Političen list za slovenski narod. t* poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesee 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 fer. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 >6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v četrtek 8. novembra 1888. Letnili X"VI. Hrvatske razmere. (Izviren dopis.) Pri nas se dogajajo čudne reči. Komaj je potihnilo vpitje po dunajskih iu peštanskih „šornalih" zoper našega mecena škofa Strossmayera radi njegove brzojavke v Kijev in dogodjaja v Belovaru, kar se oglasi zoper njega tudi dr. A. Starčevič v svojej „Hrvatski" ter ga po svoji stari navadi iz-grdi, da je on kriv vseh Badlog, katere mora zdaj narod hrvatski prenašati in.da je prav, da je dobil ukor, saj druzega tudi zaslužil ni. Kaj takega bi se skoraj ne bil nobeden n&dejal, čeravno je znano, da stranka Starčevičeva ali „stranka prava" ne trpi Strossmayera, kajti nekaj časa je „Hrvatska" pustila na miru naše Slavosrbe, tako zove namreč vse pošteno misleče Hrvate, ki se smatrajo tudi Slavene. Ali zdaj se pa ni mogel Starčevič nič več zdržati, nego se je hotel zopet izkazati ter iznovič razprtije širiti. Znatiželjni smo, bode li začel tudi Rusijo grditi, katero je pred nekimi leti silno poniževal, v novejšem času pa povzdigoval. Sploh se pa ne moremo zanašati na kake stalne nazore v politiki od strani Starčeviča, saj je bilo v njegovi stranki že raznih pojavov, ki so nam vsi znani. Zal, da je on (Starčevič) toliko mladih ljudi s strastjo proti mnogim vrednim domoljubom zaslepil ter s tem ob enem na-škodil napredku naše domovine. Boljši del njegove stranke to tudi uvidja, pa je zatorej objavil v „0b-zoru" izjavo, da se ne slaže s takim pisanjem v njihovem organu, kakor je bilo ono o škofu Stross-mayeru. To se ve da ne bode Starčeviča spametilo, nego bode konsekventno tiral svojo politiko, katera more v sedanjih okolnostih Hrvatski samo naško-diti. Hrvatska opozicija .je popolnoma oslabljena, pa če ne bode složna, mora v teh hudih časih izkušenj propasti, ako se bode tako ravnalo. „Obzor" kakor tudi „Agramer Tagblatt" nagovarjata na slogo vseh patrijotično mislečih Hrvatov, da je zdaj skrajni čas, da se zberejo vsi pod zastavo hrvatsko ter branijo samostalnost hrvatske kraljevine, ki je sicer zakonom opredeljena, ali v najnovejšem času od vseh strani napadana. Zdaj se jo treba složno dela lotiti in ne rok križem držati, kajti skrajni čas je že, da se spametijo vsi Hrvati. Madjari dan za dnevom prezirajo avtonomijo hrvatsko, a večina v saboru hrvatskem na vse to molči, a vlada dobiva vedno več privržencev. Kako ? Nenaraven je sicer ta položaj, ali je v resnici tak. Nobeden ui zadovoljen, razven nekih kreatur, pa j vendar se ta zistem drži. Kako dolgo bode to trajalo, to je vprašanje časa. Regnikolarne deputacije imele bi vse važne zadeve med Hrvatsko in Ogersko pretresavati že letos, ali po najnovejših vesteh bode se zopet ua eno leto provizorij uvel, kajti samo na tak način more se pri nas madjarsko gospodstvo vzdržati, ker članovi naše regnikolarne deputacije, če tudi so privrženci vladini, vendar ne morejo toliko popuščati, kolikor to Madjari zahtevajo; zatorej oni brez dogovora širijo jezik madjarski po hrvatskih zajedničkih uradih, razpisujejo davek in sestavljajo proračune za Hrvatsko. Madjari so začeli smatrati Hrvatsko za svojo provincijo. Najboljši dokaz za to je najnovejša na-redba ministra za komunikacije Barossa ali tako zvana Barossova šola. Ta minister je izdal namreč naredbo, da se bode odprl v Budimpešti tečaj za poštarske iu brzojavne činovnike z madjarskim nastavnim jezikom in da bode od leta 1890 samo oni činovnik nameščen ali v službi povišan, ki bo ta tečaj zvršil ter dokazal, da zna madjarski. Ta na-redba se proteže tudi na Hrvatsko, kajti minister je ni izvzel. Do zdaj so morali znati madjarski činov-niki na železnici, potem je začel širiti madjarščino glasoviti David med fiuancijalne čiuovnike, in zdaj je prišel red na brzojavne iu poštarske. Madjari postopajo zistematično; najpoprej hočejo pomadjariti zajedničke urade, potem pa počasi še avtonomne, kajti ako bodo hoteli Hrvati ostati pri zajedničkih uradih, morali se bodo madjarski učiti, in to bo mogoče le v naših šolah. Na ta način silijo Madjari, da se pri nas uči madjarski. Pri vas imate „Staatssprache", brez katere ne more nobeden kaj postati, zakaj bi pa pri nas kaj tacega ne bilo ! Hrvati se bodo upirali, ali kakor so zdaj Madjari agilni, oni pa popustljivi, težko se bodo ubra- nili, čeravno je zakon na njihovi strani ter ga „Obzor" že pol meseca vsak dan na čelu tiska, posebno § 57, po katerem je jasno izraženo, da je za zajedničke poslove službeni jezik hrvatski v kraljevinah Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji. Ali ta zakon je le na papirju, v praksi se ne drži že dolgo, kajti že za bana Mažuraniča se je uvel madjarski jezik v Hrvatsko, a ko je proti temu govoril pokojni dr. Makanee, pomilovali so ga mnogi hrvatski poslanci ter ga proglasili hrvatskim šovinistom. Mi bi radi vedeli, kaj mislijo dandanes o tem mnogi poslanci, ki so Makaneca zasmehovali, in če vidijo, kako so jim madjarski šovinisti prek glave narasli. „Principiis obsta, sero medicina paratur". Narodna večina v deželnem