Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. ?, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 298.
V Ljubljani, v soboto 29. decembra 1888.
Letnik XVI.
m Vabilo na naročbo.
Ob nastopu novega leta prosimo vse dosedanje prijatelje našega lista, da nam ostanejo zvesti še nadalje in nam pridobivajo tudi novih moči, v duševnem kakor gmotnem oziru.
Naš list je zadnji čas vsestransko vrlo napredoval ter sega v vedno širše narodne kroge, kar nam daje prepričanje, da je hodil pravo pot, ko se je potegoval za blaginje nam milega naroda naversho-narodni podlagi.
Skrb nam bode, da list spopolnimo vedno bolj in bolj, kar bomo tem preje dosegli, čem več delavnih prijateljev se nas oklene pri po-žrtovalnem delovanju. Kar nam je bilo vodilo do zdaj, bode nam tudi zanaprej. Neustrašeno bomo hodili pot, označeno v besedah: Vse za vero, dom in cesarja!
Prizadevali si bomo, da se vrne krščanski duh naših pradedov v vse družbinslce kroge; potegovali se bomo za pravice naroda, in še zlasti, da postane slovenščina povsod, kjer prebiva naš rod, v šoli in v uradu jednalco-pravna z drugimi jeziki mogočne Avstrije.
Vnemali bomo Slovence k dosedanji zvestobi in udanosti do presvetlega vladarja in habsburške rodbine, ker le na tej podlagi more se vspeti k moči in slavi — dragi nam narod slovenski.
Basi živo čutimo bremena slovenskega dnevnika — in posebno še konservativnega, vendarle smo za dobro reč, katero zastopamo, skušali storiti še več s tem, da smo mi-nolo polletje razširili list z redno prilogo pod imenom
„D OMOLJZJB",
katero dobivajo vsi naročniki „ Slovenca" zastonj. To prilogo dajali bomo svojim naročnikom tudi to leto brezplačno, a naročnino prejemamo tudi na samo prilogo — brez glavnega lista.
„SL0VENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
vel.j d za Ljubljano pri opravništvu ali v »Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. » pol leta .... 6 » » četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
To pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj d:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. » pol leta .... 8 » — „ „ četrt leta . . . 4 » — » » jeden mesec ... 1 „ 40 s
„D0M0LJUB"
sam brez »Slovenca" stoji do konca 1. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novžičev.
Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama".
Vredništvo in opravništvo.
Militarizem.
Brez premembe je državni zbor potrdil novo orožno postavo, ki nalaga narodom avstrijskim večja bremena. Ni čas po tem, da bi izražali narodov revo, katero provzročuje oboroženi mir; zatrjevati pa smemo, da so vsi poslanci brez izjeme glasovali za novo postavo iz rodoljubja avstrijskega, da ne bi vladi v resnem času delali ovir in skrbi. Mnogo se je govorilo tem povodom o notranji in vnanji politiki naše države. Zanimiv je govor dr. Riegra, ki ga hočemo v naslednjih vrsticah podati svojim či-tateljem v glavnih potezah:
Občno je prepričanje in tožba, da dandanes militarizem izsesava najboljše moči narodov, odteguje može v najlepši dobi produktivnemu delu in požira še trud druzih razredov. Žalostno je, da vsled tega postaja visoki, plemeniti poklic, varovati pravico in nravnost, za domovino postavljati življenje v ne-
varnost. ^o teh okoliščinah »potrebno zlo". VellfrSKsTj češki, Jurij Podiebrad, je bil prvi, ki je hotel uresničiti idejo mirovnega razsodišča za evropske narode. Zal, da se njegov plemeniti načrt ni posrečil. Od tega časa je minulo že 400 let in družba prijateljev miru se bode še dolgo trudila,1^® uresniči to idejo. Mi živimo prav v prirodnem stanji. Imamo mejnarodno pravo, toda nimamo razsodišča. ki bi izrekalo njegove razsodbe, nimamo eksekutive, ki bi jih izvajala. Vsak narod, vsaka država mora s svojo močjo varovati svoj obstanek, in zato zbira kolikor mogoče svoje sile. Samo mogočnega danes spoštujejo in iščejo njegovega prijateljstva; le močni je gotov, da ga sosed nenadoma ne napade in pokončd. Zato se mora vsaka država oboroževati; to zahteva previdnost. Od vseh strani, v vsakem prestolnem govoru se zagotavlja, da živimo z vsemi državami v mirnih prijateljskih razmerah; toda tudi v molitvi prosimo: »Gospod, ne pelji nas v skušnjavo", in kar mi prosimo Boga, to moramo privoščiti tudi našim najboljšim prijateljem ; ne smemo je voditi v skušnjavo, da bi zlorabili našo slabost in se okoristili na našo škodo.
V Avstriji živimo še v posebnih razmerah, v zvezi z Nemčijo, in ta zveza nam nalaga še posebne dolžnosti, da vzdržujemo veliko vojsko. Zadnji čas so nekateri večji nemški listi izražali dvom, ali bo Avstrija tudi vedno ostala zvesta skleneni zvezi. Da so izjavam nemških listov pripisavali toliko pomena, pride od tod, ker mislijo, da časniki delajo po neki višji volji. A pisalo se je res tako, kakor se ne spodobi govoriti z Avstrijo. Če imajo drugi ljudje po dve železi v ognji, ima Avstrija, kakor mislim, le jedno. če Avstrija sklene pogodbo, jo tudi drži. To je eno železo. Druzega železa, namreč pomisleka, ali naj Avstrija drži pogodbo, mi ne poznamo. Ako je Nj. veličanstvo sklenilo pogodbo, bode jo tudi verno držalo, in narodi bodo vladarja lojalno podpirali.
Vsi čutimo potrebo zveze z Nemčijo v sedanjem položaji, če je položaj res tako napet, kakor ga slikajo, ne bodem preiskaval; o teh stvareh nisem tako dobro poučen, ali Rusija je tolikrat zagotav-
LISTEK.
Raztreseni listi.
v.
Govoril sem zadnjič o naših ndrodnih trgovcih, ki zaradi javne sodbe obe~ajo nad svoje prodajalnice nemške napise. Ponudil sem se Vam tudi, da jih lahko naštejem celo kopo. V teku štirinajstih dni pa sem u videl, da je bila moja ponudba prenagljena in premalo premišljena, kajti da bi jo hotel izpolniti, ne bi čitali cenjeni čitatelji danes ničesar druzega v listku, nego sama suhoparna imena. Zato preklicujem ono ponudbo in v odškodbo hočem danes še nekoliko ua dalje razplesti gluposti, katerim je vzrok javno mnenje ali javna sodba.
Vsa moda ima temelj svoi v javni sodbi. Lahko bi se tii spravil nad možke, a ker se bojim, da bi tu kot „iudex in propria causa" ne bil dovolj nepristranski, opuščam to in se lotim takoimenova-nega nežnega spola.
