Posamezna številka 40 vinarjev.
&W. 157.
»petek, m n. m im
Leto M.
»SLOVENEC« Telia f poM H ne strani Jnjo-
starije ta v LJubljani: H Mi« lato npr tj.. K M-— n Ml lata „ .. „ n Mtrt M, .. „ 21-—
H •• M ' -
b koMsutvo celoletno K95-—
Mi Sobotna Izdala: es
Eaoal« late.....K 15 -
m taoMautvo. . . . „ 20 —
Inseratl:
Enostolpna petitvrata (58 mm široka U 3 mm visoka ali nje
prostor) ga enkrat ... po K MO uradni raiglasi . .10 K 1*80 Pri naročila nad 10 objav p op ost.
Najmanjši oglas 5 9/9 sna K t-
£noatolpna potltvrata K 3*— Izbaja vsak dan iivzamSI pc nedeljek la dan po prasalu, ob B. nrl rlatraj.
Kr Dredalitra ja v Kopitarjevi allol Hm. 6/m. optsl sa 10 vračajo; nefrankirana pisma u na sprejema]«. Oradn. telet, Stv. BO, uprara. itv, 888.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Brnim poštne hran« ljubljanske št. 890 ia naročnino ln št 349 za oglas«, avstr. in čoška 24.797, ogr. 26.511, bosn.-haro, 7588.
HaSe finančne obuez-
RttStia
USPEHI DR. ANT. TRUMBIČA V PARIZU.
»Hrvat« priobčuje pariško pismo dr. Fr. Baraca z dne 1. t. m. Med drugim piše:
Do pred nekoliko dnevi je bilo naše gospodarsko vprašanje zelo brezupno. Hoteli so nam nakopati na vrat velikanski dolg desetih milijard kron. In to poleg tega, da imamo nositi malovredni denarni papir bivše avstro-ogrske monarhije (okoli 8 milijard papirnega denarja ter vojno posojilo) ter kapital 4 milijarde, ki je potreben za podporo invalidom, vdovam in sirotam. K tem 20 milijardam, od katerih je 75% naš realni pasivum, so hoteli dodati še 10 milijard, ki bi jih morali plačati v gotovini. Plačati bi morali predvojnega dolga 2 in pol miljarde, vojnega dolga okoli 4 milijarde, a za odkup državnega imetja bivše monarhije na našem ozemlju (zemlja, gozdovi, ceste, železnice itd.) okoli 4 milijarde.
Kljub vsemu trudu gospodarske sekcije naše delegacije v Parizu se ni moglo doseči, da bi se nam navedene vsote zmanjšale. Gotovo je, da moramo prevzeti predvojni dolg z ozirom na investicije v našem ozemlju. Za »vojni dolg« je gospodarska sekcija vodila nepopisen boj, dokler se ni priznalo, da smo se bojevali prisiljeni in da se nam ne more nakopati vojni dolg. Ko so končno vsi razen Italije priznali, da smo z bojkotom, sabotažo, ubežniki, legijami itd. dovolj dokazali, da se nismo kot narod borili proti zaveznikom, so iznašli zavezniki formulo, da nam je treba plačati nekako takso za svoje osvobojenje izpod avstro-ogrskega jarma. Za državno imetje, ki je plen zaveznikov, ni uspelo gospodarski sekciji dokazati, da je pravzaprav narodovo imetje, v podkomisijah je obveljalo načelo, da to imetje pripada kot plen en-tenti in da ga moramo odkupiti s povprečno vsoto.
Ko je došla stvar pred Conseil supre-tpe, je naša delegacija nadaljevala boj. Stvar je vzel v roke dr. Trumbič. Ker so se ti principi tikali tudi ostalih narodov bivše monarhije: Čehov, Poljakov, Rumu-nov in Italijanov, ki so zdaj osvobojeni in tvorijo, ali neodvisne države, ali pa so se združili s svojimi sorojaki, je dr. Trumbič predlagal, naj vsi enotno nastopijo pred entento. To je bil prvi uspeh. Zedinili so se ter ga določili, da govori v imenu vseh, Ententa je stala sedaj pred dejstvom, da so vsi narodi bivše monarhije nezadovljni
z gospodarsko rešitvijo entente. Dr, Trumbič je dokazoval nemožnost gospodarskega razvoja novoosvobojenih narodov, a potem tudi dokazoval njihovo finančno odvisnost od sosedov, Dokazal je krivico, ki jo prizadeva na ta način ententa svojim prijateljem in zaveznikom, kakor tudi to, da bi imela ententa sama škodo, ako bi nas pritisnila na ta način. Ententa je odstopila od svojih principov, a je zahtevala konkretne vsote, ki bi jih plačali narodi bivše monarhije za odškodnino in odkup.
