(Naročnina mesečno 85 Din, za inozein-•tvo 40 Din — nedeljska isdaja celoletno 96 Din, za inozemat vo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL6/M Telefoni nredntitvai dnevna slctibn Tt99 — notmm 29M, 29M In MM Izhaja nek dan sfrtraj. rasen ponedeljka in dneva po praznika Ček račun. Ljotv Ijaua it 10.6")0 in 10.549 za tnseratei Sarajevo Itv. 754J, Zapreb Stv. 59.011, PraRa-Duunj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9f Daljnosežne izjave g. notranjega ministra: „Naša vlada je - nov režim Občinske volitve letos v oktobru „Smer naše politike je: nazaj v demokracijo" a Belgrad, 26. marca. m. Pri razpravi proračunskega predloga za ministrstvo notranjih zadev, je na sinočnji seji senata podal obširen ekspoze minister dr. Anton Korošec. Notranji minister dr. Anton Korošec je med drugim izjavil, da v organizaciji notranjega ministrstva samega, v sedanjem proračunskem letu ni bilo nobenih večjih izprememb ter je poslovanje v tem ministrstvu teklo popolnoma normalno. Nove postavitve osebja so se v teku sedanjega proračunskega leta vršile zelo omejeno in v kolikor so bile za to proračunske možnosti. Upokojitve uslužbencev so se vršile v najožjem obsegu in po predhodnem soglasju s finančnim ministrom Upokojeni so bili večinoma uradniki, ki so dovršili po zakonu predvideno število službenih let, ali pa so nesposobni za nadaljnje delo, ali pa, če so se za časa službovanja pokazali za nesposobne. Posli pri sprejemanju in odpuščanju državljanstva so se vršili v smislu predpisov obstoječega zakona in je razvidno, da je bilo leta 1935 sprejetih 1330 v naše državljanstvo, odpuščenih pa 165. Iz državljanstva je stopilo na podlagi čl. 55 zak. o drž. okrog 63 družin; to so neslovani, ki so izrazili željo, da bi zapustili našo državo ter se naselili v svoij narodnostni državi, to je v Albaniji ali Turčiji. Na podlagi par. 18 zak. o drž. je izgubilo državljanstvo ikralj. .Jugoslavije okrog 2120 oseb. Minister g, dr. Korošec jc za tem govoril o nadzorstvu, ki ga notranje ministrstvo vrši nad samoupravnimi telesi in ustanovami. Nato je v pogledu policijske službe v Belgradu izjavil, da so se izvršilni policijski uradniki razporejali do sedaj po opravah policij na sedežih banskih uprav in pri nekaterih predstojništvih. Sedaj pa obstoja namera, da se pri opravi mesta Belgrada za ekse-kucijsko službo uvede drž. policijska straža, ki bo mahala pod oblast starešine, ki bo izdajal na-loge, ter bo za pravilnost izvrševanja dajala la Straža več garancij. Orožnike, ki so v Belgradu, se bo uporabilo na drugih mestih za njihovo službo, v Belgradu pa se bo na njihovo mesto uvedla civilna policija, kakor je v ostalih mestih. Nato je minister g. dr. Korošec prešel na politični del svciega ekspozeja ter med drugim dejal: Tajne občinske volitve po vsej državi - v oktobru »Sedaj pa dopustite, gospodje senatorji, da se še malo dotaknem nekaterih govorov, ki so bili izgovorjeni v tem domu, tukaj v dvorani ali v finančnem odboru. Posebno mnogo se je poudarjala potreba po predložitvi političnih zakonov in to na prvem mestu volilnih zakonov. Politični voliini zakoni morejo biti ali volilni zakon za senat, ali volilni zakon za narodno skupščino, ali volilni zakon za mestne ali kmetske občine. Kar se tiče kmetskih občin, mislim predložiti narodnemu predstavništvu dopolnilni zakon ter se mi zdi, da je treba vendar uvesti tajno volilno pravico. Kar se tiče volilnega zakona za mestne občine, mislim isto tako, da je treba spremeniti tudi ta zakon, da bodo vsi člani mestnega zastopstva voljeni in da ne bo vlada imenovala ene tretjine zastopstva. Volilna zakona za mestne in kmetske občine sta gotova ter čakamo samo na priliko, da jih bomo predložili narodnemu predstavništvu. Ker predvideva lako zakon, je gotovo, da bomo imeli lega leta občinske volitve v kmečkih občinah in mislim, da bo lo meseca oktobra. Kar se tiče volitev v mestnih občinah, kjer še vedno vlada imenuje mestne zaslope, mislim, da se islo tnko približuje čas, ko bomo lahko rekli, da se tudi tu gre lahko na volilve. Vi, gosp. senatorji vesle, da smo se bali, da razmere v večjih mestih še niso tako urejene, da bi se moglo iii na volilve in da bi te volilve dale one rezultate, ki jih vsaka vlada more pričakovati. Kdaj volitve za skupščino Kar se liče volilnega zakona za volilve v narodno skupščino, vesle, da je že gotov, ter je g. predsednik naše vlade dejal, da mi iz dvojnih razlogov nismo mogli izdati pravočasno lega zakona. Vi vesle, da smo se borili z narodnim predstavništvom, da bi dobili njegovo zaupanje, ter si o lem nismo bili nikdar na gotovem, šele sedaj je nastopila ta prilika, da se zdi, da moremo sprejeti tudi lak zakon. Mislim, da to vi najboljše veste, kakor ludi veste, da so tudi tukaj, v senatu nastale težave. Drugo pa je, da moramo vedno gledali, da je v času, ko izdamo zakon v vsej državi, ozračje primerno za volilve. Tega leta bomo imeli kakor rečeno, volilno psihozo radi občinskih volitev, ki se bodo vršile v 9 banovinah. Ali je sedaj čas in ali so se pomirile v našem političnem življenju strasti tako, da bi se mogle vršili volitve v narodno skupščino? Mislim, da nima nikdo toliko poguma in hrabrosti, da bi danes to potrdil. Ko se bo pa videlo, da je la atmosfera ugodna, tedaj ne bomo dolgo čakali z predlogom o volitvah narodnih poslancev. Nadalje bi se lahko še govorilo o volilnem zakonu za senat, toda za spremembo tega zakona do sedaj še ni bila izražena nobena želja, ne v' tem domu, kakor ludi ne iz naroda Zalo do sedaj lega zakona nismo mogli izdati. Dunajska vremenska napoved. Prehodno za-pgjno --p-,«, lahno nadavine. temDeni»ura enakomerna. Zakon o shodih in društvih Drugi politični zakon o kalerem se je ludi mnogo govorilo je zakon o shodih, društvih in posvetih. Mnogi zahtevajo z ene strani ta zakon, na drugi strani pa nam očitajo, da je tega že vse preveč; da je vse preveč shodov in posvetov ter konferenc da smo v tem oziru preveč popustili in dali preveč svobode. Toda vse to, kar smo delali v pogledu shodov in posvetov, ni nič drugega, kakor to. da smo delali samo to, kar je predpisano po zakonu, ki ga nismo mi izdali. Mi smo se strogo držali ustave in zakonov, ki so bili sprejeti pod drugimi režimi. Smalram da — kakor sem že dejal — ta očitek ni utemeljen in, da se nam očita popolnoma neopravičeno, da je preveč shodov, da ni bilo treba dovoljevati toliko zborovanj. Mi smo dovoljevali v tem oziru toliko svobode, kolikor je zakon dopuščal. Na drugi strani pa oni, ki zahtevajo novelizacijo zakona o društvih, shodih in posvetih, oni, ki sodelujejo v praktičnem življenju in politiki vedo, da ie danes v tem oziru stanje skoraj tako, kakor pred 6. januarjem 1929. Toda oni pri tem mislijo ua drugo, da bi bilo namreč Ireba izdati zakon o strankah, odnosno, da bi bilo treba dati več svobode za ustanavljanje strank. Nočem o tem sedaj govoriti, da jc zveza med volilnim zakonom taka, da sc ne more govoriti o društvenem zakonu brez volilnega zakona in o volilnem zakonu brez društvenega zakona. Tako se ta dva zakona ne moreta izdali oddvojeno. .Tiskovni zakon smo podedovali4 Tretji zakon, za katerega se tudi zahteva, da se čini prej izda, je tiskovni zakon. Tudi zakona o lisku ni izdala sedanja vlada, mi smo ga samo podedoval Mi radi priznavamo, da ie to strog zakon »dura k-x, sed lex«. Tnda mi se ga moramo držati. Ker se tiče g. senatorji teoa vprašanja, ne smete pozabiti, da ic tisk v vsaki državi objekl političnega življenja v dotični državi. Vprašam vas pa, ali je naše današnje politično življenje žc tako, da bi ga lahko fotografirali preko našega tiska. Smatram, da nam morate — dokler sc politične strasti v našem političnem življenju popolnoma ne pomirijo — dati še nekaj časa za predložitev tega zakona. Cenzura Mnogo se govori, g. senatorji, o cenzuri, proli njenemu delu in postopanju. Toda cenzura v pravem pomenu besde sploh ne obstoja, Kajti, če bi obstojala tako, kakor jo predvideva zakon (za časa vojne itd.), ne bi mogel izhajati niti en list in niti kakršnakoli publikacija. Toda vi pn tem mislite na tako zvano predcenzuro. To je prostovoljno prinašanje listov v prezbiro. da se tam izbirajo za tiskanje, to je prostovoljno postopanje, je predcenzura, to je samo posvetovalni organ za naše liste. Časopisje radi strogosti zakona o tisku samo želi in prosi za to predcenzuro, da bi lahko svobodno izšlo. Če ne bi bilo tega posvetovalnega organa, ki se imenuje predcenzura, bi bili listi v mnogo težjem položaju.« Tu vpade ministru dr. Korošcu v besedo senator dr. Kramer in zakliče: »Strašno ste vi naiven človekl« Dr. Korošec je na ta medklic takoj dejal: »Po navadi se mi to ne očita!« V dvorani je nastal bučen smeh, dr. Korošec pa je nadaljeval; »Kakor sem dejal, cenzura kot taka ne obstoja. Obstoja po zakonu samo to, da se morajo drž. pravdništvu — kjer tega ni, pa policijski upravi — predložiti prvi izvodi ter se širjenje tiska lahko prične, čim se dobi potrdilo o predložitvi. Prepoved more nastopiti šele pozneje, ko drž. tožilec prečita list. odnosno časopis in če v njem kaj najde. To torej ne predstavlja nikakršnega momenta cenzure, ker vložitev ne zadržuje širjenja. Ta režim ni obvezen, da bi bilo potrebno, da se izda nov zakon. Vsak list lahko izhaja brez cenzure.« Tu vpade ministru v besedo senator Jovo Ba-njaninol: »Kolikokrat dnevno se pošiljajo navodila časopisom, kaj smejo pisati?« Dr. Korošec: »To so samo nasveti. Za vsako prilike se morajo dati direktive.« Tu vpade senator Pucelj: »Za vsako priliko ne smemo pisati . Dr. Korošec: »Tu ste si pa zopet nekaj izmislili. Jasno je, da se ne sme pisati nepovoljno.« Nato je dr. Korošec nadaljeval: »Radi tega lahko pride tukaj samo do vprašanja izvrševanja omenjenega zakona o tisku. V tem pogledu je jasno, da je od pr hoda te vlade nastopilo znatno olajšanje v pogledu izvrševanja predpisov tega zakona. To sc najboljše vidi v sami iizionomšji današnjega tiska. Toda očitki govornikov, da so se v tisku omejevale patriotske in nacionalne maniiestacije, na drugi strani pa, da so se puščale svobodne roke nevarni demagogiji s socialnimi problemi, rušilni akciji in izpadom proti ustavi ter drž. interesom, ne odgovarjajo stvarnemu stanju. Na podlagi uradnih podatkov se fahko ugotovi, da ne obstoja niti en slučaj, da bi bil prepovedan kak list ali publikacija radi nacionalne ali patriotske maniiestacije. Na drugi strani pa obstojajo slučaji, da je bil zaplenjen ravno oni tisk, ki je širil levičarsko in ilegalno propagando. Čeprav je kraljevska vlada v pogledu tiska obstoječi zakon izvrševala najtfberalnejše, ga je napram raznim rušilnim akcijam izvrševala najstroije. Mislim, da smo bili najliberalnejši od vseh režimov, Id so bili pred nuni. „Mi hočemo v demo (t racijo" Očita se nam pravtako, da smo dovolili strankarsko življenje. Mi smo vlada, ki hoče v demokracijo res da počasi, ali vendar v demokracijo Ne morete reči, da smo dovolili tako strankarsko življenje, ki ga dosedaj ni bilo. Mi nismo povečali števila strank, dovolili smo lc dve stranki v strankarsko politične svrhe, in to |RZ in Ljotičev zbor. Res pa jc, da niti ena, niti druga, ne v plemenskem in nc v verskem, ne nasprotuje predpisom našega zakona o društvih in shodih. Res ie, da vsa naša javnost še ni odložila in odvrgla starih očal, skozi katera je leta in leta gledala partikularne, politične organizacije. Njena očala so še vedno zaprašena in sedaj ne vidi obsežne vsedržavne stranke. Če se hočemo iz avtoritativnega režima vrniti zopet k demokraciji, potem, gospodje mislim, da je treba tudi stranskarskega življenja. Razume se pa samo ob sebi, da hočemo stranke, ki so v svojem jedrn in programu zdrave in, ki se prilagodijo v vseh točkah ustavi ter zakonom, v političnem, kulturnem' in socialnem pogledu. Ne zanikam, da se pri nas pojavljajo tudi ilegalne akcije. Toda proti njim se postopa v vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Ni res, da vlada kaotično stanje v našem političnem življenju — Nemirov in neredov večjega obsega sploh ni bilo. Rili so spopadi, toda oblasti so povsod ostale gospodar položaja Pa tudi ti spopadi, kolikor so hili povzročeni iz političnih in ne iz drugih motivov, so posledica neverjetne velike marljivosti organiziranja naših političnih nasprotnikov, ki se niso omejevali samo na to, temveč so podžigali posebno versko, plemensko in politično strast v masah dobro mislečega naroda. Če bi vsi politični faktorji delali na pomirjenju, ne bi bilo niti enega incidenta iz političnih razlogov in bi država tako napredovala, da ne bi h io težko rešiti vseh naših najvažnejših notranjepolitičnih vprašani. Profi onim, ki so se pregrešili proli zakonu, se postopa samo po zakonu. Oblasti drže državno oblast čvrsto v rokah in so bile povsod na mestu. Ni res, da bi se bila kjerkoli pokazala pasivnost drž. organov napram odkritem blatenju največjih svetinj države, to je proti osnovnim zakonom državnega in socialnega dela. „Naša vlada je nov režim" Nesporno je in nihče mi ne more ugovarjati, čc trdim, da pomeni naša vlada nov režim — Samo po sebi ic timljivo, da hoče vsak režim imeti organe, ki ga ovirajo v dosegi njegovih ciljcv. Zato so tudi nekatere izpremembe same po sebi razumljive Toda mi mislimo in nam zamerijo celo mnogi naši prijatelji, da smo bili pri tem tako obzirni, da se v eksekutivi le počasi uveljavlja smer, ki jo uvaja naša vlada. O kakih opravičenih očitkih glede premestitev torej nc more biti govora. Premestitve pa so tako maloštevilne, da je jasno, da so bile izvršene po najnujnejši službeni potrebi. Treba je pogledati samo Belgrad v vseh važnih institucijah, kakor o. pr. pri Hipotekami banki, pri Agrarni banki. Poštni hranilnici itd., povsod so ljudje, ki niso našega mišljenja, pa jih vendar ne preganjamo, marveč jih pustimo, da dečajo.