^ POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.» Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev (vhod čez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10, —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. rr V Ljubljani, v sredo, 20. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. T A. Upravništvo ]'e v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije — I n s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškegn telefona štev. 188. Štiri leta Korber. V ponedeljek so minula štiri leta, odkar je bil dr. pl. Korber imenovan avstrijskim ministrskim predsednikom. Kratka doba sicer, toda za avstrijskega ministrskega predsednika sedaj že mnogo let, ako primerjamo ž njim njegove tri prednike in tovariše v Pešti. In že to, pravijo, je lepa zasluga, ki jo mora priznati prijatelj in nasprotnik. Težje je povsod minister ostati, nego postati, posebno pa v Avstriji, kjer mora minister ustrezati na vse strani: na levo in desno, gori in doli. To ni lahka naloga, in zmore jo, kdor stoji »nad strankami in je brez-strastveno vztrajen«. In to je gospod dr. pl. Korber, ker je vzvišen nad vse poslance, torej tudi nad njih politične skupine, ki se imenujejo stranke. On je tudi brez strasti vztrajen, ker vleče državni voz vedno v starem tiru, in če so mu ustavlja, poriva ga s § 14. Ker pa je &tari tir najbolj izvožen, voz tudi najraje Ječe, četudi odskakuje in ropota. In to je torej naraven vzrok, da se gospodu dr. pl. Korberju ni treba toliko ubijati, jeziti, splch vzbujati strasti, kakor sta n. pr. morala pred njim grofa Bideni in Thun, ki sta skušala zasukati voz bolj na desno. Rekli so, da bode sedanje ministrstvo le prehodno; da se sedeži ne ohlade in da državni klepetec ne utihne, to je, da dr. pl. Korber napravi bratovščino za Čehe in Nemce ter spravi državni zbor na delo. In mnogo se je trudil dr. pl. Korber. Sklicaval je k spravnim pogajanjem Nemce in Čehe, cbojim je pihal na srce, da jim je do ko molca prijatelj. Prigovarjal je, prosil jih in svaril izlepa in grda, opozarjal na škodo, ki jo vsled domačega prepira država trpi na ugledu in imetju. LISTEK. Pismo makedonskega vstaškega voditelja. (Drugo pismo poročnika Kanazirjeva gospej dr. Jenkovi.) Blagorodna gospa! Imel sem srečo, uveriti se o tem, daje v Vašem blagem srcu in v celem Vašem narodu vzniklo za nas in za našo nesrečno usodo tisto čustvo, tista simpatija in sočutje, bi tako lajša bol nesrečnim v njih neznosni bedi, ob času, ko skoraj zapuščeni od vseh zbiramo sami zadnje moči, da si ž njimi priborimo sveto svobodo! V istem času, ko naši diplomati verjetno zaradi »ničevo dje latj« in dolzega časa igrajo diplomacijo, ko jih poetično genialni, zviti »rdeči sultan« za-> 4va z raznimi Šalami, da zavleče čas, v im času pa trpi okradeno, oropano in osirotelo naselstvo makedonsko nepoetično grozne dni v nadi, da se reši vsaj v bodoče neznanih nepopisnih muk. Turki, ki čutijo, da se bliža konec za njih brezkontrolno gospodarstvo, za ropanje o morenje, padajo na vse, kar je krščan koga, z neslišno divjostjo, kakor hiti volk, Toda Čehi in Nemci se danes lasajo z isto strastjo, kakor pred štirimi leti; raztrgali so vse Korberjeve spravne točke in pometali pod mizo. Ali pa je dr. pl. Korber kriv, ako Nemci vlečejo na levo in Čehi na desao? Ali je morda on kriv, če se ti stari nasprotniki ne pobratijo, saj jim je vrgel na mizo nad 750 milijonov, ki naj si jih raz-dele za vodne ceste, za uravnave rek in druge koristne naprave ? Ali je gosp. dr. pl. Korber kriv, ako Čehi še vedno zahtevajo češko vseučilišče na Moravskem in celo v Brnu, v prestolnici dežele, namesto kje v gorski vasi? Ali jim je dr. pl. Korber po grabil jezikovni naredbi in ne grof C'ary? Na drugi strani so pa Nemci taki skopuhi in svojeglavci, da svojim sosedom še slanega kropa ne privoščijo. Dr. pl. Korber si torej more umiti roke, češ: Postavil sem vam na mizo polno skledo, dal vam žlice in vilice, Bog pa roke in prste, če nočete, pa pustite. Dobro, to je vse res. A če v hlevu vol odriva vola pri jaslih, mora kravji pastir hlastana bolj na kratko privezati, da more tudi drugi blizu. Na to pa menda dr. pl. Korber ni mislil, ker nemški Mihelj seza še vedno z dolgimi rokami okolu sebe, grabi in odriva, da drugi stoje ob strani ter se glasno in viharno sklicujejo na zakon, ki menda volja za vse. Tu, v tem grmu tiči zajec. Ker je g. dr. pl. Korber, kakor vedno trdi, brez žolča in strasti in previsoko nad strankami sedi, ker brzda le slovansko desnico in boža ter hvali le nemško levico, zato ne pride naprej, če tudi se z nami stara od dne do dne. Da je v zbornici bclj tiho, da se več ne pretepajo in tudi tako glasno ne zmerjajo, to je menda druga zasluga g. dr. pl. Korberja. To je sicer res, toda vedno večje upanje je, da bolnik ozdravi, dokkr še brca, razgraja in vpije, ki čuti blizu pastirje, daviti in trgati svojo žrtev. Poboji, onečaščenja, ropanje, to so vsak danje vesti iz nesrečne Makedonije. Turški uradniki so bili tudi preje pri nas in živeli so imenitno, po svoji volji vsled tega, ker poklicana turška oblast ni videla potrdbe, da bi kedaj kaj prepovedala svojim uradnikom. Zdaj pa čutijo nekaj slabega in zdaj delajo z osupljivo hitrostjo, da porabijo zadnje trenutke svojega krvavega gospodarstva. Obdolženec je primoran dati kožo s pleč, ker pri upraviteljstvu vsi od »gorodo-voja« (stražnika) pa do »nepristranskih« so-dij (sodnikov), vsi iščejo le eno in isto: »čušvet, čušvet«. In za katerega bednih Bolgarov nimajo te zveri vzroka, da ga obdolže, vsaj toliko, da pride pred sodbo? In tako iščejo in kradejo. Toda kaj naj še dobe, kaj naj vzamejo, ko so nesrečnežem že davno vzeli vse. In zato beže v Bolgarijo vsak dan nove trume beguncev — pred turškim nasilstvom. In mnogi teh nesrečnikov so žrtve turško poželjivosti in nenasitne krvoločnosti. Mnogo jih pomre tam, mnogo jih umrje na poti. Meja je vba oživljena, prav do nepristopnega Balkana, ki je zdaj odet z debelim snegom. Pred nekaj dnevi je sem prišlo 35 ljudi, 27 žensk in 3 moški, iz Razlog, iz mesta sam je in pije, kakor pa, če mu že noge otekajo, če mu glas pojema in ga morajo pitati z žlico. Za časa Badenija in Thuna se res malo preveč razgrajali v državnem zboru, da že več ni bilo lepo, pa so tudi prevračali ministrske stole. Pa jih danes poglejte v državnem zboru, kako so jetični in kilavi, sestradani in slabotni, da jih mora dr. pl. Korber pošiljati na boljši zrak na deželo, in nihče ss ne pritoži, češ : pa sam delaj, kar in kakor hočeš. To je pač zasluga g. dr. pl. Korberja, to je politična bilanca štiriletnega njegovega delovanja. Zadnje dni pa si šepečejo v uho, da se za kulisami nekaj pripravlja, kar bi moglo ustvariti boljše razmere, obnoviti in poživiti parlamentarno delo na Dunaju in v Pešti, ker tudi grof Tisza tiči v pesku s svojo la-dijo, katero že zapuščajo mornarji. Ko je končano delegacijsko zasedanje, je čas in prostor za državni zbor. Preden pa se snide, treba, da češki poslanci ustavijo obstrukcijo. To pa se zgod', ako Nemci ustavijo obstrukcijo v češkem deželnem zboru ter ne zdivjajo, ako vlada ustreže češkim zahtevam. In tako v kolobarju pridemo nazaj na isto mesto, kjer smo dne 18. prosinca 1. 