S SEJE KOMITEJA OK ZKS
O preobrazbi KS ni več dilem
Akcijo preoblikovanja KS je treba nemudoma nadaljevati
"Navzlic nekaterlm odporom m kritikam je treba preobllkovanje In preobrazbo krajevnih skupnostl v na&i občlni nadaljevatr ie letos, ker bomo s čakanjem le Izgubill začetni ,vzgon't« so meniti na raz&lrjeni seji komileja občinske konference ZKS Ljubljana Beži-grad, ko so v petek, 23. marca skupaj s članl komlslje za polittčnl sistem tn samoupravlja-n)e in delegati za mestno konferenco ZKS govorilf o idejnopolitičnih vprašanjih preo-brazbe In nadaljnjega razvoja krajevnfh skupnosti v Ljubljanl.
Dosedanje izkušnje preoblikovanja krajev-nih skupnosti izpred dveh let v naSi občini nas skorajda obvezujejo. da začete procese nada-Ijujemo. Še boij to ugotovitev potrjuje vrsta prednosti. ki so jih v našo samoupravno in politično življenje prinesle številčnejže in manjše krajevne skupnosti Najprej velja ome-niti, da je v krajevno samoupravo in krajevne družbenopolitične organizacije vključenih več kot tisoč novih Ijudi, ki v prejšnjih vefikih kra-jevnih skupnostih enostavno niso imeli »pro-stora« za svoje aktivno delovanje. Na zbore občanov prihaja pet do šestkrat več krajanov kot prej. kar nedvomno dokazuje, da prihajajo interesi krajanov in njihove želje v manjših. bolj zaokroženih sredinah dosli bolj do izraza Pozitivna posledica vsega tega je tudi dosti botj »živ oelegatski sistem, saj je prav iz no-vih krajevnih skupnosti dosti bolje, koi prej. Čutiti delo delegatov. Seveda je z razdelttvijo prejšnjih veltkih KS na manjše, bolj homoge-ne. pa tudi bolj humane celote prfeto do pre-razdelitve problemov. Včerajšnji mah proble-mi so danes v novih krajevnih skupnostih po-stali vefiki, to pa pomeni tudi več možnosti za njihovo razreševanje.
VSAKA KS SVOJ AKCIJSKI NAČRT
Kar dvanajst razpravljalcev na petkovi seji komiteja ZKS Ljubijana Bežigrad priča. kako pomembno temo so obravnavali in kako ustvarjaten odnos imajo komunisti do nadalj-nje preobrazbe KS v naši občini. Tako smo iz razprave lahko povzeii, da naj bi vsaka krajev-na skupnost, ne glede na to, aii se bo preobli-kovala ali ne. osnovala svoj akcijski načrt preobrazbe in preoblikovanja. To pa že zlasti velja za naslednje krajevne skupnosti: Črnu-če-Nadgorica. Boris Kidrič. Stadion, Bežigrad. Urška Zatler. Savsko naselje in Ivan Kovačič. V veČini teh krajevnih skupnostih, čeprav so ne-katere nastale šele pred dvema letoma. je na-mreč naseljevanje tako intenzivno. da so že prevelike in da jih bo treba preoblikovati na manjše celote Ponovna vzpodbuda tej akciji bo prav gotovo pomenil tudi posvet aktivistov vodstev krajevnih konferenc SZOL tn pa se-kretarjev 00 ZK iz KS, ki bo 10. apriia tetos.
Omenili smo že prrpravo akcijskih načrtov v vsaki KS. Ti bodo morali vsebovati predvsem naslednje naloge pnpravo predtoga za bodo-čo samoupravno, politično in interesno orga-niziranost delovnih Ijudi in občanov v KS; prt-pravo predlogov -sedežev- oziroma družbe-nih centrov v novooblikovanih krajevnih skup-nostih, imenovati politična imciativna jedra za oblikovanje posamezne nove KS (odbon SZDL v frontnem sestavu). ki tvorijo tudi skupni ak-cijski odbor za preoblikovanje KS v dosedanji KS; določiti rok rzvedbe referenduma, sprejeti skfep o razpisu referenduma; pripraviti osnut-ke statulov novih KS in opraviti javno razpravo o vseh gradivih in predlogth
V OSPREDJU FINANCIRANJE IN PLANIRANJE
Pteobtikovanje in preobrazba krajevnih skupnosti postavljata v ospredje razreševanje vprašanj fmanciranja in planiranja KS. Zato se ni čuditi večini razpravljafcev na omenjeni seji komiteja. da so prav financiranju v KS name-njalt v svojlh razpravah največ pozornosti Me-nili so namreč. da je treba čimprej pripraviti boljšt ststem financiranja KS. kot je dosedanjt proračunski in »glavarinski". pri Čemer je tre-ba izhajati \z ustavnih doiočii in duha zakona o združenem delu, da je temeljni vir financiranja KS tista temeljna organizacija združenega de-la. v kateri delajo prebivalci KS in program KS mora btti izhodiščna osnova financiranja, Ker pa imamo v Ljubljani, pa tudi v naši občini krajevne skupnosM. v katerih ni organizacij združenega deta bo treba izdelaii dobro opre-deljena solidarnostna merila. Podobna ugoto-vilev velja ludi za piamranje v krajevni skupno-sti, kjer bi morali ptane KS ovrednottti in tako ovrednoteni bi morali bolj kot doslej najti svo-je mesto tudi v planih SIS. pa tudi v pianih TOZD in OZD. S tem, ko bomo krepili samu-pravne vezi med krajevno skupnostjo in TOZD z vključevanjem deiegatov deiavskih svetov v skupščine KS in delegatov osnovnih organiza-cij sindikata v krajevne konference SZDL, bo-mo še botj ustvarjali možnosti za ugodno reše-vanje financiranja in planiranja v krajevni skupnostj, so še menili na seji komiteja.
In ie sklepna ugotovitev z omenfene seje. Dlleme, aii bl nadalfevall proces preobiikova-nja In preobrazbe KS v nail občlni, ali ne, ni več. Manjše, zaokrožone celote, kl imo |lh pred dvema letoma z referendumom o preo-bllkovanju KS v oa*i občlni doblli, so porok, da bodo interesi delovnih Ijudi in občanov tudi, danes ie vellklh krajevnlh skupnostih, priSll do polne veljave, toda le pod pogojem, če Jim jih bomo samoupravno In politlčno priblliall.
VILI  GUČEJC