese, more komisija z ozirom na obseg ogroženih interesov in gospodarsko pomembnost kartela temu naložiti, da (položi kavejio v znesku 10 milijonov Kč za redno izplačilo glob in kazni, izrečenih po tem zakonu. Če kartel te kavcije ne položi, more komisija vsako delovanje kartela prepovedati.
Državna gospodarska komisija ima pravico, da pregleda po svojih organih vse knjige, sezname, kalkulacije cen, spise in druge trgovske listine kartelov in zasebnih monopolov in zahtevati pojasnila o produkcijskih, prevoznih in trgovskih prilikah. Organi komisije so upravičeni, da v vsakem času vstopijo v vse prostore pisarne, skladišča in trgovske lokale kartelov in zasebnih monopolov.
Če zahtevajo važni javni interesi, sme komisija postaviti kartelom in zasebnim monopolom stalne nadzorovalne organe, katerih naloga je, da nadzirajo delovanje kartelov, da poročajo komisiji o vseh važnejših stvareh in da predlagajo komisiji ukrepe, ki jih smatrajo za potrebne. Ta nadzorstveni organ 'mora biti povabljen k vsein sejami in občnim zborom katerekoli organizacije kartela in ima pravico, za-
htevati na teh sejah potrebno pojasnilo.
Končno obsega izakonski načrt , tudi kazenska določila. Tako more državna gospodarska komisija kaznovati z globo do
50.000 Kč, kdor ji ne bi predložil pravočasno predpisanih poročil ali pojasnil. Kdor skuša te podatke utajiti ali kdor predloži napačne podatke, se kaznuje z zaporom do enega leta in z globo do
100.000 Kč. Kdor se ravna po neveljavni ali od komisije prepovedani pogodbi ali kdor tako pogodbo izvaja ali kdor povzroči delovanje kartela kljub temu, da je bilo njegovo delovanje prepovedano, in kdor z delovanjem kartela nadaljuje tudi po prepovedi, ta se kaznuje s poostrenim zaporom do dveh let in z denarno kaznijo do
200.000 Kč. Če pa so bili s takšnimi postopanjem oškodovani javni interesi ali če se je z njimi pokazala posebna brezsrčnost do stiske konzumentov, je krivca kaznovati z ječo do petih let in z globo do enega milijona čeških kron. Kdor bi oviral nadzorstveno delo organov komisije, se kaznuje z zaporom do 14 dni in z globo do
100.000 Kč.
'Na konec določa zakonski načrt, da se • načrt ne tiče državnih monopolov in državnih podjetij, ustanov in korporacij, ki služijo splošnosti. Pač pa velja zakonski načrt tudi za kartele in zasebne monopole, ki imajo sedež v tujini, v kolikor se njih delovanje razteza tudi na Češkoslovaško.
Dopolnilna trgovinska pogodba z Grško podpisana
Minister Mohorič o novi pogodbi
Ob priliki podpisa nove trgovinske pogodbe z Grčijo je -sprejel minister Mohorič novinarje in jim dat o pramenu pogodbe
daljšo izjavo, iz katere posnemamo:
Z novo pogodbo se dopolnjuje trgovinski dogovor, ki je bil sklenjen pred petimi leti. Od tedaj so se razmere povsod zelo izpremenile in vse države so cd tedaj morale uvesti razne zaščitne odredbe, tako tudi Grčija. Uvedla je sistem kontingen-tiranja uvoza in omejila devizni promet. Ti ukrepi so ustvarili za naš izvoz čisto novo situacijo, ki je nujno zahtevala novo sporazumno ureditev medsebojnih gospodarskih interesov. Zlasti z ozirom na potrebe našega juga se je zato naša vlada prizadevala, da z naknadnimi pogajanji doseže čim ugodnejše pogoje za naš izvoz, kar se ji je tudi posrečilo.
Kako zelo so bila nova pogajanja potrebna, dakazuje že silno nazadovanje našega izvoza. Leta 1930 smo Izvozili v Gir-čijo še za 410 milijonov Din blaga, leta 1931 že samb za 256 in v letošnjem prvem polletju že celo za samo 52 milijonov Din.
iGlavno vprašanje, ki ga je bilo treba urediti pri pogajanjih z Grčijo, so bile devizne omejitve. Skušali smo doseči svoboden transfer za devize, ki jih dobimo iz našega izvoza. Pri tem smo zadeli na velike težikoče. Vsled pomanjkanja tujih plačilnih. sredstev skuša Grčija poravnati svoje obveze z izvozom svojih pridelkov. Pogodbe, ki jih je v zadnjem času sklenila Grška z drugimi državami, so zaključene brez izjeme na načelu kompenzacij^. Priznati moram, da je pri pogajanjih pokazala grška vlada mnogo dobre volje in tako |
je bilo mogoče skleniti novo pogodbo na načelu delne kompenzacije in sicer na ta način, da bo Grška banka za del od nas uvoženega blaga dala devize, ostanek pa bo služil za plačilo naših nakupov v Grčiji. Da bo mogel priti naš izvoznik hitro do svojega denarja, so je sklenil čisto originalen način plačevanja. Za ostanek naših plačilnih zahtev bo namreč Grška banka izdala blagajniške bone, ki bodo služili za plačilo grških pridelkov, namenjenih za Jugoslavijo. Ti boni so prenosni in jih bodo zato mogli naši izvozniki prodajati grškim uvoznikom, ki bodo na ta način takoj prišli do svojega denarja, ker bo Grška banka takoj izplačala te bone, kakor hitro se ji predloži dokaz, da izhajajo ti boni od blaga, namenjenega za Jugoslavijo.
Kar se tiče uvoza v Grčijo, smo v prvi vrsti gledali na to, da dobimo olajšave za našo živino, žito, fižol, sir, maslo, gozdno in druge proizvode, ki jih more v veliki mori absorbirati Girčija. To se nam je tudi v veliki meri posrečilo. Grčiji pa smo s svoje strani dovolili razne olajšave za uvoz suhega grozdja, suhih fig in oliv tor obljubili, da bomo tudi povečali svoje na-bavke -v Grčiji. To je tudi v našem interesu, ker je Grčija velik konzument naših pridelkov. Jasno je, da bomo tem več prodali v Grčijo, čim več bomo od nje kupili. Pa se medsebojni trgovinski odnošaji zboljšajo, se bo izvršila tudi revizija direktnih železniških tarifov.	■«*
Sporazum jo zasnovan na zdravi podlagi in zato se more upati, da bo ugodno vplival na razvoj našo trgovine z Gfčijo.