« Tu je vpadel v besedo eden od senatorjev, češ, da Avala ni državna ustanova, Dr. Korošec: »Toda država ima večino akcij. Kako so prejšnji režimi delali v teh ustanovah, vsi dobro veste. Iz teb ustanov smo mi povsod frčali.« Državno in narodno edinstvo" Dr. Korošec nadaljuje: »Želeli ste isto tako v finančnem odboru, naj nekaj povem o državnem in narodnem edinstvu. Ta vlada se drži ustave in zakona. Kaj je narodno in državno edinstvo po ustavi in obstoječih zakonih, je določeno v sledečih zakonih: Čl. 16. ustave pravi: Državne šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Čl. 29. ustave: Kralj je zaščitnik narodnega edinstva in državne celine. Čl. 59, ustave: Vsi člani Narodnega predstavništva polagajo prisego, da bodo kralju zvesti in da bodo predvsem varovali narodno edinstvo in neodvisnost države. ČL 3. ustave določa: Službeni jezik je srbo-hrvatsko-slovcnski. ČL 13. ustave odreja: Nc more biti združeni na verski ali plemenski ali pokrajinski podlagi v stran karsko-politične namene. Nato je notranji minister prebral šc vse ostale odredbe naše zakonodaje, kjer jc govor o narodnem in državnem edinstvu. Tako jc prebral določila kazenskega zakonika, določila zakona o zaščiti države, zakona o volitvi narodnih poslancev, besedilo prisege državnih uslužbencev, določila zakona o tisku, zakona o narodnih Šolah ter zakona o društvih, shodih in posvetih. 2. Kazenski zakon v določbah o kaznivih dejanjih proti obstoju države in njegovi ureditvi nc rabi izraza državno ali narodno edinstvo. Vendar pa pravi v § 94 točka IV: »Kdor stori, da sc kraljevina ali kak njen manjši del združi s kako drugo državo ali da se njen del loči iz celote in postane samostojna država ...« 3. Zakon o zaščiti države govori v členu petem o osebah, ki hujskajo k razdoru med plemeni ali družabnimi sloji aH povzročajo razpoloženje za plemensko razdvojenost ali plemenski razdor. Čl. 7. pravi: Politične stranke na plemenski osnovi so prepovedane. 4. Zakon o volitvah narodn:odrobnejša obvestila tako, da so ekepozeji nekaterih ministrov trajali nad dve nri. Zelo ohsežuo poročilo k proračunu ministr- stva za javna dela je podal minister za ta reaor dr. Marko Kožulj. Za časa, ko je minister Ko-žulj podajal svoj ekspoze, mu je vpadel v besedo senator Miljutin Dragovič in dejal: >Vlada vodi obstrukcijo. Senatorji se ne javljajo k besedi, ministri pa toliko govorijo U Na ta medklic je gradbeni minister dr. Marko Kožulj odgovoril: Misli m, gospod Dragovič, da je boljše, da več govorimo o gospodarstvu, a ne o politiki To je gospodarsko ministrstvo ter mi dopustite, da govo- rim rt diiciuul.i »v-l'.<„,v,i.. n»n»i>(nn>,L, ...... rim o gospodarstvu. Spoštujem prepričanje vsa kogar. Če me nočete poslušati, je to druga stvar! Nato je minister Kožulj nadaljeval svoj ekspoze ter ga končal. Ker v debalo ni nihče posegel, je predsedujoči senalor Kritij odredil glasovanje. Proračun gradbenega ministrstva je bil sprejet z glasovi vseh navzočih senatorjev. Nadaljevanje na 2. strani. Prometno ministrstvo Naslednja točka je bil pretres proračuna za prometno ministrstvo. Besedo je takoj dobil prometni minister dr. Mehmed S pa ho ter podal k proračunskemu predlogu za poverjeno mu ministrstvo daljši ekspoze, ki ga je govoril skoro euo uro in pol. Minister Spaho je govoril tudi o nabavah premoga za potrebe državnih železnic. Glede lega je dejal, da prometno ministrstvo jemlje premog za potrebe državnih železnic tudi iz privatnih rudnikov. Čeprav je v interesu državnih železnic in državnih rudnikov, da državne železnice dobivajo premog iz državnih rudnikov, prometni minister izjavlja, da je kljub temu vpošteval tudi privatno rudnike pri razdelitvi ustni t k premoga v vseh krajih države, predvsem je pa vpošteval težko stanje rudarjev. Pri raidelitvi iialmvk premoga ga niso vodili nikaki krajevni oziri. Minister Spaho je nato govoril o potrebi povišanja l>otniške tarite. nato pa o izvršitvi organizacije železniške službe. Končno se je obširno bavil z vprašanjem vicinalnih železnic. Večino teh železnic je država že odkupila, tako tudi vicinalne železnice ▼ Sloveniji. Ob času, ko je dr. Spaho podajal svoj ekspoze, je pričel vpadaii zopet v besedo dr. Grga An-gjelinovič, ki je vzkliknil: »Vlada sabotira!« na ta medklic je lakoj odgovoril prometni minister dr. Spaho: »Vi ne želite, tla bi obvestil senat? Včeraj ste se pritoževali, da vas vlada slabo obvešča. Danes, ko vas hočem obvestiti ravno o stvareh, ki vas zanimajo, pa tega ne želite.« An-gjelinovič: »|az samo ugotavljam dejstvo, da vlada sabotira.« Spaho: »Smatram za svoio dolžnost, da senat obvestim. Smatral sem, da je to vaša želja, sedaj pa ravno dr. Angjelinovič, ko govorim o nnski železnici, ne kaže za to niti malo zanimanja.« Minister Spaho je nato nadaljeval svoj ekspoze ter govoril o reviziji pogodb, ki iih je ministrstvo sklenilo z raznimi družbami za gradnjo novih železniških prog. Nato se jc javil k besedi senator dr. Šilovič, ki je naprosil prometnega ministra, naj bi posvetil vso svojo pozornost dalmatinskim lukam ter da bi se izdala tudi čimprej uredba o zavarovanju naših mornarjev. Na izvajanja dr. Siloviča je tokoj odgovoril dr. Spaho ter dejal, da se je s tem vprašanjem že bavil in da se bo to problem naših mornarjev rešil že v teku tega leta. Za to izjavo prometnega ministra se je senator dr. Silovič zahvalil. Nato jc bil proračun prometnega ministra sprejet tudi v podrobnostih. Poštno ministrstvo Naslednja točka dnevnega reda je bil prefres proračuna poštnega ministrstva. Predsednik senata dr. Tomašič je dal takoj besedo resornemu ministru dr. Kalugjerčičti, ki je imel k predloženemu proračunu dve uri trajajoči ekspoze. Minister je podal v svojem ekspozeju točen pregled celokupnega poslovanja zaupanega mu ministrstvo Govori tudi o potrebi zgraditve novih poštnih poslopij V tem oziru omenja tudi zgraditev nove pošte v Mariboru. Ker pa v proračunu nima določenih sredstev za gradnjo teh poštnih poslopij, je poskrbel, da dobi od Poštne hranilnice kredit 20 milijonov din, s katerim mu_ je zagotovljena zgraditev vseh omenjenih poslopij. Minister Kalugjerčič ie nato odgovarjal na razne očitke ter ie prešel na vprašanje pogodbenih poštarjev. Pravi, da je iz dravskega poštnega ravnateljstva dobil naslednic podatke: V dravski banovini imamo 230 pogodbenih poštarjev. Dobil sem podatke, da bi bilo treba 15 pogodbenim poštarjem odpovedati pogodbe, ker v smislu uredbe ne morejo dalje ostati na pošti. Bil pa sem zelo previden in sem se popreje točno informiral o stanju ler sem število 15 znižal na 13. Nn očitke Puclja je Kalugjerčič izjavil, da so izgubili pošte ljudje, ki so že drugače dobro sihiirani. Zaradi tega izjavlja minister, da po njegovem mnenju očitek, ki ga je naslovil nanj Pueelj, ni utemeljen. Zakaj je bil premeščen dr. Tavzes 5avi! se ie nato hidi z očitkom dr Kramerja, ki jc napravil na poštnega ministra interpelaciio zaradi premestitve vršilca dolžnosti ravnatelja ljubljanskega poštnega ravnateljstva dr. Tavzesa. »Gospodje, vseh sedem mesecev, odkar sem tu, nisem premestil od služitelja do pomočnika niti enega iz njegovega mesta. Edini slučaj, ki sem ga omenil, je bil slučaj z ljubljanskim vršilcem dolžnosti poštnega ravnatelja. Toda, da sem tukaj postopal čisto pravilno, ko sem ga premestil v Zagreb. boste videli iz sledečeoa referata Pred Tavzesom je bil ljubljanski poštni ravnatelj dT. Alojzij Grejjorič. 6. oktobra 1932 je bil v interesu službe vpokojen. Vpokojen je bil ravnatelj Gregorič, ki je bil na tem položaju od 5. 11. 1925, to je polnih sedem let Kot uslužbenec in kot starešina je bil Gre goric v vsakem oziru na mestu, tako, da vso dobo njegovega službovanja kot ravnatelja smatram za dobo dela in napredka celo-icopne služb«. Iz službenega stališča njegova vpo-kojiter ni bila opravičena, ker bi se bilo moglo Gregoriča kot izvrstnega starešino še uporabiti v službi. Njegova vpokoj/tev je izključi-o politične narave. V njem dr. Kramer ni mogel najti sigurne opore in podpore za izvajanj« osebnostne politike ▼ dravski banovini v duhu svojih smernic. Da je to tako, potrjuje dejstvo, da je na mesto vpokojenega ravnatelja Gregoriča prišel Tavzes, osebni prijatelj in eksponent politike dr. Kramerja, ki niti po svoji sposobnosti niti po skupini, ki jo je tedaj imel, ni mogel in tudi ne bi smel zavzemati tega važnega položaja. Dr. Tavzes |e obšel večje število naših višjih uradnikov na direkciji v Ljubljani, ki so bili po stanu starejši in sposobnejši od njega, in je bil določen za vršilca dolžnosti ravnatelja, kar je pri velikem števila osebja dravske banovine izzvalo splošno (.^zadovoljstvo in upor proti takemu postopanju. Ker uradniški zakon ni dovoljeval Tav-zesu, da bi bil postavljen za ravnatelja, je bilo na pritisk dr. Kramerja in njegovih somišljenikov iz dravske banovine sprejeto v finančnem zakonu za leto 1934-1935, § 41, točka 10, pooblastilo za prometnega ministra, pod katerega je spadal tedaj re-sor za pošte, da lahko spremeni nredbo o organizaciji pošte in brzojava v toliko, da se smejo postaviti za ravnatelje poštnih rarnateljster tudi oni dotedanji vršilci dolžnosti ravnateljev, Id se na dan stopanja ▼ veljavo tega zakona nahajajo najmanj eno leto na tem položaju. S to odredbo H-nančroga zakona se |e pogajll uradniški zakon samo zato, da »e enemu samemu uslužbencu omogoči napredovanje, ki ga ta po uradniškem zakona ni mogel doseči, čeprav za to niso obstojate potrebe službe. Toda do izvršitve te odredbe nI prišlo, kar se je zahvaliti drugim okoliščinam, ki so kmalu po »prejetju tega zakona nastopile. Nič ni bilo bolj naramo, kakor da se ta krivica in škoda za samo službo odstrani ter da se na čelo pošte in brzojava ▼ dravski banovini pokliče oeeba, ki je v vsakem pogledu odgovarjata za ta polofa|, kar se ie tudi zgodilo. Tsvsss jc bi! rasrsiss dolžnost: vrtflca ravnatelja ter podan na svojo redno sinjbo. Toda, ker j« Tavzes za časa, dokler je vriHl dolžnosti vršilca ravnatelja, vnašal v službo pod vplivom oseb, ki so ga držale na tem položaju, mnogo osebnega, s čemer je ustvaril ozračje, t katerem službe nadzornega uradnika, za katero sem ga bit najprej določil, ni mogel vršiti, sem smatral za potreb, o, da za dosego pomiritve odnosov v samem ravnateljstvu in v interesu službe Tavzes ne more ostati v Ljubljani, ter sem ga zato poslal nu ravnateljstvo v Zagreb, v čisto drugo okolico. Proti delu ia obnašanju dr. Tavzesa, dokler je vršil dolžnosti vršilca ravnatelja, obstoji več priiav, katerih vsebina je splošno znana pri velikem številu uslužbencev, ter tudi radi teh razlogov ni bilo umestno, da bi dr. Tavzes ostal še t službi v Ljubljani. Preiskava o prijavljenem postopanju proti Tavzesu je v teku. Radi tega se jasno vidi, da me pri prestavitvi dr. Tavzesa niso vodili kaki politični momenti, temveč samo in izključno samo koristi službe. Pa tudi, če bi me bili pri tem vodili kaki politični nagibi, tudi tedai ne bi bilo to nepravično, ker, kdor je polit «čno prišel, ta tudi politično lahko gre. S tem pa jaz končam. Ker se k debati ni prijavil noben govornik več, je predsedujoči dr. Krulj odredil glasovanje, nakar je bil proračun za to ministrstvo sprejet v podrobnostih. Min. za gozdove in rudnike Dr. Krulj je izjavil, da senat prehaja takoj na pretres v podrobnostih proračuna ministrstva za gozdove in rudnike, ker kmetijskega ministrstva ni tu. Pozval je ministra za gozdove in rudnike Gjura Jankoviča, ki je podal ekspoze k proračunu za zaupano mu ministrstvo. Zavzel je mesto na govorniškem odru ter izjavil: »Ker je že poino — ura je pol dveh — in vidim, da va.s je. gospodje, v dvorani vsega okoli dvanajst, vas prosim, da mi dovolite, da podam svoj ekspoze. ko bo senat kompleten, ker nc želim govoriti o reso-ra. ki je najvažnejši ter intoresira vse kraje domovine, pred praznim senatom.