1900 srečali g. dr. pl. Korberja. Pa bodimo pravični! Pokazal je vsaj dobro voljo, da hoče zboljšati zastarelo birokraško upravo, da je vlil nekaj socialnega olja na valove političnih bojev in da ima mnogo potrpežljivosti, celo preveč nasproti nemškim »justament -politikom«. In vendar! Prve in glavne naloge ni še izvršil, in to je premirje mej Čehi in Nemci, delovanje državnega zbora Avstro-ogrska nagodba leži še v nagodbenem in carinskem odseku, kje je še zakon ! Vodja ogrske opozicije posl. Košut pa je nedavno javno pretil, da s svojimi tovariši razbije ves ogrski parlament, ako v Avstriji uveljavijo nagodbo s § 14. Hic Rhodus, hic Mehomije in iz sela Bansko. Od Mehomije do meje je samo šest ur, pa so ti reveži hodili dve noči in en dan. Na 800 do 1000 korakov od meje jih je napadel turški asker. Nesli so ubežniki seboj tri mrtvece, dve ženski in eno dete. Bežali so k meji, tam pustili mrtvi ženski in seboj prinesli samo mrtvo dete, da so ga pokopali na bolgarski zemlji, trupli žensk sta ostali na Turškem. Tam na Balkanu ležita in sneg jih pokriva, dokler ne pridejo volkovi, trupli izkopljejo in požro. In koliko je takega! Ej, ti zlobna usoda! Ostali so prišli k raznim družinam, gladni, goli in bolni. Mnogo jih je pokril Balkan. E|, ti krščanska, civilizirana, človekoljubna Evropa ! Ti veš vse to, v tvojih rokah je moč, da odvrneš, olajšaš zlo, toda tebi je vseeno! Kako neki si razloži bodoči zgodovinar tvoje ravnodušje ! Danes sem dobil novih poročil. V Razloge so prišle nove turške čete. Začel se je nov strah. Od vsaccga zahtevajo puško. Odkod naj jih vzamejo! Saj so vse dali, kar so imeli. In tako se ponavlja pobijanje, trpinčenje, ječa, klanje, natezanje in različne nečloveške muke. Moj 76letni oče je bil tudi bit in aretiran. Od njega so zahtevali hčer, bivšo učiteljico; a ona, kakor Bem Vam pi- salta. Zato bodemo tudi mi občudovali in slavili g. dr. pl. Korberja, ako zgradi most nad propadom, most iz trdnega gradiva, ne pa iz samih obljub in prijaznih besed. Znane so mu dovolj češke zahteve, treba mu je le poguma, da se ubrani onih političnih frank-tirorjev in klativit;zov, ki mu mešajo prejo ter sproti odnašajo hlode za most. Čas hiti, bliža se pomlad in ž njo nove povodnji. Ž Češke zahteve. Ze večkrat omenjena pogajanja, ki se vrše v namen, da se ratjasni notranji politični položaj, se vrte okrog dveh starih čeških zahtev: Vseučilišče na Moravskem in notranji češki uradni jezik. Na svojem volilnem shodu je poslanec dr. S i len y govoril o moravskem vseučiliščnem vprašanju, češ, da ni brezupno Za Čehe je ustanovitev češkega vseu5ilišča kulturna zahteva, ki se jim mora izpolniti brez ozira na nemško kričanje. Kakor Btvari stoje danes, bo naj-brfce cesarjeva naredba spravila v tek vse-učiliško zadevo. To omenja tudi dr. Kramar v dopisu na »Kons. Korr.«. Pravi: »Če bi bilo tudi v korist kulturelnemu pomenu moravske univerze, če pridejo tudi sedaj cesarjevi nameni resnejše kakor kedaj do veljave, vendar se nikdo ne more odtegniti prepričanju, da morejo vseučilišča le petom zakon :daj-stva, le potom dovolitve v zbornici b ti ustanovljena.« To se pravi, Čehi bi se zadovoljili za enkrat, ako jim je moravska univerza zagotovljena po cesarski naredbi. Čnški notranji uradni jezik pa ima vpeljati vlada administrativnim potom, »izpolnjevaje svojo postavno dolžnost«. Ogrsko. Ljudska stranka podpira obstrukcijo v državnem zboru z namenom, da onemogoči Tiszovo ministrstvo. V liberalni stranki so prepričani, da se je položaj vBled taktike katol. ljudske stranke poslabšal. — V včerajšnji seji je obstrukcija s pomočjo ljudske stranke potratila cele štiri ure s pritožbami sal, je že prej pobegnila in je zdaj v Zofiji. Vobče se povsodi po Makedoniji zbirajo nove turške vojske. Turki nekaj slutijo in se pripravljajo. Čemu pač, če ne na vojno ? Naš narod ima pa še druge sovražnike, druge mučitelje — to bo Grki. Oni be hočejo okoristiti z našo nesrečo po pregovoru : »Ubij ribo v motni vodi!« S pomočjo turške vlade silijo bolgarsko ljudstvo priznati obkst »natriaršije«. Bolgar ne sme imeti nič, ne imetja, ne svojcev, da niti vere mu ne pust6. Turška divjost se je zvezala z grško zlobnostjo. Glejto primer : V selo Gornji Grogi je prišel s|erečki grški nadškof s 25 orožniki in njim na čelu „haj-makam" (okrajni glavar), ki je s svoje strani Bolgarom razložil, da za eksarhijat nimajo mesta v vladi, da kdor ni „Grku, je „ko-mita" in — bo zaklan. Nadškof je predložil Bolgarom odkaza-telja od oksarhije in zahteval pripoznati oblast. Oni tega niso sprejeli, tedaj jo krščanski pastir, zavarovan od stražnikov, msševal v cerkvi. Potem pa so je začelo zapiranje in bitje. Moško so poslali v Sjerec, a ženske bo zaprli v selu samem. Petnajst stražnikov jih je stražilo, in ti so tisto noč vsi pri ne- srečnicab, ki so poročene žene,.....Ej ti ljubi Bog 5 Pribežniki so tu zdaj brez Btrehe. Miio- vsled predsednikovega ravnanja v predvčerajšnji seji. Ker sta bila namreč dva poslanca poklicana k redu in je bil predlog poslanca Kaasa, ki ga je prepozno vložil, zavrnjen od predsedništva, je obstrukcija zato skoro vso sejo grmela. To se je vršilo v tajni seji, potem je zbornica nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Posl. U d v a r y , pristaš ljudske stranke, je govoril zoper predlogo. — Moogo se je govorilo včeraj v drž. zboru o stavi, ki sta 10 sklenila poslanca Rakovsky, predsednik ljudske stranke in Z r»y. Ra kovsky se je zavezal, da plača 100 steklenic šampanjca, ako Tisza do 15. fdbr. ne odstopi. — V Klausenburgu so akademiki demonstrirali proti cesarski pesmi. Rusini. Separatistična rusinska stranka dela na to, da se nemški jezik bolj vdomači in bolj goji pri Rusinib. Ta stranka pcb ja veliko-ruski in poliski jezik ter išče pri Nemcih svoj spas Ta zabloda bi bila nemogoča, da bi gališki Poljaki postopali poštenejše napram Rusinom. Poljaki sami se pritožujejo, da hoče sedanja vlada uvesti germiinizacijo pri vseh večjih uradih, a pri rusinskih separatistih dobiva podporo, ki ji je prav dobro dcša Nad Poljaki se maščuje njihova sebičnost ; Bog daj, da bi se izpametovali, predno se jim germanski zob toliko ne za-piči v narodno telo, da ga več ne bodo mogli izruvati. Njihova zdrava politika je v zvezi s slovanskimi narodi, a ne zoper nje. Nemčija. V državnem s.boru je bila včeraj sprejeta vladna predloga da se pošljejo nove vojne čete v južno Afriko. Proti so glasovali le socialni demokrati. — Pri oklcu za mobilizacijo druge mornarske divizije za južno Afriko se je na povelje : »Prostovoljci, naprej I« oglasila vsa tisoč mož broječa divizija. — Zadnja nemška carinska vojska z Rusijo je bila za Nemčijo precej občutljiva, in hvalijo Boga, da je končana. V Nemčiji vedo, da so se avstrijske gospodarske raz mere precej spremenile, in da Avstriji nič posebno ne koristi nemška nizka carina na žito, tudi vedo, da avstrijski induBtnii ni v prid uvoz nemških industrijskih izdelkov. Grof Kanitzjev državnem zboru govoril glede tega in označil avstrijsko zahtevo, da bi smeli uvažati živino, za nesprejemljivo, češ, da razgraja v Avstriji živinska kuga. Švedsko. 