Na to je dr. Trumbič zahteval glede predvojnega dolga, naj se razdeli med vse narode bivše monarhije po davčni moči in po uporabljenih investicijah (od dolga) v posameznih ozemljih. Za takso za osvobojenje je ententa zahtevala 2 in pol milijarde v zlatu za vse narode. Čehi so bili voljni priznati 2 milijardi, Rumuni 1 in pol milijarde, toda dr. Trumbič se je temu pro-tivil in končno so se zedinili na 1 milijardo, ki naj bi se razdelila po istem ključu med Čehe, Zoljake, Rumune, Italijane in Jugoslovane bivše monarhije. Za Bosno in Hercegovino je priznal Conseil Supreme ,da ni dolžna plačati niti predvojnega, niti vojnega dolga, kar je uspeh dr, Trumbiča, ki je povdarjal, da sta bili ti dve deželi s silo podjarmljeni in izsesavani od monarhije, kot navadne kolonije. To znači, da plača Jugoslavija eno tretjino manj. Za ostale narode se je po dolgem pogajanju določilo, da plačajp vsi skupno takse za osvobojenje 1 in pol milijarde. Čehi so takoj prevzeli 750 milijonov, kar se jim je zvišalo na 800 milijonov, Poljaki bodo plačali okoli 400 milijonov, Italijani in Rumuni sorazmerno 200 milijonov, a Hrvatska, Slavonija, Dalmacija .Slovenija in Vojvodina bodo plačale vrled dr. Trumbičevega posredovanja 100 miliionov v zlatu ( okoli 200 milijonov v papirju). Tako se nam je rešilo preko 3 milijarde. Kar se tiče vprašanja državnega imetja na našem ozemlju je uspel dr. Trumbič do najvišje možnosti. Sklenjeno je bilo, da sr; mora od državnega imetja odraču-niti vse, kar je deželno, avtonomno, občinsko, zasebno, nadalje šole, bolnice in muzeji, tudi ako jih je zgradila država. Vsota za odkup državnega imetja bo določena, ko naši strokovnjaki obdelajo celo vprašanje. Koliko milijard se je prihranilo na ta način, se bo videlo pri obračunu.
Za Srbijo in Črno goro šc ni določeno, koliko dobita odškodnine. Sramota, da se ti dve deželi, ki ste poleg Francoske in Belgije najbolj krvaveli, morate iznova boriti za svoje pravice.
Ifaliiansfta politika.
V^o zahrbtnost in lokavost italijanske politike, ki jo vodi par mož brez prave odgovornosti ljudstvu, politike brez sence demokratične misli, označuje zelo jasno naslednji članek francoskega publicista. Iz njegovih izvajanj nam bo marsikaj jasno,
V »Journalu des Dčbats« razpravlja Auguste Gauvain 8. t. m. o ponesrečeni politiki Sonnina, ki jo sedaj nadaljuje Tit-toni z nekoliko izpremenjenimi metodami' O bivšem italijanskem ministru zunanjih zadev baronu Sonninu podaja Gauvain po »Secolu« sledečo sliko, o kateri pravi, da zasluži, da sc shrani v bodočem muzeju mirovne konference: »Bil je mož, ki je podpisal londonski pakt, ki je zavlačeval napoved vojne Nemčiji, ki je vodil protisrb-sko politiko, ki je decembra 1916 preprečil zvezo z Grško, s tem da je podpiral kralja Konštantina proti Venizelosu. On je bil tisti, ki se je upiral proti temu, da bi se odposlale italijanske čete v Macedonijo, kt ni nikdar hotel slišati glasu o razrušitvi Avstro-Ogrske, ki se je upiral politiki rimskega kongresa. Z eno besedo, on je bil čiovek, ki je napravil utis, da tekom štirih vojnih let ni nikdar računal s čim drugim, kot s svojim ozkosrčnim in nezaupljivim nacijonalnim egoizmom. V Parizu SonniDC ni nikdar dokazal kake diplomatske zmožnosti, nobene okolnosti ni našel in izrabil v dosego kakšnega sporazuma ali zveze.«
Z ozirom na izvajanja listov »Resto del Cariino« in »Idea Nazionale«, ki pravita, da je zaveznikom treba pojasniti, da od visi od niih vprašanje, ali bo Italija v bodočnosti njihova prijateljica ali sovražnica, piše Gauva'n:
Ne gte za »Resto del Cariino« in »Ideo Nazionale«, kajti njuno pesem bi prav lahko prezrli. Toda prihajajo pomembni politiki, ki vabijo Francijo, da bi začela politiko, ki bi temeljila samo na zvezi z Italijo. Z zadnje ankete v Italiji je prinesel Maurice de Waleffe, urednik »Journala«, kot se zdi od Nittija samega, ostalih ministrov in vseh poslancev, nasvet, ki se glasi: »Vi morate motriti naše interese popolnoma tako kot bi bili vaši. Osemdeset mi-Ijonov Francozov in Italijanov lahko klu-buje trem skupinam Slovanov, Germanov in Anglo-saksov.« Italija hoče biti edina zaveznica Francije in ne pripusti nobenih »flrtov« z Grčijo ali Srbijo. Če bi Francija izdala latinstvo z zvezo z Anglosaksi, si Italija pridržuje pravico, da izda tudi ona Francijo.«
Toliko časa, dokler Italijani ne bodo opustili teb misli, ne bodo mogli niti vpo-staviti svoje porušene diplomacije- niti si
pridobiti zaupanja velesil, niti dobiti zašilo* ščenja na zunaj, niti v notranjosti ohrani ti težko razruvanega reda.
Namen prisiliti nas v zvezo z Italijo proti Slovanom in Anglosaksom ter postavljati osemdeset milijonov Latincev, proti ostalemu svetu, je naravnost smešno. To bi bila politika samoumora tako za Italijo kot za Francijo. Prva naloga resničnega prijateljstva Italije bi bila, da pazi na neumnosti imperializma ali panlatiniz-ma, in prva naloga Francozov bi bila, da preprečijo, da ne pade njihova dežela v, take spletke.