zboru kranjskem. Stari naš znanec, g. Deschmann, je v zadnjem zasedanji deželnega zbora pri neki priliki pretil, da bo pri debati o proračunu deželnega zaklada osvetil gospodarstvo narodne stranke ter svetu dokazal, da so Kaltenegger, Vesteneck, Ouderka iu drugi vitezi žalostnega spomina bolje poznali kranjskega prebivalstva želje in potrebe. A pri debati niti besedice ni črhnil o slabem gospodarstvu, tudi baron Schvvegel ni vedel druzega grajati, nego pavšalne kredite. Odgovarjal je njima v prvi vrsti poslanec Šuklje, rekoč: Nekako težko sežem danes v generalno debato o proračunu deželnega zaklada, častiti gospodje tovariši. Z veliko paznostjo poslušal sem gospode iz nasprotne stranke te visoke zbornice in nekako nestrpno sem čakal na oni trenotek, ko se bode pričela ona finančna debata, ki je danes na svojem mestu, ako je bila kedaj utemeljena v tej slavni zbornici, kajti gospoda, sedaj smo na koncu šestletne naše dobe, smo na tem, da odložimo svoje mandate, ter se prično nove volitve. Ako je torej količkaj ugovora proti upravi z deželnimi financami od strani te večine in večine deželnega odbora, potem je danes bil oni trenotek, ko bi nam morali gospodje pokazati: tako ste gospodarili, v tem ali LISTEK. Zemlja v svoji preteklosti z ozirom na človeka. IV. Deus autem, rex noster, anto omnia saecula operatus est salutem terrae. Ps. 73. Tercijarna tvorba torej žo loči zemljo, in vsled tega tudi živalstvo in rastlinstvo na njej, v razne pase. V njej nastopajo že živali iz človeške dobe — nazivljal bi jih lahko „moderne živali" v nasprotji s predzgodovinskimi fosilijami. In te moderne živali živč že na modernih tleh. Zemlja namreč je v tej dobi zelo vsprejela današnjo obliko, t. j. vsaj v glavnem obziru: Velik del Azije in Avstralije zagrnili so valovi v svoja brezdna, in za nekako sled od nekedanjih pokrajin pustili velike otoke sundaške in cel roj malih zelenic v veliki vodeni puščavi ocejanski. Vez mej Ameriko iu Evropo se je zgubila v morje, ravno tako ona morska zveza kaspiškega jezera s severnimi valovi. Vodeno morje v Sahari izpuhtelo je; izpreme-nilo se je v puščeno morje. Važen dogodek za ves sever in jug. Afrika, nekedaj v najožji dotiki z Evropo, odtrgala se je od nje; mej nje stopilo je sredozemsko morje, najvažnejši faktor v kulturnem razvoji narodov. V severu se je pa Angleška odpovedala zvezi i Evropo. Tem činom postala je samostojna država. Ta znak nosi še dandanes. Novo gorovje, ki se je vzdigavalo od tal, dalo je zemlji oni raznočlenasti kras, s katerim nas vežt narava z vso pozornostjo na-se. Bila so pa ob enem ta gorska stegna nova obramba zoper elementarne sile in so vplivala zdatno na meteorologične razmere. Tako so n. pr. Alpe omogočile ono za srednjeevropsko kulturo tako važno podnebje: vse skupaj je nameravalo to idejo, zemljo pripraviti v krasen vrt novorojenčku — človeku. In ko je ta koncem kvartarnega časa došel na svet, dovršeno je bilo stvarjenje: zemlja je stala krasno iu praznično oblečena pred svojim novim gospodarjem. Gostoljubno in ljubko ga je sprejela v svoje naročje, saj je bil po mesu njen lasten sin, kri od njene krvi, samo duha je sprejel od zgorej, a to je bilo dovolj, da je gospodoval svojej materi. S tem pa je tudi končana prazgodovina zemljo naše, kajti s prvim človekom se prične prvi list svetovne zgodovine. S tem bi morala prav za prav nehati tudi moja razprava. Pristavljam h koncu le še refleksije. Pri tej snovi mislil sem na Boga in na človeka. Čutil sem, kako velik je Bog, kako dober je Bog. Iu, dragi mi čitatelj, ne bom se hlinil, ako se Ti izpovem, kako lepi in blaženi so ti trenotki v življenji, ko se odtrga naš duh, razpoložen premišljevanju o zemlji in prost prosto ogleduje po Gospodovi delavnici božje umotvore, in v vsacem bere neskončno ljubezen njegovo do človeka: ko vidi v zemljiuih tvorbah, kako Bog liki ptičici, ki plete gnezdice za svoje mladiče, liki ljubeči materi, ki še pred porodom pripravlja plenice za bodoče dete, kako Bog skrbno in ljubeznjivo pripravlja vso zemljo za prijeten sprejem svojega ljubljenega deteta — človeka. Kaj ne, dragi čitatelj, da si take onem oziru se ne strinjamo z vami ter grajamo vaše postopanje z deželnimi financami. To se danes, gospoda moja, ui zgodilo in boljšega dokaza gotovo ni za koristno delovanje sedanje večine in za previdno gospodarstvo z deželnimi financami, kakor tisto zgovorno molčanje od strani gospodov nasprotnikov. (Živahni „dobro"-kliei na levi.) V sedanjo debato se žalibog ne morem spuščati ; gospodje niso kritikovali proračuna, ne številk njegovih, oni so kritikovali deželno računovodstvo in še to, jaz moram reči, ne ravno preveč spretno. Smolo sta imela oba častita gospoda pred-govornika z one strani. Gospodu Deschmannu se je ponesrečila kritika njegova, lahko bi dejal, iz več razlogov. Prvič že zaradi tega, ker je samega sebe kritiko val in obsojal. On sedi v tistem deželnem odboru, ki nam je izročil te predloge, on je ravno tako odgovoren, jeden del one krivde zadeva torej na vsak način tudi njega in potem, če se je on spodtikal nad rečmi, katere smo tudi mi v finančnem odseku naravnost konstatirali: tako se ne budgetira, v tem oziru se strinjam ž njim; gospod Deschmann pa ne sme pozabiti, da so ravno