Minister Demetrovič o raz-dolžitvi kmeta
Na banketu Združenja jugoslovanskih agronomov je kmetijski minister dr. De-motrovič mod drugim izrazil tudi svoje mnenje o razdolžitvi kmetov. Ta se naj bi izvršila po teh načelih:
1. Kratkoročna posojila naj bi se izpre-menila v dolgoročna in odplačevala v manjših obrokih.
2. Sorazmerno naj bi se znižala obrestna mera, a ne samo za kmetijsko kredite, temveč tudi za vso druge.
3. Prezadolženim kmetom, to je onim, katerih dolg presega 60 odstotkov njih ce-
lotnega premoženja, naj bi se dovolila prisilna poravnava izven konkurza, kakor velja la za trgovino, obrt in industrijo.
4.	Ustanove naj se kmetijske zbornico, ki pa ne bi smele biti izrazito stanovsko organizacije, temveč bolj organizacijo za pravilno zastopstvo interesov kmetijstva.
• * *
POLJSKA DORI ANGLEŠKO POSOJILO
Varšavski listi poročajo, da se vršo pogajanja z neko angleško finančno skupino za investicijsko posojilo Poljski v višini dveh do treh milijonov funtov. Vse posojilo bi se uporabilo za dovršitev nujnih del na poljskih železnicah.
Sanatorij trgovskih nameščencev
Danes je bil otvorjen sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva
Kmalu bo poteklo sto let, odkar je bilo ustanovljeno v Ljubljani ono naših najstarejših in tudi eno naših najpomembnejših socijalnih društev. Leta 1835. jo bilo namreč ustanovljeno v Ljubljani Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki je skozi celo stoletje s svojim človekoljubnim in plodo-nosnim delom pričalo o vedno živem so-cijalnem čustvovanju, ki jo vedno vladalo v vrstah slovenskega trgovstva. Nemogočo je v kratkem članku navesti vseh ogromnih zaslug, ki si jih je pridobilo Trgovsko bolniško in podporno društvo za trg. nameščence, katerim je bilo vedno trdna opora in zanesljiva pomoč v stiski. Samo to bodi še posebej povdarjeno, da je Trgovsko bolniško in podporno društvo vršilo svojo socijalno nalogo že v časih, ko jo bilo slično socijalno dolo skoraj nepoznano.
Ogromne zasluge si je pridobilo' Trgovsko bolniško in podporno društvo tekom svojega stoletnega obstoja za svojo člane, toda krono vsemu svojemu delu si je postavilo s sanatorijem, ki bo danes slovesno otvorjen. Zakaj ta- sanatorij jo v vsakem pogledu tako popolen in tako odlično urejen, da je naravnost vzor modernega sanatorija. Vse naprave, vsa oprema, vsi zdravniški pripomočki, vse je na višku dobe in ni modernega sredstva v zdravstvu, ki no bi bilo instalirano tudi v novem sanatoriju. No bomo podrobno opisovali vso ureditve sanatorija, saj so obširne opise s slikami že objavili naši dnevniki, le to bi poudarili, da je vsak obiskovalec sanatorija presenečen od popolnosti, s katero je urejen novi sanatorij. Krasna okolica, diven razgled, zračne in svetle sobe, popolnoma urejen laboratorij, najmodernejši način kurjave, razsvetljave, signalnih aparatov, kuhinje in kopalnic in nad vse moderno urejeni operacijski dvorani, da je človek ponosen, ker je tako popolen sanatorij na slovenskih tleh. Ko si človek ogleduje to izbrano lepe in praktično ureditev, bi skoraj čestital bolnikom, ki bodo gostje 'sanatorija, ker je gotovo, da se bodo v sanatoriju tako dobro počutili, kakor se sploh moro bolnik debro počutiti.
Obenem pa bi čestital vsem, ki so ta sanatorij omogočili in ki zaslužijo najglo-bokejšo hvaležnost članov društva, pa tudi vse Ljubljano, ki se more ponašati s takšnim sanatorijem. Zflasti pa je čestitati Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu, da je na tako sijajen način dokazalo, kakšno uspehe je mogoče doseči z dobro upravo. Sanatorij »Šlajmerjev dom«, kakor se imenuje novi sanatorij, jo naravnost dokaz, kako je nujno potrebno, da se izvede decentralizacija bolniškega zavarovanja. Tudi za ta dokaz sino hvaležni.
Zato pa se tudi s hvaležnostjo spominjamo vseh mož, ki so ta sanatorij omogočili in priznanje vse javnosti in zlasti vseh članov društva predsedniku društva Petru Klinarju, predsedniku bolniške blagajne dr. Plessu, ki je zlasti mnogo delal za izvedbo tega lepega načrla društva, dalje Pokojninskemu zavodu in njegovemu predsedstvu, ki je dovolil potreben kredit, mestni občini ljubljanski, ki je prevzela jamstvo za posojilo, ravnatelju Podgoršku in drugim, ki so izvršili vse podrobno or-ganizatoričjfco delo. Vse priznanje pa tudi arhitektu Šubicu in stavbeniku Zupanu, ki sta zgradila novi sanatorij.
Novi sanatorij (bo pra.vii blagoslov za trgovsko in zasebne nameščence, ki so člani Trgovskega bolniškega in podpornega društva, bo pa tudi n?, j večjega pomena za vse trgovstvo. Baš sedaj je trgovstvo na tem, da izvede obvezno bolniško zavarovanje in novi sanatorij jim bo dal priliko, da izvedejo to zavarovanje na naravnost vzgledon način. Vsem v korist bo novi sanatorij, kakor je tudi z delom vseh nastal.
Iz seje uprave Združenja trgovcev v Ljubljani
Nujne zahteve ljubljanskega trgovstva
V četrtek dne 23. septembra t. 1. se je vršila širša seja uprave združenja trgovcev pod predsedstvom veletržca g. Ivana Gregorca. Uvodoma je predsednik omenil spremembo v osebi direktorja drž. žel. inž. Klo-diča, kateremu je k imenovanju čestital. Nadalje se je spomnil prerano umrlega člana nadzornega odbora, blagopokojnega Roberta Kolmana, mecena trgovskih ustanov.
Nato je prešel na poročilo predsedstva, iz katerega posnemamo, da se je na seji predvsem ponovno razpravljalo o posledicah moratorija ter je odbor soglasno odobril stališče eksekutive, Iki ga je zavzela v svoji -seji že v mesecu juniju in katero je slično sklepu, ki se je sprejel na zveznem občnem zboru v Laškem. Obširno razpravo je tvorilo med navzočimi vprašanje ukinitve odmere občne pridobnine pri ljubljanski davčni upravii ter se je ugotovilo, da je bilo postopanje inšpektorja ministrstva financ dr. Perčiča neumestno, ki je odredil, da se mora prvotna odmerna podlaga spremeniti in kakor se čuje se bo ta tudi precej povišala. Ugotovilo se je, da je predsedstvo uprave v zaščito interesov ljubljanskih davkoplačevalcev — trgovcev — storilo vse potrebne korake, da bi se navodilo inšpektorja ne izvršilo, žal so bile vse intervencije na merodajnih mestih brezuspešne. Davčni odbor, ki bo, kakor smo poučeni, zasedal najbrž sredi oktobra, bo imel mnogo težjo nalogo braniti interese 'ljubljanskih trgovcev, kakor jo je imel pri prvotno določeni odmeri.