18. t. mes. se je v Stockholmu otvoril državni zbor. Prestolni govor napoveduje precsnovo volilne predloge na podlagi splošne volilne pravice. Državna železnica se bo zidala do finske meje, stavili se bodo delavski domovi. Proračun kaže 178 milijonov dohodkov in 198 mil. izdatkov; 11 mil. primanjkljaja se pokri|e s posojilom. Iz brzojavk. Dunaj. General topničarstva baron Bercholsheim umira. Gradec. Predsednik dežel, sodišča vitez Frolichsthal stopi v pokoj. Belgrad. Vesti, da namerava kralj odstopiti, so neresnične. — Sedaj sta tu le še grški in turški poslanik. Belgrad. Stup3čina je od vlade za htevani kredit 200.000 dinarov, s katerimi naj bi se napravil v Topoli v spomin sto- srčnost lajša njih nesrečo. Zdaj jih je ie 40.000 in kaže se pomanjkanje živeža in obleke bolj in bolj. Večina njih dobi le kruh, samo bolnim se more dati kaj kuhanega.— No, razume se, da je usoda tistih, ki ne morejo sem in morajo cstati v Makedoniji, Se brezprimerno hujša, groznejša, strašnejša. Vasi so požgane, strehe uničene, živež pokraden in zima je zima! — To so odmevi iz življenja južnih Slovanov. To je jek od Balkana. Slovani, ali razumete ? Ta del slovanstva živi tako. Vidite, zakaj sem rekel v začetku: Vaše sočutje do nas je veliko veselje za nas. In če vi nam — oh, kako lepo vas prosimo, če vi naši bedi pomorete materijelno, kot največji znak sočutja, hvaležni vam bodemo vse življenje. Zdaj trpeči narod ne more vedeti, kdo ž njim čuti, kdo mu pomaga, a pride čas, ko vse izve, in takrat izkaže svojo hvaležnost. — t Takoj ko sem prejel Vaše drago mi pismo, začel sem pisati odgovor. Hudo mi je, ker ne morem dovolj jasno naslikati našega obupnega stanja. Ko bi le Vi vedeli, kako nas je razveselila vest, da se je Vaš narod tako s srcem savzel za bedo našo. Glejte, kako ginljivo! Vaši slušatelji so nekateri plakali! »Redke-kedaj je kako predavanje tako globoko ga nilo srca svojih slušateljev«, piše eden Vaših čisniko*. Da. tudi jaz bi hotel govoriti — letnioe osvobojenja Srbije spomenik Kara-gjorgjeviču, odklonila z veliko večino. Pariz. Generalni prokurator Baudoin je predložil kriminalni komori kasacijskega dvora svoj predlog glede revizije Dreyfuso-vega procesa Carigrad. Turška vlada je poostrila odredbe proti Araboem v Mali Azili. Delegatu armenskega patriarha ni pustila t službenih zadevah potovati v Jeruzalem. I n o m o s t. Na nekem 18 t. mes. se vršečem shodu italiianskega dijaštva so zbo-rovaloi odločno protestovali proti temu, da se italijanske paralelke še tekom tega meseoa premeste na Dunaj. London. Ic Pekinga se poroča: Mi sijonarji poročajo, da je princ Tuan nevarno obolel, Tung-TUs ang je pa umrl. Dunaj. Cesar j« podelil železniškemu ministru dr. vitezu Witteku in finančnemu ministru dr. vitezu Biihm-Biwerk veliki križ Leop^ldovega reda. Zofija. Iz R ma poročajo: Boris Sarafov je vložil predlog pri Vatikanu, naj ta dovoli Macedoncem oerkveno unijo in jih vzame pod svoje varstvo. Belgrad. Vs>ed kraljevega ukaza je bil prvi sekcijski šef v ministrstvu za zunanje zadeve, Boskovic, umirovljen in na njegovo mesto poklican tajnik dunajskega odpis aništva, Popovič. Belgrad. Opozicijonalni »Narodni list« je prenehal izhajati. — Bivši kraljevi ordonančni častnik, stotnik Ivostič, je imenovan za poveljnika kraljeve garde. L v o v. 14 članov poljskega kluba, na čelu jim poslanec dr. Grek in PaBtor je ulo-žilo pri načelniku poljskega kluba vitezu Javorskemu, protest, da so poljski člani v avstrijski delegaciji pritrdili predlogu dr. Derschate o najvišjih pravicah cesarja v jezikovno armadnih zadevah. Sarajevo. Obravnava proti polkovniku Griincweigu in tovarišem radi nesreče pri vojaških vajah pri Bileku je končana. Rizsodba bo proglašena tekom prihodnjega meseca. L v o v. Tu se je vršil zaupni shod nekaterih poljskih poslancev in poljskih zaupnikov, ki se je posvetoval o ustanovitvi nove stranke pod naslovom »Narodno-demo-kratična zveza«. Shod je izvolil odbor, ki bo izdelal program. Praga. Listi trdijo kljub dementijem, da se nadvojvoda Ferdinand Karol, ki je sedaj v Pragi, hoče poročiti z Berto Czuber, hčerko vseučiliškega profesorja. Profesor Czuber je izjavil, da je 27. decembra nadvojvoda formelno prosil za roko njegove hčere. Nadvojvoda hoče g d č n o Czuber vsekakor poročiti. Listi pravijo, da je nadvojvoda nemško liberalen in da vlada vsled tega napetost mej njim in prestolonaslednikom. V Inomostu je imel nadvojvoda Ferdinand Karol ljubavno za devo z neko meščansko deklico, katero zvezo je pa razdrl. Nadvojvoda je star 36 let, nevesta 23 let. Dunaj. Privatni docent matematike na dunajskem vseučilišču Robert baron Sterneck je imenovan suplentom na univerzi v Cernovicah. Praga. Iz dohro poučenih krogov se čuje, da bo nadvojvoda Oton imenovan deželnim poveljnikom na Č-škem. Madrid. V Valenciji in Tarr8goni so bili veliki izgredi. Množica je zažgala carin- govoriti in povedati--kaj bi vse povedal, kar sili solze v oči. Kako rad bi govoril, toda primanjkuje časa, da hi napisal vse. Mars kaj napisanega se hladno pove, kar v srcu tako ječi, peče in žge. — Z» opis naše bede bo treba zgodovine — menda bo še v njej tekla kri — ne pa pisem Kako morem vse napisati, ko skoraj ne vem, kje začeti, in je vse povedano v besedah: poboj, moritev, rop, beda, lakota, mraz, žalost, smrt. In to je znano samo tistemu, ki je sam videl, ker je vse to skoraj neverjetno tistemu, ki je na gorkem brez Bkrbi in sit. Kako lepo se je odzval VaS narodi Tako si pomagata dva nesrečna naroda, a Vaš je Ae neizmerno srečen proti našemu. Vse te odzive in sočutia Vaših slovenskih listov Bem natisnil v naših listih. — Naši rojaki Be pripravljajo na pomlad, in, tudi Turki ne mirujejo in so zbrali, gotovo ne zastonj, mnogo vojske. Nič ne de! To je predsmrtna moč k življenju. — Turki ne bodo več trpinčili Slovanov, Grki se ne bodo dolgo več vnselili svojih zmag nad nami bednimi, ki si do spd«j nismo mogli pomagati. Samozavest in spoznanje sta prišla v narod, da se bo dvignil iz sužnosti, se rešil groznih muk. — Čas je, da zadušimo to prokleto turško pagansko hidro. Na vse zad- ske hiie in oropala davčni urad. Mestni svet v Tarragoni je odstopil. V Valenciji je splošna vstaja. Nemiri so se pričeli vsled pobiranja konsumnih davkov. Carigrad. Turčija je vsprejela vseh 9 reformnih predlogov Ru«ije in Avstrije, t. j. kontrolo oivilnih agentov, reformo orož-ništva, pomiloščenje, podporo pri nemirih prizadetim, davčno oprostitev za eno leto prebivalcem opustošenih vasij itd. Na papirju so sedai reforme že dosežene, v dejanju pa jih Turčija izvrševala akoro gotovo ne bo. Koroške novice. k Slovenska smaga. V Selcih so občinske volitve končane. Slovenci bo sijajno zmagali,"nemčurji <*o le dva odbornika priborili v I. razredu. Župan je vrli posest nik in odločen Slovenec, Simon Pristovnik, pn domače Hu*. Pri nas torej vedno velja : „Siovenec na dan — nemčurji pa v kot!