« Zaradi te izjave Gjure Jankoviča je predsedujoči dr. Krulj odredil odmor desetih minut. Z vsemi razpoložljivimi zvonci pa je klical po hodnikih senatorje, naj pridejo v dvorano, da se bo seja lahko nadaljevala. Po preteku desetih minut je minister Gjura Jankovič izjavil v senatu: »Prosim vas, gospod predsedujoči, jaz ne morem govoriti pred senatom, t katerem ni kvoruma.» Senator Banjanin vpije: »Gospod predsednik, prosim za besedo!« Ko mu jo je dr. Krulj dal, je senator Banjanin izjavit, da za to ni treba kvoruma. Minister Jankovič je spot odgovoril Banjaninu: »Prosim vas, gospod senator, nočem govoriti pred dvanajstimi osebami. Če imate vi pravico govoriti dve uri in pol o političnih vprašanjih, imam tudi jaz pravico, da govorim o strokovnih zadevah. Senat se mora spoznati s stanjem, ki vlada v mojem resoru.« Banjanin vpada: »Nismo mi vači dijaki!« Jankovič: »Tudi jaz nisem vaš. Jaz sem član kr. vlade. V ostalem pa moj resor ni na dnevnem redu. marveč kmetijskega ministra. Pokličite kmetijskega ministra.« V dvorani nastane medsebojno prepiranje Predsedujoči Krulj zvoni z vsemi zvonci. Minister Jankovič zopet izjavlja: »Ko me boste obvestili, da je na dnevnem redu moj resor, bom prišeL« — Nemir se je še povečal. Predsednik Krulj miri senatorje, med katerimi je bil seveda najglasnejši Banjanin. Jankovič ponavlja: »Ni kvorumal« Ko je predsedujoči Uroš Krulj ugotovil, da je v dvorani kvorum, je minister Jankovič zavzel mesto na govorniškem odru, proti njemu pa S9rrje zopet obrnil senator Banjanin z besedami: »Nismo mi tukaj vaši dijaki!' — Jankovič: »Tudi jaz nisem vaš. Takega profesorja ne bi želel imeti. Kaj pa vi mislite, da terorizirate člane kr. vlade?« — Nato so se senatorji počasi umirili in je imel minister Gjura Jankovič dve in pol uri trajajoč ekspoze, v katerem je govoril o gospodarski politiki svojega resora. Za njim je govoril senator Tomo Jalzabetič, na njegova izvajanja pa je odgovoril resorni minister Gjura Jankovič. Nato je bil proračun tudi za to ministrstvo sprejet v podrobnostih. Kmetijsko ministrstvo Naslednja točka dnevnega reda je bil pretres proračuna v podrobnostih za kmetijsko ministrstvo. K proračunu je imel zopet daljši strokovno sestavljen ekspoze resorni minister Svetozar Stan-kovič. Za njim je govoril zelo obširno senator dr. Oto Frangeš. nakar je bil proračun tudi z.a to ministrstvo sprejet. Trgovinsko ministrstvo Prešlo se je na pretres proračuna za ministrstvo trgovine in industrije. Ekspoze o proračunu je podal resorni minister dr. Milan Vrbanič. Za njim je govoril k proračunu senator dr. Švrljuga, nakar je bil tudi ta proračun sprejet. Socialna politika Pričel se je pretres proračuna za ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Ekspoze je podal minister Dragiša Cvetkovič, nakar so govorili senatorji dr. Šilovič, dr. Mažuranič in dr. Pavelič, ki ob času, ko to poročamo, še govori. Predvidoma bo nocoj sprejet v podrobnostih še proračun ministrstva za telesno vzgojo naroda, na jutrišnji dopoldanski seji pa se bo pričel pretres finančnega zakona, nakar se bo prešlo h končnemu glasovanju k državnemu proračunu v senatu. Podpore za Sloveniio Belgrad, 26 marca Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok, s katerim se naj izplačajo sledeči zneski: 1. Občina Ježica za zimsko pomoč 8000 Dia. 2. Okrajnemu načelstvu Litija za občino Zagorje za brezposelne rudarje 4000 D'slušni učitelji drago plačati ta svoj nezaslišani greh. Adam Milkovič. šolski upravitelj na Karlovici, je kljub temu, da je imel sedem let službe Ln družino, bil brez vsega odpuščen iz službe. Učitelj Jože Prijatelj je moral na kočevsko nemško enorazrednico v Gotenici, ki je 25 km oddaljena od zdravnika in železniške postaje, dasi je invalid. Najhujše pa se je zgodilo Francetu Pečku, izvrstno kvalificiranemu učitelju, kateremu je gospod Pucelj kljub temu, da je bil že takrat opasno bolan, izbral za bodoči kraj bivanja srbijansko brdsko naselje Prevešt na bol- v kakšno Gotenico ali v bosanske hribe, ampak na zetov dom, v 5 km oddaljeno Karlovico. In radi take velikodušnosti sedanjega režima sc sedaj gospod oče in senator šc pritožuje! kakovostno zobne pasto za veliko in malo Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- Delo Karitativne zveze v Mariboru Mogoče je gospod Pucelj ludi pozabil, kako je j nros!.ace njegova roka v času nejgove vsemogočnosti pome- omentev tata tudi z drugimi učitelji ter mesto njih posadila naš okraj s samimi JNS hrasti. Ker je učitelj France Kokalj bil tako predrzen, da je nastopal celo pri Katoliške mprosvetne.in društvu, ga je Pucljev režim poslal iz Lašč v Komendo, ker se pa tudi lain ni »unesel«, so ga poslali v hosonska brda. Sin velikolaškega organista Mirko Brejc je bil učitelj v škofjeloških brdih, a so ga enostavno vrgli na cesto, čeprav je imel že dve Ieli službe, čeprav je živel v pomanjkanju in čeprav je radi tega zbolela in umrla njegova mati ter je oče še hujše zbolel. Na pritožbe gospoda senatorja v senatu moremo Velikolaščani odgovoriti samo tako, da Puc-Ijeva gospa hčerka in gospod zet ne hosta v Kar-lovicah prav nič trpela in da bi gospod Pucelj, ako ima socialno srce, sploh lahko sam poskrbel za njiju, saj je zelo premožen, dočim čaka še stotine učiteljskih kandidatov in kandidatinj na službe po naših brdskib naseljih. Pa saj tega od gospoda Puclja in njegovih nihče ne zahteva in Karlovice so zelo prijazna vas. Seveda se je treba v nove razmere vživeti. Treba se bo navaditi potovati okoli brez državnega salonskega voza, saj tudi drugi navadni državljani živimo, kakor nam pač dopuščajo razmere. Da je pa bivše JNSarske glorije konec, na lo se bo moral privaditi tudi gospod senator Pucelj in njegovi dragi. Zločin napol blaznega človeka „Pet ljudi moram ubili" — Cele sadovnjake posekat Vransko, 25. marca. Ko so prihajali danes zjutraj ljudje na Vransko k prvi sv. maši od kranjske strani, so si med seboj pripovedovali o nezaslišanem zločinu, ki se je dogodil v pretekli noči. V Črnem grabnu pod je napadel okrog 35 let star fant Lojtra .XT4W, iO katerem pravijo ljudje, da ni j>opolnonia normalen, nekega Kamnika in ga s sekiro tako vsekal v prsi, da mu je izseka! kar cel kos mesa. Ranjenca so še ponoči odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Toda to zlobnežu še ni bilo dovolj. Po zločinu se je podal 6 sekiro in še nekim drugim ostrim orodjem po glavni državni cesti proti Vranskemu. In med potjo je skoraj kar po vrsti ob-sekal vsa mlada drevesa, ki jih je dala vsadili drž. uprava. Pisec teh vrst si je ogromno škodo sam ogledal. Zločinec je obsekal vsa najlepša drevesa okrog in okrog, tako da jih je veliko sploh izgubljenih in se bodo brez dvoma posušila. Najhujše razdejanje pa je napravil na Vranskem pri posestniku Javoršku. Temu jc dobesedno posekal ves sadovnjak, okrog 50 dreves, od najmanjšega do največjega, tako da je popolnoma V6e uničeno. Tudi cestnemu nadzorniku Lukmanu je posekal par dreves. Okrog treh zjutraj pa je prirohnel pred hišo, v kateri stanuje najemnik Kavčič. Tu je začel razbijati in tolči po oknih. Šip k sreči ni razbil, pač pa je obsekal s sekiro okenske okvire, talko da so kna močno poškodovana. Ko §a je Kavčič pregnal, je odšel iz Vranskega proti ietrici, kjer je nadaljeval svojo »kulturno« delo pri Livku, kateremu je tudi posekal veliko množino dreves. Od tam je šel na Osredek, kjer je izlil svojo jezo nad sadovnjakom posestnika Pre-sekarja. kateremu je pravtako povzročil veliko škodo. Vsi prizadeti imajo ogromno škodo na sadnem drevju. Zločinca je šla takoj danes iskat orož-niška patrulja, toda do časa, ko to poročamo, ga še niso mogli izslediti. Ljudje pravijo, da je fant bolj hudoben kakor pa prismojen. Bil je že ponovno zasačen pri raznih tatvinah. Tudi drevesa ob državni cesti je že enkrat pred Ieli posekal in bil zaradi tega obsojen. Na Vranskem pa jp že prej enkrat pobil na neki gostilni vse šipe. Ves divji in nerazsoden postane zlasti, če ee napije, kar je bilo najbrž tudi tokrat. Lojtra Ivan je doma iz Zagorja ob Savi. Zdaj je služil nekje na Trojanah, odkoder je v pretekli noči napravil svojo »kazensko ekspedicijo« na Vransko. Grozil je tudi, da mora pet ljudi ubiti, med njimi dva z Vranskega in enega iz Ločice, poleni se bo pa sam obesil. Danes si je cela vrsta ljudi ogledovala f>osekana drevesa in pomilovala oškodovane posestnike. Maribor, 26. marca. Karitativna zveza v Mariboru jc no svojem občnem zboru, ki sc je vršil v torek, dne 24. marca dajala račun in poročilo o svojem delovanju. Zveza je bila ustanovljena leta 1933, z intenzivnim delom pn je pričela lani meseca maja. Od tegn času beleži mnogo uspehov pri delu za ublažitev bede, ki je zlasti v Mariboru silno velika. Prvo njeno delo ie omejitev beračenja, ki so ga razni dehimržneži izrabljali, saj ic znano, da je med mariborskimi berači bilo in jih je ie mnogo, ki jim je prosjačenjc le sredstvo za lagodno življenje. Tako ic zveza dosegla z izdajanjem listkov, katere so ljudje mesto denarja delili revežem Na Podlagi teh listkov je nato zveza prosilcem, o katerih sc jc prej prepričala, da so podpore potrebni in vredni, dajala podpore. Teh listkov je bilo lani prodanih za 12.617.25 Din Akcija je. dasi jc šele v začetkih, v zadovoljnost res potrebnih mariborskih revežev, uspela. Cc bo javnost v bodočem letu pokazala za to akcijo še več razumevanja, bo mogoče onemogočiti beračenje nepotrebnim in delnmržnežem. Drugo veliko delo Karitativne zveze jc Pomožna kuhinja, ki ie poslovala v palači Zadružne gospodarske banke od t. dec. 1935 do K zborovanju ljubljaashih gostilničarjev Naše poročilo o zborovanju ljubljanskih gostilničarjev pri Mikliču izpopolnjujemo še z naslednjimi navedbami: Na zborovanju so padali očitki, češ, da se občinski svetniki, ki so gostilničarji (vsi so člani JRZ) v mestnem svetu niso dovolj zavzemali za koristi gostilničarjev. To seveda ne drži in so bili ti očitki krivični, bodisi, da so bili izrečeni iz nepoučenosti ali iz osebnih, oziroma političnih nosprotstev. Prvotni predlog finančnega odseka glede pavšala gostilničarjem je določal, naj bi znašal mesečni pavšal, kolikor določa Icst-viea od 25 do 1000 hI izločenega vina na leto, toda tako, da bi recimo gostilničarji, ki iztočijo recimo 36 hI letno, plačali prav toliko, kot tisti, ki iztočijo 50 hI Predlog je pavšal hotel diferencirati Ic v večjih presledkih. Nasprotno temu pa so zastopniki gostilničarjev v občinskem svetu prodrli s svojo zahtevo, da znaša mesečni pavšal I Din za vsak v letu iztočeni hI vina oz. piva. Nekdo se je ob občinske svetnike tudi obregnil, češ, da sc gosfilničarji-občinski svetniki niso zavzemali za to, da bi okoliški, sedaj Ljubljani priključeni gostilničarji smeli klati prešiče doma, kakor je bilo to dosedaj. Toda klavniški kuratorij je sklenil, do se mora vsa živina v mestu, razen one, ki jo kmetje doma zrede in zakoljejo za lastno potrebo — klati izključno Ic v mestni klavnici. V nedeljo je zborovala tudi mesarska zadruga. Zastopniku mesarjev v občinskem svetu pa tedaj ni nihče očital te uredbe, čeprav jo ie on sam predlagal pred občinskim svetom. Mesarji so pač toliko uvidevni, da morajo imeti enake pravicc, če imajo enake dolžnosti K dopolnilnim volitvam pa pripominjamo le: V upravi združenja ni zastopana bivša občina Moste, čeprav je med priključenimi občinami najmočnejša, pač pa je zastopana dosti manjša otepanja 14 posestev na dražbi Od 26. marca do konca maja je letos pri ljubljanskem okrajnem sodišču že razpisanih 14 dražb raznih mestnih in okoliških posestev. V mestu samem pride 5 zemljišč odnosno hiš na dražbo. Vseh 14 zemljišč s hišami in pritiklinami je bilo skupno cenjenih na 4,715.832 Din. Dne 30. aprila ob U dopoldne pride na dražbo veliko zemljišče na vogalu Tyrševe in Vilharjeve ceste, ki je cenjeno na 3,093.179 Din. Danes sta bili na dražbi prodani 2 realiteti. Pred sodnikom g. Jankom Mullerjem se je vršilo dražbanje. Mala soba št. 16 je bila nabito polna interesentov. Zormanov travnik ob Cesti dveh cesarjev v izmeri 6811 m' m je kupil na dražbi Jos. Snoj, trgovec v Ljubljani, za 81.000 Din. Travnik je bil sodno cenjen na 102.481 Din. Hiša št. 30 na Cesti IV v Rožni dolini, ki je bila cenjena na 102.481 Din, je bila prodana za 103.000 Din. Redki so primeri, da bi bilo kako zemljišče zdraženo nad ce-nilno vrednostjo. Hišo, ki je bila last zakonskih Josipa in Frančiške Omejc, je zdražil Josip Oblak, trgovec na Sv. Petra nasipu št. 3. 