Mi ne bomo dopustili, da bi se Francija morala postavljati proti Slovanom in Anglosaksom. Mi ne bomo žrtvovali naših zvez s Slovani in Anglosaksi nobeni drugi kombinaciji. Kot je izjavil Clemenceau v Sanct Quentinu, bo naša zveza z Anglijo in Združenimi državami preživela vojsko. To bo podlaga naši diplomaciji. Anglija in Združene države so nam prišle na pomoč, ne da bi prodajale svojo pomoč. Če bi drugega ne bilo, bi jim morali ostati zvesti. Ti dve velesili predstavljata moč, ki spo-polnjuje našo in ki nam je potrebna, da se izvrši pogodba v Versaillesu. Kaj bi postali mi, ako bi stali danes sami z italijansko zvezo proti Nemcem?«
Iz gornjega članka razvidimo, na kak način si hoče Italija sedaj pomagati, da se reši jadransko vprašanje v njenem smislu. Pridobiti hoče Francijo za protislovansko politiko in tako doseči izpolnitev svojih zahtev ob Adriji. V vsej tej politiki tiči pa tudi mnogo zahrbtnosti proti Franciji sa-mL Jasno je, da mora tudi Italija uvideti, da sama s Francijo proti Nemcem in Slovanom ničesar ne opravi. Toda to nje ne ženira; kajti kakor hitro bi bile njene želje izpolnjene, bi Francijo, katera bi ji ne mogla več koristiti, pustila in stopila očitno v zvezo z Nemčijo, kamor jo še vedno vleče srce. Vendar Francija ni tako nespametna, da bi sedla na italijanske lima-nice. Mislimo, da je metoda italijanske politike doživela s svojo današnjo osamljenostjo fiasko, katerega bo težko popravila.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Vrhnika, 9. julija. Iz zasedenih krajev poročajo, da so italijanske okupacijske oblasti izdale odlok, da se mora vsak moški do 21. leta javiti vojaški oblasti v svrho vojaške službe. Vsled tega je nastalo med
Spornim in tr§>Bjj@E*je
g. Jankota Dežman-a za časa laške zasedbe v svetovni vojski leta 1919,
(Dalje.)
Ko so namreč Italijani videli, da se jim ni ničesar bati med nami; ko so se otresli tistega strahu, s kojim so prišli v naše kraje in katerega so prinesli s seboj iz Italije, kjer so jim prerokovali, da se nobeden ne bo več živ vrnil domov — za tako strašne so nas morali imeti v Italiji, kakor mi je neki laški vojak sam pravil —, ko so se torej začutili varne in močne: tedaj jim je naenkrat strašno zra-stel greben. Iz zajcev so postali tigri, iz jagnjet šakali in iz ovac volkovi in rjoveči levi, ki so iskali, koga bi požrli. Zasedli so urade, polastili se vseh oblastij, vzeli vsako svobodo, duhovnike so pometali iz šol, a hodili so vanje laški oficirji in mučili otroke z laškim jezikom, za vabo pa jim. nosili v šolo mineštro in rižot... Naj povem tu malo anekdoto!
Nekega dne, potem ko sem prišel že iz ječe, sem šel v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Na cesti tjakaj dohitim nekaj deklic, ki so šle v šolo in nesle s seboj male posodice. Vprašam jih, kakor da mi ni znano: »Čemu ) vam pa ti-le oiskcrci, ki jih no-
site s seboj?« »Zato, da nam dajo jesti.« »Kdo?« »Italijani!« »Kaj pa vam dajo?« »Mineštro ali rižot!« »Kaj vam bodo danes dali?« »Rižot!« «Ali je dober, kaj ne? Ga rade jeste?» O ne!« »Zakaj pa ne?« »Zato, ker ni dober, so črvi notri..« »Črvi? Kakšni pa so, veliki ali majhni?« »Bolj majhni so!« »Aha, zato ga ne jeste.« »Ne!« »I, čemu pa potem nosite posodice s seboj?« »Moramo, če ne so hudi, in smo zaprte!« »Kaj pa potem naredite s tako jedjo?« »Mama dajo prašičem!« Poslovil sem se od njih, jim rekel, naj bodo vedno pridne in — odšel žalosten.
Četudi je pripovedovano nasprotno laškim namenom, so vendarle s svojo »mineštro in rižotom« marsikje mnogo dosegli. Še več pa s korupcijo na plesib. Lahi so namreč povsod, kamor so prišli, kmalu po svojem prihodu začeli prirejati plese in vabili sosebno ženske nanje — za moške niso kaj marali, tem so naprtili drugo dolžnost, namreč to, da so se bivši vojaki morali v njihovih kanclijah zglaševati vsako nedeljo. — In četudi se mora pohvalno priznati, da po nekaterih krajih, kakor postavim v Vipavi, tudi ženstvo ni maralo hoditi Lahom v tem oziru na premišljeno nastavljene limanice, se pa na drugi strani žal o drugih in to v prav mnogih krajih tega trditi ne more. Zlasti po reški dolini in posebno pri nas v Harijah se je plesalo bolj kakor lc kedaj. S pomočjo par iz Reke orivandranih. laškomislečih in nar doma-
čih, totalno korumpiranih deklet so laški vojaki zmedli glave ne le večini deklet, marveč tudi mnogim ženam. In tako se jc rajalo in plesalo, zlasti zadnji čas pred mojo aretacijo, često kar po cele noči. Nič drugega že skoro ni bilo kakor: balare, balare in zopet balare.« »Balare« je laška beseda in se pravi po naše: plesati.