tako pod vladanjem njegove stranke budgetirali. Ugovarjal je budgetiranju pri zgradbah. Jaz mislim, tukaj mora biti latituda, da sme deželni odbor tudi z večjim zneskom priskočiti, kakor se je mislilo takrat, ko je bil sestavljen proračun. Pa poglejte si proračune iz prejšnje šestletne dobe in bodete našli ravno tako kredit 12.000 gld.; in ako gosp. Deschmann po pravici trdi, da je nesmisel v tem, da se v jedni rubriki postavljajo podpore in posojila, opozarjam ga na to, da v proračunu iz leta 1881. najdemo subvencije in posojila proti vrnitvi za cestne stavbe 20.000 gld. Danes je grajal gosp. Deschmann to, kar je ž njegovo vdeležbo in pod njegovim referatom ravno tako se zgodilo. Kar se tiče drugih reči, je malo težko pole-mizovati z gospodom. Pri bogenšperški cesti ni znal, da se je za to dovolil in že včeraj sprejel poseben kredit 10.000 gld., da ne bode šlo iz tega pavšalnega kredita. Eavno tako je pri posojilu za šolske zgradbe pozabil na 4000 gl. To tudi ni pavšalni kredit, ampak lani s posebnim sklepom dovoljena podpora za črnomaljsko šolo. Kar se tiče ekscelence barona Schvvegelna, obžalujem, da ga je natančnost, katere smo sicer pri njem vajeni, pustila danes na cedilu, da je prezrl tiskano poročilo, ki je več kot mesec dni v rokah vseh gospodov poslancev, da za vsakega nastane dolžnost seznaniti se z vsebino njegovo. Sedanja debata mi torej ni dala povoda, oglasiti se k besedi. Drug pomislek pa je ta, da treba prebivalstvu dežele Kranjske vendar-le neko zrcalo dati, v nekem zrcalu pokazati gospodarstvo zadnje šestletne dobe v primeri s prejšnjim gospodarstvom, kajti lahko bi se nam sicer pripetilo, da številke, katere se ne čnjejo danes v tej slavni zbornici, ker smo jih vsak dan lahko v stanu pobijati, da izvan te dvorane, v časnikarstvu, pri shodih itd. se prikažejo in takrat nam ne bodo mogoče odgovarjati takim očitanjem. Zaradi tega je tukaj neka bolj na-tanka razprava potrebna in v to svrho si izprosim pozornost slavne zbornice. ("Dalje prih.) trenotke čutil tudi Ti v srcu tisto milobo, ki jo na-pravija čut ljubezni, da so v tacih časih tudi tvoja usta šepetala slovesno molitev iz knjige modrosti „Sentite de Domino in bonitate" »Mislite dobro o Gospodu". (Sap. 1., 1.) A čutil si vse to le mimogrede, ker svet, ta ropotavi svet ti je zadušil za dolgo zopet to iskrico. Mislil sem pri tej razpravi tudi na človeka. Kako je neznaten on v primeri z Bogom in vendar kako pomenljiv v primeri z drugo naravo! Koliko let se morajo truditi ljudje, da n. pr. skopljejo le en sam večji prerov skozi goro, a kako lahko je Bogu postaviti na zemljo divne Alpe, in še veličastnejše himalajske gore, in razpeti mej temi gorovji velikanska sedla; kako kočljivo plačuje zemlja kmetove žulje, a zopet kako divno rast iu bogastvo razvija le na eden božji migljaj. Človek se v tem oziru niti ne da primerjavati. Vsaka primera je šepava. Vsaka kaže človeško ničevost. Narava sama ga s svojimi prirojenimi močmi zmelje v moko vsak trenotek, tako neznaten je človek „<|uoad potentiam phjsicam". Toda „quoad potentiam metaphysieam" je človek v naravi pozitivna številka. Slabe so mu sicer roke, slabe so mu oči, slabo mu Politični pregled. V Ljubljani, 8. novembra. Notranje dežele. Nova postava o kaznovanji oseb, ki se ustavljajo vojaškim sklicavnim poveljem, določuje: Vojaško hudodelstvo zakrivi, kdor je prisegel vojaško prisego ter se brani ubogati povelju nad 8 dni. Kazen je od treh mesecev do enega leta, v slučaji mobilizacije ali vojske od enega do petih let. Ta določba zadeva tudi domobrance in člane črne vojske. Prestopek pa zakrivi, kdor se ustavlja povelju manj nego 8 dni, ako povelje poživlja k perijodičnim vajam ali pa k izredni aktivni službi v smislu postave z dne 31. maja 1888, drž. zakona št. 77. Kazen za prestopek je od enega do treh mesecev. Pristojna sodišča so vojaška (domobranska) sodišča. Nevojake pa, ki z zapeljanjem zakrivijo to hudodelstvo ali ta prestopek, kaznujejo pristojna civilna sodišča. Iz Budimpešte se poroča k novi orožni postavi, da se bode smel k vojakom prostovoljno prijaviti vsak 20 let star, vojaščini podvržen mladenič, akoravno določuje postava prvi naborni razred še-le na 21. leto. Ta določba pa bo veljala le za take kraje, v kojih je prebivalstvo prej telesno razvito. Vnanje države. Garašanin, načelnik srbskih naprednjakov, se je izjavil nasproti belgrajskeinu poročevalcu „Corr. de 1' Est", da jako dobro pozna namere kraljeve pri reviziji ustave: Osebne pravica državljanov naj se razširijo, nikakor pa ne politične pravice naroda, ki naj se, ako mogoče, še celo skrčijo. Ako je ta vest resnična, upamo pa, da ni, potem je celi revizijski načrt le komedija, koji je namen, da prevara ubogi narod. ■Bolgarski politiki se čutijo jako varne ter ne vedo, da šetajo na razbeljenih tleh ognjeniških. Beroliuske pogodbe ui več za-nje na svetu, posebno pa njenega člena III., ki slove: »Ako je knežji prestol izpraznjen, izvoli se novi knez pod istimi pogoji." Nameravajo namreč sobranju predložiti postavo o dednem nasledstvu, in to za Ferdinandove potomce, koji še niso rojeni. Lansko leto so Stojlov in tovariši na vseh evropskih dvorih iskali kneza, prihodnje leto pa si menda nameravajo istim potom poiskati kneginjo. Prvo