Le poglejte jih kmetska naša dekleta, kako ba-lansujejo ob nedeljah od cerkve na visokih podpet-nikih, s katerimi bi prav lahko delale ob delavnikih
po njivah luknje, r katere se zasaja fižol. Javno mnenje na deželi sodi, da je menda taka noša lepa, in kakor je javno mnenje velikokrat trdovratno, sodilo bi to tudi tedaj, ko bi si katera izmej teh ba-lansujočih gosk zvinila nogo. Vendar to mnenje ni povsod enako. Ozrimo se v mesto! Ondi vidimo — les extremes se touchent — da nosijo mnoge mestne ženske ravno nasprotno jako nizke podpetnike. Kedar jih opazujem sprehajajoč se po »Zvezdi" ali Latermanovem drevoredu, zde se mi — sit renia verbo! — kakor vaški pastir, ki ima čevlje »na kveder". — O »frou frou" je govoril že moj prijatelj „ž" in mi vzel besedo z jezika. Leto 1883 je iznašlo poleg druzih norostij tudi neko spako, kateri ne rem pravega imena. In javno mnenje je, da mora ženska našopiriti se z ono spako, in v istini nosi jo sedaj že vse, celo naše Šiškarice — s pečo na glavi. Gotovo jim je bilo začetkoma hudo naše-mariti se tako in zdihovale so v zmislu one device, ki je osmešila nemškega pesnika:
»Anfangs wol!t' ich fast verzagen, Und ich glaubt' es gieng' auch so; Und ich bab' sie doch getragen, Aber fragt mich nur nicht. . .V —"
Navel bi lahko še več primer, a bodi dovolj. Le še jeden dokaz, kako se dela javno mnenje. Nekje v nekem trgu na Notranjskem je jako slovit studenec. Ker je voda v istini izvrstna, napravila se je ondu deska, češ, da je na tistem studencu prepovedano prati. Tujci, ki pohajajo omenjeni trg, mnogobrojno in večkrat hodijo pit dobro vodo v prepričanji, da je pri studencu vse čisto in da sa tam v istini ne pere umazano perilo. Tega mnenja so vsi, a da bi prišli o pravem času, videli bi okrog studenca razstarko ženic, peročih rjuhe itd., itd. Tako se dela javno mnenje!
Da, smešen je svet, ker ne drvi za dobrim in lepim, marveč za tem, kar je redko in posebno, kar je v modi. Tako poznamo ljudi, ki se vračajo i dolgih potovauj po tujih deželah, ue da bi si bili kaj zapomnili; potujejo, da bi kaj videli, in vendar ničesar ne vidijo, ali pozabijo, kar so videli.
Drugi imajo neukrotljivo znatiželjnost, da se lote vseh vednostij, a ne nauče se nobene. Drugi imajo ključ od vednostij, toda nikoli ne pridejo do njih. Uče se turškega, indijanskega iu ciganskega jezika. To ravno mika strast. Obžalujejo one, ki govore le materini jezik. Bero zgodovino vseh držav,
Ijala, da želi cbraniti mir, da ue more trditi o toliki nevarnosti položaja. Pa bodi kakorkoli, da smo le edini v jedni točki: da se ohrani mir in da v tem popolnoma zaupamo miroljubju in modrosti vladarja, da pa bode tudi potegnil meč, ko bi to zahtevala čast, varnost in zvezna zvestoba države.
S temi besedami bi lahko sklenil, toda govoriti hočem še o nekem vprašanji, ki se tiče češkega naroda z ozirom na sedanji položaj. Že več časa pišejo nemški listi jako sovražno proti našemu narodu. Spomnil sem se pri tem besed Herberta Speucerja, ki piše v svoji knjigi: rodoljubje je za narode to, kar je egojizem za posamezne osebe. Ono ima isti vir, iste prednosti in pomanjkljivosti. In če rodoljubje prekorači mejo, zapelje narod, da se povzdiguje nad svoje sosede, da je zaničuje in celo zatira. Tako raste sovraštvo in dotični narod ne sodi več pravično o sosedih svojih. Res je, da je Nemčija zadnje čase mnogo napredovala in ima vodstvo v rokah, da je nemški narod v kulturnem oziru morda prvi v Evropi. Umevno je torej, da ima nemški narod posebno zavest in narodni ponos. Ali opravičeno je tudi vprašanje: „Ali niste morda že prekoračili prave meje, da vaše pretirano domoljubje kali razsodek tako, da več ne morete pravično soditi o svojih sosedih in jim podtikate namene, katerih nimajo?"
Znamenit nemški učenjak piše: „Z velikimi zmagami zgubili smo neko- prtdnost, ki smo jo imeli pred Francozi, namreč nepristransko razsodbo. Danes še zaničujemo Francoze zaradi njihove ošab-nosti, a sami smo si prisvojili njih mišljenje, pre-veli smo je v nemško."
Jaz pristavim le to opomnjo, da more tudi velik io mogočen narod imeti škodo, če o sosedih napačno sodi.
Dr. Pleuer je trdil, da se Nemci v Avstriji odrivajo. A to ni resnica, ker imajo povsod prednost še iz časov absolutizma. Danes pa živimo v ustavni državi, kjer si sme in more vsak narod priboriti svoje pravice.
Trdijo nekateri, da avstrijski narodi, vzlasti slovanski ne marajo za zvezo z Nemčijo. Ali je morda veliki nemški državnik le iz velike ljubezni do Avstrije sklenil to zvezo? Ta mož je gotovo gledal na svojo korist. Iskal je zvezo zaradi nevarnosti, ki bolj prete Nemčiji nego Avstriji. Nismo sicer z Nemci enacih misli gledč mere prijateljstva, vzlasti z onimi ne, ki žele še tesnejše zveze z Nemčijo. Avstrija bodi v zvezi jeduakopravna in ohrani svojo popolno veljavo, da varuje svoje koristi iu dela svojo politiko.
Govori se večkrat tudi o panslavizmu, ki je posebno na Ogerskem na dnevnem redu. Res je, da krvno in jezikovno sorodstvo zbližuje narode, pa trditi se ne more, d& ta ideja tudi uničuje in združuje države. Za snovanje uovih držav so gmotne koristi, zgodovinski spomini, cerkvene razmere in več druzih kulturnih momentov mnogo važnejši kakor pa le jezikovno vprašanje. Poljaki so Slovani, a gotovo ne panslavisti. Narod pa kakor je češki, ki ima tisočletno zgodovino, svojo kulturo, svoj jezik, tak narod se ne more spojiti z drugim. Le mladi narodi, ki stopajo na zgodovinski oder, so mehki kakor vosek. Dokler je ilovica mehka, dela kipar iz nje razne podobe; ko pa je v ognji utrjena, ne dd se gnesti. Podobe ne morete premeniti, k večjemu razbiti.
a ničesar ne vedo iz zgodovine. Nabero si le dolgo vrsto fraz, s katerimi te obsipajo. Spomin je poln, pa razum je prazen.
Dvoboj je menda vrhunec moderne omike. Tu je moda pokazala vso absurdnost svojega tiranstva. Ta grda navada ne dovoljuje malosrčnemu človeku, da živi, marveč upihati mu mora kdo življenje. In ta moda se je tako globoko ukoreninila, da noben novejši roman ne more biti brez dvoboja.
Mož po modi pa ue traja dolgo, kajti moda se preminja. Ako je sicer zaslužen mož, ue zgine tako hitro iz spomina, ker krepost je tako srečna, da sama sebi zadostuje in ne potrebuje občudovateljev.
Mož po modi pa je podoben višnjevi cvetlici, ki raste napolji, klasje duši, žetvi škoduje; skratka, ki nima druge vrednosti in lepote od one, katero ji pripisuje trmoglavost. Danes jo iščejo in se di-čijo ž njo, a jutri je ne pogledajo in jo prepuščajo navadnemu človeku.
Gizdalin nosi po najnovejšem kroji narejeno obleko. Zvečer premišlja, kako bi drugi dan oči ljudij nd-se obračal. Učenjaka-modrijana pa mora oblačiti zakoten krojač.
Mi ostanemo pri Avstriji, ker le tii je naša bodočnost; za Avstrijo se bodemo vedno potegovali. Dovolili bi jej sredstva, da se varuje in brani, tudi ko bi bilo drugo ministerstvo na krmilu, ker je to naša potreba. V tej potrebi pa nismo osamljeni. Z najvišjo vladarsko družino stojimo tii na istih tleh. Brez te države nimamo bodočnosti, pa tudi najvišja vladarska hiša ne. Vse, kar storimo, da se naši dinastiji zavaruje slavna prihodnjost, je zagotovilo za naš narod, in zato glasujemo za vojaško postavo.