« Živeli zavedni Selani ! k Celovške novioe. Tu mislijo na zgradbo novega gledališča. V ta namen bodo v starem gledališču zvišali cene ložam) — Ljudska kuhinja napravi poseben tečaj za delavke, da se bodo učile kuhati. Poduk bo trajal 7 tednov in se bo vršil od 6. do 9. ure zvečer. — Velik „korzo" napravijo tu pustno nedeljo. Tukajšnji listi poročajo, da dospe takrat semkaj tudi »cesar Sahare«, pariški milijonar Jacques Lebaudy. — Mestna policija je minulo leto prijela vkup 900 oseb. k Razpisano je d? dne 1. fdbr. mesto okrožnega zdravnika v Železni Kapi i. Letna rvnumeracija 1000 K. — Mesto notarja vŠmohorju je razpisano do dne 31. jan. — VGrebinju je razpisano mesto babice do dne 30. jan., na Radi-š a h do dne 10 febr. k Koroška trgovinska zbornica. V seji dne 18 t. m. je bilo izvoljeno dosedanje predspdništvo vnovič. Predsednik je trgovec A Umlaul v Celovcu. dalje Fr.Wirth v Beljaku in K Groltich v Celovcu. k Šolske vesti. Na meščanski šoli v Velikovcu se je ustanovilo mesto vero-učitelja. ki se razpiše s prihodnjim šolskim letom. Dob 1 bo plačo II. razreda. — Prestavljeni sta podučiteljici gdč. Iv. Vidmar iz Prevalj * Pontabelj, edč. A. T r e i b e r iz Brnce v St. Jakob v Rožu. — Gimnazija benediktincev v St. Pavlu je končno dobila pravico javnosti. k Nemška agitacija. Na R u d i so dne 10 t. m. osnovali novo podružnico nem skega »šulferajna«. Načelnik je dež. poslanec žalostne postave in slave, V. Plešivčnik. Glavno vlogo igrajo, kakor navadno, učitelji! — V Pliberku je isti dan oznanje-val nemško nacijonalni evangelij potovalni učitelj »»iilmarke«, Iheger iz Gradca. k V vlaku umrl je dne 12. t. m. med Beljakom in Spitalom neki lovec kneza Sch\varzenberga iz Buiejevic, ko se je vozil v Meran. Truplo so v Spitalu prenesli v ta-mošnjo mrtvašnico. k Celovške Nemce je silno vznemirila veBt, ki Be je širila po Celovcu, da so Slovenci kupili Gorupovo hišo v Kramer-jevi ulici štev. 1 in da ondi ustanovi »Narodni dom«. Ta vest se je pričela širiti vsled tega, ker bo g. G orup ondi Bezidal novo hišo, v kateri bo tudi filijalka ljubljanske kreditne banke. Koroški Slovenci bi bili g. Gorupu gotovo hvaležni, ako bi res v tej nje se Evropa vendar posluži besed Uice-ronovib: »Doklej, sultan, boš še zlorabil našo potrpežljivost ?« V • j n a bo grozna, strašna I Meni se tako toži po vojni. — V njej človek živi, diha, a zdaj, tako življenje gledati z zdravim razumom, ta grozodejstva, čutiti moč, in ne moči pomagati! — Tam izza Balkana se sliši jok trpečih, okoli nas zdihujejo, stradajo in prezebajo neBrečneži, na gorah v dupljih životarijo, zmrzujejo in umirajo gladni junaki med skalami in snegom in čakajo toplih Bolnčnih dni. Povsod nesrečne žrtve turških grozovi-tosti, in človek bi jim dal zadnji košček, ko bi sam imel — košček. — Hudo je gledati in ne moči pomagati. »Z novim letom z novo srečo«, tako govore pri nas. Za nas pa bo prva polovica pač tako, a — druga — ah, treba se je krotiti. Daj Bog Vam in Vašemu narodu vbb, kar je potrebno, da ste srečni, nam pa daj v novem letu to, kar sedaj ne more priti samo po sebi. Ne zapustite nas, pomagajte, prosimo Vas! Saj je zadnji boj in kmalu se bomo objeli prosti bratje Slovani. Ah, prost, kako čudno doni ta beseda tu na jugu! Bog naj nagradi Vaš narod za njegove dobrote in naj povrne, česar mi sedaj ne moremo! — Oh, težko mi je, teikol Oče, stari moj oče v ječi I Mogoče so stare častitljive njegove kosti zlomljene pod udarci---. O, mati, bolna, hroma leži hiši preskrbel zatiranim koroškim Slovencem to, česar se Nemci tako bo|6 — dom s primernimi prostori, dvorano itd., kjer bi se lahko Slovenci prosto gibali. k Smrt na plesliču Blizu Trga je bil dne 10. t. m. v neki gostilni ples, n« katerem je bil tudi mlad posestnik. O polnoči mu je postalo slabo in kmalu je na plesišču izdihnil svojo dušo. Zapustil je vdovo in 6 nedoraslih otrok k Umrl je v Arku bivši profesor na gimnaziji v Beljaku, g. Jožef Schnel-1 i n g e r. v Štajerske novice. š V Studencih pri Mariboru se je 17. t. mea. vršil občni zbor katol. slov. izobraževalnega društva za Studenc" in mariborsko okolico. Zbralo se je v Č talnici do 40 vrlih mož, ki so povaem odobravali poročila prvoletnega odbora. — Soglasno je bil za častnega člana imenovan blag g. odvetnik v Mariboru dr. Radoslav Pipuš. Njegovi previdnosti se ima društvo zahvaliti, da ni bil razbit ustanovni shod dne 4. jan. 1903. V odbor so bili izvoljeni sami versko trdni in narodno jekleni možje: kmet Matija Ča-gran predsednik, delavci: Ivan Lorbek podpredsednik, Franjo Pohar tajnik, Franjo Ko-kolj blagajnik, Franjo Bende knjižničar, Alojzij Karba, Martin Medvešek in Jožef Vokač odborniki, kmeta Franjo Čerič in Pez-diček pregMovalca računov. — Društvo je imelo nad 500 kron dohodkov in preostanka do 200 kron. — V Č talnici ima 18 vrst časopisov, pa še vse premalo za poukaželjno ljudstvo. — Prebralo ae je 580 knjig. — Priredili ste se dve veselici. — Udov ima društvo 90. — V spomladi bo pa že nastopalo z novo krasno zastavo sv. Družine in slovanskih bratov sv. C rila in Metoda. — Načrti za pevsko društvo, za tamburaše, za piedatiščni oder i. t. d. so že pripravljeni. Dragi bratje Siovenci, ki imate kaj srca za obmejne zatirane Slovence, pridite nam na pomoč bodisi z darovi, s knjigami in govorniki, ki bi naj predavali o kmetiških in delavskih razmerah. Ako se okolica mariborska versko in narodno razvija, Be bodo majali protiverski in narodnopogubni stebri mariborskega mesta. — Društvo le krepko naprej! Prijatelji društva, hitite na pomoči Geslo: „vse za vero, dom, cesarja" naj ne vihra le nad nami, kadar bomo zbrani okoli svoje zastave, temveč naj se vcepi v kri in kosti vseh udov! š Umrl je včeraj popoldne pri usmiljenih brat;h v Gradcu primicijant gospod Janko Skrbeč. Koncem julija 1. leta si je 14 dni pred novo mašo pri padcu z voza zlomil nogo in sedaj je po mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. N. v m. p.! š Čitalnica v Mozirju, ki obstoji ie 27 let, se je na novo oživela in volila za tekoče leto sledeče gospode v odbor: Predsednik in knjižničar Josip Armič, podpredsednik dr. Bolim, tajnik Dragotin Paš, blagajnik M. Videčnik, Feliks Tnbuč in Fran Apat. V društveni sobi gostilne „pri Kroni« so cenjenim gostom na razpolago sledeči časopisi: „Slovenec«, »Slovenski Narod", »Edinost«, »Domovina«, »Slovenski Gospodar«, »Slovan", »Zvon«, „Dom in Svet«, »Jež", »Škrat«, »Sudsteierische Presse", »Ring", „Zeit", „Wiener Journal«. „Wiener "VVochen Journal«, »Interessantes Blatt", „Tagespost« in „Das Buch fiir Alle«. in ne ve, kje so otroci. Trpi oče, plaka mati, a mi, štirje sinovi in dve hčeri živimo pod tujo streho izgnani iz domovja, razkropljeni po tujini in ne moremo obvestiti svojih roditeljev. O, koliko enakih, — koliko neBreč-nejših, koliko sirot, koliko vdov, koliko mater išče svoje otroke, in koliko otrok zastonj povprašuje po svojih materah-- No, pogovoril sem se — solze nehote ros<5 iz očij, a jaz nočem jokati, nočem — jaz hočem — os vete, os vete ... 