se jim je posrečilo, drugo pa bo še težavneje, kajti katera prin-cesinja bi hotela iti kot knegiuja v Sofijo, kjer hodijo pri belem dnevu po ulicah roparji — politični nezadovoljneži ? Nemški cesar bo bodoči državni zbor sam otvoril. — Virtemberški kralj že dlje časa biva v Niči zaradi bolehnosti. »Bors. Ztg." pravi, da je kraljevo bivanje na francoskih tleh pri današnjih razmerah mej Nemčijo in Francijo nevarno, ter svetuje kralju, naj si poišče drug italijanski kraj. Ob enem se pa brzojavno poroča iz Niče: Tukajšnje oblastnije so izvedele o treh vohunih. Dva sta ubežala, tretjega pa so zgrabile ter našle pri njem več patron in eno Lebelovo puško. jFrancosko ministerstvo in posebno Floquet sta še vedno v velikem strahu pred generalom Bou-langerjem, osobito pred njegovo umetnostjo, da s svojimi kandidaturami razburja in zoper vlado ščuva svoje volilce. Flocjuet se posebno boji, da ne bi kdo izmed pariških poslancev odstopil Boulangerju svojega mandata ali pa (po generalovih lastnih besedah) »njemu na ljubo umrl". Zaradi tega bo predložil Floquet zbornici postavni načrt, po kojem se ne bodo vršile nobene dopolnilne volitve, marveč bodo ostali dotični mandati izpraznjeni do splošnjih zborničnih volitev. Portugalska kraljica Marija Pia, sestra italijanskega kralja, je obiskala zadnje dni ua je telo, a krepak mu je duh, ki biva v tem telesu. Iu s tem krepkim duhom povzdignil se je človek za prvenca v naravi. Narava nezavestna, mrtva, a on bistrega vida prebivava njeno osodo v njenej podobi. Tako je že pred 100 leti pričenjaval reševati hijeroglife zapisane v zemeljskih skorjah, iu zvedel njeno preteklost, tako je pred 100 iu še več leti razvozljal zvezdino pisavo po nebesu, in stolmačil njih stalnost, tako še dandanes opazuje njeno skrivno, tiho življenje v malem, v posameznih organizmih. Da, tak je človek! Omejen sicer, a si ve pomagati: z drobnogledom vidi v kapljici vode cel planet, kojega bivalci so žive pike, majhne živalice. Cela armada jih gre skozi prekop — šivanjkinega ušesa. Z daljnogledom pa se obrača do makrokozma, do nebeških velikanskih teles, in meri s kerubi-novim pogledom daljave, katerih duh sam ne more zapopasti. Da, človek, krona stvarjeuja, zemljan edini, on sme, moro in hoče prestopiti prag naravinega tempeljna, kateri je sezidal večnoslavni arhitekt Bog z besedo ,.fiat" »bodi". »In biio je". Ivan P a v 1 i č. svojem povratku v domovino belgijski dvor. »Indep. Belge" pravi, da je pri tej priložnosti hotela odstraniti zapreke, ki ovirajo poročitev italijanskega prestolonaslednika Viktorja Emauuela z belgijsko princesinjo Klementino, sestro avstrijske cesaričinje Štefanije. Predvčerajšnjim sta se sešli angleški zbornici k svojemu jesenskemu zasedanju. Poslanec Sydney Buxton je v spodnji zbornici naznanil, da bo v kratkem vložil predlog, naj se skliče v London konferenca velesil v posvetovanje primernih sredstev, kako naj se prepreči trgovina s sužnji v Afriki. V zgornji zbornici je naznanil Salisbury, da je Nemčija vsled zadnjih dogodkov v vshodni Afriki sklenila onemogočiti izvažanje sužnjev in uvažanje orožja v dotične pokrajine. V tem oziru bo Anglija složno postopala z Nemčijo. Francija je priznala blokado ob vshodno-afriškem nabrežji , vsled česar ima Anglija pravico preiskati vsako ladijo v tamošnjih vodah. — V Birminghamu je dne 5. t. m. pri li-beralno-narodnem shodu izrazil Gladstone trdno prepričanje, da bodo njegove in njegovih pristašev težnje glede zemljiške postave dosegle zaželjeni namen. Strinja pa se popolnoma z zunanjo politiko sedanjega ministerstva. Itumunski konservativni listi oporekajo trditvi vladnih glasil, da je konservativna večina izvoljena na podlagi vladnega vsporeda. Pravijo, da so konservativni kandidatje stopili pred svoje volilce s svojim starim, celi deželi znanim programom, tedaj je ta zmagal, ne pa vladni vspored. Predvčerajšnjim je priredil admiral baron Štern-eck na ladiji »Greif" obed na čast grški kraljevi družini. Visoke goste je pozdravila godba z grško himno. Kralj ]e imel uniformo avstrijskega polkovnika. Sterneck je napil kralju, kraljici in njujini družini, kralj pa avstrijskemu cesarju, cesarici, prestolonasledniku in cesaričinji. Ko so visoki gostje zapustili ladijo »Greif", odplula je ta proti svoji avstrijski domovini. Izvirni dopisi. Iz Bohinja, 3. novembra. (Raznoterosti.) Ves Bohinj bi se mogel zdaj ponašati s pridevkom »rumeni", kajti vsaka hiša je ob solnčni strani ali ob solnčnem koncu rumena. To rumeno ali žolto barvo da koruza ali turšica, katere tukaj primeroma veliko pridelajo in jo potem (storže v dolge kite spletene) razobešajo in razpostavljajo solnčnim žarkom, da jo posuše. Čeravno je tega pridelka veliko, vendar ne zadostuje še domači porabi, marveč treba je Bohinjcem kupovati živeža, ker njih glavni posel je planšarstvo in živinoreja. »Ad vocem" živinoreja! Zadnjič pisal sem Vam o tukajšnjem siru, kako malo veljave ima ravno pri domačinih, a koliko več po daljnem svetu. Zdaj sem pa dobil nekoliko pojasnila o ti čudni resnici. Bohinjci so namreč nekoliko »prekonserva-tivni" ali svojeglavni, rekel bi: preveč ponosni na svoj pridelek; mislijo namreč, da je blago vse enako in zato mu stavijo tudi enake cene. Dokler ne bodo delali