15. marca 1936. V tem času je izdala 3.695 obedov Od teh ic bilo izdanih brezplačno 145R, ostali pn so bih plačani 7 listki v znesku 4.614 Din. Na Sveti večer ie kuhinja dala 97 osebam brezplačno večerjo, na Božič po obed 97 osebam. Pisarna Karitativne zveze je bila na razpolago vsem pomoči potrebnim z nasveti, posredovanji za službe in z dejansko pomočjo. Za Božič je razdelila 72 otrokom, katerih se nikdo drug ne bi spomnil, 144 kosov perilu Zveza pa se ic spomnila tudi revne dece v naših obmejnih župnijah in nh za Božič obdarovala. Denarni promet je bil naslednji: dohodki 18.74250 Din, izdatkov pa 17.769 Din Občni zbor ic izrekel zahvalo predvsem pre-vzviš. škofu g. dr. Ivanu Tomažiču, ki ic po vseh svojih močeh denarno in moralno podpiral delo in stremljenje Karitativne zveze, Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, mestni občini mariborski in kr bonski upravi, ki so pokazale veliko razumevanja za karitativno delo. Zahvala pa ie bila izrečena tudi vsem neimenovanim dobrotnikom, ki io v denarju ali v naturalijah mnogo žrtvovali za namene Karitativne zveze. Občni zbor ie / veseljem vzel na znanje poročila funkcionarjev in sklenil, da sc bo karitativno delo v Mariboru kar najbolj intenzivno nadaljevalo. vas, ki ima le 600 prebivalcev, jc pa znana trdnjava INSI Stepanja vus ima v odboru enega odbornika in enega namestnika! Toliko, da bo naša javnost vedela preceniti delo v ljubljanskem gostilni-čarskem združenju in da se bo vedelo, kakšen duh vlada nad to uradno stanovsko organizacijo! Ogromna sodba - cela knjiga Ljubljansko okrožno sodišče je prejelo nenavaden sodni spis — sodbo v našički aferi, tiskano v obliki debele knjige, ki jo je doposlalo okrožno sodišče v Osijeku. Je to tako imenovani pismeni odpravek sodbe, izdelan po določilih zakona o kazenskem postopanju, podpisan po upravitelju sodne pisarne in opremljen s pečatom, kakor vsaka navadna sodba. Zunanja oprema je zelo lična. Sodba je tiskana na 181 straneh velikega kanclijr »kega formata. Pole so lepo knjigoveSko s strojem sešite. Ovitek je iz precej trdnega papirja. Tisk je zaradi dobrega papirja zelo čeden in čitljiv. Vrste gredo preko ceie strani. Izrek sodbe obsega 27 strani, ves ostali prostor zavzemajo razlogi. Zanimivi so datumi, ki se navajajo v toku postopka. Osiješko državno tožilstvo je vložilo dve obtožnici, in sicer 11. februarja in 14. marca 1935. Javna razprava sc je pričela 9. maja in končala 8. novembra 1935, sodba je bila izrečena 18. novembra. Za krive je bilo spoznanih 48 obložencev, in sicer sami ino ški, 57 obtožencev pa je bilo oproščenih. Med oh sojcnci je 14 Židov. Ljubljansko sodišče bo to sodbo vročilo nekemu obsojencu v Ljubljani. — Ta knjiga, ki je našla svojo pot tudi v našo licealno knjižnico, predstavlja obenem posebno zanimiv dokument iz naše najnovejše politične zgodovine. Saj je eden obsojencev bil celo upokojeni minister in bivši narodni poslanec. Če si knjigo predstavimo v formatu naših leposlovnih knjig, bi obsegala — nad 800 strani. Zato pač v naši državi menda nima prednika. - Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef Krončiecc. Piul Osejjna vest. Ptujski mestni žnpan dT. Aloj* Remec je odpotoval v Belgrad zaradi mestnega proračuna in drugih važnih občinskih zadev." Občni zbor JRZ, ki je imel biti v nedeljo 29. marca, ie preložen. H kritiki igre »Pot mladosti« prijx>minjam«, da je igralo Ingoličevo dramo »Zgrešene poti« Dramatično društvo v Ptuju in ne dijaki ptujske gimnazije. Lehdrteva natmoderneiša In nafzabavnejša opereta Jutri premiera! KINO IJNION1 I0C10« Ljubavne melodije. V njej poje, pleše, skratka bri-Ijira kot še nikdar poprej Marto Iggerth Za obilo smeha, razvedrila in kratek čas pa skrbita popularna komika Leo Slezah in iions Moser ^MiMaaMiBMBHHnflOHMMniBHNflnnRHMn Daniel Omerzu: Vojna v Galiciji Znočilo se je in armada se je ustavila, da prenoči in se odpočije po težkem celodnevnem maršu. Po poljih in travnikih je zabrlelo na tisoče lučic, ognji so goreli in dim se je valil v oblake. Bila je naravnost čarobna slika tega velemesta šotorov in pokritih, prevoznih vozov. Drugače pa je bilo daleč spredaj, kjer so nočevale izvidne kolone. Tu ni smela goreti nobena lučka, še cigarete so smeli prižigati le pod čepico, tudi miru In počitka si te prednje kolone v tej noči niso mogle privoščiti. Njihove predstraže so že poročale, da eo se v majhnih patruljah pojavili že ko-zaki, ki se bliskovito hitro pojavijo in tudi že izginejo. — Te vesti o kozakih so vznemirljivo vplivale, nihče se ni upal zatisniti oči iz bojazni, da bi ponoči ne prišlo do kakega nenadnega napada, tako da je bila ta noč polna razburljivih in zalostno-smešnih dogodkov. — V jutranjem svitu naslednjega dne se je pa vojni pohod zopet nadaljeval r. vso naglico. Skozi mnoge maloruske vasi nas je vodila ta pot. Opažali smo že, da prihajamo v kraje, iz katerih se je največ prebivalstva že umaknilo. Okrog zapuščenih domov se je le še samotič pasla perutnina in svinje, katerih so ae poslužile mimovozeče vojaške kuhinje. — Popoldne smo prišli v majhno vas Romanovka, vzhodno od mesteca Bobrka, kjer smo pa topove že morali pokrivati z zelenjem, da bi jih ne opazila ruska letala. Od moža do moža je šla vest. ki je prišla od sprednjih straž, da stojimo že blizu ruske vojske in da bomo morda že ta dan stopili v borbo. Po dveurnem odmoru v tej vasi smo šli dalje po veliki cesti, ki prihaja iz Lwowa; široka cesta je bila nabito polna vojaštva vseh v in t orožja, kajti od Lwowa sem eo korakale tudi divizije twow6kega armadnega zbora; kar konjeniška divizija — sami ulanci so hiteli mimo nas, da poiščejo stik z ruskimi vojskami. Po hribovju, severno od mesteca Przemyslany, se je pehota že spuščala razvita po njivah, travnikih in gozdovih proti Zaradizie in kar je pomenilo, da stojimo že tik pred začetkom savražnosti. Tudi topništvo je že dobilo povelje, da se ustavi blizu vasi Lipovce, severno od reke Lipa. Z veliko naglico so brzele kolone vojaštva in vozov skozi mestece Przemy-slany ter reke Lipe proti severu, odkoder smo že slišali vedno gostejše streljanje prednjih pehotnih oddelkov, ki so bili že v stiku z ruskimi pred-stražami. Prebivalstvo tega ličnega mesteca je bilo vse razburjeno, ko je videlo, da se pripravlja boj v neposredni bližini mesta. Mnogi so začeli zapuščati svoje domove, nalagali so najnujnejšo prtljago na vozove ter bežali proti mestu Lvvovvu. 2e se je večerilo, ko so v sanitetnih vozovih pripeljali prve ranjence mimo nas. Bledih in ujxadlih obrazov so ti siromaki dvigali glave in se ozirali po nas, še zdravih! Pred nami je ležala lepa valovita pokrajina z gozdovi in travniki ter majhnimi naselji, kjer se je začela sedaj razvijati borba dveh armad. Že so razvrstili topove ob robu gozda in jih usmerjali proti domnevnim ruskim pozicijam, ki so bile oddaljene od nas še kakih 3—4 km. Ordonančni jezdeci so prihajali in odhajali v največjem diru, višji oficirji so se posvetovali. Pehota daleč pred nami že razvija streljanje, ki je vedno hujše. Topovi so že nabiti z granatami, ki bodo vsak čas odnesle prvi smrtonosni pozdrav ruski vojski. Bili so to težki trenutki, vse je z napetostjo pričakovalo nadaljnjega razvoja. 2e je povelje tu, da začno delovati tudi topovi, za zdaj le še posamezni. Granate! 3400 m I Torej so Rusi že blizu, smo si mislili in v nasled- i njem trenutku so že žvižgajoč rezale skozi ozračje proti severu. Vsi zasledujejo z napetostjo udar i teh granat, ki naj izzovejo odgovor ruakega topništva. Medtem so se za nami kopičili stotine vozov in nepregledne municijske kolone, ki so se pripravljale, da tukaj prenoče. Zanetile so si tu in tam kak ogenj, da si skuhajo večrjo, — nihče pa ni pomislil na posledice, da nas more dim izdati! Se dve granati so mogli topničarji medtem izstreliti in naenkrat smo zaslišali v oddaljenosti 4—5 km silno grmenje. Vsem je bilo jasno, da so to ruski topovi. Čudili smo se, da Rusi začenjajo kar s salvami. Sekunde so minevale v čakanju: kam je bila poslana ta salva? Kar naenkrat pa je zavrešralo okoli nas s silnimi treski in žvižganjem po zraku. Rusi eo torej avstrijske topniške postojanke na tem mestu že izsledili in to po nekaj granatah, ki so jih naši topničarji izstrelili. Še ena salva je sledila in že bliže naših topov. Tretja in čntrta so pa že delovale nad glavami konjskih upreg v ozadju, ki so se, kakor moštvo topov, morale hitro umakniti na varno. Rusi so obstreljevali tugi bližnjo vas Lipovce, kjer so sc na nekaterih hišah užgale slamnate strehe. Ta ruski topovski ogenj je povzročil velik strah v vozovnem parku, ki se je moral sedaj naglo obračati nazaj proti mestu Przemyslani, odkoder so pa pritiskale naprej vedno nove kolone, ki niso vedele, kako je pri Lipovcah in tudi ne, dn se sprednje kolone morajo že umikati. Nastala je silna zmešnjava, z vseh strani so se gnetle in pritiskale vozovne kolone nazaj na cesto, na kateri so že v treh vrstah, korak za korakom pritiskali ti naprej, drugi nazaj, in se je cesta že popolnoma zamašila. V temi je bila avstrijska armada že v popolnem umiku. Izkazalo se je, da Rusi napadajo z velikanskimi silami na južni in severni strani Przemyslany. Ker je cesta vodila čez reko Lipo z zelo globokim in strmim obrežjem ter je bil na tem kraju le en sam most. čez katerega naj bi sedaj v največji naglici šla vsa ta množica vo- f jaštva In vozov, so nastale strašne posledirn, tisti ! hip, ko so okrog osme zvečer nenadno napadli 1 te kolone kozaški odelki. Napad, ki je trajal le samo !>or1h p«t m inu L je zadoščal, da se je umik spremenil v grozotni beg. Nastalo je nepopisno kričanje drug na dru gega, začeli ?o prevračati vozove v jarek, samo da so dobili zoj>et nekaj korakov prostora. Umik je trajal vso noč do ranega jutra, preden jc šol zadnji voz čez most, ki so ga ob šestih zjutraj avstrijski saperji že raztrelili. Na stotine vozov 7 velikimi množinami provijarita, municije in raz nega drugega materijala je pa ostalo v obcestnih jarkih in postalo tako bogat plen ruske vojske, ki je v jutranjih urah že zasedla desni breg reke Lepi. Tudi prestrašeno prebivalstvo mesteca Przr myelany in bližnjih vasi je bilo že 7. vozovi in peš na cesti proti Lwowu. Vse je zapuščalo rio move in bežalo, samo da se reši vojne vihre. Komaj za nekaj sto korakov pred mestom L\vo wom so v jutranji megli že prišli Rusi do žele/, niške proge v najbližnjo bližino velike cesto. po kateri so se valile velikanske množice vojaštva, civilnega prebivalstva in vozov, živine in konj. Bilo je. ko dn bi se preseljevali narodi. Mari borski in ljubljanski domobranci so se morali v vsej naglici kar ob cestnem jarku pripraviti na boj, civilno prebivalstvo je pn kar besnelo, ko je videlo, da se pehota kar ob cesti pripravlja na borbo. Ženske in otroci so zafieli vpiti in prositi. jih pustimo čim htreje dalje, nakar so jih vojaške oblasti odpravljale v bližnji gozd in od tam dalje po lwow8kt in stryjsky cesti. Tudi vojaške vozovne kolone in kuhinje so se morale čim hitreje ix) vseh potih in cestah proli jugozapadi, odstraniti. Dopldne, okrog devete, se je pa začela velika bitka, ki je trajala nepretrgoma polne štiri dni, do avgusta 191+ (Dalje.) Drobne novice TEL. M-tl KINO UNION TEL. 22-21 Koledar Petek, 27. marca: Janez Damaščan, cerkTeni učenik; Ruper t, škof. Novi grobovi -f" V Ljubljani jc umrla gospodična Pavla Šerc. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 65. "t" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Jernej Pinter, bančni ravnatelj v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne iz hiše žalost Gosposvetska cesta 2. — Včeraj je po kratkem trpljenju umrla gosipa Ivana Prek roj. Bizovičar, za-sebnica. Pogreb bo v soboto ob 5 popoldne. -j- Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je umrl za posledicami nesrečnega padca s kolesa gostilničar, medičar in posestnik gospod Karel Anbl. Pokojnik, ki je dosegel starost 53 let, je bil daleč naokrog znana in spoštovana osebnost. Bil je mnogo let župan lenarške občine in se je kot tak odlikoval s «vojo nepristranostjo in skrbnostjo za blagor občanov. Pokopali ga bodo jutri v soboto ob pol 4 popoldne. Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Ran dr. Natl&ien odpotoval v Belgrad. S »nočnjini brzim vlakom je odpotoval v Belgrad ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Spremlja ga tajnik dr. Kovačič. G. ban je odpotoval v Belgrad v zadevi banovinskega proračuna, ki je predložen vladi v odobritev ter v raznih drugih tekoči h zad evah. — Imenovani so za inž. poročnika tehnične stroke mornarice uradniški pripravnik Ivan Maric oa in za drž. mojstra v X. pol. skupini sedlarja Dragotin J a miš, na službi v III. oddelku voj. tehn. zavoda in Ivan Ogorevc, na službi pri topniškem polku IV. armijske oblasti. Odlikovana sta z zlato kolajno za vestno vršenje službe orožniški narednik Ivan Markovič in višji godbenik I. razr. Dragotin Nevšimal. . — Izpit so napravili za čin rez. inž. kap, VL razr. tehnične stroke mornarice rez. inž. poročnik dr. Ivo Hercigonja; za zvanje akt. in rez. nižjega voj. tehn. uradnika II. razr. nižji voj. tehn. uradniki III. razr. Aleksander Grego, Ivan Turato in Rudolf Šibel; za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda VI. razr. poročnik fregate Franc Zmrzlekar in za čin akt. in rez. strokovnega podporočnika mornariški naredniki in vodniki III. razr. Franc Kovač, Drago Meinaršič, Branko Brakus in mornariški narednik Josip Vedinger. — Iz banovinske službe. Banovinski administrativni uradnik Viktor Zlokavnik v VIL polož. skupini pri banski upravi v Ljubljani, je premeščen v banovinsko splošno bolnišnico v Mariboru. — Rozina Mrak. banovinska arhivska uradnica X. polož. skupine na kmetijski šoli na Grmu je napredovala v IX. polož. skupino. = Napredovanja stražnikov. Andrej Gorjane, Martin Cepon in Ivan Smolnikar, policijski stražniki III. raizreda pri upravi policije v Ljubljani, so napredovali za polic, stražnike II. razreda. — Ciril Skok. Alojzij Mulec in Alojzij Rovanšek, stražniki-pripravniki v Ljubljani, so napredovali za polic, stražnike III. razreda. — Konrad Rozman, stražnik-pripravnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je postavljen za polic, stražnika III. razreda. = Iz zdravniško službe. Dr. Avgust Hribov-šek. zdravnik - volonter bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je postavljen za zdravnika-bano-vinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti. — Poročila sta se v cerkvi sv. Petra v Ljubljani na praznik Marijinega oznanenja g. Cvar Jože, krojaški mojster, in gdč. L&ngus Ivanka, trg. »otrudnica. Naše čestitke, Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Franz-Joseiova voda se lahko zavživa i* učinkuje ie po kratkem čara brez neprijetnih pojavov. Beg- po mri« m. pol. h) nar. idr. S br. 154S5, Ji. V. 16. — Ban dr. Natlačen za umetnike. Med slovenskimi umetniki je splošno znano, kako velik ljubitelj in podpornik likovne umetnosti je sedanji g. ban dr. Natlačen. V razmeroma kratkem času, odkar je na svojem visokem mestu, je nakupil že lepo vrsto slovenskih umetnin, tako da ae je v banski palači nabrala že skoraj prava galerija slik in kipov. Včeraj smo poročali o obisku g. bana na razstavi Matije Jame. Na tej razstavi je kupil r. ban krasno Jamovo umetnino, ki predstavlja milje okoli škofije s stolno cerkvijo. — Kredit za nastavitve brezposelnih inteligen-tov je v part. 1. poz. 2 »Bednostnega sklada« v banovinskem proračunu za leto 1936-37 določen na 650.000 Din. Tega zneska v novem proračunskem letu v nobenem slučaju ne bo mogoče povišati. Z ozirom na okolnost, da je potreba za na-meščenje brezposelnih inteligentov znašala v minulih letih skoro štirikrat večji znesek, je bilo treba za novo proračunsko leto izbrati od sedaj na-meščnih brezposelnih inteligentov komaj četrti del. Vsled tega tudi ni možno računati na sprejemanje novih prosilcev. — Kr. banska uprava v Ljubljani. — Občni zbor gostilničarjev ljubljanske okolice. Včeraj dopoldne je bij v restavraciji pri t LevtK v Ljubljani občni zbor Združenja gostinskih obratov za ljubljansko okolico. Udeležba na občnem zboru je bila zadovljiva. Vodil ga je g. Franc šušteršič iz Dravelj, ki se je spomnil štirih umrlih članov, katerih spomin so navzočni primerno počastili. 17. zadruge odpade letos 77 članov. ki po inkorporaciji pripadejo ljubljanskemu združenju. Tajniško poročilo je podala tajnica gdč. Marija Kozamernikova. Poročaia je o raznih mlervenrijah v davčnih zadevah, policijskih kaznih. o borbi proti šušmarstvu, o točilni taksi in o ustanovitvi šole za bodoče goetilničarke, ki je namenjena predvsem gostilničarskim hčeram, bodočim lastnicam gostiln. Letos bo v začetku junija v Ljubljani vsedržavni gostilničarski kongres, združen z razstavo. Sedaj šteje združenje 275 članov in sicer 256 gostiln. 11 restavracij, 5 krčem in 3 huffete. — V imenu nadzornega odbora je predlagal razrešnieo g. Anžur, ki je bila soglasno -prejeta. Dosedanji predsednik g. Sušterušič izpade iz društva zaradi in korporacije. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Avgust Kane iz Pod-»inreke, v odbor pa gg. Janko Cirman iz Medlega, Filip Bohinje, iz Medvod, Mihael Jeriha iz Dolnje Hrušice. Jakob Modie iz. Bresta in Rudolf Babnik. Nato je bi! sprejet proračun združenja, ki znaša 31.000 Din, nakar se je razvila pri slučajnostih orecei živahna debata. — »Ob času obiskanja v BCatni Brezovici pri Vrhniki. Prostovoljna gasilska četa v Blatni Bre- i zovici pri Vrhniki ob vprizorila na tiho nedeljo, 1 29. marca in na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, oba- i krat ob 4 popoldne E. Gregorinovo pasijonsko dr.,- j oo »Ob času obiskanja«. Tretjič bodo dramo vpri-zorili na Vel. nedeljo ob pol 8 zvečer. Dramo so že lani petkrat vprizorilt, obisk je bil ogromen. Tudi letos vlada za vprizritev drame izredno veliko zanimanje. Režira g. šolski upravitelj Za-krajšek. — TIskarne in časopisi v Zagrebu. V Zagrebu izhaja 8 dnevnikov, 53 tednikov, 34 polmesečnikov, 142 mesečnikov in 14 časopisov, ki ne izhajajo redno. Tiskarskih podjetij je v Zagrebu 60 (vitevii litografije in cinkografije). Stavnih strojev imajo 79, rotacij 6, rotacijske stereotipije 4, 132 strojev za brzotisk in 186 raznih drugih tiskarskih strojev. — Kako bodo gradili unsko železniško progo. Prvih 10 km proge proti Bihaču bo zgradila tvrdka Batignol v lastni režiji. Nadaljnjih 10 km je izročila v zgradbo podjetju Dukič iz Ljubljane. Za ostale dele proge se tvrdka Batignol pogaja z raznimi podjetji. Najbolj težaven del proge je med Bihačem in Kninom. — Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzga- ! jamo in oskrbujemo. Priredil M. Humek, sadjarski nadzornik v p. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1922, 52 strani, Din 10. — Malokateri naših sadjarjev zna pravilno gojiti in ravnati z breskvijo in marelco, ki pa rodita izmed vseh sadnih vrst najplemenitejši sad, ki je izbornega okusa, jako primeren za pripravo raznih sadnih izdelkov (marmelad), konserviranje itd. V vsestransko temeljito predelani knjižici nam pisatelj opisuje, kar je potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbovanju, gnojenju, boleznih in vlaganju bre-skovega in marelčnega sadu. V prvem delu se peča s pridelovanjem in negovanjem breskve, v drugem o vzgajanju marelice. Knjižica je okrašena z 22 slikami med besedilom in 2 barvanima prilogama. Kdor goji to žlahtno drevo, mora to knjižico poznati. — Zahvala »Trboveljskega >'avčka«. V mesecu marcu je priredil pevski zbor »Trboveljski slavček« koncerte v Mariboru, Rušah, Celju, Ljubljani in Litiji, Doživel je povsod izredno naklonjenost, pozornost in ljubeznivost javnih korporacij, raznih društev in posameznikov. Prav vsem bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala s prošnjo, da tudi v bodoče tako toplo vsestransko podpirajo delovanje in stremljenje zbora. — Uprava. — Strokovnega tipograla za zvanje iaktorja potrebuje tiskarna ministrstva vojske in mornarice. Sprejet bo za uradniškega pripravnika v X. ali IX. položajni skupini. Reflektanti naj pošljejo prošnjo »Upravniku štamparske radionice« ministrstva vojske in mornarice v Belgradu, kolekovano po zakonu o taksah in sicer najkasneje do 15. aprila t. 1. Prošnji je priložiti potrebne dokumente, ki so predvideni po §§ 2, 3 in 4 uradniškega zakona. Dtnts nsprakllcno psslsdnllt ob lt., 1916 ln 21-16 uri Sijajen kot ie nikoli! GllStSV FrČItlfCll v svoji letoinjt najboljši vlogi kot Poročnik Bobby Sodelujejo ie Lida Baarova, Georg Aleksander, A dele Sandrook in Carl Anton Nu zamudita 1 Jamčimo Vam, da st boste prt tal rnsto-Igri Izredna priletna zabaval! in od srcu rtimtlall! Ljubljana O Koncert postnih pesmi. Na tiho nedeljo, dne 29. t. m. ob 20 bo izvajal maloznane izbrane starejše in nove pesmi v cerkvi sv. Petra domači cerkveni zbor. Postnemu času primeren spored in opisovanje zadnjih dni trpljenja našega Odreše-nika nas bodo vpeljali v premišljevanje skrivnosti velikega tedna. K obilni udeležbi vljudno vabimo prav vse! O Žalostna slika eksistenčne borbe. Včeraj je bil na pisarno personalnega referata mestnega poglavarstva izreden naval prosilcev za mitniška mesta. Že do razpisa 17. t. m. je bilo vloženih mnogo prošenj, s katerimi so prosilci prosili za podelitev kake primerne službe na magistratu. Te prošnje pri razpisanih mitniških službah ne bodo vpoštevane. Prošnje so sprejemali 4 uradniki, ki niso imeli nobenega drugega posla, kakor sprejemati prošnje in jih registrirati po vrstnem redu. Izdani so bili čedni tisočaki za prošnje, kajti vsak prosilec je potrošil za razne koleke in prepise listin najmanj do 150 Din. Za mesta se potegujejo narazličnejši poklici in stanovi. Mnogo je absolventov srednjih šol, mnogo z malo maturo, pa tudi rokodelcev je veliko število. Koliko je vseh prosilcev, za enkrat še ni točno ugotovljeno. Včeraj je bil zadnji dan za vlaganje prošenj. © Čemu razburjenje? — V neki sosedni občini je bila po raznih zahrbtnostih odpovedana služba s sklepom občinskega odbora uradnici, ki je imela za seboj polnih 17 let službe z dekretom o stalnosti. Na to se pri zadnjih občinskih volitvah — saj vemo kako! — »izvoljeni« občinski odbor ni oziral, marveč jo je enostavno vrgel pod kap samo zato, ker oi mogla trobiti v rog nasilnega režima, in pa, da je mogel na njeno mesto postaviti par zagrizenih režimovcev. — Kaj je torej pravičneje nego to, da se tej občinski uradnici z dobro kvalifikacijo popravi prizadeta ji krivica? — To se je zgodilo in nič drugega, ko je bila po skoraj dveh letih — brez službe in brez dohodkov, brez plače ali pokojnine, sprejeta v mestno službo. Naravno je, da so ji všteli tudi vsa v občinski službi doslužena leta. Sedaj pa je nastalo razburjenje med ženskim — morebiti tudi med moškim — uradnim osebjem na magistratu. Čemu le? Mar za to, ker so še vedno gotovi ljudje mnenja, da se krivice ne sinejo popraviti onim, ki so na glasu, da so »klerikalci« Ali mar iz zavisti, ki tudi «ii prav nič čedna lastnost. Sicer pa si bo mestni svet že vede! kako pridobiti avtoriteto, da ne bo izpostavljen kritiki lastnih uslužbencev. Mislim, da je prav, ako se to javno pove. 0 Za nedeljsko prired:tev, ki jo bo imelo Dru štvo za varstvo deklet ob pol 5 v Rokodelskem domu, se dobe vstopnice v Unionski trafiki, v trgovini Vera Remec na Poljanski c, in v pisarni Kolodvorskega misijona, Masarykova c. 12. Ker vlada za igro »Izgubljena Marta« veliko zanimanje, priporočamo nabavo vstopnic že v predprodaji. 