1 Mnogo bi mogel še pisati, a misli ro raztresene, razkropljene, da človek ne ve, kje in kako začeti. — Bolest je prevelika --- Ako dovolite, velecenjena gospa, pisal Vam bodem zopet. Z Bogom ! Mi čakamo pomoči, saj doba prihaja, prihaja--- Sprejmite iskrene pozdrave iz bedne Makedonije ter globok poklon od mene. Vam hvaležno udani Vladimir Kanaz'rjev. P. S. Uredil sem tako, da je bilo Vaših 320 IC razdanih kakor ste želeli, le bednim v Makedoniji. Ako ti zvedo, gotovo se bodo mnogi v molitvi spomnili slovenskega naroda in svojih neznanih dobrotnikov. Bog, o Bog jih spoznaj. — Priloga 15. štev. „Slo venca" dnč 20 januarja 1904. š v Bodislavcih pri Mali Nedelji je 17. m. m. umrl kmetovalec Tomaž Mat-j a š i č , po domače Herman, v 89. letu svoje starosti. Rojen je bil tu 17 decembra 1815. Bil je previden in delaven gospodar na nek danjem plemenitešicem posestvu, zraven tega več let iupan, cerkveni odbornik, izvrsten lovec in pa čez vso vrl domoljub. V vsakem oziru je bil vzgled pravega katoličana in od začetka naročnik na „Sloven. Grspodarja«. Vedno je bil dobre volje, bodisi pri delu ali v družbi. Podpiral je rad roditelje, dijake in uboge. Svoje otroke je dobro vzgojil in oskrbel. Pogreba se je udeležilo mnogobrojno spremstvo. Naj mu za njegova dobra dela Bveti večna luč. s Ormoško okrajno učiteljsko društvo si je pri občnem zboru izvolilo sledeči odbor za leto 1904 in sicer gg.: Anton Porekar, nadučitelj na Humu, predsednik; Šimen Bezjak, nadučitelj pri Sv. Tomaiu, podpredsednik; Jožef Rajšp, nadučitelj Ormož okolica, blagajnik; Adolf Rosina, učitelj, Ormož okolica, tajnik in gospa Marija Mel-cher, omožena Žolnir, učiteljica v Veliki Nedelji ter Anton Kosi, učitelj i.,t. d. v Središču, odbornika. Dosedanji načelnik gosp. Slane ni hotel prevzeti nobenega posla v odboru. § Vesela imaga. Iz S t. Jurija ob južni železnici smo danes prejeli daljže poročilo, da so pri novih občinskih volitvah dne 18. t. m. v vseh treh razredih zmegali katoliško-narodni volilci proti liberalni slo vensko nemški zvezi. Živeli vrli in zavedni možje, ki branijo slovensko zastavo in zemljo proti slovenskim poturic-am ! Več jutri. 6 Drobnosti. Umrla !e v Mariboru soproga slikarskega mojstra, Marija J u-teršnik. — Na Pragarskem jepovo žilo delavca Jakoba Gobca Odtrgana mu je leva roka. — Skrlatica v Maribor u ponehuje. En teden že nihče ni obolel na škrlatioi. — Nemško gledališče v Mariboru bo odslej vodil neki Ricbter, ki vodi gledališča v Flo-ridsdorlu, Korneuburgu in Stcckerau u. — Ustrelil se je v Gradcu vojak 7. pešpolka Jožef Wiegele iz Ce lovca. Kroglja je zadela tudi vojaka Franca Lindnerja, rodom Korošca. Oba vojaka si težko ranjena pripeljali v bolnico. — Turiste, ki so zašli v gorah pri Ljubnem, so dobili še žive. š Shod v Konjicah. — Slovenska zastava prepovedana. Shod v Konjicah »e je preteklo nedeljo lepo izvršil. Potovalni učitelj g. G o r i č a n je razpravljal o narodnem gospodarstvu. Politični govor je imel urednik č g. K o r o š e c. V resolucijah, ki jih je utemeljeval goBp. jurist A K o 1 š e k , so zborovalci ugovarjali proti zapostavljanju slovenskega jezika na Koroškem in proti pristranskemu imenovamu uradnikov po slovenskem štajerskem, izrazili so ogorčenje radi postopanja namestnika grofa Claryja, ki povodom otvoritve okraj nega glavarstva v Konjicah ni spoštoval pravic slovenskega jezika; obenem zahtevajo od vlade slovensko kmetijsko in me ščansito šolo, tirjajo dvojezični pečat na gla varstvu in na poŠti ter poživljajo deželne in državne pcBlance k odločnemu postopanju. — Reči se mora, da je bilo zborovanje zanimivo in nenavadno živahno. Zanimiv je pa tudi neki drug dogodek, ki je v zveii z zadnjim zborovanjem polit, društva. žopct se jo pripetila železniška nesreča. Enspresni vlak Ročk Island železnice zadel je na svo- jem potu" po Kansasu v tovorni vlak, z živino napolnjen. E*apresni vlak je bil popolnoma razdejan. Na mestu je bilo usmrčenih 30 oaeb, dočim so bili vsi ostali ranjeni. — Potujočo razstavo perutnine je ustanovila neka zadruga kokošjerejcev v ameriških Zedinjenih državah. — P o p o I noma zgorelo je mestece C o r b i n K y. — Zamrznjeni parniki. Vsled velikanskega mraia so v ne\vyorški luki zamrznili parniki. — Povečanje že lesne obrti. Iz Pittsburga, Pa., poročajo : Tekom zadnjih štirinajst dni pričelo je zopet 40 000 delavcev delati. Delavci so radi slabega položaja železne industrije morali štiri mesece počivati. Sedaj prihaja vedno več naročil za železne in jeklene iz delke. — Pretep pod zemljo. V Henry, W. Va., dela v premogovih rovih tudi mnogo Slovencev. Dela se od 7. ure zjutraj do 6 ure zvečer, in dnevna plača znaša od 1 50 do 3 dolarje. Z delavci ravnajo zelo slabo. Nedavno so hoteli delavci z dnevnim delom končati že ob 5. uri popoldne, radi česar je prišlo med njimi in delovodji do pretepa. Naš rojak Karol Vi-drič je skušal miriti, radi česar so ga izti-rali iz rova. Skušali so ga seznaniti tudi s terom, toda on je srečno ušel. Rojake svarimo, da ne hodijo v Heniy, W. Va. — Ameriški milijonarji bo darovali v preteklem letu za dobrodelne namene 77 milijonov dolarjev. — Dva vlaka trčila. Iz Grand Rapido Mich. se poroča, da sta blizu Pasis trčila skupaj dva osobna vlaka Marquette železnice. 22 oseb je ubitih, 38 ranjenih. — Umrl je v sv. Aleša bolnici v Clevelandu naš rojak Janez Pe -ček, doma iz Gjričice, občina Preserje. — Čast. gosp. Pakiž bolan, k Ca lumet, Mich., poročajo: Naš veleč, gospod župnik Marko Pakiž |eše vedno bo lehen ter namerava oditi v bolnišnico v Ci-kago, kjer se hoče zdraviti. — Odbor dramatičnega društva nas je naprosil, da prijavimo z ozirom na različne prošnje iz Ljubljane in z dežele za izposojanje gledaliških kostumov iznova, da »Dramatično društvo« glede na mnoge slabe izkušnje načelno v nobenem slučaju ne more ugoditi takim prošnjam — Prebrisani mesar. Neki mesar iz Tržiča, ki prodaja tudi meso v kaznilnico v Begunje, je imel popadljivega psa. Nedavno je pa pes odtrgal nekemu članu tržiške čevljarske zadruge — uho. Mesar se je ponudil, da čevljarja sam operira. Najprej je ranjenca napil, potem mu je pa p r i š i 1 uho na prejšnje mesto. Drugi dan, ko Be je bolnik strezoil, čutil je strašne bolečine. Uho mu je strašno oteklo. Bolnika so morali pripeljati v ljubljansko dež. bolnico, ker so se pokazali znaki hudega zastrupljenja krvi. — Nove obč. volitve v Trstu bodo tekom meseca marca. Znano je, da je upravno sodišče izreklo neveljavnost zadnjih tržaških obč. volitev, ker mnogo volivcev ni dobilo glasovnic in obvestila za volitev. Kljub tej razsodbi je trž. občin, svet 22. decem. m. I. vcl tve opetovano proglasil za veljavne. Da Be more dati razsodbi upravnega sodišča postavno rešitev, je vlada morala razpustiti trž. občin, svet Sedaj nastane važne vprašanje, ostane li do konstituiranja novega mestnega sveta v funkciji delegacija, ali bode imenovala vlada vladnega komisarja. Mestni statut ne pozna sicer vladnega komisarja, ker pred-mneva, da obstaja do konstituiranja novega mestnega sveta še vedno pre|šnji mestni svet, odnoBno cvet istega, delegacija, radi česar določa mestni statut, da ima do konstituiranja novega mestnega sveta funkcijo nirati delegacija prejšnjega mestnega sveta. A današnji slučaj je drugačen ter daje vladi priliko, da imenuje vladnega komisarja. ljubljanske novice. V Rim se jutri odpelje premilostni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškof ljubljanski, spremlja ga sošolec č. g. Janez Vidergar, župnik v Sent Vidu pri Zatičini. K zadevi zlatarja VVagenpfeila Poroča Be nam, da so danes opoludue izpustili iz preiskovalnepa zapora Wagenpfeilovo prodajalko Marijo Kališ, ki je bila na sumu, da je pisala ona pisma, ki so bila naslovljena na g. Recherja. Izgubljeno. Na poti od Gradišča do Po ljan izgub.la je danes dopoludne učiteljica Adela Schmidt, stan na Rimski cesti št. 2, zlat križec z diamantom. — Na Dunajski cesti izgubila je dne 17. t. m. Jela Zaje, delavka v tobačni tovarni srebrno žensko uro. — Na Starem trgu izgubila je včeraj služkinja Elizabeta Jazbec bankovec za 10 kron. — Na sv. Petra cesta je izgubila kuharica Ana Kaplan, stan. v Čevljarskih ulicah št. 3 bankovec za 20 K. Neprevidna vožnja. Na Sv. Petra cesti je včeraj popoludne mesarski pomočnik Franc Dolničar, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 71, vozil tako naglo in neprevidno, da je zadel z vozom v električni voz in bi se bila velika nesreča pripetila, ako bi ne bil voznik električnega voza, Martin Orehek, motorni voz takoj vstavil. Izseljevanje. Včeraj odpotovalo je rdtod 25 izseijtmcHv v Ameriko, in sicer 10 Slovencev in 15 Hrvatov. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v četrtek se vrši v proslavo 70 etnice dr. Jos. Vošnjaka, ki praznuje obenem 50 etnico svojega pisateljskega delovanja, v gledališču predstava Vošnjakove veseloigre »Svoji k svojim!« D r. J o a. V o š n j a k je bil več let odbornik in blagajnik »Dram. društva* ter je napisal celo vrsto dram, ki so se igrale na raznih slovenskih odrih; bil je predsednik »Pisateljskega društva*, državni in dež, poslanec, član dež. odbora kranjskega ter sodelavec pri raznih listih in je spisal več povesti za „Družbo sv. Mohorja*. Veseloigra »Svoji k svojim* izraža jasno na rodne in politične nazore jubilanta, ki govori v osebi graščaka Pilkoviča. Za to veseloigro se igrata italijanska veseloigra »Jeftova hči" in Triescheva veseloigra »V medenih dneh«, ki je na re-pertoirju dvornega gledališča na Dunaju. — V b o b o t o se vrši 2 5. jubilejna predstava najpopularnejše izvirne narodne igre »Rokovnjači«, v kateri nastopijo gg. Verovšek, Danilo in Danilova v svojih ulogah 25tič na našem odru. * Potrjena knjiga. Naučno ministrstvo je dopustilo knjigo »Mineralija za nižje razrede srednjih šol in za eneke zaavode«, spisal dr. K. H i n t e r 1 e o h n e r, za pouk na srednjih šnlab. Vojna ali mir? ! Rusija ima namen, priznati Japoncem ! pametne zahteve. Diplomacija je priprav- ! ljena, vse mogoče koncesije dati Japoncem na njihove zakonite zahteve, v kolikor so ! združljive z življenjskimi ruskimi interesi. Ruski listi oznanjajo mir in spravo, a v japonskem časopisju vlada najdivjejsi šovinizem Japonski listi zasramujejo carjevo mirovno iziavo in se hočejo le tedaj zadovoljiti, če Rusi popolnemu zapuste Mandžurijo. London. Na Koreji se menda vrše nemiri, in vedno večja je nevarnost za tujce. Bati se je protievropskega izbruha. V ce Barskem haremu se Rusinja gdč. Sontag in Japanu prijazna ,lady Om prepirata za vpliv na cesarja. Amerikanski carinski upra vitelj je izvabi! od korejanske armade vse ostre naboje in pridobil vso korejansko ar tilerijo. Generalom je dejal, da je topove treba popraviti; zato se jih je polastil in )ih zapri v carinsko hišo. Poslaništva v S:ulu so v skrbeh radi obnašanja amerikanskih čet, ki ne poznajo nikake discipline in so vedno pijana. London. Japonska vlada je naročila tri nove vojne ladije. Ladije so močne 16400 ton, stopijo tekem 18 mesecev v službo in bodo najboljše oborožene ladijo sveta. S t. Paul, Minn Zadnjih osem dni je bilo iz Minneapolisa poslanih več kot 100 000 sodov moke na Japonsko. Vsa ta naročila so za japonsko vlado, čeprav niso bile kup čije sklenjene v imenu vlade. Tukajšnje tvrdke pričakujejo še več naročil iz Azije. Kalkutta. V Indijo so došla poro čila, da se je 3—4000 Tibetancev zbralo kakih 40 m lj od Phari. Da pride do sov ražnih izbruhov, je jako verjetno. V Tibetu je 50° F mraza. Peking. Poveljnik ruskih poslaniških straž je dobil ukaz takoj oditi v Mandžu rijo. Štirje ruski polki so odšli v Mandžurijo. Pariz. Iz Petrograda poročajo, da Japonski prijazna angleška politika vzbuja veliko pozornost v visokih diplomatičnih krogih. Čutijo, da bo imela Rusija pravzaprav opra viti z A n g 1 e š k o in da je angleško ja ponska zveza vzrok razpora. Proti Angliji vlada velika razdraženost Petrograd. Japonski poslanec pri cesarju ni bil vsprejet v avdijenco, vendar se je tudi tukaj govorilo, da se to zgodi. London. Iz Manile se poroča : Azi-jatsko bojno ladjevje Združenih držav ameriških je doSlo sem. Ko dojdejo vse ladije, dobe povelje, naj odrinejo v Jongamph\ London. »Daily Mail« poroča iz Tokio : Finančni minister je sklical 17. t. mes. voditelje najznamenitejših bank na pogovor. Nato je izdal posebne, sedanjega stališča se tičoče naredbe. Iz Shanghaja pa prihaja poročilo, da namerava nangkinški podkralj od-poslati 10.000 kitajskih vojakov na sever. Podkralj je dalje kupil od Japonske za mi lijon taelov pušk. Tudi podkralji in glavarji obrežnih pokrajin so naročili na Japonskem mnogo pušk in streliva. P o r t A r t h u r. Da se zavaruje di-plomatično odposlaništvo, je došlo v Soul razven ruskega, amerikanskega, angleškega in italijanskega tudi nemško in francosko vojaštvo. Japonska ima 600 vojakov v vo jašnicah in 3000 porazdeljenih, preoblečenih po vaseh. Mnogo vplivnih Korejanoev pripada protievropski stranki in Btoji pod japonskim vplivom. Š a n g h a i Podkrali ie Nankinga pripravlja odpošiljatev 10 000 kitajskih mož proti severu. Kupil je tudi za milijon taelov orožja. Petrograd. Avdijenca japonskega poslanika pri cesarju se ni vršila, čeprav je bila razširjena vest, da so ima vršiti. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Otrok z dvema glavama je bil rojen v okraju Waads v Svioi. — S a momor loterista. Te dni se je umoril v nekem italijanskem mestecu neki 20-letni Maris Fasala, pri katerem bo našli pismo, v katerem nasvetuje. naj igrajo na turiasko loterijo številke 1 27 in 90. — H katoliški veri prestopil je moravski dež. poslanec Ludovik Frank. — Stavka mornarjev. Iz Barcelone se poroča, da se pogajanja nadaljujejo. Deset podjetnikov je že vsprejelo stavljene pogoje. — Očeta je hotel umorit i. Pred sodiščem v Rovinju je dobil natakar Matija Barbalich 13 mesecev težke ječe, ker je hotel ustreliti svojega očeta. — Nagrada za rešitev političnega vprašanja. Glasilo agrarne frakcije ogrske vladne stranke razpisuje 250 K za rešitev vprašanja: »Kako bi se parlamenta-rična kriza na Ogrskem najbolj praktično rešila ?« Rok razpisa do 23. t. m. — Stavit a j o že tri dni delavke tobačne tovarne v Benetkah, Bili so že vroči boji s policijo. Telefonska In brzojavna poročila. Nemiri na Hrvatskem. —v— Zagreb, 20. jan. Kakor smo že včeraj poročali, so v Kapeli pri Belovaru mej prebivalstvom nastali nemiri, vsled česar je tje iz Zagreba odšlo 20 orožnikov pod poveljstvom enega stotnika. Da bi bili tudi vojaki poklicani, to še zanikujejo vladni krogi. Kakor čujemo iz gotovega vira, se nemiri raztezajo na več občin v be-lovarskem okraju. Kmetje se z orožniki doslej še niso spopadli, vendar pa mej njimi zelo vr6. Vzrok nemirov je grozno slabo gospodarstvo deželne uprave z občinskim premoženjem. To je še zapuščina iz dobe grofa Khuen-Hederva-ryja. Kakor znano, je bivši ban grof Khuen izpraznil vse blagajne ter večinoma porabil tudi invest. zaklad za krajino v pokritje primanjkljaja pri dež. upravi. Sedaj hite, da bi zopet napolnili blagajne. Pri tem pa z imetjem občin delajo razne „kupčije" na škodo upravičencev. Že stara nezadovoljnost kmetov v belovarskem okraju je sedaj izbruhnila, ker jim je uprava občinskega imetja odrekla drva, ki so bila prodana, ter odkazala slabo, nerabno oglje. Nevolja je naperjena proti občinskim uradnikom in upravi. Bati se je, da bode obrožena sila le poostrila razmere. Zagreb, 20. jan. Tudi v Pleter-nici pri Zlataru v varaždinski okolici so kmetski nemiri. Dunaj, 20. januarja. Ljubezenska zadeva nadvojvode Ferdinanda Karola