sira prve, druge in tretje vrste (t. j. najboljšega, srednjega in slabšega), ter razločevali ga tudi po ceni, ne bo se povzdignila kupčija ž njim tako, kakor bi sicer res vzorno blago zaslužilo. To dodatek k mojemu zadnjemu poročilu. Tukajšnja goved je le nižje postave, zato cena jej tudi primeroma nizka. Živinjski somnji so le bolj krajnega pomena in jalovi, ker tujih kupcev ni, domači ljudje pa kupujejo in prodajajo raje »pod roko". V svojem zadnjem dopisu omenil sem tudi sadja od tod v razstavo poslanega. Žal, da ni prišlo vse na razstavo! Menda je bilo kaj poslanega prepozno ali pa je bilo preveč enakih vrst. Pridni sadjerejci pa so Bohinjci, svojega sadja posuše nekaj za zimo, več ga pa podelajo za „ja-bolčnik" in »hruševec" ali pa iz obojih skup. Letos je obojega toliko, da so že dobro založeni za dom. Da bi le ta zdrava pijača pregnala znani »jeruš", kateri neprevidni očetje celo malim otrokom silijo! S to pijačo zaostane rod, to se vidi že zdaj, ko so le starejši ljudje še krepki in veliki, mladina pa zaostaja v rasti in krepkosti. Domačega žganja ne kuhajo več, ker jim je davek previsok; tako ima špirit popolno oblast. V Vašem cenjenem listu bilo je že omenjeno, da fara bistriška letos praznuje stoletnico svojega ustauovljenja, ob enem pa tudi mnogozaslužni župnik č. g. Janez Mesar 251etnico svojega bivanja na Bistrici. Slovesnost ta vršila se bo G. decembra, t. j. v dan sv. Miklavža, patrona cerkve bistriške, v kateri sta zdaj v delu tudi stranska altarja, ki bodeta po obrisu gotovo krasna in v slogi z velikim. Ker sem že pri cerkvenih zadevah, omenim naj še cerkveno petje v Srednji Vasi, stari fari bohinjski. Priliko sem imel slišati to vokalno petje pretekle praznike in reči moram, da sera bil iznenaden (po novem: »presenečen"). Glasovi čisto doneči in vbrani, čuti se veselje, iz katerega izvira pridnost in ker je njihov učitelj jako vnet za cerkveno in drugo petje. Nadejati se je, da bo pevski zbor, ki je že prej bil osnovan, napredoval v obojnem obziru, vsaj petje v dan Vseh svetnikov na grobeh bilo je ginljivo dovršeno. V zadnjih tednih dobili smo semkaj dva nova duhovna pomočnika: čč. gg. Petra Bohinjca v Srednjo Vas, Janeza S lak ar j a pa na Bohinjsko Bistrico. Obe fari sta veseli novih gospodov, posebno srenjska, katera je bila že dolgo časa brez kapelana. Veselo je posebno to, da so podružnične cerkvice tudi ob delavnikih lepo obiskovane pri sv. mašah. Ceste so tu zlasti po spodnji dolini dobre, ker ne dela škode naliv; v zgoreuji manj, ker ljudje na-sujejo kamnja, — da, karanja, ki ni za vsake črevlje. Se ve, sami, moški in ženske, hodijo v »coklah", ki se ne razmočijo, če prav še v tako globoko lužo »cokneš". Iu luž pa je posebno veliko po gorenjih vasčb, kadar se vlije dež, kakoršen smo ravno ■zdaj dobili. Vode so precej narastle, ker je jug sne-žnike jako obril; pa to ne škoduje tako, ker so Bohinjci letos veseli, da jim je nebo toliko časa prizanašalo. Spravili so vse pori streho, le tu in tam stoji še kak zelnik drobnih glav, — drobnih, pišem, ker debelih tu ni, akoravno je zelje dobro. Ti so zdaj zaloga za zajce, katerih pa tudi ni preveč, ker jih lovci — strašijo. Sklenem ta svoj dopis še z par opazkami. V Bohinji, ki ima veliko vasi, ne najdeš treh nadležnih reči: beračev, psov in vrabcev. Beračev ni, ker je tujim semkaj predaleč, domači pa so že tako preskrbljeni; psov ni, ker ni tatov in drugih sitnih ali nevarnih ljudi; Bohinjec je pa, — da navedem Dežmana, — »praktičen Kranjec", ki ne goji živali, če mu ni koristna. Vrabcev, teh »lumpov" med ptiči pa zato ni, ker so hiše pokrite z deskami in zato si ne morejo delati gorkih gnezd. Razven tega so pa tu ščinkovci prehudi. »Touristenhaus" ob bohinjskem jezeru (ki je zdaj zaprt,) krstil je ljudski humor v „n oris telila a vs". Iz tega razvidite, da Bohinjci niso tako brez nič. Iz Prage, dne 2. novembra. Večina čeških volilcev v Pragi oddala je predvčerajšnjim svoje glasove kandidatom, koje je predlagal zbor onih zaupnih mož, koji so pred 27 leti pod vodstvom Palac-kega in Riegra priborili češkemu narodu Prago in imajo na pravem mestu srce za čast in napredek našega mesta. Vzlic velikanskemu pritisku iu agitaciji klubistov (Mladočehi), vzlic rovanj njihovega glasila (»N&iodni Listy") in neposrednji pomoči nemške kazine izgubili so ti življi proti lanskim volitvam mnogo tal. A celo tam, kjer so imeli večino, izgubili so mnogo glasov proti lanskim volitvam, koji so letos glasovali za kandidate Eieger-jeve stranke. Kako so Nemci napenjali vse sile, da bi zmagali, kjer niti najmanjše nadeje imeli uiso, je dokaz, da so klubisti v svoji zdivjanosti in strasti tako daleč zabredli, da bi bili zmago raje prepustili Nemcem nego uašincem. Tako skrbe Mladočehi za slovansko lice in značaj starodavne Prage! S doseženimi vspehi volitvenimi stranka narodna mora biti zadovoljua, ker se je povsodi v volilnih razredih ojačila; vendar zaboli v srce vsacega rodoljuba, kar so učinili razkolniki pri volitvah, nad tem činom se bodo nepopisno radovali samo naši neprijatelji, koji nepričakovani vspeh nemškega življa je v narodnem življenji našega mesta zgodovinskega pomena, kajti češki kandidati pridejo z nemškimi v ožjo volitev v Novem in Starem mestu. Letošnje