Sklenilo se je, da se -bodo člani-trgovci ponovno in točno obvestili o pričetku poslovanja davčnega odbora im da bodo pravočasno imeli priliko iznesti svoje želje naprsna predstoječi odmeri občne pridobnine.
Glede izvedbe sklepa občnega zbora o socijalnem zavarovanju je uprava sklenila, da se poberejo še od onih članov podpisi za izvedbo tega načrta, kateri še niso podpisali. Predsednik uprave se je nato v svojem madaljnem poročilu bavil posebno z vprašanjem novih davkov in taks ter podal temeljito poročilo, v kakšni obliki obre-menjajo nove davščine ljubljansko trgovstvo ter se je ugotovilo, da bo trgovstvo nove davščine vsled občutne gospodarske krize le težko preneslo. Tudi konzumno vprašanje je tvorilo obširno debato ter se je uprava pridružila sklepu Zveznega občnega zbora, o katerem je že »Trgovski list« obširno poročal in tudi objavil sprejeto resolucijo.
Nato je sledilo poročilo o strokovnem
šolstvu. Iz poročila je razvidno, da se je letos vpisalo v I. letnik šole združenja 64 vajencev »in vajenk, v ostale letnike pa 169 tako, da obiskuje šolo skupno 233 vajencev in vajenk, šola se je pričela dne 12. septembra t. 1.
-Ker se je v zmislu novega obrtnega -reda prejšnja uprava gremija spremenila v Združenje trgovcev, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo potrdila nova pravila ter istočasno potrdila sklepe rednega letnega občnega zbora, -odobrila prenos poslov na novo upravo ter končno odobrila tu-dii proračun za leto 1932.
Glede odpiranja in zapiranja trgovin je uprava potrdila sklep predsedstva, da se predlaga banski upravi, da naj bi bile vse točilnice in okrepčevalnice, v katerih se prodajajo mrzla jedila, odprte do 8. ure zvečer, vendar naj bi -te po 7. uri zvečer prodajale le za konzum v lokalu.
Uprava se je tudi izčrpno pečala o razmerah, ki so zavladale glede prodajalcev sadja na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu. Sklenila je soglasno, da se poda k mestnemu tržnemu nadzorstvu, kakor tudi k g. županu dr. Dinku Pucu odsek u-prave združenja za komunalne zadeve ter ga naprosi za zaščito svojih članov in -da se upoštevajo njihove želje, ker so v zadnjem času mali trgovci s sadjem vsled ostre konkurenco Bosancev, ogroženi.
Tudi se je uprava izčrpno bavila z vprašanjem predstoječega občinskega proračuna in bo v prihodnjih dneh sklicala posamezne stroke na sestanke, na katerih se bo razpravljalo o predlogih, ki naj se sta-, vijo mestni občini glede mestne uvoznine ter drugih davščin, ki obremenjajo ljubljansko trgovstvo. Tudi je uprava -sklenila, da bo v mesecu oktobru prirejala sestanke po posameznih okrajih, da na ta način pride v -ožji stik z ostalim članstvom'; na teh sestankih se bodo razpravljale stanovske zadeve.
-Končno je odbor razpravljal o višini odškodnine za uporabo velike dvorane za razne prireditve ter o drugih važnih gospodarskih vprašanjih, h katerim je zavzel svoje stališče. Blagajnik g. Soss je podat poročilo o Jinačnem stanju združenja, ki se je vzelo na znanje ter sklenilo pospešiti iztirjava doklade. Nato je sledilo poročilo tajništva, ki je obsegalo interno delovanje združenja, kakor tudi vse akcije, ki so se izvršile v teku zadnjih treh mesecev in je uprava -slednjič odobrila zapisnike sej eksekutive..
Konferenca v Stresi zaključena
Po 14 dnevnem- trajanju je bila v torek zaključena konferenca v Stresi. Njen uspeh n-i posebno velik in prav za prav ni prišlo niti v eni -točki do pravega sporazuma. Še manjši -pa je rezultat konference glede -pomoči vahodno-evropskim državam, vsled česar je v prvi vrsti bila konferenca sklicana. Najprej je zastopnik Anglije, nato pa, so izjavili vsi dirugi zastopniki velesil, da ne morejo nuditi nebene finančne pomoči in edino -zastopnik Francije je izjavil, da je Francija pripravljena pc-magati. Pa tudi ta izjava je postala dejansko brezpredmetna -po izjavi Francije, da je njena obljuba le neobvezna.
Vendar pa je uspeh konference v tem, da se ni končala z nesoglasjem in da je vsaj glede preferencijatov pripravila ugodna tla za poznejša bilateralna pogajanja uned državami. Tako je nemški delegat Posse izjavil, da je Nemčija pripravljena skleniti za žito, ječmen in koruzo -preferenci j alne pogodbe z Rumunijo, Jugoslavijo, Bolgarsko in Madjarsko, toda samo s temi državami. Češkoslovaško torej Nemčija dosledno izključuje.
Konferenca v Stresi torej ni mogla razveseliti sveta z nobenim pozitivnim -sklepom in v slabo nadomestilo je izdelala le neka priporočila finamčnega -in gospodarskega odbora. Priporočila finančnega odbora se glase:
1. Države -naj -sk-rbe, da vzdrže, oziroma dosežejo dejansko ravnovesje v svojih -proračunih.
2. Emisijske banke naj- izvajajo strogo kreditno politiko.
3. Finančna in gospodarska politika naj se vedi tako, da -se življenje naroda prilagodi novim -razmeram, fci so nastale vsled padca cen in odtoka kapitala.
4. Z ozirom na kratkoročne kredite se
-priporoča, da se omogoči odprava deviznih omejitev in potrebno ozdravljenje v deželah, kjer so kratkoročni krediti za-mrzli in da -se s sporazumom- -med dolžniki in upniki dosežejo -olajšave glede o-brestova-nja in vrednosti zamirzLih kreditov.
5. Dolžniške države naj bi, kakor hitro bi dobile minimalen kredit, ki jim je potreben za njih trgovino, v -progresivni meri vračale -kapital, ki so ga dobile na kratek rok.