0 Žena in komunizem je naslov predavanju, ki ga priredi ženski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva v ponedeljek 30. marca ob 8 zvečer v društveni dvorani. Predaval bo g. dr. Ahčin. © Kino Kodeljevo igra danes dvojni spored: Karlo Kavelli« (Rudolf Forster) in »Dick Turpin« (Josč Mojica). 0 Predavanje o električni kuhi bo danes ob 4 na Bregu 8. — Gospodinje vabljene — vstop prost! (4279) 0 PojasnVo, V članek o gospodarstvu pri mestnem vodovodu so se vrinile nekatere pomole. V letošnjem proračunu je vstavljenih za elektrifikacijo črpalk pri mestnem vodovodu le 500.000 dinarjev, parna črpalka, ki ie bila postavljena 1. 1927, pa je že plačana. Ako bi bil obrat ie svojčas elek-trificiran, bi voda zato ne bila cenejša. 0 7,a Veliko noč avtobusni izlet Padova—Benetke 340 Din; Sušak—Crikvenica 175 Din. Informacije izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon. I © Velika pomladanska modna revija nocoj ob pol 21 v »Kazini". Predprodaja Slatnar, Šelenbur-I tfova 6. Roth, Mestni trg 5. Sedeži 10, stojišča 6 Din. 0 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi VIL znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936-37 dne 27. marca t. 1. ob 18 v predavalnici internega oddelka obče drž. bolnišnice v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Dr. Josip Prodan: Bilateralni specifični procesi pljuč. 2. Dt. Robert Blu-mauer: Kirurško zdravljenje pljučne tuberkuloze. 3. Dr. Oto Baje: Thorakoskopia in thorakokaustika. Vabljeni vsi gg. zdravniki! © Truplo Marije Stuzzijeve najdeno. Dne 20. decembra lani je skočila na Špici v Ljubljani v Gruberjev prekop Marija Stuzzijeva, žena zobo-tehnika iz Kamnika. Odtedaj. pa do včeraj njenega trupla niso našli. Med tem časom so iz Ljubljanice in Save potegnili več utopljenk, toda pri vsaki se je izkazalo, da gre za druge ženske, ne pa za Stuzzijevo. Včeraj okoli 11 dopoldne so ljudje opazili blizu Fužin moleti iz vode, in sicer na mestu, kjer je posebno globoka, čuden predmet, podoben drevesu, na katerem so visele atrgane cunje. V pravilni domnevi, da gre najbrže za človeško truplo, so ljudje o najdbi obvestili orožnike, ki so truplo potegnili iz vode. O najdbi je bila obveščena ljubljanska policija, ki je zopet obvestila sorodnike pogrešane Stuzzijeve. V Vevče j* odšel tast pokojnice g. Viktor Stuzzi, ki stanuje v Ljubljani. S seboj je imel vzorec blaga, iz katerega je bila napravljena jopica pokojnice. Truplo »o dali orožniki prenesti v mrtvašnico k D. D. v Polju, kjer si ga je ogledal g. Stuzzi. Truplo je zaradi dolgega ležanja v vodi zelo razpadlo, vendar pa je tast pokojnice po vzorcu blaga nedvomno spoznal v njej svojo snaho Marijo. ™ MINO SLOGA l^l ™ Najboljša češka borka, pri kateri se Je leto« smejala vsa Praga! V glavni vlogi Vlasla Burian Nepozabni ,,LACNI FELDMARfiAL" — sedaj kot Kapitan Korhoron Oglejte si nim danes ob 16., 19-ls in 21-16 url. 2 url Bmeha l © V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje in goveje meso po znatno znižani ceni. © Prošnja uboge družine. Mlada družinska mati, žena brezposelnega delavca, nam je opisala vso obupno stisko, v kateri živi. Mož je že dolgo časa brez dela, najmlajšemu otroku je komaj poldrugo leto, ostala dva otroka pa sta leto, oziroma dve leti starejša. Družina pod milim nebom ne ve, kaj naj dene v lonec, otroci stradajo, da se Bog usmili, družina nima ne obleke, ne kuriva, sploh ničesar. Družina prosi dobra srca, da bi se je spomnili s kakšnim darom, bodisi v denarju, živilih, kurivu, obleki. Dobrodošel bi bil tudi kakšen obrabljen otroški voziček za najmlajšega. Darove sprejema naša uprava, naslov družine pa pove uredništvo. Maribor O Z materinskim dnevom je društvo Krščanska šola v Mariboru zaključilo v sredo na Marijin praznik svoj vzgojni teden. Prireditev se je vršila v dvorani na Aleksandrovi 6 ter je zelo lepo uspela. Bila je obilno obiskana in so bili navzoči med drugimi tudi stolni prošt dr. Maks Vraber, stolni kanonik Janežič, predsednik Krščanske šole mariborski podžupan Zebot. Pomemben govor o vlogi matere v krščanski vzgoji je imel dr. Josip Meško. Pester in posrečeno izbran spored je izvajala mariborska mladina. □ Krščanska ionska zveza ima v nedeljo 29. t. m. v stolnici sv. mašo 8 skupnim sv. obhajilom. Sv mašo bo daroval knezoškof dr Ivan Tomažič. Popoldne je sv blagoslov z darovanjem. Q Za Pomožno akcijo. V seznamu darovalcev za letošnjo Pomožno akcijo je po višini zneska zopet na prvem mestu veletovarna Hutter in drug. To podjetje je dosedaj največ žrtvovalo za socijalne namene v Mariboru in gotovo tudi v Sloveniji. Tudi letos je podjetje darovalo v ta namen 55 tisoč dinarjev. Sledi tvornica Doctor in drug s 35.000 Din, tovarna svile Karol Tlioma 17.500 Din, tovarna usnja Viljem Freund 5000 Din, Jugosvila 4500 Din, Mariborska industrija svile 2500 Din, Ro-tary klub 2000 Din, Trgovski gremij (prispevek od trgovskega plesa) 1746, Tiskarna sv. Cirila 1000, Pinter & Lenard 1000 Din. □ Verdijev >Requiem«. Priprave za izvedbo tega najveličastnejšega glasbenega dela so v polnem teku. Za izvajanje sta se združila' najboljši naša zbora »Maribor« in Glasbena Matica. □ Slavnostna razsvetljava Maribora. Ob letoš-njih velikih Slomškovih praznikih bo obdravska prestolica tako slavnostno razsvetljena, kakor dosedaj še nikoli. »Slomškova družina« je s posredovanjem mestnega elektriškega podjetja zaključila te dni z elektrarno Falo dogovor, da se bo tok za povečano razsvetljavo javnih poslopij računal po tarifi, kot tok za javno razsvetljavo — to je, da bo skoraj popolnoma zastonj. Privatniki, ki bodo razsvetlili izložbe in okna, bodo dobili poseben popust, če bodo tako razsvetljavo predhodno javili. Javna razsvetljava na Slomškovem trgu se lio uredila po posebnem načrtu, slalno se bo pa tudi napeljala električna razsvetljava v Slomškovo kapelico ua starem mestnem pokopališču. □ Gradbeno gibanje. Gradbena dovoljenja so dobili: Kari in Marija Laznička za enonadstropno vilo v Dalmatinski ulici. Kos Leopoldina iz Novega mesta za zgradbo enonadstropne vile v Go-sposvetski ulici (poleg vile dr. Jančiča) in magister Franjo Minarik za enonadstropno vilo v Gregorčičevi ulici. □ Društvo za varstvo deklet v Mariboru ima občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob pol 16 v sobi Gledališka ulica 2., pritličje. Vsi. ki se zanimate za delovanje društva, iskreno vabljeni! □ Kako se gradi nova šola. S prvim aprilom bo zavladalo v zgradbi novega šolskega poslopja v Magdalenski ulici zopet živahno živijenje. Dela na zgradbi se bodo nadaljevala, da bo opremljenn in sposobna za pričetek pouka do začetka prihodnjega šolskega leta. Odbor za zidanje šole je pregledal te dni načrte ter je delo tako razdelil, da je izgotovitev zgradbe do določuega roka zajamčena. □ Drago, pa brezuspešno potovanje. Neprijetne spomine na potovanje v Ameriko na obisk . k svojemu bratu bo ohranila neka ugledna mariborska dama. Potovala je tja z luksuznim parni-kom Bremen, Ameriko pa je videla samo od daleč. Ameriške carinske oblasti so jo namreč iz i neznanega vzroka internirale na otoku Lonst Is- land pred N«rwyorkom, kjer Je prebila 5 tednom, potem pa so jo poslali nazaj v Evropo. Potovanja jo je stalo 30.000 Din. □ Reden avtobusni promet Maribor—Dunaj. Tujskoprometna zveza nam sporoča, da je uveden na progi Zagreb—Rogaška Slatina—Maribor—Graz —Seinnieriug—Dunaj reden avtobusni promet. Odhod iz Maribora ob nedeljah cca 10 dopoldne, po-vratek z Dunaja v četrtek zjutraj. Vozna cena Maribor—Dunaj in nazaj 30(1 Din. □ Vlomilci so prekopali zid. V Radvanju je bil izvršen drzen vlom v mesnico mesarja Mihaela Medveda. Zlikovci so prekopali zid z železnim drogom ter napravili pol metra široko odprtino, skozi katero so se splazili v notranjost Odnesli so 135 kg sveže slanine, 6 prekajenih šunk, klobase In 490 Din gotovine. Skupno so povzročili 3500 Din škode. Ker zakriva mesnico visoka živa meja, so v njenem varstvu brezskrbno kopali zid. Celje ^'Materinska proslava Katoliškega prosvetnega društva je bi34 samo 13.2 milij.), je finančni minister predpisal, da je za uvoz iz Japonske potrebno posebno predhodno devizno dovoljenje. Znižanje uvozne takse v Franciji. Francija je sredi marca znižala lakso nn uvoz blaga iz Jugoslavije, Španije in Brazilije od fi.4 na 2%. Borza Dne 26. marca 1936. Denar Neizpremenjeni so ostali Berlin, Curih. Nevvvork in Praga, narasli -so Amsterdam, London in Pariz, dočim je popustil le Bruselj. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling nn ljubljanski borzi (>opustil na 9.82—9.42, na zagrebški borzi pa na 9.26-9.36, na belgiajski pa na 9.25 9.35. Grški boni so notirali v Zagrebu 30.15—30.86, v Belgradu 29.90-30.60. Angleški funt je oslal na naših borzah neizprenienjen na 249.20 -250.80. fepanska pezetu je notirala v Zagrebu 6.27—6.87, v Belgradu 640 blago. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 13.88 — 14.08, v Zagrebu na 13.8750 14,0750. v Belgradu pa na 13.8760—14.0760. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni za votli 3—3.05, z.a dolar pa 49.35— 49.85. Ljubljana. Tečaji e primom: Amsterdam 100 bol. gold. . . . 2967.48— 2982.03 Berlin 100 mark............17512 77 — 1706.66 Bruselj 100 belg............737.39— 742.46 Curih 100 frankov.....1424.22—1431.29 London 1 funt.......215.41— 217.47 Newyork 100 dolarjev .... 4315.38—4351.70 Pariz 100 frankov..........287.87— 289.31 Praga 100 kron......180.61— 181.72 Promet ua zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,071.216 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2125, London 15.16, Newyork 305.625, Bruselj 51.826, Milan 24.30, Madrid 41.875, Amsterdam' 208.35, Berlin 123.175, K* Dunaj 56.30. Stockholm 78.175, ttalo 76.175, Ko-penhngen 07.676, Praga 12.69, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.46. Bukarešta 2.50, lielsingfor« 6.08, Biionos-Aires 0.84. Vrednostni papirji Ljubljana. 1% inv. pos. 80 82. agrarji 43 45, vojna škoda promptna 356 356, begi. obveznice 61—63. 8% Bler. pos. 81.50 82.50, 7% Bler. po«. 72—73, 7% pos. DHB 81—H2, Eksekutivna prodaja 11 obveznic vojne škode 840. Zagreb. Drž. papirji: 1% invest. pr*. 80 den., agrarji 45- 46,50, vojna škoda proinpliui 357 358 (357.50), begi obv. 65—65.75. dalm. agrarji 61 d, 8% Bler. ptw. 81.75 -82 (82), 1% Bler pos. 72.26 —72.50. Delnice; Priv. agrarna banka "45 '.M8, Osj. sladk. tov. 130-145 (130), Trboveljska 120— 125 (125). Itelgrud. 0rž. papirji: 1% invest 81.50— 82.26 (82. 81 50), agrarji 45.75 -46.25 (ki), vojna škoda promptna 368 36850 (iiSH. 36(7.75), hegL obvez 65.76—66 (65.75, 65.50); 64 -61 25 (64, 63.75, 7% Bler. pos. 72.60 -73 (72.75). T!« |*x*.jilo DHB 82 den., 7% slab. |h>s. 80.50 den (80.75). — Delnice: Narodna banka 6330—6370 (6350), Priv. agr. banka 245.50- '.M6.50 (245.60. 