volitve so pač pokazale, kedo je prijatelj iu brani-telj češke bodočnosti in kedo njen grobokop ! Instalacija č. g. kanonika Ed. Brynycha na Višegradu vršila se je po običajnih obredih, koje vam pa ne bodem nadrobno opisoval, ker sera vže to jednoč učiuil pri drugi priliki. Tega duhovuika je na naš kralj. Višegrad v duhu spremljala vsa duhovščina kraljevo-graške škofije in se raduje, da je ljubljenec njen bil po volji božji premeščen na mesto, kjer mu bode moči še izdatneje delovati v vinogradu Gospodovem. V literarnem njegovem poslovanji pa nastaja v Pragi nova doba. Mesto naše podaje i katoliškomu pisatelju mnogo novega gradiva, koje se ne nahaja po deželi, iu zaradi tega se vesele tukajšnji svečeniški krogi novega vrlega bojevnika. Nasproti samostanu sester »Jezusovega srca" v Karlovi ulici ua S m i ho vem zgradili bodo nov samostau. Lani so v to svrho nakupili obširna zem- ljišča. Nov samostan namenjen je redovnicam bene-diktinkam, a tudi na Kralj. Vinogradih se je pričelo delo z gradbo votivne ali obljubne cerkve v ponedeljek in blagoslovljenje temeljnega kamna vršilo se bode dne 25. t. m. »Matica školskd" vsprejela je za mesec september vkupej 12.227 gl. in 70 kr., izdala pa 17.456 gl. 1 kr., torej v tem meseci 5228 gl. 51 kr. več izdala nego prejela. Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podaril krajnemu šolskemu svetu v Zaverčah politiškega okraja ptujskega 300 gld. za zgradbo nove šole iz lastnih sredstev ter dovolil, da se sme šola imenovati »Frauc-Josipova šola". (Iz Kranja) se nam poroča: Profesorji tukajšnje c. kr. državne gimnazije poslali so dne 30. okt. t. 1. državnemu in deželnemu poslancu preč. g. kanoniku Karolu Klun u zahvalno pismo, ker je v seji kranjskega deželnega zbora dne 20. okt. t. 1., govoreč o našej gimnaziji provzročil, da je imel gospod c. kr. deželni šolski nadzornik Jakob Smolej priložnost, javno popraviti nečastno, vsled zlovoljnili in neresničnih poročil nastalo mnenje o sposobnosti učiteljstva naše gimnazije. (Združena nemška levica.) Pravosodnjemu ministru SchOnbornu se je posrečilo, združiti dva levičarska kluba. Strah pred njegovim imenom spravil je Pilata s Herodom. Nemški klub povrnil se je skesan v očetovo hišo s pogojem, da je av-strijsko-nemški klub izčrtal iz svojega naslova besedo »avstrijski". Nova parlamentarna skupina šteje 112 členov ter si je dala ime »Združena nemška levica". Nekdanja ustavoverna stranka je opustila svoje visoko leteče načrte ter se ponižala do pri-proste narodne skupine. Kolikor je zgubila notranje svoje vrednosti, skuša nadomestiti z vnanjim bliščem, z novim pikantnim imenom. Ali — »quotidiana vilescunt". Liberalni listi bodo gotovo sedaj grofu Taaffeju dokazovali, da more nemška skupina prevzeli vlado. A naše prepričanje je, da je vsa stvar le prazna demonstracija proti vladi in desnici. (»Matica Slovenska") naznanja svojim društve-nikom, da so letošnje kujige te dni gotove. Ljubljanski udje dobe jih lahko od petka nadalje vsacega dne od 11. do 12. ure v društveni pisarni, s ponedeljkom počenši pa na dom. Z istim dnem začne se tudi razpošiljanje zunanjim udom. Udje prejmo po štiri knjige in sicer: 1. Letopis za 1. 1888. (1 gld.), vredil dr. L. Požar. 2. Slovenci in 1. 1848. (1 gld.), spisal Jos. Apih. 3. Frana Erjavca izbrani spisi (I. del, 70 kr.), vredil Fr. Leveč. 4. Prihajač (povest, 30 kr.), spisal Fr. Do-linar. Knjige obsezajo 61 tiskovnih pol. Toliko gradiva »Matica" še v nobenem letu ni podala. Knjige dobi le, kdor jih je plačal. Ker bo nekaj iz-tisov še ostalo, ker je cena posameznim iztisom jako nizko nastavljena in ker jim je vsebina zares zanimiva, pričakovati je, da pristopi še obilo udov iu da bodo po knjigah marljivo sezali tudi nedru-štveniki. Poverjenike prosimo, da ob razdeljevanji teh knjig nabirajo takoj udnino za prihodnje leto. (Šišenska čitalnica) priredi besedo na Martinovo nedeljo dne 11. novembra 1888 v prostorih Koslerjeve zimske pivarue. Pri besedi svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Knhn štev. 17. Spored: 1. Nedved: »Avstrija moja"; moški zbor (nov). — 2. Baumbach Funtek: Odlomek iz »Zlato-roga"; deklamuje gospica Josipina Vernikova. — 3. .:. * * »Barcolora", duett ža ženska glasova s spremljevanjem ua glasovirji. — 4. »Odvetniki". Opereta v 1 dejanji s spremljevaujera na glasovirji. — 5. Volarič: »Slovan na dan"; mešan zbor (uov). — 6. Davorin Jenko: »Vidov dan"; moški zbor s spremljevanjem na glasovirji (uov). — 7. Sattner: »Na planini"; mešan zbor z bariton-solo (uov). — 8' ^ * .