Obresti v soeijalnem oziru.
XII.
Zakaj so ljudje sprejeli ud-sekapita-listično breme? Sv. pismo nam pripoveduje: „Neki človek je imel dva sina; in mlajši izmed njiju je rekel očetu: „Oče, daj mi del blaga, kateri mene zadene.'" In jima je razdelil premoženje. Sinu se je v očetovi hiši dobro godilo in ničesar mu ni manjkalo. Ni bil navaden delavec, ampak čislan ud rodbinski. Imel je dosti dela in jela in semtertje je imel tudi kake krajcarje ua svobodno razpolaganje. Bil je pod blago disciplino očetovo, katere pa, dokler je bil pošten, niti občutil ni. Vse imetje je oče oskrboval, pa ne toliko v svojo, kot v korist obema sinovoma. Bila sta sinova tako rekoč lastnika ali gospodariti, oziroma zapravljati nista mogla. Mlajši sin gotovo ni prišel kar naenkrat do tako odločnega sklepa. Gotovo je bil tam kak lakomnik, ki si je misiil: dokler bo oče gospodar, ne bom imel pri tej hiši nič zaslužka, od sinu bi se pa že utegnilo kaj dobiti. Pripovedoval je zato mlajšemu sinu: Tako lepo imetje imate pri vas, pa vendar ti nimaš ni-kakoršne oblasti; oče že dosti dolgo gospodari, zdaj naj izroči tebi, kar je tvoje; ti si že dosti star in dosti izkušen, ti si lahko sam svoj gospodar, ni ti več treba biti v strahu; s tolikim imetjem, kolikor ga boš ti dobil, se da, dobro živeti in si veliko prislužiti. Sin je bil že gotovo prej, predno je popolnoma zdrl zvezo z očetom, nekaj časa ves ne-všečen, neubogljiv.
Ta oče je krščanski socijalni red, ki je po očetovski skrbel, da so ljudje, kar so v potu svojega obraza pridobivali, tudi zadovoljno sami vživali. Obrtniki so bili ponosni na svoj stan, ni se jim bilo treba bati beraške palice; zadruga jim je dajala velike pravice, pa jim je nakladala tudi velike dolžnosti. Kmet je bil sicer podložnik, a bil je gospod svojih pridelkov; vsi njegovi davki so bili desetina in nekaj dni ali nekaj tednov tlake. Se ve, če mi dandanes slišimo besedo „tlaka", se tako zagrozimo, da nam kurja polt pride; ne pomislimo pa ne, da sedanji državni in deželni davek desetino in tlako zelo nadkriljuje, in tudi ne pomislimo, da sedaj zadolženi kmet po več mesecev ali pa tudi celo leto dela tlako za upnika.1) Lahkomišljeni ali zapravljivi kmet ni mogel svoji družini dosti škodovati; ni mogel posestva ni zadolžiti, ni prodati. Vse posestvo je bilo družinsko, občinsko, servitutno
') Tlake kar naravnost zagovarjati ne moremo, in nikdo sije ne želi nazaj. Pravična gospoda je res tako obračala tlako, da kmetu ni škodovala vendar pa gospodi koristila; a da se jo milijonkrat prav narobe godilo, pripoveduje zgodovina. Tlaka je več ali manj škodovala, v soeijalnem ali moralnem oziru. Tlaka in obrest ste si v tem podobni, da koristite, ako se rabite pametno in zmerno, sicer pa škodujete.
Grajamo modo, ki deli človeka v glavo in ostali del života. Smejemo se modi, ki po domišljiji v raznih slogih stavi svoje lase v več nadstropij.
Mode so od danes do jutri; hitro se vrste, ker so ljudje lahkomiselni. Čez sto let bodo le še po muzejih občudovali današnjo nošo. Nekdaj so dvor-uiki nosili svoje lase, široke hlače in životnike in bili so prostomišljaki. Pozneje so nosili vlasulje, ozke hlače in nogovice in bili so pohlevni. Moda je tako zahtevala. In kakšni so danes, je znano. In tako vse gine in se preminja. Čas drvi s svojimi otroci v morje pozabljivosti ali temnih spominov. Tudi čas je le mala točka v neizmernem prostoru večnosti, iu časovne mode so pisane črte ob točki. Tudi te bodo izginile v daljavi minljivosti. Bogastvo, moč, veselje, čast so prazne pene na površji morja, ki je imenujemo življenje. Le krepost, prava čednost, ki ni moda, preživela bode tudi čas.
Končujoč svoj današnji list, želim vsem čita-teljem veselo novo leto, ker je tako moda. Z.
ali sploh kako vezano. In ravno to je bil pripo moček, da je zemljišče služilo svojemu namenu, ravno to je bilo zavetje kmetski družini in ravno to je bila bramba proti lakomnikom. Gosposka je imela veliko avtoriteto, a neomejene oblasti ne; skrbeti je morala za blaginjo ljudstva in posebno za slabe, ki se sami niso mogli braniti. V soeijalnem redu so imeli mogočni in slabi zavarovane svoje pravice in dolžnosti.1)
A sebičnost tudi ni hotela vedno biti pepe-luška. Stopila je prav z nedolžnim obrazom pred kralje in druge mogočnike ter jim jela z vso zgovornostjo pripovedovati iz rimskega prava neznansko srečo, ki jih čaka. Kar se jim prej niti sanjalo ni, izvedeli so zdaj, namreč, da so absolutni gospodarji, da je vse prav, kar oni žele in da nimajo nikakoršne dolžnosti. To jim je bilo tako všeč, da so pepeluško napravili za svojo prvo svetovalko in ta se je ravnala vedno po volji svojih sorodnikov. lakomnikov.
') Tako državno varstvo zemljišč je po naših mislili tudi sedaj mogoče, in države že poskušajo posredovati.
Politični pregled.
V Ljubljani. 29. decembra. ]&otran]e dežele.
Ruska „Novoje Vremja* je objavila pred nekolikim časom vest iz Petervaradina, da je Avstrija pomnožila posadko v tem mestu in sploh vojno ob srbski meji, vse to pa za slučaj vstaje v Srbiji. Iz zanesljivega vira zatrjuje „Agr. Ztg.", da je to poročilo popolnoma izmišljeno iu da vojua uprava sploh ni izdala nobene posebne uaredbe, ki bi zadevala vojaške razmere ob srbski meji.
„Tagesbote a. M." javlja: Naučni minister Gautsch je že obljubil, da bo pritrdil vsakemu dogovoru, kateri bode sklenil Taaffe glede šolske novele s konservativci, iu da bo sam zastopal v državnem zboru dotični zakon. Napominani list navaja to novico „z največjo rezervo". Zakaj? praša „Deutsche Ztg.", minister Gautsch je že zadostno dokazal, da ni pretrdovraten. Nas bi jako veselilo, ako bi imela ta pot „Deutscbe Ztg." prav.
Pravoslavni cerkveni shod, na katerem se bo izvolil patrijarh, sklical se bo še pred Veliko nočjo 1889. V Budimpešti so neki pripravljeni, ako bo patrijarhom imenovan škof Stojkovič, to imenovanje priporočiti pri najvišjem mestu v potrjenje. Začasni oskrbnik bo novisadski škof Petrovič.
Viaanje države.