Ta »balare« je bil poglavitni vzrok moje in čez 12 dni tudi vzrok aretacije trnovskega gospoda J. Leben, mojega stanovskega tovariša in prijatelja.
Tako so Lahi s polastitvijo naših oblastij in uradov, z danajskimi darovi in s korupcijo ter strogimi odredbami, po katerih človek brez od njih izdane legitimacije ni smel iz ene vasi v drugo, — še celo duhovnikom, ki so šli v svoji župniji izven domače vasi v drugo vas previdit bolnika, je bilo zapovedano, da se morajo izkazati z legitimacijo — izkušali doseči svoj »sveti« namen: našo zemljo trajno zasesti in se je polastiti kot »neodrešene« zemlje, ki srčno hrepeni po združitvi z materjo Italijo. Zato so tudi pisali laški časniki, kako da jih ljudstvo pri r.as z veseljem sprejema itd. Zares, ostudnost, katere so zmožni edinole totalno korumpirani Lahi! O, Wilson, Wilson, če tc je res vodila želja, osrečiti svet s poštenim, pravičnim mirom za vse narode, zakaj v svoji modrosti in pravičnosti nisi dodal k svojim preliminarnim točkam še te prepotrebne, da hi naše ozemlje okuDiralc ententine čete! Tako bi si bil
prihranil očitek, kojega sem moral tolikrat slišati od preprostega ljudstva: »O, ko bi bile prišle k nam res ententine čete, Ame-rikanci, ali Angleži, ali Francozi, ali mažari tudi Japonci, bi bilo vse prav, tako pa smo izgubljeni, predani; \Vilson nas je izdal, predal!« Ali vedoma in hote, ali nehote: tega ne vemo, vemo le to, da je dolžan zastaviti ves svoj vpliv in vpliv cele Amerike, da nas reši laškega žrela, ako si hoče ohraniti čast svetovnega gospoda, ki je govoril besede pravičnosti tudi za male narode!«
Kar pa Lahi s svojimi zagozdami med ljudstvo in njihove pastirje in voditelje niso mogli, to so skušali doseči s tem, da so začeli odstranjevati vse, o čemer so le sumili, da bi utegnilo biti navskrižno z njihovimi interesi. In tako se je vprizorilo strašno preganjanje in zasledovanje sloven-sko-hrvatske inteligence, zlasti duhovnikov, Koliko so morali ti prestati od kulturnih laških roparjev. Kako so jih šikanirali, preganjali, aretovali, vlačili v ječe trdo vklenjene ali jih vrgli z domače zemlje, če jim niso sami že popreje zbežali in se rešili v Jugoslavijo z zasedenega jugoslovanskega ozemlja! In trpeli so za prazen nič, po nedolžnem — zato, ker so bili in ostali zvesti... Jugoslaviji!...
Naj mi bo dovoljeno opisali tu moj« spomine prilikom moje arctaciic in oietfa pobega!
(Dalje.)
ljudstvom veliko razburjenje. Vendar sodijo nekateri, da to popisovanje ni v zvezi z vojaško službo.
Kakor vele iz Gorice došle vesti, sta sc dr. P o d g o r n i k in komisar B e r b u č vrnila ir. italijanske internacijo. Trpela sta v laških zaporih nad pol leta.
Pod pritiskom dravinjskih revolt v Italiji, so se cene živilom v Italiji in v zasedenih krajih znižale zn 40"». Razmere so posebno v Italiji tako napete, da jc nujno morala slediti ta odredba.
Nezadovoljstvo med italijanskim vojaštvom se širi ko kuga. Iz početka okupa-. cije italijansko vojaštvo ni bilo posebno zanesljivo, pozneje pa jc italijanska propaganda duh italijanskega moštva močno povzdignila. Vendar sc tudi v času najslabšega razpoloženja ni dogodilo, da bi častniki bili udeleženi pri protivojaških agitacijah. Sedaj pa se je začela med italijanskim vojaštvom nova, huj&a agitacija za mir in proti militarizmu. Sedanje agitacije se udeležujejo tudi častniki. Med moštvom se razširjajo letaki, ki pozivljejo vojake, naj odlože orožje in naj gredo domov. Izrecno vele letaki, da hočejo Italijani s sosedi živeti v miru. Mišljeni so tu Jugoslovani. Italijanski vojak se je sam prepričal, da v zasedenem ozemlju ne služi koristim svojega naroda, marveč opravlja le službo rablja nad tujim narodom v korist italijanskega kapitalizma. — Zato ne obupamo!
Pismo iz Tirolske.
ODPOR PROTI ITALIJI. — PROČ OD DUNAJA.
Inn sbru c k , 7. jul.
Tirolska stoji v znamenju odpora proti italijanskemu nasilju. Vsa dežela je izobesila črne zastave, ko se je izvedelo, da ima tirolsko ozemlje južno od Brennerja z nem-Ikim prebivalstvom pripasti Italiji. V črnino so zavili spomenik Andreja Hoferja na gori Isel ter v mestu, kakor tudi spomenik patra Haspingerja. Spomenika ostaneta zagrnjena v črno, dokler ne bo vsa nemška južna Tirolska združena z ostalo Tirolsko. Poseben odpor proti Italijanom se je pojavil v zasedenih okrajih, odkar so Italijani izdali odlok, da se morajo vsi moški med 18. in 50. letom javiti vojaški oblasti ▼ svrho vojaške službe.