6. Da bi se mogli kratkoročni krediti po možnosti čim preje uporabljati enako svobodno ko domači kapital.
7;. Gledie dolgoročnih dolgov se imajo dolžniki, države ko zasebniki, dogovoriti glede olajšav z upniki, ker sa-mo ti imajo pravico dajati olajšave.
8. Če bi se izkazalo, da je kakšen sporazum -potreben, potem je ta -le začasen, dokler trajajo -sedanje razmere.
9. S tujimi upniki se ne sme slabše po-istopa-ti, k-o z domačimi.
10. Ze sedaj -se imajo upoštevati ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče dobiti potrebne pomožne kapitale, ki bi v zvezi z državami vzhodne in -srednje Evrope v ugodnem trenutku zagotovile finančno sodelovanje, ki bi bilo sposobno, da -ozdravi njih valute. V tem oziru -se je govorilo o fondu, ki naj bi se ustvaril -s povračlj-ivimi predujmi, -toda do soglasnosti -in do pozitivnega sklepa -tudi v tej točki ni prišlo.
Po domače povedano, bi se -moglo reči, da velesile niso dale vzhodnim- in srednjeevropskim državam- nobene druge po-moči, ko kopico dobrih in -zelo cenenih nasvetov. Takšna -pomoč je res zelo po ceni, toda človelk v -sili -nima cd nje nič.
Tudi gospodarski odbor je -predložil enajst priporočil, ki -pa prav tako niso dosti več ko dobri -nasveti.
Nedopustna trgovina s šolskimi knjigami
Po vrsti vse -panoge trgovine je težko prijela -gospodarska kriza, zlasti pa še trgovine s pisalnimi potrebščinami i-n šolskimi knjigami. Pri splošnem omejevanju izdat--datkov je vsakdo -skušal vsaj pri tem nekaj prihraniti in zato je silno padel promet v trgovinah -s -pisalnimi potrebščinami in šolskimi knjigami. Te trgovine pa imajo vrhu tega itak nad -vse kratko konjunk-turno dobo in če ni njih izkupiček dober v dobi tik pred pričetkom šolske-ga leta, potem se vse leto ne popravi njih položaj.
Že par let sem -pa je -teni trgovinam tudi v njih kratki konjunk-turni dobi stalno nazadoval promet, ker so dobile -močnega konkurenta tam, ‘kjer ga pač ne bi mogli pričakovati. Vedno pogosteje se je namreč dogajalo, da so se vršile zlorabe -pri preskrbo-vanju učencev s šolskimi knjigami, da so namreč priporočali učitelji učencem le določene knjige, ali pa jih kar direktno dobavljali učencem. Knjigarne so naravno protestirale proti takšnemu postopanju, ki ne škoduje le njihovim interesom, temveč tudi ‘škoduje ugledu šole-, staršem pa dela občutno škodo, toda ti protesti dolgo niso imeli pravega uspeha. Sedaj pa je tudi -v tem pogledu dosežen zelo pomemben uspeh in upati je, da bo teh -zlorab odslej enkrat za vselej konec.
‘Ministrstvo za prosveto je namreč izdalo o trgovini s šolskimi knjigami posebno odredbo, ki se glasi:
»Profesorji srednjih, odnosno učitelji strokovnih, obrtnih in ljudskih šol ne smejo dijakom, odnosno učencem priporočati poedini-h učnih knjig, temveč morajo veljati vse, po prosvetnem ministrstvu za po-e-dine razrede in predmete odobrene učne knjige, za enakovredne in učencem je dovoljeno -rabiti jih. -Prav tako se ne smejo priporočati te ali one izdaje- -poedine učne knjige, temveč se lahko rabijo tudi starejše izdaje in antikvarne knjige.
Izmed učnih knjig se bo nabavljalo za omenjene šole samo najpotrebnejše, -nikakor pa ne -manj važne knjige in učila. Profesorji in učitelji morajo skrbeti, da bodo imeli starši učeče se mladine s šolskimi knjigami čim manj izdatkov.
V meščanskih šolah se lahko rabijo tudi učne -knjige, ki jih je prosvetno ministrstvo odobrilo za srednje šole in ki odgovarjajo programu -meščanskih šol. Pri tem je treba -zlasti paziti na či-m nižjo ceno knjige. V prosvetnem ministrstvu bo kmalu pripravljena izdaja enotne učne knjige za vsak poedini predmet v razredu, tako da bo še v letošnjem šolskem letu preprečeno kopičenje šolskih knjig, ki se je izkazalo v vsakem pogledu za škodljivo.
Pozdravljamo to odredbo prosvetnega ministrstva in upamo, da -se -bodo odslej nehale ne samo vse zlorabe pri preskrbovali ju učencev s šolskimi knjigami, temveč da bo tudi pri prodaji šolskih potrebščin konec vsake zlorabe.
Pri tej priliki pa moramo zopet ponoviti svojo zahtevo, da se tudi monopolizaci-ja šolskih zvezkov odpravi!
ObiščHe aulomaiitni bulel
D A | - D A M
Tvrdka Ismet Shabanagic, agentura in komisija, Durazzo, Albanija, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izdelovalci igrač. Korespondenca v srbo-lirvatskem jeziku.
Društvo za pospeševanje jugoslovanske trgovino v Aleksandriji z imenom »Yugo lmpoTt« so ustanovili naši izseljenci v Aleksandriji.
Nk vipavskem se je -cena vinu zvišala od 0-70 na L60 lire ali na skoraj 5 Din za liter.
Madjarska vlada grofa Karolyija je de-
-misijcoirala -.vsled neenotnosti v vladni stranki. Pri vseh nadomestnih volitvah je namreč zmagala opozicija in ti neuspehi so -povzročili razkol v -stranki.
Nova levičarska vlada na Švedskem namerava uvesti državni monopol za zunanjo trgovino.
Nemška državna banka je znižala obrestno mero od 5 na 4 odstotke.
R. JUVAN, nožar
Ljubljana, Prešernova ulica 18
Priporoča avojo zalogo jeklenega blaga : nože, škarje, britve itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila in brušenje.
Ker so peruanske čete zasedle mesto Saetizija .v Columbiji, |je neva-rnost, da izbruhne v Južni Ameriki še vojna med Peruem in Columbijo.
Izvoz USA je znašal v avgustu 109 milijonov dolarjev proti 107 milijonom v juliju, uvoz pa 91 proti 79 milijonom dolarjev.
Perzija je nabavila svoje prve bojne ladje v Italiji in deloma bo posadka na ladjah italijanska.
Češkoslovaški državni deficit znaša za leto 1931 po praških »Narodnih listih« 1969 -milijonov Kč, dočim je znašal leta 1930 le 666 milijonov Kč.
Medic-Zankl
stene ter suhe fasadne barve.