„Fanfulla" trdi, da so razmere mej Vatikanom in Avstrijo jako napete zaradi prepovedanega škofovskega posvetovanja v Ostrogonu, in da bo vsled tega imenovan kardinalom le eden namestu treh Avstrijcev, kakor se je to začetkoma nameravalo, in sicer bo dobil baje škrlat edini nadškof pražki. — Odgovorna za resničnost vsega tega je seveda le „Fanfulla" sama.
Iz srbske prestolnice se poroča, da se je kralju poklonilo 120 radikalcev ter mu zatrdilo svojo neomahljivo udanost. Kralj se jim je zahvalil v celo uro trajajočem govoru. Izjavo radikalno stranke, da bo „en bloc" potrdila novo ustavo, je vzel z velikim veseljem na znanje. Poslanci so navdušeni od kraljeve prijaznosti zapustili konak. — Veliki ustavni odbor je ustavo deloma, a ne bistveuo pre-menil. Tako se je točka 5 glasila prvotno: „Kra-ljestvo se razdeljuje v deset županij, županije se dele v okraje, okraji v občine." Ta točka pa določuje sedaj, ko jo je predrugačil odsek: „Kraljestvo Srbija se deli v 15 okrožij (okrugov) itd."
Bolgarski princ je izdal ukaz, ki podaljšuje sobranjsko zasedanje do 31. januarija. — Dunajski vladni krogi sodijo o današnjih bolgarskih razmerah: Tamošnji položaj je mnogo resnejši od srbskega. S tem, da je Stambulov izpodrinil iz ministerstva konservativni element, razdvojil se je s princem Ferdinandom, ki je skušal izročiti vladno krmilo strogo in izključno konservativnemu ministerstvu.
Nemški državni kancler knez Bismarck bo prišel v prvi polovici januarija v Berolin, da se osebno vdeleži obravnav državnega zbora. Skoraj gotovo se toliko zanima kancler v prvi vrsti za naselbinsko-politiško predlogo iu za mornarični proračun. Posvetovanja o naselbinski predlogi se bodo pričela takoj po novem letu ; k njim je vlada poklicala tudi afriškega potovalca Wissmanns, o katerem se je tem povodom napačno poročalo, di je pozvan k službovanju v ministerstvo zunanjih zadev.
Francoski senat je skupni državni proračun z 214 proti 16 glasovom potrdil. — „Temps" pravi, da je vest izmišljena, ki pravi, da bo bei tuneški odpustil vse tuje uradnike, ako se ne ponarodijo kot Francozje ali Tunezi.
Iz Bruslja se dne 27. t. m. poroča v „N. Fr. Pr." : Belgijskih soeijalistov načelniki so hoteli minoli ponedeljek prirediti vzlic redarstveni prepovedi shod pod milim nebom na prekopu pri laeken-
(Dalje v prilogi.)
Priloga 398. štev. »Slovenca" d.n.6 29. decembra 1888.
skem mostu. Ker se jim to ni posrečilo, hoteli so iti z rudečo zastavo skozi Bruselj. Navstal je boj mej njimi in redarji, ki so rabili golo orožje ter odvedli v zapor mnogo oseb. V Seraingu se je razletela dinamitna patrona, ki pa je napravila le ma-terijalno škodo.
Rumunska vlada je sklenila predrugačiti več točk samoupravnega tarifa z namenom, da tako zopet omogoči najvažnejšim avstrijskim industrijskim izdelkom vhod v Rumunijo. — Ogerska vlada je odprla meje uvažanju rumunskih prašičev. To je prvi znak, da se budimpeštanski vladni krogi več ne ustavljajo vsaki trgovinski pogodbi z Rumunijo, ali pa, da jim je dunajska vlada dobro stopila na prste. — Iz Bukarešta se javlja: Došel je semkaj zaupen odposlanec kralja Milana; odpeljal se bo v Jaš h kraljici, da jo pregovori, naj ne objavi svoje korespondence s kraljem.
Izvirni dopisi.
Iz Gorij, 28. decembra, (f Karol Tedeschi.( Kakor ste vže povedali, umrl je 24. t. m. naš gospod župnik Karol Tedeschi v 82. letu svoje starosti. Smrt ga je dohitela takorekoč na bojnem polji. Dasiravno ga je namreč vže kakih pet let nadlegovala tako huda naduha, da je v tem času le malo-katero noč prišel v posteljo in večjidel počival sedeč na stari zofi ali sloneč na skončnici svoje postelje, opravljal je vendarle pastirsko službo prav do zadnjega in do letošnjega poletja vsako nedeljo še po dvakrat pridigoval. V petek, 21. t. m., je še ma-ševal in spovedoval, v soboto pa ga je začela kuhati njegova navadna bolezen. Ker je vidoma pešal, poslal je g. kapelan po njegovega spovednika in po zdravnika. Prvi je prišel in ga spovedal ter ž njim v red dejal tudi njegovo oporoko, zdravnik pa je prišel v nedeljo in ga še le tedaj v posteljo spravil. V ponedeljek ga vpraša g. kapelan, ga li hoče pre-videti, pa rekel je, da bode raje počakal svetega dn^, ker mu bo morda vendar še mogoče, vsaj jedno sveto mašo opraviti. Malo pozneje pa je mislil, da je menda vže božični dan, ter je g. kapelana prosil, naj ga obhaja. Sam je še izbral molitve, ki naj mu jih moli kot pripravo za sv. obhajilo, in jih je glasno molil ž njim. V sv. olje, rekel je g. kapelan, bode ga dejal popoludne, ker se menda še ne mudi. Ko je pa prišla jednajsta ura, silil ga je sam, naj ga dene v sv. olje, ker bi bilo sicer prepozno. Tako je torej preblagi mož čutil, da se bliža zadnja ura, in ob tri četrt na jedno uro popoludne je brez smrtnega boja izdihnil svojo dušo.
Smrt njegova je silno pretresla gorjanske far-mane, med katerimi je ranjki šestintrideset let kot župnik pastiroval. Ko je božične praznike ležal na mrtvaškem odru, se je vse gnetlo ga kropit, in glasen jok se je razlegal okoli farovža. Slovesni pokop je bil včeraj ob 10. uri dopoludu^. Vnanjih duhovnikov je bilo prišlo 20, med njimi 5 bivših kape-lanov gorjanskih, namreč kanonik Klun, župnik Rome, stolni kapelan Šarabon, bohinjsko-bistriški kapelan Š lak ar in predosljiški kapelan Gregor i j. Vseh kapelanov imel je v Gorijah 18, izmed katerih jih je 6 vže umrlo, jeden, g. Gros, je v Ameriki, jeden sedaj službuje v Gorjah, peterih pa ni bilo. Sprevod je vodil preč. g. kanonik Klun, ki je imel po velikih biljah tudi peto črno sv. mašo, potem pa govor, v katerem je omenjal vzglednega delovanja ranjkega gosp. župnika, ki je cerkev vso prenovil, pokopališče razširil, novo šolo, nova gospodarska poslopja zidal itd., ki se je pa še veliko bolj trudil, da je z vso natančnostjo in vestnostjo opravljal svoje dolžnosti kot duhovni pastir. Med pridigo razlegal se je zaporedoma tako silen jok po cerkvi, da je mogel govornik večkrat prenehati, ker so presilni čuti tudi njega samega premagovali in mu oteževali govorjenje. Razven domačih bilo je tudi iz sosednjih far a obilno ljudstva prišlo k pogrebu, ker je ranjkega vse poznalo in ga zaradi njegovega čistega značaja, zaradi njegove postrež-ljivosti in zlasti zaradi usmiljenja do revnih in potrebnih vse tudi spoštovalo. Usmiljenje do revežev ga je vodilo tudi še pri sostavi njegove oporoke, ker je skoro vse premoženje zapustil za reveže gorjanske in šmartinske fare pri Kranji, kjer je bil rojen. Njegovi trije sorodniki imajo le vžitek dotič-nih dohodkov do svoje smrti. Kakor je bil torej ranjki gospod blag v svojem življenji, tako se je pokazal blagega tudi po svoji smrti; zato si je pa v Gorjah postavil večni spomenik in se bo njegovo ime vedno lesketalo med prvimi dobrotniki fare gorjanske.