Sicer pa so prehranjevalne razmere na Tirolskem naravnost sijajne. Kila govedine stane 2.40 K, liter mleka 40 vinarjev, eno jajce 20 vin. V Inomostu dobiš v najfinejši restavraciji dobro kosilo za 5 do 6 kron. Na trgu je vsega dovolj. Delavske razmere so tu popolnoma urejene, in brezposelnosti ni opaziti. Vzrok tem ugodnim razmeram je, da se je Tirolska popolnoma zaprla napram ostali Nemški Avstriji, osobito napram Dunaju, kjer vladajo baš nasprotne razmere. Tirolci nočejo ničesar izvažati na Dunaj, ker hočejo skrbeti v prvi vrsti le za se, nočejo pa tudi uvoza dunajskih političnih razmer, ki jih povzročajo židje. Na Tirolskem noče ljudstvo nič slišati o kaki pridružitvi k Nemški Avstriji. Svoje meje so napram Nemški Avstriji tako strogo zaprli, da moraš dobiti posebno dovoljenje, če hočeš priti na Tirolsko. Tirolci so nezadovoljni s socialistično - židovskim Dunajem. Podobno tendenco je opažati tudi pri deželanih osta-Hb nemških dežel. Vse nemške dežele so se nekam zaprle proti Dunaju in nihče ne upošteva odlokov osrednje dunajske vlade. To velja za Salcburško, Štajersko in Gor. Avstrijo. Celo spodnje - avstrijski kmetje se ne brigajo dosti za to, kaj modrujejo na Dtmaju. Dunaj, nekdanji centrum velike monarhije, je danes v nadlego vsem. Bijejo ae boji za posamezna kmetaka sela, Dunaj pa bi vsakdo zastonj rad odstopil drugemu, če bi ga le kdo hoteL To je danes pasivna postavka mlade republike, ki je ne bo tako kmalu mogla preboleti.
Zato ni čudno, da hoče Tirolska biti popolnoma samostojna državica. Dokler je bil Dunaj cesarski, je bila to za nekam konservativnega in naravnega Tirolca vendar le še privlačna točka. Danes ga z Dunajem nc veže najmanjši interes, nasprotno, sto interesov zahteva, da gre svoja pota. V deželi je zato veliko gibanje za sar-ostojno Tirolsko — z okupiranimi kraji vred. Amerika to gibanje 7. vsemi močmi podpira in bi nova Tirolska država bila deležna tudi ameriškega pokroviteljstva ter finančne pomoči. Čc bi ta načrt padel v vodo iz enega ali drugega razloga, se bo severna Tirolska hotela združiti z Bavarsko, kakor je lo svojo voljo že proglasila mala Predarlska.
Dežele bivšo Avstrije, tudi nemške, teže proč od svojega dosedanjega središča ter sc skušajo nasloniti na svoje sosede, " katerimi jih vere jo a'i jerikovni j ali gr ood?rsl i interesi,
Tn gospodarski interesi so Tiro'sk: prav lak o nicr/v?ajni "> njeno sedorjo pro-Udunajsko polkiko. ko gosp. in narodni interesi odločajo odpor proti Italiji. Kakor češki Neme; dat.es iz gospodarskih ozirov gredo za tem, da se prilagode razmeram
v češko-slovaški državi, tako je to stremljenje opažati ludi drugod. Kakor čujemo tu, cclo Koroški Nemci začenjajo razmišljati o tem problemu z ozirom na Jugoslavijo. Nekdaj avstrijske nemške dežele stoje na razpotju. Tirolska pa je bila prva, ki jc začela korakati svoja pota.
Liga X.:
Skoraj ga ni časopisa, naj bo katerekoli barve, ni ga človekoljubnega društva, da ne bi sc v njem ponavljal klic: rešimo mladino! — »Rešite mladino!« temu pozivu sc jc odzvala deželna vlada v Ljubljani, mestno starejšinstvo, se odzivljajo iskreni mladinoljubi in dobrodelna društva. Toda čc slišimo prošnjo: »skrbite za zanemarjeno mladino«, ne smemo misliti, da smo že storili svojo dolžnost, ako smo dali lačnim in potrebnim nekaj kruha; zavarujmo zlasti odrastlo mladino, da ne zahaja v kloako pogube! In ta kloaka pogube jc po sodbi izkušenih mož tudi: k i n o g 1 c -d i š č e.
Bil je čas, ko smo z neprestanim godrnjanjem dosegli, da je bilo glede predstav v kinih vsaj nekaj reda, oziroma kontrole; danes se menda nihče ne zmeni za to, kaj se ondi predstavlja. Ko je še »Kino Central« širil svoje »izobraževalno« delo po Ljubljani, se je še kdo zganil, če ni bilo vse v redu; sedaj gre vse lepo mirno dalje, naj se vprizorujejo še tako divje ali spolzke in neprimerne stvari. Kje so že oni časi, ko se je razglašalo, da sc bodo kinogledišča podržavila in sprejela v drž. monopol! Ali je vsa akcija zaspala? Ali naj vsa oblastva kimajo in mimo gledajo, kako se kvari javnost — zlasti pa naša mladina, ki dorašča, a se hkrati zavaja v zlo in naslaja ob predstavah, ki so na vabilih označene s pomenljivo, opazko »ni za mladino«, da so ja tembolj privlačne zlasti za tiste, ki bi jih celo po sodbi vprizoritelja ne smeli gledati. Mimogrede bi si drznili pristaviti vprašanje: ali menijo podjetniki, da je dobro, koristno, vzgojno in pripustno za starejše, čc ni primerno za mladino!? Kloaka ncmoralnosti in neestetskih prizorov jc prav tako nečastna in spotekljiva za odrastle kot za nedorastle. Le ta razloček je, da se z mladino še da kaj doseči, če je ne bodo zavajale javne pohujševalnice na opolzko stezo, dočim je pri starejših skoraj vse izgubljeno.