International Telegraplie and Telephone Corp. je zaključila bilanco za prvo polovico letošnjega polletja z izgubo 254.000 dolarjev, dočim je imela lani v istem času 5,440.000 dolarjev čistega dobička.
Vloge v nemških hranilnicah Češkoslovaške so v letu 1931 narasle za 566 milijonov čeških kron. Ta velik narastek je posledica tudi bega -kapitala iz Nemčije in Avstrije.
Dotok zlata v Veliko Blritanijo in Ameriko je v zadnjem času znatno naraste', dočim se je zlata zaloga v Franciji znatno zmanjšala
Kitajska ima po najnovejši statistiki 475 -milijonov prebivalcev.
Nemške državne železnice bodo izdale za razne investicije 280 milijonov mark in bo na ta način dobilo 100.000 delavcev zaposlitev.
Izvoz ruskega žita je znašal v letošnjem polletju 755.173 ton v vrednosti 24-l milijonov -rubljev, dočim- je znašal v istem času lani 1,499.067 ton v vrednosti 47-3 milijonov rubljev.
Londonski odbor za posojila, ki so se dala v soglasju z Društvom- narodov, je czročil britanski vladi in Svetu Društva narodov spomenico, da se zaščitijo podpisniki mednarodnih posojil. V-sa ta posojila znašajo 83 milijonov funtov šterlingov.
V Transvalu, v južni Afriki, -so -našli nova diamantna ležišča v dolžini 11 km in v širini 160 metrov.
Položaj na mednarodnem tržišču za volno se je poboljšal, kakor poročajo iz Sidneja, kjer je bilo itrgu od 13.380 ponujenih bal prodanih 12 tisoč 428.
Ure, zlatnina, optični predmeti
L. VILHAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36
>BUDDHA<
A * ; » •
t J
TRADEMftRK
99
BUDDHA"
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26	Večna	pof	15	Telefon	26-26
SLOVENIA TRANSPORT
LJUBLJANA - TELEFON 27-18
Prevzem transportov v inozemstvo fn iz inozemstva — Reekspedicije na v»eh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih. — Informacije brezplačno.
OPTIMISTIČNA NAPOVED FRANCOSKE VLADE
Ob priliki konverzije francoskih dolgov je francoska vlada dala to optimistično napoved za nadaljni razvoj gospodarstva: Gotovo je, da kaže -mednarodni položaj, zlasti po srečnem zaključku tozadevne konference simptome zboljšanja. Ne more se tajiti, da so ti sporazumi tako po slojem duhu, ko po svoji vsebini, doprinesli k vpostavitvi ugodnih pogojev za normalno aktivnost naroda.
Za dvig tujskega prometa
Referat podpredsednika Zbornice za TOI, gosp. Konrada Elsbacherja na občnem zboru Zveze trgovskih združenj
v Laškem
Tujski promet postaja važna gospodarska stroka, ki se pri nas v poslednjih letih ugodno razvija. — Vse države se trudijo, da dvignejo tujski premet, da zainteresirajo tujca za prirodne krasote svoje zemlje, da mu nudijo čim večje ugodnosti in udobnosti. Med srednjeevropskimi državami ima naša država v turističnem pogledu posebne prednosti. Na skrajnem jugovzhodu se odpre severo-evropejcu nov svet, popolnoma druga kultura in civilizacija, — naše sinje Jadransko morje ga privablja v naša morska kopališča in na otoke, — Slovenija pa mu nudi senčnata letovišč;?, za turistiko visoke gore, termalna kopališča in zdravilišča.
Naravna lepota zemlje in ugodne klima-tične prilike so torej oblagodarile našo državo z vsemi pogoji za uspešen razvoj tujskega prometa.
Kratek pregled razvoja našega tujskega prometa, nam pove, da smo, kljub skromnim sredstvom, ki so bila za pospeševanje tujskega prometa na razpolago, v tujsko prometnem pogledu v poslednjih letih brzo in lepo napredovalii, da smo kljuib premajhnemu uva zevanju tujskega prometa {kot gospodarske stroke in prešibko organizirani propagandi vendarle zainteresirali tujce za pri rodne krasote in posebnosti zemlje.
Številčno se je turistični promet v naši državi dvignil od 154.902 oseb v letu 1924, — na 219.904 v letu 1926, — na 323.702 v letu 1928 in na 651.659 oseb v letu 1930. V tem letu je bilo od tega števila 295.512 naših državljanov in 256.147 inozemoev, 1931 je padlo število na 549.342 (inozemcev 209.797).
Pa tudi v gospodarsko-finanžnem pogledu kaže tujski promet stalen napredek:
Dohodek iz turizma v naši državi je znašal:
1925 : 33,930.000 Din 1926: 90,250.000 ,■,
1927 : 124,500.000 „ 1928:131,350.000 „ 1929:107,700.000 „
1930 : 340,160.920	„
Od te vsote iz turizma, ki so jo pustili pri nas inozemci v letu 1930, je odpadlo na promet okrog 92 milijonov Din, na stanovanja in oskrbo okrog 236 milijonov ‘Din, na monopole in manjše stroške okrog 12 milijonov Din.
Iz vsote 236 milijonov Din, ki so jo pustili pri nas inozemci za oskrbo, je imela Seveda neposredne in posredno korist tudi naša trgovina.
iZato si oglejmo pomen in važ/nost tujskega prometa posebej iz trgovskega, stališča in predvsem o stanju in možnostih razvoja tujskega prometa v Dravski banovini.
V vsem tujskem prometu je zavzemala Dravska banovina 1930 drugo mesto z okroglo 120.000 letoviščarji.
Naša banovina je v tujsko-prometnem oziru pokrajina, ki ima še posebne prednosti. Je v bližini morja, ima nižinska lin višinska alpinska letovišča, reke, gorke potoke, mineralna vrela in terme, planin-
ska jezera, plezalne ture in krasno alpinsko floro. Zato je n. pr. naša planinska letovišča leta 1930 poselilo 2/.t vsega planinskega turizma v državi.
Kako se je razvijal v naši banovini tujski promet?
Slovenska zdravilišča in letovišča je poselilo leta
1928 : 34.195	tujcev,
1929: 51.969	„
1930: 135.893	„
1931: 115.824	„
Leto 1930 je bilo za nas v tujsko prometnem pogledu — rekordno leto.
'Z nastopom težke gospodarske krize pa je v lanski, zlasti pa v letošnji sezoni tujski promet v vseh državah močno padel in to za 30—40%.
iRazloge tega padanja pa ne smemo iskati le v splošni krizi in gospodarskem nacionalizmu, marveč tudi v ostrih deviznih predpisih, ki onemogočajo izvoz denarja iz ene države v drugo.