je končana. (Glej poročilo v oddelku „lz brzojavk".) Njegovim sorodnikom se je posrečilo, pregovoriti ga, in nadvojvoda je opu ■ stil misel, poročiti gdč. 0 z u b e r. Za časa njegovega bivanja na Dunaju so bili vsi tozadevni poskusi njegovih sorodnikov zaman. Cesarja se o zadevi še ni obvestilo, ker so sorodniki kljub temu upali, da bode nadvojvodo mogoče pregovoriti. Včeraj se je vršil zopet rodbinski svet, kateremu je prisostvovala tudi nadvojvodinja Marija Terezija. Nadvojvodi Otonu se je naročilo, naj pregovori svojega brata. Nadvojvoda se je takoj telefonično zvezal s Prago, kjer sedaj stanuje nadvojvoda Ferdinand Karol. Nadvojvoda mu je v daljšem pogovoru razložil vzroke, ki govore proti tej ženitvi, nakar se je končno nadvojvoda Ferdinand Karol udal in obljubil, da se ne poroči z gospodično Czuber. Nadvojvoda Ferdinand Karol, ki je zadnji čas bolehen, bo v spremstvu svojega brata Otona v kratkem odpotoval na jug. Dunaj, 20. jan. Proročunski odsek avstrijske delegacije obravnava o proračunu za Bosno in Hercegovino. Ko je dr. Šusteršič končal svoje poročilo, je začel govoriti držav, finančni minister pl. Burian. Dunaj, 20. jan. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je obljubil drž. finančni minister Burian reformo b. davkov in reformo organizacije mohamedanskih občin. Dunaj, 20. jan. Vojni minister je odredil, naj se pri poslovanju z ogrskimi uradi in občinami rabijo mad-jarska krajevna imena. Dunaj, 20. jan. Vojni minister je izdal odredbo, ki vojaške predstojnike izrečno svari, da ne smejo nikdar za-sramovati vere in narodnosti svojih podložnih, ampak naj gledajo na to, da se bodo simpatije do armade povsod utrjevale. Dunaj, 20. jan. Ferdinand vitez Manalieher, izumitelj nove puške, je umrl, star 56 let. Dunaj, 20. jan. Tu se govori, da bo imenovan bivši ogrski domobranski minister Koloszvary kornim poveljnikom v Galiciji. Dunaj, 20. januarja. Ker se je o zahtevi posl. Kramara v delegacijah, naj bodo na vojaških poslopjih dvojezični napisi, vojni minister izjavil jako ugodno, je poslal obč. zastop v Kutni Gori na vojno ministrstvo prošnjo za češki napis na ondotni vojašnici. (Ljubljanski občinski zastop naj tudi nastopi v tem smislu! Ured.) Budimpešta, 20. januar. Poslanec Zoltan Lengyel je izstopil iz Košutove stranke. Budimpešta, 20. jan. V Kološvaru so bile demonstracije proti cesarski pesmi. Budimpešta, 20. jan. Topničarski poročnik Adolf Kropš in kadet Koloman Erbler sta poneverila 32.000 kron in pobegnila v Makedonijo. Zagreb, 20. jan. Odbor, katerega je izvolil hrvatski sabor, da preišče zadevo Kršnjavi Gaj-Frank je sklenil predlagati saboru, da v tem oziru ničesar ne ukrene, ker so dotična očitanja bila le v listih, ne pa v saboru. Brod, 20. januarja. Poslancu Spin-čiču, ki je došel sem, so Hrvatje priredili bakljado in velike ovacije. Kini, 20. januarja. Za slavnosti povodom bivanja predsednika francoske republike v Rimu, je bilo na en dan nabranih 30.000 lir. Draždane, 20. jan. Stavka je v Krimičavu končana z zmago tovarnarjev. Stavka je trajala 21 dni. London, 20. jan. Carjevi svetovalci se na carjevo povelje trudijo najti primeren modus vivendi, ki bi zadovoljil Japonsko in Rusijo. London, 20. jan. Euski odgovor na japonsko noto pričakujejo koncem tekočega tedna. Upanje je, da se vsaj za sedaj vojna prepreči. New York, 20. januarja. Iz Soiila poroča amerikanski poslanik, da je ondi izbruhnila pravcata panika. Nemški mornarji so došli tja v varstvo nemškega poslaništva. Port Arthur, 20, jan. Cesarjev namestnik Aleksejev se je izrazil, da je mnogo upanja vzdržati mir z modus vivendi. Dolžnosti slovenskega trgovca so: 1. Dopisovati v slovenskem jesiku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnikov itd. 3. Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni storili bomo veliko >a sveto narodno stvar! Društva. (Prostovoljno gasilno društvo v Vipavi) priredi v nedeljo, dne 24 prosinca 1904, plesno veselico v. prostorih hotela »Adrija", Začetek ob 7 U« zvečer. Vstopnina za gospode 3 K. Sodeluje godba c. in kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Umrli ho: 11. jaa. Maka BradaSka, računskega asistenta •in, 3 mes., Gosposke ulice 3, božjast. — Ana Rohn, nadarbinka, 78 let, Japljeve ulice 2, srčna biba. 12 januarja. Anton Belič, črkostavuc, 25 let, sv. Petra cesta 43, Tubercul pulm. — Ivan Dobrave, posestnikov sin, 43 let, Radeckega cesta 11, kap. 14. januarja. Jakob Naglas, trgovec in posestnih, 85 let, Turjaški trg 7, naduha in Paralysis cordis. — Helena Kunstelj, zasebnica, 58 let, Kapiteljske ulice 11, Neoplasma malign. Paralysis cordis. V bolnišnici: 8. jan. Anton Pivec, delavec, E3 let, pljučna tuberkuloza. 9. jan Avgust Prevc, železniški kancelist, 42 let, spridenje jeter, Hydrops universalis. 10. jan Ivan Lukeiifi, delavec, 38 let, Paralysis dementia progressiva 11. jan. Jernej Juvan, mizarski mojster 47 let, Novostroj v trebuhu m jetika. — Ana Juvan, gostija, 59 let, Carcinoma vinicae, Pyelomephritis. — Lovro Kosmač, gostač, 78 let, ostarelosti in vodenica. 14 jan. Ivan Šivic, dninar, 49 let, jetika. 13. jan. Matija Bitenc, gostač, 79 let, ostarelost. V hiralnici: 14. jan. Andrej Perušek, delavec, 31 let, Demen. secund., pljučna tuberk. Meteorologldno porodilo. Višina nad morjem 396 2 m, srednji zračni tlak 736 Omm f= čas opa-O aovanja 8Unje barometre. t mm. Temperature CeUljn Vetrovi. Nebo .S S g •T3 rt (n > 19| 9. zvei. 741 1 1 —03 1 sr. svzh. | pol obl. 03 „n| 7. Zjutr. 2. po pol. 7417 740-8 -08 11 sl. jzah, | obl. » 1 Srednja včerajšnja temperatura — O-l*, normale — 2 4* Dunajska borza dnč 19. januarja. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3l/>%...... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4% ... . Ogrska inv. renta 3\, % ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 20 mark........... ~Ž0 frankov........... Italijanski bankovci ........ C kr. cekini........... 100-65 100'65 120 55 K 0 65 93 20 118-95 99-ln 90 95 1598 676 50 239 50 11710 23-43 19 04 95 20 11-32 2it ne cent dnč 19. januarja 1904. (Termin.) Na budimpeitanakl borsi PSenica ia april ......K 7 81 » » oktober........... Rž za april............. Oves za april.......» 6'48 Koruza za maj 1904 .....» 5 28 „ » juti........5.40 (Efektiv). Dunajski trg. Pienioa banaSka.......K .Rž jnlne železnice....... Ri ...........* Ječmen , > ......„ ob Tisi........ Koruza ogrska stara...... . > n nova ...... Cinkvant stari........ — • novi............ Oves srednji......... 6 80 Fižol ...........750 do 7-86 » 7-67 » 6-61 » 5 49 » 529 » 5.41 7-90 do 8-45 6-70 650 610 5 55 6-85 760 7-20 5 65 6 90 6 - 12-75 99 Zahvala. 11 Za obile dokaze sočutja ob bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda c. kr. nadpaznika finančne straže v p., gostilničarja in trgovca v Preserji Vida Woršiča izrekam tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem pokojnikovim. Zlasti se zahvaljujem vsem ude ležencem za tako častno spremstvo, kakor tudi vsem, ki so imeli prijaznost, izraziti svoje sožalje. Preserje, 18. januarja 1904. Jožefa Woršič, vdova. Štedilno leštilo za tla fSt Dunaji) je najcenejše in najpripravnejše sredstvo za domačo porabo pri leštenij parketnih lužilnih in li-iilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobva se pri tvrdki BBATA. EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 8 11—4 pitfoueirni^ei restavracij a „pr i bekn) l^enjicl^ti" u Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. /zborna kuhinja, vedno sveže Auerjevo marčno pivo, pristna vina, elegantni *S\S\S\ž\®\S\S\S\g\S-.S\S\S\S\SvS- prostori, Na blagohoten obisk uljudno vabi z odličnim spoštovanjem Rasberger. 