Osmina po njem bode v sredo, 2. januarija, ob 10. uri dopoludne, kar bode morda všeč onim duhovnikom, ki se niso mogli vdeležiti njegovega pogreba.
S kranjsko - goriške meje, 24. dec. Včeraj popoludne smo bili vabljeni prijatelji šolske mladine v prijazne nove prostore ajdovške šole. V prostorni šolski sobi vršila se je božična veselica. Obširni program zavzemal je celih 12 točk razne vsebine: sedaj petje, sedaj deklamacija, zopet prizori iz narave, konečno celo igra v dveh dejanjih. Da poslušajočega občinstva ni manjkalo, se ume. Bila je nedelja popoludne, ko ima vsak prosto, zraven tega se že par let napravljajo tu božičnice, ki so se še vedno dobro obnesle. Zato so bili sedeži o 1j!)5. uri po izbranih povabljencih že vsi zasedeni, malo pred začetkom predstave dovolil se je vstop tudi drugim došlim in kmalu je bilo v prostorni sobi do zadnjega kota vse tako natlačeno, da se kar ganiti nisi mogel. Kateri v dvorano niso mogli, postavili so se zunaj pri oknih, da so vsaj kake besede z odra vjeli.
Z božičnico so bili navzoči prav zadovoljni. Točke vršile so se urno ena za drugo, presledki bili so le kratki. Igra: „Star vojak in njegova rejenka" trajala je skoraj tričetrt ure, zares predolgo za male otroke. A bili so kos svoji nalogi. Nesreča jim je sicer ponagajala, ker vrgla je na dan predstave glavnega junaka v igri na posteljo. Ni bila to mala zadrega. Kje dobiti še tisti dan mladega šolarja, da bi se naglo sprevrgel v starega invalida? A učitelj, ki poznd dobro svoje učence, ve si naglo izbrati pripravno moč. Sepetalec je malo iz-za kulis pomagal, pa je šlo gladko. Čudili smo se, ko nam gdč. učiteljica na koncu igre naznani, kaka nezgoda je pretila igri. „Tem bolj sle pokazali, kaj znate!" čuli so se glasovi ploskajočega občinstva. V tako kratkem času bi še spreten gledališki igralec prišel v zadrego pri tako dolgi vlogi, kaj še le neskušen otrok? — Veliko smeha je provzročil kratki prizor: »Dragica in pes". Prav težko in mučno je bilo Liscu čepeti na stolu, zraven tega še poslušati ljubeznjiva prigovarjanja male deklice. Razumel je ni kaj, oziral se je na vse strani, a vstrajal je vse jedno na ne-vkretnem svojem prostoru. Ko je bil pa opomin pri koncu, poravnal se je na vseh štirih ter se urno spravljal z mučnega mu stališča, še predno je zavesa padla. Pa čemu bi tudi čakal? Saj pri posameznih skušnjah ni bilo ne odra, ne zavese, in če se je dobro držal, dobil je vedno kaj za med zobe. Danes, ko ga toliko oči gleda, gotovo ne bo brez plačila, tedaj le urno raz stol, da ne zamudim. Petje bilo je posebno točno in natančno gladko, gotovo je stalo precej truda, da se je drugi glas na nekaterih krajih precej težke pasaže naučil.
S cesarsko pesmijo se je spored končal. Nagovori še zbrane otroke domači g. župnik: Pokazali ste danes, kako pridni ste bili in koliko se še zraven šolske tvarine naučili. Zato so vam prijatelji in dobrotniki tako naklonjeni; zopet letos so vara znesli precejšnjo svoto denarja, s katerim se je omislilo več obleke revnim šolarjem. Ta bo dobil suknjico, oni čevlje, tretji morda vso obleko. Hvaležni morate biti za to svojim dobrotnikom. Molite za-nje, pridno se učite, radi ubogajte stariše in učenike, le-to žele oni od vas. To storite, da vam bodo še na dalje naklonjeni!
Omeniti moram, da je društvo „Edinost" napravilo 1, decembra v svojih prostorih loterijo, pri kateri je bilo prebitka 35 gold. Nekateri so k tej svoti še nekaj dodali, in s tem se je omislilo ubogim šolarjem precej obleke. Za malo Ajdovščino pač veliko!
Razšli smo se po božičnici vsi veseli: Gospod učitelj in gdč. učiteljica, da se je vse gladko izteklo, boljšega plačila za svoj trud pač nista pričakovala; občinstvo zadovoljno z napredkom šolarjev, in otroci enako — posebno še obdarovani. Naglo je vzel podarjeno in brzih nog stekel domu pokazat starišem, bratcem in sestricam, v kaki obleki se bo kazal o božičnih praznikih.	y.
Dnevne novice.
(Mestui zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo, pri kateri je g. župan Grasselli naznanil, da je c. kr. deželno predsedništvo doposlalo več izvodov Najvišjega lastnoročnega pisma povodom cesarjeve štiridesetletnice z opomnjo, da se ne bodo razpo-
šiljale posebne intimacije društvom in zastopom, ki so ustanovili ustanove in druga dobrodelna dela. Daljo je došel dopis vis. deželne vlade, da smejo vse ustanove povodom štiridesetletnice imeti ime Nj. veličanstva izvzemši novo mestno vojašnico. G. župan se je dalje z iskrenimi besedami spominjal zaroke ces. vis. nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Pr. Salvatorjem ter v prepričanji, da mestni zastop radostno pozdravlja ta dogodek na cesarskem dvoru, izprosil si pooblaščeuja, da potom vis. dež. vlade izrazi v imenu mestne občine Najvišji cesarski hiši najspoštljivejše čestitke. (Živahno odobravanje in živio-klici.) Zaradi pomanjkanja prostora poročali bodemo prihodnjič obširneje.
(Imenovanje.) Pred sklepom današnjega lista došlo nam je z Dunaja brzojavno poročilo, da je predseduikom okrožnega sodišča v Novem Mestu imenovan svetovalec deželnega nadsodišča gosp. Gerdešič.
(Povodom cesarjeve štiridesetletnice) je daroval č. g. Janez Novak, župnik v Smledniku, za cerkev »Marije Pomagaj" na Brezji 1000 gld., za novo cerkev v Kočevji 1000 gld., za Marijanišče 100 gld,, za sirotišnico v Kočevji 100 gld. in za misijonsko hišo v Kočevji 100 gld.
(SJjjj^^^jledališče.) Na mnogostransko za-htevanjeignMBfcode jutri dne 30. t. m. »Revček Andrejček". Kar časa obstoji dramatično društvo, predstavljala se ni še nobena igra petkrat v teku enega leta. »Revček Andrejček" dosegel je to, in prepričani smo, da tudi v nedeljo, ko se poslovi za vedno od tesnega čitalničnega odra, ne bode manjkalo obiskovalcev.
(Shod pravnikov.) Še jedenkrat opozarjamo gg. pravnike, da je danes zvečer ob 8. uri »pri Slonu" shod, pri katerem se bode razpravljalo in sklepalo o načrtu pravil novega društva.
(V »Katol. družbi") bode prihodnjo sredo ob 7. uri zvečer zopet govor. Govoril bode č. g. dr. Janežič. Ker so govori jako zanimivi, želeti je, da se jih gospodje ooilno vdeležujejo.