246). Žitni trg Položaj na žitnem trgu je popolnoma miren Cene so ostale neizpremenjene. Ker so kmetje zaposleni pri spomladanskih delih, so dovozi zolo slabi, kupcev pa tudi ni. Posevki so dobro pro-zt mil i in ni bilo na njih nič škode, tako da ae nam obeta dobra letina. Novi Sad. Pšenica hač. in srem. 160-162, bai. okol. Sombor 158—160, hač. ladja Tisa in Begaj 162—164, slav. 161 11. decembra se je 3000 indijskih žena. ki so prišle iz vseh delov škofije Kottavam. enodušno in odločno izrazilo in protestiralo proti propagandi omejevanja rojstev. Kako love morske volkove Najbolj razširjen lov na - --ske volkove je v vodah ob Kaluorniji, Floridi, Arabiji in Avstraliji. Zanimivo je, kako jih love. Navadno nastavljajo morskim volkovom jeklene mreže v katere se la morska zver ujame. Ko žival začuti, da je ujeta, začne silno divjati Mrežo medtem potegnejo bolj proti suhemu, nc-kar zver ustrele. Toda arabski ribiči imajo drugačne navade, ki zahtevajo od lovca več poguma. Arabski ribiči oprezujejo za morskimi volkovi. Kadar vidijo, da morski volk spi, ga napadejo. Arabski ribič natančno ve in spozna, kedai morski volk spi. V spanju namreč la morska zver nekoliko drugače visi v vodi. Ko torej ribič zapazi takega morskega volka, se potopi pod vodo, priplava do volka ter mu spretno porine v čeljust železen kavelj. Medtem se seveda morski volk zdrami ter začne divje biti okoli sebe. Zato mora potapljalec biti silno uren, da se naglo umakne. Na kavelj je privezana dolga vrv, katera je pritrjena k ribiškemu čolnu, lako morski volk ne more uiti, ampak nekaj časa besni, dokler se ne uiriidi. Ko je utrujen, ga potegnejo v plitvo vodo, kjer ga ubijejo. Toda gorje predrznemu potapljale!], kateri se ne bi mogel dovolj urno umakniti har-puniranemn morskemu volku. Večina leh potap-Ijalcev, kolikor jih še živi, ima po telesu polno brazgotin, katere izvirajo od silnih poškodb, dobljenih pri lovu na morske volkove. Pridobivajte novih naročnikov! Prizor iz Združenih držav Severne Amerike, kjer je povodenj naredila tako Škodo, da jo sedaj cenijo žc riad pol milijarde dolarjev. Slika iz mesta Mountain View (država New Jersey), kjer so iz ogroženih hiš morali rešiti štirideset družin. Največja ladja sveta splavata samo ozka, ampak tudi z.elo vijugasta, so morah biti pomorščaki zelo previdni, da ne bi orjaška ladja zadela kam na suho, še preden bi splavala v morje. Na obeh straneh reke je stalo več ko milijon ljudi, ki so pozdravljali največjo ladjo sveta, ko je plavala proti morju. Ko so vlačilci ladjo srečno privlekli do izliva reke Clvde, je ladja s svojo paro in svojo močio prvič zaplula v morje ter odplula proti luki Soul-hamton. Iz Glasgowa poročajo, da je 24. t. m. zjutroj ob 9.55 prvič splavala po morju nova angleška orjaška ladja »Queen MarY«, ki ima 80.000 ton. Solnce je lepo sijalo in na stotine siren je tulilo ler stotine grl je klicalo srečo, ko se je ladja iz ladjedelnice začela pomikati po reki navzdol. Orjaška ladjo »Queen Mary« je morala iz ladjedelnice najprvo splavati v reko Clyde, ki po je zelo ozka, vsled česar so jo morali po tej poti vleči vlačilci. Sedem vlačilcev je vleklo orjaško ladjo na sredo reke. Ker pa je reka ClYde ne j hočejo še iznajti? Živimo v stoletju tehnike, zato smo z vedno rastočimi iznajdbami že precej razvajeni in nismo z vsako zadovoljni. Vsi pa žele, da bi človek napredoval v tehniki tako daleč, da bi lahko naravnim silam ukazoval po mili volji. Kako lepo na primer bi bilo, ko bi solnce sijalo, ali pa, ko bi deževalo le takrat, kadar bi se nam zljubilo! Saj vemo, kako je neprijetno, če eden ali drugi pričakuje lepega vremena, medtem pa v jiotokih lije izpod neba. Vendar pravijo strokovnjaki, da se bo to vprašanje dalo >lahko-? uresničiti, ko je podlaga za to že dana. Dovolj je že znano, kako pravzaprav nastaja dež. Pri tem igrajo veliko vlogo z elektriko nasičena kondenzacijska jedra, katerih je v ozračju vse polno. Kadar so ta jedra električne energije sproščena, ali pa, kadar so z njo nasičena, tedaj sije solnce ali pa dežuje. Kako imenitno hi bilo to za vsakega kmetovalca, ko bi mogli lo s svojim aparatom regulirati. Nerodno hi bilo pa to, ko bi vsak imel tak aparat, da bi delal vreme, kakor bi se mu zljubilo. Kadar bi kmetu bilo potreba nekoliko več moče, bi pa meščanski izletniki hoteli več suhega in solnčnega vremena. To bi bila lepa kolobocija v zraku! Zato bo morda le prav, če take iznajdbe pustimo v miru, ker iz tega itak nič ne bo in še za naprej prepustimo skrb za solnce in dež ljubemu Bogu, kateri sicer skrbi za nas, čej>rav tudi 011 nikdar vsem ustregel ne bo. Druga taka iznajdba, ki bi bila za kmeta važna, bi bila, kako bi se poceni lahko pridobivala umetna gnojila, katera sedaj za drag denar izdelujejo le velike tovarne. Mišljena so seveda umetna gnojila, ki imajo dušik. Tudi za tako iznajdbo je narava in pa tehnika človeku že dala vse na M 11 ,r> t- - p w\\\ «ui«iiny Dogodek na cesti. • Sloveči angleški igralcc Garrick je nekoč igral glavno vlogo žaloigre. Pri besedah: »Takrat sem bil v Rimu ...» pa sc mu jc zataknilo in ni znal naprej. Trikrat je ponovil besede: »Takrat sem bil v Rimu,« pa ni šlo in ni. Končno je nn vso moč grdo pogledal nesrečnega šepetalen in na glas zagrmel: »No tepac, povej mi, kaj sem že takrat počel r Hjmui« razpolago. V zraku je dovolj dušika. S pomočjo majhnega električnega stroja bi bilo mogoče za malo denarja pridobiti vsak dan najmanj 100 kg tega važnega gnojila na ta način, da bi električni strojček priključili na električno napeljavo. Tudi takozvana »mrzla luč« bo morda praktično kedaj prišla do veljave, kar bi bilo zelo važno, ker bi se s tem prihranilo mnogo stroškov, ker se velik del energije pri luči spremeni v toploto. Kakor vidimo, je še polno stvari v življenju, ki bi človeka lahko razveselile, če mu bi jih kdo iznašel. Najbolj pa bi se tisti iznajditelj veselil sam, kar bi bogato zaslužil. »Otroka, lupin od banan ne mečitn vstran, dti ne bi komu na njih spodrsnilo.« prtid V torek 28. marcija 1876. Politični pregled. Pruska vlada hrabro preganja — škofe katoliške. Vratislavski živi na Avstrijskem, poznaniski v Rimu, paderbornski na Angleškem, o kolonjskem se ne ve, kje je, nedavno je odstavila monastir-skega, ki se bode moral najbrže tudi podati na tuje, in zdaj hoče neki odstaviti še limburškega. In po tej svobodi se našim Prusakom sline cede! Po zanesljivih privatnih naznanilih je najpoglavitnejša skrb vladina obrnjena na to, da bi se mogla vc^na, kadar bi bilo treba še hitreje na noge spraviti, kakor v prejšnjih letih. Bismark tedaj hoče imeti vojsko in ni težko uganiti, komu je namenjena. Izvirni dopisi. Od Soče, 24. marca. (Slovenski Garibaldi + pa »Isonzo« in razna mnenja o samomoru dr. Lavriča.) Slovesni pogreb po protestantovskem obredu v oziru samonarodnjaštva dosihmal nedosegljivega pa j>omilovanja vrednega dr. L1, je še vedno predmet govorjenja med zavednimi in manj zavednimi goriškimi Slovenci. Tudi »Soča« tega predmeta o možu njej čez vse dragem in »najsvetejšem« (71) še ni izpozajela ter v svojem poslednjem listu obeta, da bode tudi še naprej o tem »ljubljencu« slovenskega naroda govorila, tako da bomo lahko do konca siti te stare v pomnoženih frazah m »fanfaradah« pogrete »rihte«! Da je ranj-ki dr. L zastran svojega nesebičnega in požrtvovalnega rodoljubja posnemanja vreden, kdo bi to tajfl? Se bolj pa bi bilo želeti, da bi dobil kmalu v tem oziru svojega naslednika. Mi, versko na- rodni, vemo dovolj ceniti njegove zasluge na Goriškem m njegovo neprekosljivo in istinito domo-liubie, kterega si je bil po odpadu od katoliške vere — o čigar vzroku se marsikaj vč in pripoveduje - strastno oklenil. Mož v iem. pa le v tem oziru, je res največjega spoštovanja vreden, kterega mu nihče ne odrekuje niti odreči ne more in smel Da bi bil vsled krstne obljube mož beseda ostal in zvest katoliški veri, kteri se je okoli 1860 leta slovesno - žalostno slovesno — odrekel bi ga bili vsi brez. izjeme visoko spoštovali, tako pn ie znano, da pri vernem katoliškem narodu ni vži-val tistega neomejenega spoštovanja in zaupanja, kterega bi bil le kot katoličan vreden. 1 tf5,rc,i' 96 ic namreč, kakor od njega zapuščena lista pričujeta, še pri (dovolj) zdravi pameti skozi senci; tako, da je bila soba vsa s krvjo oškropliena. kar ie vzročilo strahovi! prizor za tado vidne oledalceJ Pi*." Gledališče in koncerti Koncerl »Ljubljanskega godalnega heartefa" Štirje mladi nmetniki (gg. Pfeifer, Stanič, šn.šteršič in Miiller), ki jim r neomajnem idealizmu nobena žrtev ni tako velika, da bi jim zastavila pot do plemenitega umetniškega izživljanja, so priredili zopet koncert komorne go-dalue glasbe. V spored te koncertne prireditve so povezali tri komorne umetnine: Beethovnov »Kvartet« op. 18, ki v svojih štirih stavkih in njih kristalni jasnosti živi Še v slogu klasične umetnosti, pa vendar poveličuje svojega silnega očeta in njegovo prepričevalno osebno umetniško potenco. Beethovnu je sledil Gabriel Faurč s svojim > Kvartetom« v treh stavkih. Kljub temu, da se je skladatelj v mladosti učil ob Bachu, ie svoj slog tako preoblikoval, da je v njem zabrisal — kot kaže izvedeno delo — vse jasne črte in oblike in se zazrl v ploskev in v barvo. Ta skladba je kipeče prelivanje tonov in sozvočij, ki se peni v meglenih oblikah, pa v bogastvu barv od začetka v konec, in kljub lepoti ne privede do jasuega učinka. Končni »Kvartet Belaies« je kurioziteta. Štiristavkoma umetnina je zlepljena iz skladb štirih mojstrov ruske naturalistične smeri (R Korsakov, Liadov, Boro-din, Glazunov), ki so iz istega osnovnega motiva (b a f) ustvarili vsak po eno skladbo različne karakteristike: sostenuto assai allegro. scherzo, serenada alla spnniolla, finale, ter jih zložili T enoto godalnega kvarteta. Umetnina je zato bolj mikavna posebnost, kot umetniška nujnost in nudi predvsem užitek primerjave različne invencije in kompozitorne moči, čeprav je v njej mnogo resnične lepote in privlačne ruske svežine. — Morda ta spored sam po sebi ni naj-idealnejši, ker se je bolj oziral na mikavneje s svojevrstnostjo in nepoznanostjo, kot z osnovo doslednega umetniškega nazora, vendar ni bil brez vrednot. Privlačno je, da se mladi umetniki oklepajo osnovno vedno tudi izkristalizirane umetniške smeri, kot jo je v tem slučaju predstavljal Beethoven. izvedba omenjenih umetnin je sijajno potrdila že ob prvem koncertu naznačeno vero. da nam bo v tej umetniški četvoriei zrasla umetniško zrela izvajalska skupnost. Kajti iz primerjave s prvim nastopom je bilo prav lahko ugotoviti znaten napredek, ki se je javil predvsem v medsebojni ubranosti In če je napredek, je tu razvoj. In če je razvoj — še zlasti zastavljen v tako ugodni podstavi. kjer so se srečali štirje ljudje, ki jim je umetnost bitni in nujni sestavni del notranjega sveta in ki že v prvih korakih nakazujejo pristne umetniške vrednote — če je razvoj iz take podstave, po- tem mor« tat njega pognati zrel sad privtne re-produktivne ametnosti. — Z ozirom na izvedbo posameznih skladb je reči, da je bil Beethoven v začetku še malo nejasen, pozneje pa izčiščen r lik, ki ni pogrešal vsebine, čeprav ta še ni bila izčrpana do dna. Faurč je bil že po svojem slo gu, morda deloma tudi po izvedbi v konturah zastrt, pristno pa je zaživel v svojih prelivojo-čih se barvah. »Belaief kvartet« pa je našel v izvedbi mnogo svoje prikupne svežine in žive plastike. Ubrani ton kvarteta dobiva že črte fdemenitega zvoka v čistih, polnih višinah vio-in, v topli, žametni sredini viole in v jasni, čvrsti nižini violoncella. Razvoj v tej smeri še ni dokončan. Enako pa tudi v smeri polne notranje poglobitve, ki mestoma vendarle že seže v veliko umetniško skrivnost. Pomen tega godalnega kvarteta za naše samosvoje koncertno življenje je komaj mogoče dovolj poudariti. Tega se moramo zavedati vsi, ki naim je naša glasbena kultura pri srcu. To je zaenkrat zelo lepo pokazalo glasbeno društvo »Sloga«, ki je v lastni režiji priredilo koncert. Vend ar dvorana »Ljubljanskega dvora« ni po akustiki najbolj prikladna za komorno glasbo Iz prave zavesti odločilnih faktorjev bi morala biti našemu godalnemu kvartetu odprta plemenito akustična FiJ harmonična dvorana — zastonj. V. U. Koncerl angleške narodne pesmi V Hubadovi dvorani se je vršil skromen, pa mikaven koncert pristne narodne angleške pesmi, ki jo je v angleškem jeziku obenem s kratkimi razlagami |Kwlala angleška pevka gu. Ethel Lewis, ki se mudi v naših krajih. Na klavirju jo je spremljal pianist Marjan I.ipovšek. Koncert jc bil svojevrsten užitek ker smo mogli ob njem spoznati pristno angleško narodno motiviko. Iz podanih pesmi je zadihal severnjaški, germansko označeni svet v svojem iskrenem in globokem občutju. Te pesmi kažejo deloma znake silne starosti (znaki so: brezkompromisno enoglasjc, stara cerkvena tona-liteta in v več kot tisočletno preteklost ku/.e to-naliteta anhemitonske peutatonike), deloma pa mlajši izvor. (.Spevi so značaju primerno umno prirejeni.) Posebna lepola se je odkrila ob spevih pristne angleške balad ue tipike s svojo poglobljeno, otožno vsebino. (Oh njih je mestoma zaživel spomin no lliindla. ki sc je v to angleški halndni svet močno poglobil.) Pevka je vse pesmi podala z veliko pristnostjo, z iskreno globino in z estetskim okusom, čeprav glas sam za temi vrednotami nekoliko zaostaja. — Večer je bil zelo mikaven dogodek. V. u. Cezanjevci pri Ljutomeru /V0«fl0IllJ0 Daviea. to več kot en mesec ra-isaja v naši občini daviea, oziroma croup. Bili so že trije smrtni slučaji Najprej ae je bolezen začela v okolišu šole na Stari cesti. Vsi bobiiki bo bili ix drugega razreda, kar je jasen dokaz, da se je bolezen prenašala po učencih. Vsi bo oboleli na grlu, pri dveh fe*zdravnik ugotovil croup, pri dveh pa je ba£teriol red: «Kurlo Kavelli« (Rudolf F«r.st«r) ln tUiok TurpAil« (Joee Mojloa). 