47 4 St. 392 Razpis. 58 3-3 Podpisani deželni odbor razpisuje za 1600 K za pripadnike slovenske narolnosti. ki nameravajo babilitovati se na modro-slovni ali pravoslovni Lkulteti kaki g« avttMiskega vspuSilišfia za privatne docente. Ustanovo bo deželni cdbor za zdaj oddal za eno leto. Prosilci za ustanovo si morajo znvezat', da sprnimo, ako se bo na nje reflaktovalo, profesorsko mesto na vseučilišču, rte se UBtsmvi v Ljubljani. Opremljene prošnje za ustanovo vložiti so ti o 15. ft»brunrjji 1904 pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega edbera ^ranjs^ege v Ljubljani, 3. januarja 1904 Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Švigelj 1495 21 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. Ugodna prilika. Radi prevelikih poslov prodam P°d zelo ugodnimi pogoji svojo že dobro vpeljano trgovino papirja, papirnih izdelkov, pisarniških in šolskih potrebščin itd. itd. v Ljubljani, Schellenburgove ulice št. 4. Potreba je le par tisoč goldinarjev. — Pripravna prilika tudi za žensko, ki lahko pride po ceni do dobre eksistence. Ponudbe naj se pošljejo — Prag. Hribarju v Ljubljani. 84 3—3 Na sveto vni razstavi v Parizu 1900 „Grand prix.' Svetovno znani ruski karavanski čaj bratov K. k G. Popoff v Moskvi, založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka V izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13 2 10-6 Kokošje perje za blazine ponudim prav lepo, izvrstno, a kilo 26 kr. po povzetju Podlipnik Franc trgovec perutnine in divjačine v Mariboru. 77 3-3 jvja ppodaj sta 2 križe va pota 2 jeden 95 cm visok velja gld. 65'— drugi 150 „ „ „ „ 250- pn 1591 14 F*. Toman-u podobaiju ln pozlatarju r Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 1. Nove zboljšane gramofone z glasovno-, ročno- in varstver t omarico, zelo priljubljeno m«d duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon *** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. 1079 60—43 f^udclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Poskusite pristni rastlinski liker , Florian4 Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva?in oživlja tel6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: [Edmund Kavčič v Ljubljani. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. 1741 14 Posestvo je naprodaj v lepem kraju ob novi državni železniel v liožni dolini na Koroškem. Posestvo obstoii iz njiv, travnikov in gozda; v hi$i je stara krčma, prodajalnioa ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčiio. Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru Naslov posestnika pov6 iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1522 20 Dobro izurjen 78 3-2 išče službe na večji župniji. Naslov pove upravništvo lista. Suhe gobe, orehe, predivo, ŽeJod, vsake vrste flžol, Žito, sadje, suho in sveže, sploh vse deželne pridelke, 1484 19 kupi Anton Kolenc v Celju. Več knapov posebno kopafiev (hajerjevj, za premogokop na Dolenjskem vsprejme ugodno takoj Josip Pavlin v Ljubljani, Marijin trg 1. Stanovanje b tremi velikimi sobami, veliko kuhinjo, hod nikom, kletjo in drugimi stranskimi prostori se odda za februarski termin 97 2—l Več se poizve v upravništvu tega lista. Trgovski pomočnik spreten prodajalec, slovenskega in nemškega jezika zmožen, Se sprejme tol^cj v tukajšnjo špecerijsko in delikatesno trgovino. Ponudba naj se pošlje pod „8otrudnlk 300" n« upravništvo tsflra lista. 95 3—Jf Angeljnovo milo Marzeljsko o>eio) milo z znamko 449 104-87 sta najbolj koristni 1 xxx i mT za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih jtacunaht Pavel Seemanii izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sve& v Ljubljani. Vsak dan sveže najfinejše pustne krofe priporoča J. ZALAZNIK slaščičarna Stari trg 21 24 13—5 Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26. T T T T Vsak duhovnik potrebuje za znanstveno izobrazbo in za prakso strokovnega stanovskega lista, in kot tak se častiti slov. duhovščini priporoča domač list .VODITELJ Y BOGOSLOVNIH^ I ki izhaja četrtletno v Mariboru, vsakokrat po 8 pol, in velja na leto 5 K. Naročnina se pošilja na Upravništvo „Vo E OD e o £ ® o. ® O 03 = C m n rt o <3 > e ž 05 rt n L. £3. o o 5 eo m ■—. iS S 03 ~ m a rt Potniki v Ameriko I = CUNARD hlNH = Koncesljonovano društvo za kraljestva in dežele, zastopane ua državnem zboru 10 8—5 prevaža potnike nafavnost = iz Trsta V Hovi-Vork ==: z brzim parobrodom ,,Aurania" z 1200 mesti III. razreda in s 300 salon-mesti II. razreda s kabinami, in z brzim parobrodom ,,Carpatbia" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salon-mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, nPpofM v ]Vftvj Vni-b-hrano z vinom in vso postrežbo VLt 11CU(1 ' i>u\i - i »ttt S8f" II I. razred, za osebo ISO K. Odhod iz Trsta: „C*RPATHIA" 15. decemb. 1903. »CARPATHIA" 2. februv. 1904. „AURANI*" 29- decemb. 1903. ,.AURANIS" 16. rebruv. 1904. Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novega-Yorka v notranja mesta Zedinjenlh držav Severne Amerike daje in preskrbuje ^ffUslS?21 Schroder & Comp., Trst Yia Carlo Gteega štev. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: 5CHRODERCO-TRST. w f ranja Jesih, Ljubljana, Stari tri št. 17. priporoča 43 10—i- svoj modni salon v napravo oblek.. Poučuje tudi v krojnem risanju po najnovejšem sistemu. 61 3-2 » na prodaj 4 sob, jedilne shrambe, kuhinje & štedilnikom, pralnice, drvarnice in kleti. P«''leg hiše l/v orala vrta s 30 sadnimi drevesi. II ša leži sredi nifura in je zelo pripravna z* kakrga penzionista. — Več S" 'zve " unravniSt' u tet?« 1'sta. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah m 72 F. HITI, Pred škofijo štev- SO. Ar Zunanja naročila se točno izvršujejo,. Najboljša in nalsigurnejša #— Stanje vlog 31. dec, 1902: , «« prj|ika za šfedenje! «« ' Denarai promet v letu .902: čez 9 milijonov kron. čez 32 milijonov kron. Preje: Gradišče št. 1, LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: Kongresni tt*g št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vio je vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po =============^=^= 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih ~ 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 K 52 h. DenaPnl promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dntž 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, 5i D 14—2 predsednik. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.w — Karol Pollak, tovarnar tn posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Aleš Ušeniinik, profesor bogoslovja v Ljubljani. i t/NT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Premeno za vsako žrebanje. Kolantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „JH 1] It C II B« I., VVolIzBiie 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ■JMT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 284 Izdajata!; ia » Jg««n>i sredniksj Dr, Igaaolj Zitslk. Tis«. .Katolike Tlakama" » Ljubljani.