(Z Dunaja) se nam poroča, da je deželni komtur poklical k svečanosti nemškega viteškega reda dne 10. januarija, ko bodeta povitežena princ Avgust Lobkovic in grof Mennsdorf-Pouilli-Dietrich-stein, tudi dva duhovnika s Kranjskega, namreč č. g. prošta Pr. Dovgana iz Metlike in č. g. dekana A. Aleša iz Semiča. Kot novinec omenjenega reda vstopi dne 2. januarija baron V. Henniger, stotnik v 18. peš-polku
(Živela duhovitost!) Včerajšnji „Slov. Narod" je z vzraslim petelinjim grebenom razkoračil se na svojem dvorišči ter nam bral duhovite levite, ker smo ga opozorili na »odkritosrčno" opazko njegovega g. sotrudnika o »lourdskih čudežih". Nam ni bilo za besede, marveč za stvar. Ako misli, da si je on sam vzel narodnost v zakup, naj ima to veselje, a dolžnost je naša, da branimo ono svetinjo naroda slovenskega, ki ga je edina v žalostnih časih davne preteklosti obvarovala moralnega propada. Kaj je narod brez vere? Ako hočete narod rešiti pogube, ne smešite mu vere. Ali je Vas kdo vprašal, kaj sodite o čudežih? Cemu torej Vaša odkritosrčnost? — Dalje popravlja svojo »človeško" zmoto o smrti pri maši v »protestantski cerkvi" s tem, da z mašo zamenja »daritev". A tudi »daritve" nimajo prote-stantje. Konečno se nam škodoželjno posmehuje, da smo za »Thurmseilkunstler" izumili gorostasni izraz »izdel o v a te 1 j stolpov". Od srca smo hvaležni gospodom v »Narodni Tiskarni", ker tako pazljivo čitajo naš list, da jih zanimajo celo »tujci" na zadnji strani, kajti tam so zasledili gorostasni izraz, ki ga je izumil 15letni tiskarski deček-vajenec. Gg. v »Narodni Tiskarni" so tako mogočni, da so nedavno odstavili naučnega ministra Gautscha in mu izročili pravosodnji portfelj; čudno, da niso že izmej svoje srede imenovali ministrov. — Tu l'as voulu, George Daudin, tu l'as voulu.
(Iz Vipave) se nam poroča, da je due 25. t. m. tudi iz tamošnjega okraja nekaj ljudi šlo sreče iskat v Brazilijo. Mej temi nesrečnimi potniki je bila tudi neka ženska iz Lozic, ki je zapustila svojega moža iu šest otrok. Te nesreče so gotovo največ krivi ageutje, ki ljudstvo love ua svojo korist. Rojaki, ne dajte se varati s praznimi obljubami.
(Pojasnilo.) Ker bi uteguil kdo, ki ne pozna razmer, krivo tolmačiti zadnji stavek včerajšnjega našega poročila o božičnici v deškem sirotišču Ma-rijauišču, da namreč nemščina primerno prehitro
napreduje, pojasnimo ga tako, da nismo mislili splošnjega vzgojevauja v zavodu, ki je gotovo vzgledno in, kolikor razmere dopuščajo, v mlrodnem duhu, temveč edino le božično veselieo, pri kateri se je po naših mislih preveč komadov nemški pelo in de-klamovalo. Sicer pa vemo, s koliko težavami se mora hiša v tem oziru boriti in zato sodimo radi milo. Naj bi pač narodnjaki toliko podpirali ta zavod, da bi dobil vseskozi popolnoma narodni značaj! Sedanje vodstvo bode to nad vse z veseljem pozdravilo. Žalibog, da je krušno vprašanje v u b o ž n i c i tako važno. — Toliko v pojasnilo, da nikogar ne žalimo.
(Osepnice v Zagrebu) pojenjujejo. V mestnem področji je bilo včeraj bolnih za osepuicami 19 oseb, in sicer v bolnišnici usmiljenih bratov 9, v bolnišnici usmiljenih sestril 9, in izven bolnišnice je 1 bolna oseba.
(Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1889) s popolnim šematizmom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno - Stir-skem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1888 in 1889 je ravnokar izšel. Sestavil in založil ga je gosp. Miha Nerat, nadučitelj in »Popotnikov" vrednik v Mariboru. To lično in priročno žepno knjižico smemo priporočiti zlasti slovenskemu učitelj-stvu, ki najde v njej poleg navadnega koledarja in bilježnice šematizem vsega učiteljskega osobja v imenovanih deželah. Cena v platno vezani knjižici je s poštnino 1 gld. 20 kr., in se dobiva pri upravništvu »Popotnika" v Mariboru.
(Razpisano) je mesto namestnika drž. pravdnika pri c. kr. drž. pravdništva v Celovcu. Prošnje do 15. januarija. — Dalje je razpisano mesto pristava pri okr. sodišči v Beljaku; prošnje do 10. januarija. — Razpisana je učiteljska služba v Adle-šičih z letno plačo 500 gold., doklado 30 gold. in stanovanjem. Prošnje do 20. januarija.
Raznoterosti.
—	Pasquale Man zini, ki je umrl 26. t. m., je bil rojen dne 17. marca 1817 v Castel-Baronii pri Arianu. Bil je vnet bojevalec za »združeno Italijo", kakor se je lepodoneče imenovalo leta 1848. vstajno gibanje. Zaradi tega je moral bežati iz Na-polja v Turin, kjer se je nastanil kot odvetnik in profesor mejnarodnega prava. Od leta 1860. je bil član italijanskega parlamenta, v katerem je sedel na skrajni levici. Dne 3. marca 1862 je prevzel v ministerstvu Ratazzi naučni portfelj. a odložil ga je že po preteku štirih tednov. Leta 1872. je bil poklican na rimsko vseučilišče, 1. 1873. pa kot predsednik na gentski zavod za mejnarodno pravo. Tri leta pozneje je prevzel v ministerstvu Depretis portfelj pravosodja iu bogočastja ter ga je odložil zopet ieta 1878. V novem ministerstvu Depretisovem 'z dne 27. maja 1881 je postal Manzini minister zunanjih zadev; kot tak je na vse moči delal na to, da bi pri vsaki priložnosti žalil papeža. Vprizoril je tudi masavsko podjetje. V Orispijevi dobi se ui več mešal v ]avne zadeve.
—	Na Dunaji se je pokazala v mnogih slučajih vročinska bolezen. Prebivalstvo je preplašeno. Bolniki naraščajo z vsakim dnem. Leta 1885 so umrle na Dunaji za tifusom 104 osebe, 1886. leta 85 in lansko leto 88. Pred petnajstimi leti, to je leta 1873 je umrlo v prestolnici 742 oseb za vročinsko boleznijo.
—	Po ceni zabava. O prvem ootovanji cesarja Franca Josipa I. na Ogersko pripoveduje »N. Fr. Pr." nastopno dogodbico: »Takratni župan v Pešti, jako nepriljubljena oseba, je nujno svetoval slavnostnemu odboru, naj sklene tako »ovacijo", ki bo 1. cesarja iznenadila, 2. malo stroškov provzro-čila in 3. napravila tudi narodu zabavo. Drugi dan je dobil župan pismo od neznane osebe, ki mu je svetovala, naj se v dan cesarjevega prihoda obesiti na slavolok. Kaj tacega bi cesarja gotovo iznenadilo, troškov bi ne bilo nobenih, razven kar stane vrv, in tretjič bi pri tem imel narod »izborno zabavo".
Telegrami.
Dunaj, 29. doc. „Wienei*-Zeitung": Baron Walterskirchen je imenovan poslanikom za Hago.