Tudi naša banovina trpi v tujsko-prometnem oziru na tem, in bo v letošnji sezoni poset z ozirom na podatke od 1. januarja do konec julija 1.1., ko je znašal tujski promet v Sloveniji 49.788 oseb, vsekakor nižji od lansko letnega. Kako ovirajo devizne ovire naš tujski promet, je razvidno že iz tega, da je bilo 1931 v naših letoviščih 2361, letos pa le 463 Madjarov in to vse radi tež-koč v deviznem prometu.
Te gospodarske prilike, ki vladajo danes v svetu, niso ugodne za razvoj tujskega prometa, ki se razvija v glavnem v dobah gospodarskega poleta in stabilnosti.
Kljub temu nevšečnemu stanju pa nam dosedanji razvoj tujskega prometa kaže, da smo vzbudili interes tujcev za naša zdravilišča, letovišča in alpinsko turistiko.
Treba je le, da ta interes obdržimo tudi preko tega kritičnega časa in to s smotre-no organizacijo in propagando.
V tej smeri delujejo pri nas Zveza za tujski promet pod predsedstvom načelnika oddelka za trgovino in industrijo kr. banske uprave dr. Rudolfa Mama, »Putnik« in olepševalna in tujsko-prometma društva. V poslednjih letih ise je pričelo močno pospeševati tudi zimski spoft, za katerega razvoj imamo istotako vse prirodne pogoje. Vso pažnjo posveča lujsko-prometne-mu razvoju tudi javna uprava.
Povsem v gospodarskem interesu naše trgovine pa je, da sodeluje v organizaciji, pospeševanju in propagandi tujskega prometa — tudi — naše trgovstvo, ker ima od tujskega prometa znaten dohodek.
Pospeševanje in propaganda tujskega prometa se more oživeti skoraj na vseh področjih našega gospodarskega in javnega življenja. Tako je treba pričeti s pospeševanjem tujskega prometa pri naših najmanjših edinkah, — občinah, — ki v interesu občanov morajo stremeti za tem, da izkoristijo prirodne lepote in posebnosti svojega okoliša.
Na pospeševanju tujskega prometa je zainteresirana nadalje država, ker potom
tujcev more uveljavljati spoznavanje naše države in pridobivati na ugledu v inozemstvu.
Na razvoju tujskega premeta sloni tudi razvoj našega obrtništva, v pomoč je našemu kmetu v letoviških in zdraviliških krajih, pa tudi trgovstvu.
Zato je v interesu trgovstva, da, pospešuje v javnih zastopih, občinskih odborih, in po svojih poslovnih zvezah tujski promet. Z reklamo, poslovnimi kuvertami in ob vsaki priliki, ko stopa trgovec v stike s tujci, mora opozoriti tujca tudii na prirodne posebnosti in lepote vsaj svojega okoliša.
V tem pogledu imajo hvaležno nalogo tudi naša združenja, ki naj organizirajo v zvezi s tujsko-prometnimi ustanovami posebne odbore za tujski promet. S tako po-drobno organizirano propagando se bo razvil naš tujski promet v skoraj vseh krajih naše banovine.
Trgovstvo more poleg tega, da skuša v svojem poslovanju in javnem udejstvovanju podpreti organizacijo tujskega prometa, podpirati torej tudi tujsko-premetne ustanove.
Seveda pa so tu tudi naloge, ki jih mora v interesu razvoja tujskega prometa vršiti javna uprava. Treba je izboljšati prometna sredstva, graditi avtomobilske ceste, skrbeti za dobra pota, nasade, zlasti pa tudi za udobnosti in ugodnosti, ki jih razvajen tujec zahteva.
Prirejanje razstav, opisov, propaganda v inozemskih časopisih in seznanjanje inozemstva z našimi prirodnimi 'lepotami in posebnostmi potom filmov in predavanj, je važno za razvoj tujskega prometa.
Pri vsem tem delu za pospeševanje tujskega prometa mora sodelovati iniciativno in pospešujoče tudi trgovec, ne le v lastnem interesu, marveč tudi zato, da pripomore s svojim sodelovanjem tudi ugledu naše zemlje v inozemstvu, državi in vsemu našemu gospodarstvu.
Ta naša gospodarska panoga ima bodočnost; saj je naša država na prirodnih lepotah in posebnostih bogata, — bogatejša od sosednih držav, po raznovrstnosti turističnih panog pa enaka Švici.
Zato je delo za prospeh tujskega prometa važno z gospodarskega, narodnopolitičnega in socijalnega stališča.
0
IZVOZ NAŠE ŽIVINE V GRČIJO PRENEHAL
Še leta 1929 je uvozila Grška iz naše države za 205 milijonov Din živine, leta 1930 že samo za 131 milijonov. Sedaj pa se je položaj zelo poslabšal in že pred dvema mesecema je Grška popolnoma ustavila vsak uvoz živine iz naše države. To je posledica trgovskega zbližanja med Grško in Turčijo.
Xjd»ljjwaha boru
Točaj 23. septembra 1932
DEVIZE:
Amsterdam 100 h. gold.
Berlin 100 M..............
Bruselj 100 belg..........
Budimpešta 100 pengO . .
Curih 100 fr..............
London 1 funt.............
Ne*york 100 dol., kabel Newyork 100 dolarjev . .
Pari* 100 fr..............
Praga 100 kron............
Stockholm 100 Ived. te . Trat 100 Ur . . .
Povpra
ševanje
Din
2308-74 136569 797 18
1108-35
198-86
6724-92
225-29
170-01
294-35
Ponudbe
Din
2320-10
1376-49
801-12
1113-85
200-16
6753-18
226-41
170-87
29675
HOTEL »METROPOL«
(Miklič), Ljubljana, vis-a-vis gl. kolodvora.
Telefon 27-87.
Izvrstna restavracija in kavarna. — Na rai-polago velike, &nažne sobe. zmerne cene solidna postrežba.
Priporoča se P. MIKLIČ.
m
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Mostarju sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. Pri Glavnem sanitetskem slagališhi v Zemunu se bodo vršile naslednje olertne licitacije: dne 18. oktobra t. 1. glede dobave volnenih odej, dne 22. oktobra t. 1. glede dobave lanenih rjuh in vreč za bolniške obleke, dne 25. oktobra t. 1. glede dobave usnjenih copat, platnenih čevljev, žičnih -mrež za okna in košar za kruh, dne 29. oktobra t. 1. glede dobave emajlirane posode, dne 3. novembra t. 1. glede dobave gumiranega platna in kalikoplatna, dne 5. novembra t. 1. glede dobave čiste vate ter dne 10. novembra t. 1. glede dobave hidrofilne in jodofor-move gaze. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
%
0
&
CIKORIJA
Naš pravi domači izdelek!