Čudno, da imajo pri nas oblasti, pa tudi občinstvo toliko ozira na posameznika — recimo v tem slučaju na podjetnika, ki ima pri tem gledišču mastne dohodke; nihče pa ne pomisli in ne pretehta, da izgube enega samega mladeniča, ki se potom kina izkvari in duševno pohabi, ne odtehta ves materialni dobiček, ki se steka v žep lastnika. Kdo pa bi mogel našteti vse mladeniške žrtve kinobrlogov!? Na mislih mi je mlad fantič meščanskega kroga iz dobre družine, nadarjen in zmožen, da malo takih. Zapustil je srednjo šolo, poskusil tuintam, da se izobrazi za bodoči poklic; — nikjer obstanka. Ravnatelj, pri katerem je bil nedavno zaposlen, mi jc zatrdil to-le: »Škoda fanta! Tako zmožen, a čisto ga je zmešal in pokvaril kino .. Nedavno je bil dotični mladoletnik pred poroto,.. Zares: če se loti mladega človeka strast kinogledišča, je izgubljen!
Zadnji čas je, da vsa dobro-mislcča javnost nastopi z odločnim protestom proti pokuževalnicam, ki se imenujejo kinogledišča, ako nimajo drugega namena, kakor da za trenutek oživljajo pomehkuženim lahkoživcem razdra-pane živce in izmozgane moči. Če nam je na tem, da vsaj kolikortoliko zavarujemo mladino, naj izraz nevolje ne najde prostora samo v »Slovencu«, marveč v vseh listih, ki si prilastujejo naslov poštenosti in objektivnosti, drugače ne bomo verjeli, da mislijo iskreno, čc bodo ob drugih prilikah ponosno dvigali glas: rešimo mladino!
Da sc mi nc bo očitalo pretiravanje, pripomnim še tole: Prav ko sem spisavai te vrstice, mi pride pred oči reklamni na-lepek ljubljanskega kina. Pogledam spored. Ko navlašč. rri vseh točkah dostavek: ni primerno za mladino. (Na sporedu jc bilo čitati — 7. jul. — »Ljubimkanje«, »Zgodba tajinstvenega bitja« i. dr.)
Ali ni to najlažja vaba za mladino? Proč z javnimi pohujševalnicami mladine! — ta klic vseh, ki čutijo pošteno, naj ne preneha, dokler ne dobimo kinogledišča, ki bo služilo vzgoji, izobrazbi, pametnemu razvedrilu, nc pa nizkotnosli.
ils§o Iz Hnserikfs
r.a sorodnike izseljencev.
Zaboji so na polu i z Trsta v Ljubljano in i^i pričakujemo danes p.li jutri. Vrednost vseh zabojev znaša 350.000 dolarjev, kar znaša v našem denarju okoli 12 milijonov kron in sicer jc dve tretjini blaga poslanega od Slovcncev, ostalo od Hrvatov in Sr-
bov, Zaboji so naslovljeni od odpošiljate-ljev in vsi oni, ki imajo dobiti kak zaboj, bodo pravočasno obveščeni, kje in kedaj ga dobijo. Isti morajo prinesti s seboj potrdila od županstva, da so res oni, na kojih ime jc zaboj naslovljen, ker le proti takim potrdilom se bodo zaboji oddajali.
Podpisani prosim vse one, ki dobijo pošiljatve, da )o nemudoma sporočijo pošiljateljem v Ameriki in tako potrdijo sprejem, Poleg naslovljenih pošiljatev, jc priloženo mnogo zabojev raznega blaga za reveže, ki sc bo oddalo poverjeništvu za so-cijalno skrbstvo, da ono razdeli med potrebne, v prvi vrsti med revne begunce.
Podpisani priporoča vsem onim, ki imajo svoje sorodnike v Ameriki, ki sc pa mislijo vrniti v domovino, da jim sporočijo, naj nikar nc kupujejo v Ameriki avstrijskih kron, pač pa naj prinesejo seboj amerikan-ski denar (dolarje), ker jih tu mnogo boljše zamenjajo. (Opomba: V Ameriki se dobi za 10 dolarjev 140—150 kron, dočim se dobi pri nas 300—350 kron.)
Ljubljana, dne 10. julija. J919,
Jos?« Si*ar iz Toplic na Dolenjskem, sprcmljcvalec blaga.
Mirovni posvet.
LDU. Lyon, 10. julija. (Brezžično.) — Vrhovni zavezniški svet se je sestal k seji v sredo ob 15. uri. Komisija, ki ima nalogo, proučiti meje Nemške Avstrije, jc zborovala isti dan ob 9. zjutraj. Dasi šc ni dokončala svojega dela, vendar je upati, da se bo vrhovni svet zaveznikov mogel pečati z njenimi elaborati najkasneje v četrtek popoldne. V sredo ob 10. zjutraj jc imela sejo tudi osrednja komisija za teritorialna vprašanja, ki jc razpravljala prvič o mejah Bolgarije. Popoldne nato je zborovala komisija za pristanišča, kakor tudi komisija, ki ima nalogo, nadzorovati izvršitev mirovne pogodbe z Nemčijo.