Berolin, 28. dec. „Kreutz-Zeitung" poroča iz Londona, da je došel Jgnatjev v Jalto; sprejela ga bo kraljica Natalija. — Posebno pozornost vzbuja novica „Frankf. Ztg.", da so se zadnji čas izdatno zboljšali Battenber-žanovi odnošaji k carskemu dvoru.
Pariz, 29. dec. Brzojavka državnega po- ' slanca Antoine-a formalno preklicuje vest o njegovi kandidaturi v Seine-departementu.
Umrli so:
22.	decembra. Franc Žabnikar, prisiljeneo, 37 let, Poljanski nasip št. 50, carcinoma ventriculi. — Jožefa Jaborneg pl. Altenfels, okrajnega komisarja žena, 58 lot, Križovniške ulice st. 2, spridenjo jeler.
23.	docembra. Jožefa Leutgeb, črevljarjeva vdova, 73 let, Kurlovska cesta št. 2, hydrops. — Marija Knnstol, delavčeva žena, 81 let, Kapitoljsko ulico št. 13, srčna hiba. — Aleksander Dreo, veletržec, 08 let, Rimska costa št. 6, glothis oedem. — Ana Plegar, uradnega sluge vdova, 74 lot, Emonska cesta st. 10, marasmus.
24.	decembra. Pavel Bergant, tkaveo, 4& let, Ulice na Grad št 12, otrpnenjo možgan.
25.	decembra. Matija Rcgina, dolavec, 25 let, Ulice na Grad št. 12, jetika.
26.	decembra. Jožef Bezek, delavčev sin, 18 dni, Opekarska cesta št. 37, božjast. — Uršula Skubic, delavčova žana, 67 let, Reber št. 4, brigthova bolezen na ledji. — Janez Potočnik, dijak, 12 let, Trnovsko ulice št. 7, typhus,
27.	novembra. Marija Brunčič, črevljarjeva hči, 4l/a mes., Reber št. 5, vsled sušice. — Apolonija Jorančič, gostija, 81 let, sv. Petra eesta st. 77, apoplexia cercbri.
V bolnišnioi:
23.	decembra. Jarnej Jeršek, dolavec, 68 let, pljučni emphysem. — Uršula Janežie, delavka, 53 let, vsled otrpne-nja srca.
24.	decembra. Matija Draksler, delavec, 60 let, pneu-monia — Anton Gradišar, dolavec, 17 let, vsled mrzlice.
m
rrmeiiHko sporočilo.
a * O	čas	■> t a n j e		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
28.	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u.zvee.	739'3 7383 718-7	2-2 5-8 3-8	brezv. si. svzh. «	megla oblačno »	30.00
Srednja temperatura 2 6° C., za 4'7° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 29. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. —	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., „16% „	82	„ 75	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„70	„
Papirna renta, davka prosta......97	„ 70	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	876	„ —	„
Kreditne akcije ....................309	„40	„
London.............120	„ 80	„
Srebro..............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 54Va.,
Cesarski cekini......................5	„ 72	»
Nemške marke . ........59	„ 20	„
^Pošiljanaročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!|
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškegu srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane	(7)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!|
Na najnovejši in najboljši način umetne
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca
zobozdravnik
A. Paichel,
poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje.	(50—6)
!Vsi stroji za kmetijstvo!
posebno zu sedanjo dobo.
Škoporeznice
po najnovejših sistemih. Izdelovanje v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja
IG. HELLER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78.
Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja.
SV Jamči se za najboljši materijal in izborno delovanje strojev.
Posredovalci se vsprejmo tor dobro plačajo, isto tako pošteni agentje.	(8)
XXXXXXXXXXXXXXXXX!
x Brata Eberl, „
JC izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
5	■■ ■ ■■	X
J za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4. X
Tt nrinornoatft nvn"ioof JnknnXX:M: i— _ _ _u__i_____
S
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilno za prokupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.
^	Cenilce na zahtoranje.
xxxxxxxxxxxxxxxxxi
soo*
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski ccsti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mine
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizkej ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
Gospodu G. PICCOLI-JU, lekarju „pri Angelu" v Ljubljani.
Vašaželodčeva esenca, kojo sem slučajno spoznal, ozdravila me je popolnoma neprenehljive slabotnosti čreves in prebavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo - telesnosti. Dolgo iskal sem leka zoper to bolezen, ki mi je gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnosti obečala; vse drugo zavživanje lečil bilo je zaman in edino le Vašej ne-precenljivej eseneise imam zahvaliti za popolno zdravje, ter Vam ostanem, predragi gospod Piccoli, za vse dni življenja zanjo najsrčneje
udan in hvaležen.
Na Dunaji, 1887.
(10)
Spiridijon Pokrajac,
profesorski kandidat.
Za domačo rabo!
Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro
Blatno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, elo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah	(7)
društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem.
Cenilniki in obrazci na zahtevanje zastonj in franko.
Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno za cd in »ltavno pevilo.
Gospodom šolskim predstojnikom Htt in učiteljem priporoča

• trgovina z železnino in orodjem
mestni trg IO.,
' vsa vrtnarska orodja, kakor trdi orodja ' za sadjerejo in obdelova e sadnih dreves, in sicer: drevesno terguljo, škarje za gosenice, ročni lopatico, drevesno žago, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesno ŠČetko; orodja so vsa na lepo po-pleskani leseni plošči vrejena, po prav nizki ceni.	(43)
IZiSia. 3» n.v.:: sfVVs^ (glej podobo), na J
bolj praktično.
blagom inpopolno po/.umeiiterljo, to je s čopi in dolgimi fraužaml iz
blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Najnovejšo leposlovno delo
POBRATIJO.1
Roman. Spisal dr. Vošnjak
Cm za elegantno vezano kip
1 gld. SO kr.
Dobiva se v vseh bukvarnah
tapecirar in dekorater
v I^jubijani, Šelenburgoye ulico »t. »4-,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
fcfSjT" Cenilci s podobami zastonj in franico na zu-h t e van je.
Gozdne sadike
Upravništvo meščanske korporacijc v Kamniku naznanja, da bode oddalo v spomladi 1889 vež tisuč dveletnih
iz drevesnice v Bistrici, in sicer: 150.000 smrek, tisuč po .... 2 gld. — kr. 200.000 črnih borovcev, tisuč po . 1 „ 50 „ 10 000 mecesnov, tisoč po ... 3 „ — „ loco drevesnice v Uistrici.
Da imajo sadike iz gozdne drevesnice veliko prednost od drugih, razumi se itak brez posebnega povdarka.	(ii—2)
Ustanovljena leta 184?
Ijj n 1>lj ana,
Turjaški trg št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, Slišne in uostihil-earske oprave
po usijiiiž jili cenali.	(106)
Črnilniki y vat, is in franko. 'ZjtSJ
Privarovanje petroleja,

Z 1. 1889 nastopi .KMETOVALEC- VI.letnik. „ KMETOVALEC"
je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je med najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888 prinesel je .KMETOVALEC" na 212. straneh velike oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskih, vinarskih in gozdnar-skih člankov, nad 135 splošno zanimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki vredništvu, blizo 175 gospodarskih novic itd. To berilo razjas-nevalo je 50 podob. „ VRTNAR" je poseben vrtnarski strokovni list, kateri dobivajo naročniki .KMETOVALCA" ars8^a«B»BaJ. ,, VRTNAR" je prinesel 1. 1888 na 96 straneh velike osmerke 85 večih in 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob.
Berilo v .KMETOVALCU" , , S in „VRTNARJU" jo dan-
S danes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne sme rii oi kiti slovenskega gospodarja y K g brez teh koristnih listov.