Oddaja vodnjakarskih del. Direkcija državnih železnic v Zagrebu sprejema do 4. oktobra t. 1. ponudbe za obnovo arteškega vodnjaka pri kurilnici na postaji Bjelovar. Natančnejše podatke, načrte in pogoje je dobiti pri imenovani direkciji (gradbeno odelenje) v Zagrebu.
V*e frgovce opozarjamo
na Dopisno trgovsko Solo
Ljubljana Pražakova 8/1. ki dopisno nauSi
vsakogar: knjigovodstvo, dopisje, trg. računstvo, poznavanje blaga in vseh drugih trgovskih ved — in nemščino, angleščino, tranco&čino in ostale svetovne Jezike
Že v 24 urah Sfi\SJs
klobuke itd. BkroM in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—8. — Selenburgova ni. S. Telefon St. 22-72.
Dr. Pi rčeva sladna kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Z-Ircč-i"1
Gospodje tfrgovci I Ponudile Dr. Pirčevo sla dno kavo Vašim odiernalcem!
Kavarna
ABOR
ki je z vsem komfortom na novo preurejena, se slavnemu občinstvu najvljudneje priporoča
Točijo se prvovrstna štajerska odprta vina
in odprto pivo
Točna postrežba Solidne cene
Ivan in Zofija Flerin
Izbrisali sta se nastopni firmi :
Sedež: Ljubljana VII.
Dan vpisa: 5. septembra 1932.
Besedilo: Jugo-Agraria, d. z o. z.
Obratni predmet: 1. izvrševanje trgovine z mlevskimi izdelki ter deželnimi in gozdnimi pridelki na debelo in na drobno, 2 pridobivanje lastnih poslovnih lokalov, skladišč in stanovanj.
Družbena pogodba z dne 31. avgusta 1932.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 60.000 Din.
Poslovodja: Rojc Ivan, trgovec v Ljubljani VII, Celovška c. 114.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. septembra 1932.
Firm. 746/32. - Rg C V 88/1.
*
Sedež: Vransko.
Besedilo: Parna pitana i produkcija lju-štene robe V. Stilinovič.
Obratni predmet: lesna trgovina.
Imetnik: Stilinovič Vladimir, trgovec na Vranskem.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 14. septembra 1932. Firm. 323/32 — Rg A III 155/2.
Vpisale so ise Izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
Sjedište: Split.
Dan upisa: 9. julija 1932.
Naziv: Zadružna Gospodarska banka u Ljubljani, podružnica u Splitu.
Predmet poslovanja: isti.
Promjene: Na glavnoj skupštini od 23. mauta 1931., a uslijed odlitke cdobrenja od 28. maja 1931. kr. banske uprave u Ljubljani, bili su promjenjeni slijedeči paragrafi društva: 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 14.,
23., 30., 31., 37., 38., 41., 44., 45., i 46. te imaju da glase kap u novem priloženem pravilniku.
Kr. Okružni kao Trgovački Sud u Splitu, Odio IV.,
9. srpnja 1932.
Firma 21/32 — Reg. B. I. — 156.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. avgusta 1932.
Besedilo: Salus d. d.
Izbriše se član upravnega sveta Mr. Ph. Maver Ciril.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
dne 12. avgusta 1932.
Firm 701 — Rg B I 145/13.
*
Sedež: Grosuplje.
Dan izbrisa: 20. avgusta 1932.
Besedilo: Martin Boh.
Obratni predmet: trgovina s konji. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, dne 19. avgusta 1932.
Firm. 709 — Rg A III 95/3.
Ustawo»l|gno 1893 IVAN BRICELJ Telefon št. 3307
Stavbeni in pohištveni pleskar, lilar, sobo- in Črkoslikar
Dunajska costa M.15 LJUBLJANA Gosposvetska c. št. 2 (dvoriSta kavarno Evropa)
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna!
Tržne cene v Mariboru
Maribor, dne 15. sept. 1932.
Goveje meso I. vrste Din 8—10, II. vrste 6—8, III. vrste 4—5, jezika svežega 10—14, vampov 3—4, pljuč 3, ledvic 8—10, jeter 3, možganov 10, parkljev 3—4, vimena 3 do 4, loja 4—5 za kg. Teletina I. vrste 10 do 12, II. vrste 6—8, jetra 8—12, pljuča 4 do 10 za kg. Svinjina 1 kg prašičjega mesa 10—14, sala 12—14, črevne masti 6—8, pljuč 5—8, jeter 6—8, ledvic 10—15, glave 6—7, nog 4—6, slanine sveže 12—14, papricirane 12—20, prekajene 12—20, masti 12—(16, prekajenega mesa 12—20, gnjati 16—22, prekajene noge 4—8, prekajen jezik 16—28, prekajene glave 6—8. Klobase: kg krakovskih klobas 18—28, debrecinskih 10—14, brunšviških 9—15, pariških 16 do 22, posebnih 15—20, safalad 15—20, hrenovk 18—20, kranjskih 20—25, kos prekajenih 3—4-50, 1 kg mesenega sira 18—22, tlačenk 18—20, salame 50—60. Konjsko meso: po 4—6. Kože: konjske kože po 40 do 70, kg goveje kože 4—5 telečje 6, svinjske 2, gornje usnje 50—70, podplati 35 do 50. Perutnina: piščanec majhen 9—12, več-
ji 20—25, kokoši 15—20, race 15—25, gosi 35—45, purana 40—50, zajec, domač majh. 4—5, večji 15—20. Divjačina: jerebice po 8 do 10, fazana po 12, kg srne po 8. Ribe: morske ribe 16—28. Mleka po 2—3, smetana 10—12, surovega masla 20—26, čajnega masla 28—32, ementalskega sira 60—80, polementalskega 26—35, trapistnega 12 do 25, grojskega 16—25, tilskega sira 20—26, parmezana 70—100, sirčka 4—5, 1 kom jajca 0’75—1. Pijače: 1 1 vina novega 6—10, starega 12—20, črnega 9—14, piva 9, 1 steki, piva 5—550, 1 sodček (25 1) 172*50, žganja 20—25, ruma 36—56, sadjevca 2 do 3, pokalica 1-75—2-50. Kruh 1 kg belega kruha 4, kg pol belega kruha 350, kg črnega kruha 3, 1 1 drobtin 5, žemlja 0-50. Sadje; kg jabolk 250—5, sliv 1—2, sliv posušenih 8—12, breskev 6—12, grozdja 3—5, hrušk 3—5, limona 1-25—2, kg rožičev 6, smokev 7—.12, dateljev 30, mandeljev 40 do 56, orehov 4'50—6, luščenih 16, rozin 14 do 24, maka 12—14. Špecerijsko blago:
1 kg kave I. 40—80, II. 40—66, pražene I. 48-94, II. 44—58, čaja 60—250, soli 2-75 do 12, popra celega 35—48, mletega 35— 48, cimeta 56—60, paprike 20—40, testenin 6*50—14, marmelade 12—36, pekmez 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 15*75 do 16-50, v krist. 14—15, v kockah 15"75 do 16.50, kvasa 34—44, škroba pšen. 16—20, riževega 16—20, riža 350—12, 1 l kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—3-50, vinskega 4—7, olja olivnega 12—16, bučnega 13—14, špirita denat. 7—8, kg mila 9—15, sode 1*75—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—17. Žito: 1 kg pšenice 1‘50—2, rži 1-30—250, ječmena 1-30—2, ovsa 1‘50 do 2-50, koruze 1"60—2, prosa 1-30—2'50, ajde 1-30—2*50, fižola 1*25—4, graha 10 do 13, leče 10—12. Mlevski izdelki: kg pšenične moke 00 2-90—3-25, 0 2-90—3-25, 1 2*85.