Vzrok TiHonijevega potovanja v Rim.
LDU. Curib, 9. julija. (ČTU.) Švicarska brzojavna informacija javlja iz Pariza: Vsled odpotovanja Tittonija iz Pariza je mahoma nastala premena položaja. Govori se o novi ministrski krizi. Krogi iz obližja Tittonijevega izjavljajo, da nameravajo konferenčni krogi reško vprašanje pustiti tudi še nadalje neurejeno in prisiliti pritrditev Italije k ureditvi drugih vprašanj. To je primoralo Tittonija, da je odpotoval. Tittoni je tudi zahteval, da se določi nova meja med Italijo in Nemško Avstrijo; tega ni mogel doseči. Tittoni bo v Rimu z voditelji političnih strank in z drugimi člani kabineta obravnaval o pogojih, ki jih bo konferenca stavila Italiji.
Itaijanske zahteve.
LDU Berlin, 9. julija. (DunKU.) *Lo-kalanzciger« javlja iz Haaga: Iz Pariza poročajo, da je minister za zunanje posle Tittoni izjavil, da bo nova italijanska delegacija zahtevala popolno rešitev jadranskega vprašanja in nemško-avstrijskega dogovora.
Odpoklic Lansinga.
LDU. Lyon, 10. julija. (Brezžično.) — Državni tajnik Zedinjenih držav Lansing bo odpotoval iz Pariza najbrže v četrtek zvečer. V načelništvu ameriške mirovne delegacijc ga bo zastopal podtajnik v ameriškem departementu, Polk.
Nemška mirovna pogodba ratificirana,
LDU. Berlin, 9. julija. (DunKU.) Kakor poroča »Vorwarts«, je državni predsednik po sklepu narodne skupščine včeraj ob devetih izvršil ratifikacijo mirovne pogodbe. Kmalu nato odpošljejo zadevno listino po posebnem kurirju v Versailles,
pomžsia.
Preprečena vstaja v Rimu.
LDU Berlin, 10. julija. (DunKU.) »Ber-lincr Tageblatt« javlja iz Lugana: Kakor sc poroča oficijalno, sc je rimski policiji posrečilo, izjaloviti anarhističen komplot. Anarhisti so baje nameravali napasti mesto z ročnimi granatami in gt pobuniti. »Avanti« trdi, da je imel komplot svoj izvor v nacionalističnih krogih, ki so hoteli vlado vreči in jo nadomestiti z nacionalistično. Vojaške oblasti so dosedaj aretirale, kakor sc govori, 7 častnikov in 92 mož naskakovalnih stotnij, češ, da so osumljeni sodelovanja pri omenjenem komplotu.
Položaj v Italiji, LDU. Lyon, 10. julija. (Brezžično.) V pogovoru, ki ga je imel z ravnatelji rimskih in najvažnejših provincialnih listov, jc iz-1 javil Nitti med drugim, da sc po najnovejših vesteh položaj v pokrajinah, kjer so bili znani draginjski izgredi, polagoma j boljša, samo v nekaterih krajih, kakor v , Palcrmu, da jc zelo resen, Zagotovil je, ■ da bo vlada na eni slrnni z vso energijo j ščitila privatno lastnino, na drugi strani pa prav tako cdločno in smolreno delala na to, dn se cpvn najvarnejših življenjskih po trebščin znižajo.
Bela Kun prodaja vrednostne papirje.
LDU. Pariz, 9. julija. (DKU.) Reuter poroča: Svet pctoricc jc. doznal, da namerava Bela Kun prodati veliko množino vrednostnih papirjev. Z ozirom na to vest se posvetuje svet pctoricc o noti, ki naj se pošlje Beli Kunu in kjer sc mu sporoča, da sc svet pctoricc nc strinja s tem postopanjem madžarske vlade. Razen omenjene note namerava pctorica poslati vladam vseh držav posebno noto, kjer jih prosi, naj svare svoje podanike pred nakupom teh vrednostnih papirjev.
Proti spletkarjem mažarskih bolflfevfkoT.
LDU. Dunaj, 10. julija. (DunKU.) Kakor doznava »Neues Wiener Tagblatt« iz verodostojnega vira, so dunajski zastopniki zavezniških sil na včerajšnji koofe-. renči sklenili, odločno nastopiti proti spletkarjenju ogrske sovjelske vlade na Dunaju. Poslali so v Pariz posebnega kurirja, da izprosijo od aliiranih in asociiranih sil dovoljenje za potrebne korake.
LDU Dunaj, 10. julija. (DunKU.) Ve* čemi listi poročajo, da se jc odpeljal ton kajšnji ogrski poslanik Csobel v Budimpe* št, da poroča sovjetski vladi. Po naročilu Bele Kuna jc prišel na Dunaj ljudski po* verjenik prof. Agoston Peter, da preišče obtožbe proti ogrski vladi.