(. »Mihova ženitev"; moški zbor. — Besedi sledi tombola in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. Častiti društveniki so vstopnine prosti. (Plemenit dar.) Poznata češka domorodka gospa Marija Neureutherova poslala je podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu 50 gld. (Nesramnost isterskih italijanissimov.) Iz Pulja se poroča due 5. t. m.: Sinoči so italijanski fanatiki, mej njimi neki mestni uradnik, na ulici dejanjski in s psovkami napadli vrednika listu »Di-ritto". — Ta italijanski pisani list je začel pred kratkim izhajati ter zagovarja, kakor smo že ob svojem času naznanili, pravice isterskih Slovanor. Istra, kedaj boš nehala biti Slovanom — tužna? (Tatvina.) Neznani tatovi vlomili so predvčerajšnjim v prodajalnico trgovca Verbajsa v Kravji dolini ter odnesli kave, slanine iu denarja v vrednosti 200 gl. (Žcleznična postaja v Ricmanjih) se bo v nedeljo, dne 11. t. m., slovesno odprla. Vlak odrinil bo iz Trsta ob '/g 3. popoludne. (Služba občinskega zdravnika) je razpisana v združenih občinah Buzet-Roč. Plača 1000 gld., potni troški 200 gld. Prošnje do 31. decembra občinskemu načelništvu v Buzetu. (Tržaška policija) je zaprla tri grške trgovce, Th. Gyftakisa, K. Damasa in Ivana Poly-chronopulosa, ki so občevali z najodličnejšimi krogi grške naselbine v Trstu. Ponarejali so nekda grški papirnati denar. (Iz Kopra) se poroča, da je v tamošnjem okraji letos bila jako dobra letina; posebno trta je obilno obrodila, Žal, da so mnogi kmetje prodali grozdje po nizki ceni, mesto da so si doma napravili vino. Na stotine vozov grozdja zvozili so na trg v Koper, kjer so ga prodajali skoraj po nič, večkrat namreč po dva solda kilo dobrega grozdja. (II katoliški veri pristopila) je včeraj v Zagrebu Židinja gdč. Karolina W e i s s. Krščena je bila dopoludne ob 7a 10. uri v cerkvi sv. Marka na ime Karoliua Viktorija ter je koj potem prejela sv. obhajilo. V cerkvi se je trlo mnogobrojuega, posebno ženskega občinstva. (Divje race) selile so se zadnje noči v gostih trumah proti jugu. (Koroške bukvice.) Tega književnega podjetja, ki ga je pričel g. Filip Haderlap v Celovcu slovenskemu ljudstvu v pouk in kratek čas, izšli so 9., 10., in 11. snopič; vsak veljii 10 kr. (Dohodki 0(1 tobaka.) Po uradnih izkazih znašali so dohodki od tobaka v prvi polovici tekočega leta 37,5S4.715 gld. Prodalo se je v primeri z lanskim letom 20'9 milijonov smodk manj. Tobaka se je manj prodalo 89.496 kg. Narodno gospodarstvo. Razdelba skupnih zemljišč in vredba dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (a g r a r -s k e operacije). Deželni zbor kranjski se je že prej ko pred 20 leti pečal z vprašanjem, kako bi se skupni pašniki razdeljevali na primeren način kmetijstvu na 1 korist. Ali načrt dotičnega deželnega zakona, kateri so takrat sklenili, ni bil potrjen. Se le v zasedanji deželnega zbora 1. 1886/87. se je ta stvar vredila na podlagi državnega zakona dne 7. junija 1883. L in dobil je nov načrt deželnega zakona tudi potrditev z Najvišjim odločilom z dne 26. oktobra 1887. 1. Ta zakon, ki je proglašen v deželnem zakoniku 1. 1888., št. 2, pa se ne tiče samo razdelbe skupnih pašnikov, ampak zadeva, kakor tudi prej omenjeni državni zakon, razdelbo skupnih zemljišč v obče in vredbo skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja (»agrarske operacije"). Izvršilna ministerska naredba k temu zakonu je prišla ua svetlo v deželnem zakoniku 30. avgusta ob jednem z razglasilom deželnega predsednika na Kranjskem, s katerim se je določil prvi september 18S8. 1. kot dan , kateri zadobi deželni zakon 26. oktobra 1887. 1. svojo veljavnost. Kot oblastva v stvareh »agrarskih operacij" poslujejo : 1. zapriseženi .c. kr. krajni komisarji za agrarske operacije" (do sedaj sta postavljena dva, jeden v Ljubljani, drugi v Radolijici); 2. »c. kr. deželna komisija za agrarske operacije" v Ljubljani, kateri je načelnik deželni predsednik; 3. c. kr. minifterska komisija v poljedelskem ministerstvu ua Dunaji. Po določilih deželnega zakona z dne 26. oktobra 18S7. I. iu izvršilne naredbe smejo se razdeliti 1. zemljišča, glede katerih ali a) med bivšimi graščinskimi gosposkami in občinami ali nekdanjimi podložniki, kakor tudi med dvema ali več občinami obstajajo skupno pravice do njih posesti in uživanja, ali b) katera vsi ali samo nekateri občani, jeden ali več občinskih oddelkov, soseščin ali podobnih poljedelskih združeb (vrst kmetov, posestnikov hiš s posebno ustanovno pravico, singularistov in dr. t.) skupno ali premeujevalno (drug za drugim) uživajo vsled tega, ker so sami osebno soudje, ali ker se kot sopnsestniki štejejo za soude, ali ker so soupravičenci glede spolo-vinskih ali premenjevaluih zemljišč; 2. zemljišča, katera so kot občinsko blago (ne občinsko premoženje) po določilih občinskega reda uživajo skupno; 3. zemljišča, katera so se v zvrševauji cesarskega patenta z dne 5. julija 1853. 1. (drž. zak. št. 130) odstopila, da so zdaj v posesti kakšne vasi, občine ali skupnosti opravičencev. Eazdelba skupnih zemljišč je ali glavna raz-delba ali nadrobna razdeIba. A. Glavna razdelba skupnih zemljišč, to je njih razdelitev. 1. med bivšimi gosposkami na jedni in občinami ali bivšimi podložniki na drugi strani, ali 2. med županijami ali občinskimi oddelki, ali 3. med županijami ali občinskimi oddelki na jedni in med poljedelskimi družbami (med vrsto kmetov, posestnikov hiš s posebnimi ustanovnimi pravicami, singularistov iu dr. t.) na drugi strani — se mora zgoditi na prošnjo (provzročitev, provo-kacijo) te ali one zgoraj navedenih strank, med katerimi je zvršiti razdelitev. Kedar izhaja provzročitev (prošnja) od nekdanjih podložnikov, od kakšnega občinskega oddelka ali kakšne poljedelske družbe, treba je k temu naj-menj polovice vseh do skupnega vživanja opravičenih nekdanjih podložnikov, oziroma članov občinskega oddelka ali poljedelske združbe. Provzročitev, ki izhaja od kake županije, se mora opirati na sklep občinskega