„ KMETOVALEC ' s pri-177 logo „VRTNAR" stoji na ji Jji leto 2 gld., gg. učitelji pla-KjflBi čajo pa le polovico. Udje pM c. k. kmetijske družbe dolgi bivajo .KMETOVALCA" NmT zastonj.
yM| Naročila sprejema F^m e. k. kmetijska dražim mM v Ljubljani, r Salen-Mfe dvorih ulicah št. .>.
Naročniki, ki vsto-PPj p i. j o med letom, dob jo vse " W izišlo številke. (12-11

Lekarna Trnk6czy,
zraven rotovža v Ljubljani
mi velikem Mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenili zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjewh iirm so: Na Du-naji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivc sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca zabasanje, gliste, bolezni lisi vranici, na jetrih in zopei zlato žilo. 1 steklenica veljs 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatos samo 8 gl.
Svarilo! Opozar jamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajc samo v lekarni Trnkoczy-jii zraven rotovža na velikem U	r Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje ( Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in leite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo Vcvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 00 kr. tucat
4	gl. 50 kr.
če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Planinski zeliščni sin Kranjski,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, lui-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 5G kr. je pravi.
| MT Kričistilne krogljice
I ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in sc se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženera želodcu, I jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden I zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Sf Zdravila za živino.3S
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-le/.nij,kašlja,pljučnih in vratliih bo-Icznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konj« debelo, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr.,
5	zamotkov z rabilnim navodom samo i gld.
Cvet za kosaj«?.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji vl)oku,vkriži itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseli vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stano le 1 gl., 5 »teki. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža	(12)
in sc vsul: dan s pošto razpošiljajo.
IBHj
cisto nov aiiieritaiiski
harmonij
s pedalom (30 tipk), ki ima eden ma-nual s petimi oktavami, 18 spre-menov, mogočen glas; posebno pripraven za take, ki so žele izobraziti v pedalnem igranji, ali za kako kapelo v semeniščih in drugih ustavih. Več pove
P. Hugolin Sattner
t Ruilolfovem.
m
IfiHl
(2-2)
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih.
Nepresegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napetji, kislem riganji, koliki, pre-hlajenji želodca, gorečiei, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obloženji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrali, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Ktirol Brady, Kremžlr |na Moravskem].
Marijaceljske kapliee za želodec niso tajno sredstvo. Snovi, koje obsegajo, navedene so v navodu o rabi koji je pridejan vsaki steklenici.
Pristne dobiti so skoraj t vsaki lekarni.
Svarilo! Marijaceljske kapljice za želodec se mnogo ponarejajo. V znak pristnosti zavita mora Jbiti vsaka steklenica v rudeč papir, na kojem je zgorajšnja varstvena znamka, ter mora biti vrhu ttga tudi še povedano na navodu o rabi, ki je pridejan vsaki steklenici, da je tiskan v tiskarni H. Guseka v Kremžiru.
Pristne so dobiti: Ljubljana: lek. Gab. Piccolli, Iek. Jos. Svoboda. — Postojina: lek. Fr. Baccarcich, — Škofjaloka: lek. Karol Fabiani. — Radovljica: lek. Aleks. Roblek. — Rudolfovo: lek. Dominik Rizzoli, Jek. Bergmann. — Kamnik: lek J. Močnik. — Črnomelj: lek. J. Blažek.	(45)
OOOOOOOOOOOODOOOOj
g Varujte svoje konje mokrote in mraza! -
O Glavna zaloga prve in največje tovarne
O
Na tisoče
odrezkov in koscev sukna
za (10) jesensko in zimsko rabo
pošilja Jo proti postnomu povzetju ali poprejšnji gotovini pobijajo vsako konkurenco,
in sicer:
810 metra sukna, debelega in močnega (za moško obleko)	gL 4 80
3-10 metra sukna, debelega
in močnega, pa boljšega 310 metra sukna, debelega
6-25
50
močnega in linega 3'10 m. najfinejšega sukna ,, 12-50 3 10 metra izborno linega
sukna	,, 1650
210 metra zimskega sukna
(za zimsko suknjo) ,, 5'— 2 10 metra finega zimskega
sukna	,, 94—
1*70 metra surovega sukna
(za eno suknjo)	,, 3 35
3'25 metra črnega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo)	,, 7-75
3*25 metra črnega finega sukna, čista volna (za popolno salonsko opravo) „ 10*—
Sukiio vsake vrste ceneje ko drugod.
D. Wassertrilling,
trgovec s suJcnom v Boskovicu pri Brnu. Uzorci zastonj in franko.
„THE GRESHAM"
^zavarovalne društvo za živliie v Londonu.
w ti
Podružnica za Ogersko:
Podružnica za Avstrijo:
ij, Mastme 1,
v hiši društva.	| št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dno 30. junija 1887 ..........frank. 97,872.236-55
Letni^ dohodki premij in obresti..........................n 18,678.393-10
Izplačitvo za zavarovalno in rentne pogodbe, za zakupnino itd. v
dobi društvenega obstanka (,1848)..................„ 191,108.220-84
V zadnji dvanajstmeseCni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„ 58,038.225-— novih ponudb, vsled cesar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1..510,786.529-58.
Prospekte in druga pojasnila daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
(12)
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesta, št. 3.
T u j e i.
27. decembra.
Pri Malitu \ Pfeifer, trgovec, z Vrhniko. Pri Slonn: Blau, potovalee, z Ogerskega.
isassatto, profesor, iz Beljaka.
• Perlie, trgovec, s Hrvaškega.
Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo
HT* zavarovanje življenja.
Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot.
Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale
rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo.
More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dsdičem, ko bi utegnil umreti prej.
Vse te načine zavarovanja upeljane ima
Bje sm.	1*1	-v	g, katere
prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal IO°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%.
Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno	(77)
glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani,
v iaštnej hiši (Grosposke ulice 12.)
razpošilja svoje jako solidno in trajno izdelane težke, masivne plahte po nastopnih čudovito nizkih cenah:
Konjske plahte najboljše vrste,
190 cm. dolge, 130 cm. široke, s sivo podlago in živimi bordurami, goste in gorke, komad samo
S0-	«a _ ižo e-_ '»u
Iste, 2 m. dolge, 1m. široke, komad samo gl. 1.80.
Elegantne, žvepleno-riunene fija-karske plahte
s štirikratnimi širokimi, črno-rudečimi ali modro-rude-čimi bordurami, blizo 2 metra dolge in l'/a metra široke, komad samo
Krasne, zlato-rumene double-plahte za gospodo,
ki se morejo porabiti tudi kot jako lične preproge, komad
ar » ^lcl.	W B-.
jV« stotine priznalnih pisem. „Vaši uzorci so došli ter Vas prosimo sedaj, da nam pošljete 24 komadov po pld. 1.50, 12 komadov a gld 2.50 in 17 komadov po gld. 3.50. Oskrbnlštvo Tordcrnberškcga rudnika".
Razpošilja se v vse kraje po pošti, železnici ali ladijah proti poštnemu povzetju ali poprej poslani gotovini.	Naslov:	(11)
Tovarniška zsaloga konjskih plaht
A. GANS, Dunaj, III., Scidelgasse 4.
'Sit "t cx ^^ o
priporoča
Andrej Druškovič-a
trgovina z železnino, Mestni trg 10,
v velikem, izboru in prav po nizki cen i okova za okna in vrata, Utorje za štokodoranje, tirat in cveke, samo-kolnice, vezi za zitiovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortlanti- in Iio-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in
njih posamezna dela.
JP* fi w ♦ s* -w ffo	9
kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoee v malih urali in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati vodo; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
x»«> B iedeljstvo s	(44)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
ItfP Tudi se dobiva zmirom uveli dovski mavec (T-engenfeUler Gyps) »a
gnojen je polja.

a" 1