Zakaj morajo naši vojaki dalje v Torško, proti Novemn-Pazarju ? Rusko - turškej 70J8ki konec storil je mir, sklenjeui 7 Berolinu. Našemu cesarju je se ondi pripoznala pravica zatesti Boano, Hercegovino in nekaj inest 7 turškej pokrajini Novo-Pazarskej. Bosno in Hercegovino nam je nasa hrabra 7ojska krvavo priborila lani, sedaj je namenjena mabniti naprej proti No7emu-Pazarju. V soboto 30. aug. t. 1. podali 80 se avstrijaki in turski oficirji akup ogledo^at in pripra^ljat 8tano7anj za našo 7ojsko. Ta se sedaj zbira ob Drini od Višegrada gori do Fo8e in Čajnice. Pra^ijo, da je 60^0 mož za ne7arno pot 7 Turško zbranib. A^strijskim uficirjem oglednikom načelnik je oberat Milinkovič, tiati, ki je lani za Maglajein 8 busarji 7. regimenta bil za^iatno napaden od divjib mobamedance7. Tarškini oficirjem po^eljnik je nek debelotrebušni, a pre^ejaui Husajn-paaa. Slišati je, da bodo naši vojaki 7aaki 6as morali naprej, to pa 7 dvema oddelkoma; prvi se ima od Višegrada pomikati kraj sibske meje, krene potem na sredo pokrajine, kder te6e voda Lim, ter ob Limu zaaede zaporedom mesta Priboj, Priepolje in Bjelopolje, ki je že ob znožji Mokre planine, za katero se razprostira Djako7sko in Koso70 polje; drngi oddelek pa ima nalog ob črnogorskej meji prodirati od Fo8e in Cajnice 7 Ple^lje, kder stanujejo najbolj zdi7jani mohamedanci. Grof Andrassy-jevi listi trdijo, da se bo vse mirno vrailo, da ne pride do kr7a7e 7ojske. Mogo8e in 8re6a za 7ojake, ki morajo sedaj na jesen in zimo tje doli 7 tiste gorate, deloma planinske, zapuščene in žalostne kraje! Vsakako pa ae nam mora čudno zdeti, zakaj se 070 zasedenje še dalje ne odloži na ugodnejši čaa! Gotovo morajo biti 7elevažni uzroki, da ae kaj takega aedaj počinja! Kateri so ti uzroki? Do sedaj amo o mnogih in 7eliko brali in 6uli, o pravem pa menda malo ali celo ni6! Nckateri trdijo, da je Avstriji tiatega N070Pazarakega ze_teljakega rokava med Srbijo in črnogoro treba, da se zabrani združenje teb dveh slovanskib državic. Ta nzrok ugaja le magjarskemn strabu pred Sla^janpm, avstrijski domoljub ga ne pozna. Srbija in Grnogora ste tudi nezdruženi ne^arni, 6e ju 7edno bodimo po magjarski pebat in dražit. Re6emo pa, da ste nevarni 7 tem slučaji, ko bi Avstiija bila zapletena 7 7ojako a kakim drugim mogo8nim soaedom. Ko bi grof Andrassy le to imel pred o6mi, da podraži Srbe in Črnogorce, tedaj bi pred 78em hotel zasesti No7OVaroš, No7i-Pazar. Ali o tem se najmenje ali celo ni8 ne go^ori. Tudi ni 7erjetno, da bi pii tako sovražuih namerah grof Andrassyjevih priael 6rnogorski knez Nikola obiskovat naaega cesarja, ki so ga tako prijazno kot svojega gosta sprejeli na 87oj cesarski dvor; naposled je srbski knez Milan podpiaal nagodbo z našim ceaarjem, da ae bo železniški mo8t stat-il 6iez Sa?o pii Zemunu in Belgrado. Verjetniše je toraj drug uzrok, ki ga je uže glaso^iti, sedaj rajni GiBkra omenil že pred rusko-turško 7oJ8ko. Rekel je, da je A^striji treba zaseati ne sanio Bosne in Hercego^ine, ampak tudi Albanijo in Macedonijo do Soluna ob Egejskem moiju, to pa tedaj, 8e preide Carigrad in Bolgarija 7 ruako oblast. Po tem nzroku bi zasedenje nekojih N070 pazarskih gnezd imelo ta namen: našej 7ojski, naaim železnicam, našej kupčiji pot odpreti do Soluna. To bi bilo 7elikanako pod7zetje, potrebno in doatojno za katoliako A^atrijo. Le škoda, da smo pra7i 6as za to ob rusko-turškej 7ojski zamudili. To do8e8i tako, kakor prej, sedaj ni mogoce brez 7elikanske 7ojake. Sicer pa je pot naaim železnicam odprta, treba jih je le od Si8eka, Banjeluke in Saraje^a naprej staviti do Mitro7ice, od koder do Soluna železoica itak že 7e8 let 7ozi. Zato naui tudi ta uzrok sam po sebi še ne razjasni st7ari tako, da bi zamogli zado^oljni biti. Mora še nekde tičati drug uzrok in to je — Italija! N070 italijansko kraljest^o je grablji^o, kakor prusko. Vedno dalje grabi okoli sebe in sedaj spenja 87ojo roko črez Jadransko morje, da si od turske zapua5ine 7 E?ropi O87oji lepo primoieko Albanijo. Tega pa A^strija ne more trpeti, ker bi sicer Italijani celo Jadran- sko morje dobili 7 87ojo oblast in našo mornarst^o zadušili. Splob uova Italija začenja, kakor nekdaj za Rimljanov, grabiti prek naturnih mej in tukaj mora tr8iti na Arstrijo prej ali selej. A^strija pa imadolžnost akrbeti, da vojsko popreme pod mogoče ugodnimi položaji in eden izmed teh je zasedenje Limnke doline. Kajti tako si odpre pot iz Bosne okoli Črnogore do Albanije ter zamoie ovo prevažno deželo varovati laakib grabljivcev. Da pa Italijani u/.e več časa po Albamji rogovilijo, to je znana reč. Albanska zveza in jena vojska ateje mnogo italijanskih oficirje^ iu kanonii|e7. Praianje pa je aedaj le, ali ao Italijani uže pripravljeni ali ne na odločilni boj. Videtije, da se niso, in toraj je ravno pravi čaa, da nam naši vojaki zavarujejo pot 7 Albanijo!