1 Naraščaj Fantovskega kroika na Kodeljevem mui danes ob s sestanek. 1 Filozofsko društvo v Ljubljani iih7.Han.ia, d« »e bo vršilo preiluvanje g. prof. dr. M. Hribarja tO nav-zolniostj v moIhho 28. t. m. ob 18, in sicer v riealnici itrž. učiteljske šole na Re:sljevi oesti. Vabljeni vt-.i, ki »e zanimajo. Vstopnine ni, t Francoski institut opozarja vse 41 a. ne in prijatelje, da bo predaval drevi ob 20 g. MaJenfor, in sicer o PVancoak i akiui tsrmij i. Predavanje bo v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabljeni. 1 Prva letošnja produkcija io'e Glasbene Matice bo v ponedeljek 30. t. m. ob 18.15 /,večer. Nastopita v Kilharmoničui dvorani mladinski zbor i-n mladinski orkester .Vile Glasbene Matice. Spored st-ano 2 din in je obenem vstopnina k pirodiikoiji. I Lepa slovenska narrnlna in umetna pasem so bo glasila iz grl nsftih Trnovcanoiv im JSrakovčaiiov, ki so ■z-d-nieni v pevskem zlioru Krakovo Trnovo tla odru Fil harmonične dvorane dan«, dne 27. t. m. Pevski zbor KrakovivTrnovo vodi zborovodja p:. Siinoniit/1, konsor-vatorist in aktiven Man APZ. Začetek koncerta je točno ob 20 v FL1 harmonični dvoraul. Predpnodaja vstopnic v Matiji k>njixn.rui. 1 Združenje jugoslovanskih mienjerjev in arhttrk tov — sekcija Ljubljana ima :ivoj XVII. redni občni zbor v- soboto 28. marca ob 19.30 v društvenem lokalu nn Kongresnem truii 1-11 (imslopjc Zviv.de). 1 Nofrno lekarniško službo ima)^ lekarne: dr. Pic-eotii, Tyr4ova oosta S; mr. Hočevar, Celovška ot»ta 62, in mr. (iartns, Mo-)t«. Sah Šahovski Muh 'Sentpetert • Ljubljani Je aiJJ turnir. UdoJežito »e g« le 16 igrnloev. Tnroir j« trajal skoro dva meseca. Posebno o«orčema jo bila borba 7,e prehod v prvit rnorod. Rez.ultat j« sledeči: prvo mesto »t je prtboril Ludvik Klakočar, kt J« pokazal soliden ftah; do«e«el je 1J tn pod toftk od 16 moinHi. DniKo mesto j« osvo.kil lei>o nair-l. Marin 2 ir pol, Koraik 2 toč*.l. IfjraJnl dnevi so ponedeljek l-n l>clek od 20 dalje v hotolu Metropol, lovska soiia. upo za.rjauio na proBrajn t tUanoU fanJA««^ Drugi hro«i Šmarje pri Jelšah. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega drufitva vabi vse sadjarje šmarskega okrn-Ja na sadjarsko z,boTovanjc, ki bo v nedelj« 29. marca ob 9 zjutraj v osnovni Soli. Radio Programi Radio Liubiiana > Petek, 27. marca. 11 fiolaka ura: Ob 100 letnici Ciplerjev« Sreče v nesre&i« (kosp. dr. Rudolf Kolarič). — 12 Slovenska narodna tri umetna pesem (-plošče). — 12.« Vremenska naiioved, poročili«. _ ta Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 18.16 I.ah.kn srlaslia (radijski orkester). 14 Vremensko poročijo, bomni tečajt. — 18 Ženska lira: O tkaninah (i{o«i>a SHbermik Dana). — 18.2« M. Ravol-Bolero (plo«.'-«). — 18.10 Delavsko predavanje: Nadi vajenci (ro*p. Pernišek). — 19 Napoveii časa, vromerotka nai>oved. poročila, objava »poroda, obvestila, — 19,10 Nacionalna ura: Jugoslovani in zvemioana-nstvo (so.»p. Mohoi-ovič iz. Znsrreba). - 20 III. ura slovenske klavirske irlmsbe: 1'vodmo predavanje: gosp. prof. Marjan Idpovjek. Klavir-w>lo: eosp. dr. Danil-lo ftrara. - 21 CeSka Klosba (radijski orkester). — 'B Napoved ča*n, vremen,ska napoved, poročilo, objava Bporeda. — 22.11i Raa-ganda. — IS Za delopuM. - Berlin: 19 Mozartov kon rent. — 22.30 Zabavni koncert. - Konlgsbrrg: 19.V) Orgle. — 22.30 Narodiin jrtnsba. Hamburg: 1« Voja golim. -- 1'raflslavn: 19 Plošče Lipskn: 22 30 Drnidanska filharmonija. - Kol n: 19 Plrrf-V. -i- 22.20 Koinonlt koncerl. Franhfurt: 19 \VeberJeve in Mw,to-" skladbe. Stuttgart: 19 PoS e. 19.30 Narodna clasiba. — 22.10 Zabavni kon<«rt deželnega nrlcnstra. — Spoti Oj la Planica l Toliko prahu menda doslej še ni dvignil v zimskem športu noben športni dorjodek kot ravno naša planiško skakalnica. Toliko sc je pisalo o njej po svetovnih časopisih in toliko glasov za in konlra (pri FISl sevednl) ie bilo slišati kot doslej najbrže tudi še v nobeni športni panogi. Norvežani niso hoteli oziroma smeli skakati In javnost še danes ni točno informirana o ozadju le afere. Sedaj pa poslušaimo, kaj piše »Sporttagblati«, oziroma, kaj jc zopet FTSA napravila. FIS-a je v svoji zadnji okrožnici no vse državne zveze pisalo, do je noša planiška skakalnica, na kateri je bil dosežen svetovni rekord s 101 m, za mednarodne tekme zaprto. FIS-a je obvestila 10. marca Jugoslov. zimsko-športno zvezo, da je tekmovanie na srednji skakalnici, ki dopušča 60 m skoke, dovoljeno, niso pa dovoljeni nameravani poskusni skoki nn veliki phiniški skakalnici niti pred, med ali po tekmovanju. Značilno pri celi stvari je dalje dejstvo, da so Norvežani v istem čnsu, ko so sami doma skakali 94 m, prepovedali skakati na skakalnicah, ki nesejo nod 80 m. Pred tekmovanjem je dospelo obvestilo, da jc FIS-a prepovedala skoke na veliki skakalnici v Planici To obvestilo so prireditelji demnntirnli, sedat se jc pa izkazalo, da jc bilo obvestilo vendarle resnično Kakor se torej zdi, ne bodo prireditelji honori-rani radi neupoštevanja te prepovedi, temveč skakalnico sama Zakai so se postavili Norvežani nn stališče, do mora biti ravno pri 80 m meja, jc nekaj nerazumljivega. Ce že hoče potegniti FISo mejo med športom in cirkuškimi prt-dslavnmi. naj lo napravi, toda nc samo v Planici, nmoak povsod. Priložnosti zoto imn dovolj. - ■ .;--'v. ■ ■ V. <» fef •i ' |f M -i , . j*- 5 : •„».- - , ! V -f':-; •:,=.•■»•»--?*- i'.« : •(•t <■ :< mi. Svetovni prvak ftradl (Avstrijo) pri skoku 101 in Foto: I Kr -er. m * n-« mi «m \ A v Jriiec Holl pri skoku 85 m. Ko'o: I. Kr—er. Razpis medklubskih dirk, ki Jih priredi SK ZelczjilAnr v Ma ni boru v nedeljo 2S. t. m. ob ia..W na svrihodmjo ne«lc.ljo. Tekmovanje se vrSi v smislu pravil ,IKfi-» Občni zbor jugoslovanske kolesarske zveze 15. marca m je vršil v Zagrebu redni letni -»pn b? as ot r^ 'szsaz 35fsjes3|o5) sni roqz iu?qo ležili številni zastopniki klubov iz Ljubljane, Maribora, Celja, Slovenjgradca, Zagreba. Belgrada, Varaidina in drugod. Občni zbor je otvoril predsednik zveze Miha-novič. V lepem uvodnem govoru ie pozdravil vse navzoče, poudaril pomen tega občnega zbora z ozi- Poizvedovanja Črna glace rokavica, nova, je bile najden* na Krekovem trgu pred praznikom. Dobi ,w Zalokarjcva ulic« 16-1. rom na udeležbo na VI. olimpijskih igrah v Berlinu t«r predlagal pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo naroda dr. Rogku in predsedniku Zveze športnih zvez dr. Stevan Iladžiju, ki so bile z aklamacijo sprejete. Nato so prešli na dnevni red. Verificiranih je bilo 27 polnomočii delegatov. Tajniško poročilo je pokazalo jasno sliko dela v preteklem letu t. j. od lanskega občnega zbora, ki se je vršil v Mariboru. Omenja predvsem nerazumevanje ministrstva za telesno vzgojo u veliki pomen kolesarskega športa za vzgojo naroda m s tem v zvezi tudi težkoče. ki jih je imela zveza, ker ni bila denarno podprta. Ravno radi tega so odpadle vse večje prireditve, ki so bile v načrtu v preteklem letu. tako dirkališčno prvenstvo, ki bi se imelo vršiti pod imenom olimpijskega prvenstva v Mariboru na Stadionu SK Železničarja, in pa gorsko prvenstvo. Delo s podzvezami je bilo normalno, le zagrebška podzveza, oziroma ko-misarijat je delal preglavice, ki so pa sedaj uravnane. Blagajnik je izkazal 7.204 Din gotovine, ki se bo pa precei zmanjšala, ko se poravna članarina mednarodni kolesarski zvezi v Parizu. Os-tane po-■ tem Se dolg ministrstvu, ki ie za udeležbo na Tour | Roumain dalo zvezi samo posojilo. Tehnično poročilo ie dalo predvse«n rezultat« državnega cestnega prvenstva na progi Zagreb— Ljubljana Prvak v seniorski skupini je postal Mariborčan Fanlnger, član zagrebškega kluba II. K. B«. • Zagreb« 1887. Juniorski prvak je Hamberger Franc (Z. S. K Hermes, Ljubljana). Za nacionalne vozače je l^ila proglašena prva dc.«etorica iz državnega prvenstva. Med njimi so tile Slovenci: Gartner Franc, Hamberger Franc in ?.erjal Josip (val Lubljana). Pojasnil ie tudi upravičenost odstopa od daljnjega tekmovanja na Tour Roumain. Kriv je bil prireditelj, to je Romuni, ki so na vsak način hoteli doseči zmago svoiega moštva. Ovirali »o nafte tekmovalce med vožnjo, jih prevračali a koles itd. Kljub sigurnemu končnemu uspehu so naši dirkaS morali odstopiti, ker niso hoteli za zmago riskiratl lastnega življenja. Romuni pa so z odstopom naših dosegli, kar so hoteli, odnesli ko prvo mesto. Po poročilih nadzornega odbora in zbora kolesarskih sodnikov je bila izglasovana razrešnica staremu odboru. Sledile so nove volitve Po daljšem prerekanju so se delegati zedinili u novo upravo, ki jo pa v glavnem sestavljajo člani etar« uprave. Zveza mora v najkrajšem času izdati termine državnih prvenstev in mednarodnih prireditev, ki Hh misli prirediti, da bodo podzveze in klubi mogli treminirati svoje domače prireditve. Za olim-pijado se bo petorica, ki io pošlje zveza v Berlin, najskrbneje izbrala in bodo šli gori samo oni, ki se bodo plasirali v izbirnih tekmovanjih, ki se bodo vTŠila v dveh skupinah. — SK Mislinje se dovoli termin 7. iunii za mednarodno prireditev v treh kategorijah: glavna skupina (100 km Celje—Slovenjgradec), juniorska skupina (52 km) in dirkalna skupina (10 km|. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. M. Natlačena. — Belgrajski podzvezi se dovoli dirka Belgrad— Sofija v 4 etapah. — Klub slovenskih kolesarjev Celje zahleva prost termin za Zvezno diiko v Celje (14 junija). — Za letošnje leto »o »dane dirkačem: Grgcu. Davidoviču, Fiketu in L|ubičn legitimacije neodvisnih dirkačev, t. j. profesiona-lov, da morejo nastopiti *Tour de France« ra druftih profesionalnih prireditvah. Sicer pa oni niso več člani zveze, ki stoji strogo ua amaterskih principih — Odobri se šc plnčan;e članarine medn. zvezi v Parizu, da nc bo onemogočila nastopa na olimpijadi. v znesku Din 2000 in izplačilo ministrstvu z.a telesno vzgojo kol delno povračilo dolga Din 2000. • 1.7.1SP sluibenn — »e.ia npravneg« odbora ho danes ob ?o \ diun.ski sobi kivvarne limona. Prosimo t.iAno ln poUioštovilno. SK Istra Jeiicn. Dan«, se ho vnUll člaivski ee-Ht-anek oh 10.;«l pni .Ilebcu« na Tjrftevl ce.*,t1. Sestanek je "Irogo h vozen za vne člane. Vabljeni ind.i nečlani. Tajnik Nagradno tekmimanje v poldnem trku sa prvim-stvo Mladinskega doma nn Kodeljevem. SK M la hka razpisuje tekmovanje v gozdnem toku /a prvenstiTO Mladinskega doma na Kodeljsvem zn leto 193«. Prireditev se vr*l v nedeljo 29. t. m. ob 10.15 s startom ta I ciljem v Mladinskem domu. Teklo m lio v dveh *ki»-| pinah: a) JnniorJI na progi S km. soniorji nn progi 7 km. Pravico do sodelovanja wna v*nii kr C., barometer sto)f nitmo, pooblečlto nc J«. mJmo, 10 em srenjn. t'rli<*. Krnica, Tamar: 100 cm srenja. Planiia. Dom Ilirije (i»o »lanju 1b marca): 2°C, zapad-nl veter, birometer sc dviga. 58 om srenja, smaka dobra. Vreme w>n<>no. Bistr ica- Bohinjsko jesero: imhiIiIaAIIo se Jp, niinio, snega v dolini ni Vogel U*> stanju 26. marca): '.*>r. sne« »iljiat, mala pooblaAitev, smuku dobra Neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem pretužno vest, da nas je zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stric, svak, gospod Jernej bančni ravnatelj v p. po Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare! CeJ Izdajatelj: Iran Rakove* Urednik: Viktor CenttB.