2 2*75—3, 4 2-65—2-80, 5 2-50—2-80, 6 2*25 do 2'50, 7 T75—2-25, ržene moke I. 2*70 do 3*25, II. 250—2*75, prosene kaše 3-25—4, ječmenčka 3*25—12, ctro-bov 1—1 '75, koruzne moke 1"60—2, koruznega zdroba 2*25 do 350, pšeničnega 3-25—4, ajdove moke št. 1 4-25—5-50, št. 2 3*25—4*50, kaše 450. Krma: 1 q sena 100—1,10, otave 70—95, slame 60—70. Kurivo: kub. m trdih drv 90 do 100, mehkih 70—80, premoga trb. 40 do 42, velenj. 22—24, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 1 petroleja 7, kg karbida 6—7, sveč 14—36, 1 bencina 6—7. Zelenjava:	1	kos
salate glavnate 050—1 -50, endivije 0*50—2, kup radiča 1, 1 glava zelja zgod. 2—4, poznega 2—4, ohrovta 2—3, karfijola 1—5, kupček špinače 1, kg paradižnikov 1-50—2, 6 kom zelene paprike Din 1, 1 kom. kumare 050—150, 6 kom. kumare za ukiso-vanje 1,1 kom. buč jedilnih 0-50—1, 1 kup-
Brzojavi: Kiispercoloniale Ljubljana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniaie
Lastnik : J c sip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Točna postrežba — Ceniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
ček fižola v stročju 1, šopek peteršilja 0*25, zelene 1—1-50, zelenjave za kuho 050, kg čebule 2-50-—3, česna 5—10, 1 kom. pora
0-50, 1 kup. korenja vrtnega 1, rdeče pese
I, kolerabe 0*25, kg krompirja zgod. 1 do 1*50, poznega 1—150, hrena 6—8, zelja kislega 5.
o
Zagrebški tedenski sejem
Zadnji tedenski sejem z dne 21. t. m. je bil manj živahen kc prejšnji. Dcgon živine je bil manjši in so se vsled tega cene narahlo popravile. Tujih kupcev na sejmu ni bilo.
Cene so bile dosežene te: biki po 2-50 do 350, biki za klanje po 150 do 3 Din za kg žive teže. Krave klabasarice po 600 do 1000 za glavo; junice za klanje po 250 do 3, za kg žive teže. Junice za rejo po 700 do 1000 Din za glavo. Voli I. vrste po 3 do 450, IT. vrste po 2-50 do 3, bosanski po
1-75 do 2, junci po 250 do 3 za kg žive teže. Svinje pitane po 6 do 750 za kg, pujski po 60 do 120, ovce po 75 do 120, koze po 100 do 150 za rep. Konji pc 1000 do 3000 par, žrebeta po 500 do 600 Din. Zaklane sremske svinje, debete po 10-50 do
II, zaklana teleta po 6-50 do 8 Din za kg. Detelje je bilo pripeljanih 146 voz in se
je predajala po 50 do 65 Din, otave je bilo 112 voz, predajala se je po 50 do 65, sena (247 voz) po 45 do 60 Din za 100 kg. Drva (205 voz) po 100 do 110 Din.
Moivoz Grosuplje
domač slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in vrvarna d. «L~|
Grosuplje pri Ljubljani
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE
TISKARNE reg. z. z o. z. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE I SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-j NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD
NAČRTE		I N
Z	u H A D	B E
I	Z V R S U	1 E
S	T A V B E	N O
p	O D ) ET	J E
STAVBENIK
FURLAN-KUNAVER
LJUBLJANA, Rimska cesia 13
Nasveti v pisarni bresplainl
Stavbeno In pohištveno mizarstvo
FRANC BERGANT
Dravlje lOS
poleg nove šole v Zg. Šiški
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela po lastnih In podanih
načrtih
’	;	H*
kleparstvo, krovstvo, strelovodi
Jakob Fligi dediči
Ljubljana
Rimska cesta štev. 2 Gregorčičeva ulica štev. 5 Telefon 33-53
Trgovci, čitajte Trgovski list!
Tvorniško skladišče usnja
J. LAVRIČ, LJUBLJANA
Kolodvorska ulica štev. 41 a
se je preselilo na Cankarjevo nabreiie št. 1
poleg frančiškanskega mostu (prej L. Gerkman)
Ima stalna na skladišču:
Spocijalna usnja za industrijo čevljev in nadrobno prodajo,
kakor:
podloga telečja bela in rjava lak
chromjuhtina rdeča in črna waterproff dulboks
Juhtina — teletina chrom kruponi chrom vratovi chrom okrajevina chrom usnje za smuči
kruponi
vratovi
okrajevina
notranjki
črni in rjavi kipsi črne in rjave kravine črne in rjave teletine bokscalf črn in barvast goveji boks črn in barvast chevreau črn in barvast chevrettes
ovčine sive in rjave
chrom usnje barvano za krplje
chrom usnje za nogometne žoge
chrom usnje za nogometne čevlje
khaki kruponi
chrom Jermenoa za vezavo
galun Jermenca za vezavo
likanec (blank)
cepljenec
čeline
svinjske kože
odpadki
Ogled neobvezen — Največja izbira vi tej stroki
Hlupii Karol
strugarski mojster v Ljubljani, vljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem in sl. občinstvu, da je preselil svojo
z Gosposvetske ceste št. 16 (pri ,Levu‘) vis-a-vis v Kolizaj (dvorišče), Gosposvetska cesta
St. 1Š, ter se najuljudneje pri-oroča za nadaljnja 'naročila, hod pri Elektroindustriji. —
V
& Co.
Kimovec
d. z o. z.
trgovina s stroji, gospodarskimi, tehničnimi in športnimi predmeti, gramofoni in ploščami
agentura in komisija
LJUBLJANA
Tifaika cesta It. tO
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.