odbora, kateri je potrdil deželni odbor. Provzročitev v imenu občine ali občinskega oddelka sme uradoma vložiti tudi deželni odbor sam. B. Nadrobna razdelba skupnih zemljišč, to je nadaljna razdelba pri glavni razdelbi pripalega skupnega deleža, ali skupnega zemljišča v obče: 1. med nekdanjimi podložniki, ali 2. med člani poljedelske združbe (vrsto kmetov, posestnikov hiš i. dr. t.), ali 3. med soopravičenci do spolovinskih in pre-menjevalnih zemljišč se zvrši tudi samo na prošnjo (provzročitev), katera mora izhajati najmenj od polovice vseh opravičencev do skupnega uživanja. Provzročitev glavne razdelbe ne obsega v sebi provzročitve nadrobne razdelbe; nadrobna razdelba se mora, ako se želi, da bi se zvršila stikoma z glavno razdelbo, izrekoma provzročiti. Jednojne ali singularne razdelbe, to je oddelila in izobčila jednega ali več soopravičencev tako, da ostali soopravičenci ostanejo v skupnosti, ni možno provzročiti po tem zakonu, in prepušča se posameznim soopravičencem doseči tako poravnavo po določih XVI. poglavja, II. dela občnega državljanskega zakonika. Vredba skupnih pravic, katere se tičejo uživanja in oskrbovanja prej omenjenih vrst skupnih zemljišč, zvrši se tudi navadno samo na provzročitev, in le v nekaterih določenih slučajih po uradni poti. Kedar hoče najmeoj polovica vseh do skupnega uživanja opravičenih zahtevati glavno ali nadrobno razdelbo ali uredbo, tedaj je dotično prošnjo vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri političnem okrajnem oblastvu (v Ljubljani in v Radovljici tudi pri dotičnem krajnem komisarji), pri kakem advokatu ali pri kakem c. kr. notarji, da jo takoj pošlje načelniku deželne komisije. Prošnja mora obsezati: 1. vsaj splošnje oznamenilo dotičnega skupnega ozemlja, 2. dozdevno število neposredno vdeleženih, 3. imena prosilcev. Di želna komisija skrbi za to, da se prošnja po političnem okrajnem oblastvu, po krajnem komisarji ali po posebnem odposlanci v toliko dopolni in pojasni, v kolikor je potrebno, da jo more potem pre-tresovati sama. Da pa more deželna komisija, oziroma da moreta krajna komisarja svoje delovanje kmalu začeti in brez zamude nadaljevati, zelo bi bilo želeti, da vlože vse stranke, katerim je za razdelbo ali vredbo skupnih zemljišč kaj mar, kakor hitro mogoče dotične svoje prošnje. Kako je prošnje narediti in kje jih vložiti, je zgoraj povedano. Telegrami. Atene, 7. novembra. Avstrijska cesarica je sinoči došla v Catacolo ter se bo danes z vozom odpeljala v Olimpijo, od kodar se bo prihodnji četrtek povrnila na Krf. Novi York. 7. novembra. Harrison je zmagal v državi Connecticut ter mu je ravno tako v Indijaniji kakor ostalih severnih državah zagotovljena večina; nedvojno bo tedaj izvoljen predsednikom. Umrli so: 4. novembra. Cirili Dražil, knjigarjeva hči, 4 mes., Krakovski nasip št. 4, katar v črevih. •— Pavla Repi«, laborantova hči, 4 mes., Poljanska cest* št. 51, meningitis. 5. novembra. Antonija PfifFerer, zasebnica, 78 let. Kongresni trg št. 5, krvavenje želodca. — Fran Fajdiga, delavec, SO let. Kravja dolina št. 11, pleurit exudat. senilis. V bolnišniei: 4. novembra. Fran Sedej, gostač, 153 let, plučnica. 5. novembra. Helena Bučar, gostija, 69 let, marasmus Tujci. 6. novembra. Pri Maliču: Krujač, s hčerjo, iz Pariza. — Steinor, Nol, Schweizburger, Stogor, Peigel, Leber, Goldmann, trgovci, z Dunaja. — Puttik, uradnik, iz Planine. — Paber, oskrbnik, s soprogo, s Koroškega. — grolinja Schmettov, z družino, z Ogerskega. — Riissler iz Celovca-. Pri Slonu: Smerekar, inženir, iz Nemčije. — Rieder, uradnik, iz Beljaka. — Haas, uradnik, iz Radoljice. — Bosto-vitz, trgovec, z Ogerskega. — Bramlik in Abeles z Dunaja. — Andler, glavni nadzornik, z Dunaja. — dr. Stephanides, iz Karlovca. Pri Južnem kolodvoru : Scholz, inženir, iz Trsta. — Brigt, trgovec, s Češkega. — Aohtschin, nadzornik, iz Trsta. — Voeile, trgovec, iz Trsta Vremensko sporočilo. Čas opazovanja (. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvee. Stanje zrukomera T mm 73F4 732 S 734 4 toplomera po Celziju —1-2 -34 Veter sl svzh. Vreme M «* S O eS a sneg oblačno 6 00 sneg Srednja temperatura 27° C., za 8 3° pod normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 8. novembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 05 Sreberna „ 5% „ 100 , „ 16% „ 82 „ 55 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 65 Papirna renta, davka prosta......97 „ 00 Akcije avstr.-ogerske banke ...... 877 l — Kreditne akcije ....................307 " 20 London.............121 ^ 85 Srebro................_ Francoski napoleond....................9 " 64' Cesarski cekini......................5 ' 78 Nemške marke ..........59 " 72", Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjtisu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol Hralfaiii. Izdelovanje in zaloga najraznovrstnejših peči najnovejše sestave belih in barvenih iz ognjesigurnega gradiva, elegantno in ceno. Zaloga lieinij!-ilvili aparatov z najtršim osteklenjem, kojega se no primejo kisline. ==____ Izvršuje naročila na cevi, nadstavce za dimnike z FffifiPUrrt vetrnjakom*, na stavbene okraske, rebra za cerkvene oboke, ognjesigurne opeke in vse v stroko prstenega blaga spadajoče predmete. (2i) s srebrno »vetinjo.