Politiine novice«
-f Pogajanja jugoslovanske finančna delegacije v Parizu. Iz Pariza poročajo*
Težavnemu položaju, na katerega je nale* tela posebna misija jugoslavanskega krat ljcstva pod vodstvom min. predsednika! FroLiča glede rešitve finančnih obveznosti, so deloma krive ludi informacije, Id ao podale delegacijc ostalih držav bivie av« stro-ogrske monarhije, zlasti nemško-av« strijska delegacija, o gospodarskem položa-ju jugoslovanske države. Na podlagi teH informacij ima država SHS najboljše nade, da postane v bodočnosti »ena najbogatejšflt držav osrednje Evrope«. Namen teh dele-gacij seveda ni bil, s pretiranimi opisi mož-* nosli razvoja Jugoslavije dvigniti kredit dr., žavc SHS, pač pa razbremeniti lastne dr* žavc na račun Jugoslavije. Njihova pojasnila so imela tudi uspeh, da se je pri ve« levlasteh pokazala težnja, naprtiti jugoslovanski državi nesorazmerno velik del dol* gov bivše avstroogrske monarhije. Posebni misiji pod Protičcvini vodstvom se je posrečilo, zmanjšati učinek pretiranih opisov] o ugodnosti našega gospodarskega položa-ja. Vsled tega so velevlasti pripravljene 1Č nadaljnini pogajanjem, dasi prevladuje oa drugi strani tendenca glede izročitve upra* ve naših gozdov in železnic posebni in* teraliirani komisiji, kar pa naša delegacija odločno odklanja. Trenutno gre za to, aa se ustvari ravnotežje med obremenjenjeat kraljestva SHS in odškodnino, ki naj jo dobi bivša Srbija. Velevlasti bi bile priprav* Ijene, urediti zadevo tako, da bi dobila Srbija odškodnino iz obveznosti jugoslovanskega ozemlja bivše monarhije, pri čemuf bi sc izkazal šc prebitek pol miljarde frankov, ki naj bi bil v prid kraljestvu SHS. Jugoslovanska dclcgacija želi drugačno rešitev tc zadeve, kar utemeljuje s tem, dai bi plačevanje odškodnine Srbiji iz obveznosti ostalih pokrajin države SHS mogla dovesti do notranjih težkoč.
-f Italijanski parlament in nova vlado.
»Temps« priobčuje naslednje vesti svojega rimskega poročevalca: Otvoritev italijanskega parlamenta v sredo sc pričakuje pafi z živim zanimanjem, toda brez nemira ali nervoznosii. Na podlagi ra.znih predznakov, ki jih jc mogoče opazovati zlasti v| kuloarjih zbornicc, sc more reči skoro z gotovostjo, da ima Nitti žc danes večina za seboj. Moč novega kabineta obstoji ravno v tem, o1a ima proti sebi zelo agilno opozicijo, v kateri imajo prvo besedo nacionalisti. Prav zato jc pričakovati, da se bodo številni nasprotniki opozicije strnili okoli Nittija ter ga izkušali vzdržati. Zdi se tudi, da razburjenic, ki vlada v nekaterih mestih Italije, nikakor ni naperjeno proti sedanji vladi, ki se. nc more smatrati za odgovorno za kočljivi gospodarski položaj, čigar vzroke jc ireba iskati v preteklih časih; sovražnost proti novemu kabinetu bi bila toliko manj upravičena, ker kaže Nitti mnogo razumevanja za resnični položaj in tudi mnogo dobre volje ter energije za čimprejšnjo rešitev zamotanih gospodarskih vprašanj, ki v tem trenotku razburjajo italijansko javnost. — Prvi dan bo nova vlada zahtevala zaupnico in razvila svoj program. Razprava o teh izjavah vlade bo trajala približno teden dni, nakar sc bo pričela debata o volilni reformi, ki jo hoče Nitti na vsak način izvesti. V okolici ministrskega predsednika se računa, da bo novi volilni r.al-on sprejet tako v poslanski zbornici, kakor v senatu žc prve dni avgusta. Nato bi sc legislativna doba konča,la in približno v oktobru bi bile potem splošne volitve po novem sistemu,
-f Komisija rs preiskavo reških dogodkov, V komisiji, ki bo preiskovala reš-škc dogodke, bo zastopal Angliio maior
Wats. Ker sta Francija in Amerika že določili svoja zastopnika, manjka samo še zastopnik Italije.
4- Ratifikacija nemške mirovne pogodbe. Povodom ratifikacije mirovne pogodbe po nemški narodni skupščini pravi »Journal des Dčbats«: Po vesteh, ki prihajajo z one strani Rena, se zdi, da je želja, ratificirati prej ko mogoče mirovno pogodbo, prešla od vlade na weimarsko narodno skupščino, kjer imajo večino, kakor znano, večinski socialisti skupaj s cen-trumom. Zakonsko predlogo o ratifikaciji je že sprejel državni odsek, dočim se bo narodna skupščina pečala z njo v sredo; pričakovati je, da raziprava v skupščini ne bo trajala tako dolgo, kakor to napovedujejo nemški listi, in da bo s ozirom na stremljenje večinskih strank, končati razpravo prej ko mogoče, predloga sprejeta tudi tu v najkrajšem času. Potem bo treba izposlovati ratifikacijo tudi pri nekaterih nemških zveznih državah. Tako bo morala Bavarska pogodbo ratificirati radi nekaterih določb, ki se tičejo Palatinata in dela saarske kotline, dočim bo Pruska morala sankcionirati določbe, kjer se znatna ozemlja odstopajo Poljski.
-f- Poveljniki podmorskih čolnov nočejo pred sodišče entente. »Echo de Parisc poroča, da izjavljajo nemški častniki, da na noben način nočejo priti pred sodišče entente. Niti en poveljnik podmorskih čolnov ne bo prišel pred sodišče. Mnogo jih je že uteklo na nevtralno ozemlje, drugi pa izjavljajo, da bodo izvršili samoumor, ako se jih bo hotelo prisiliti, da se pustijo soditi. Zveza nemških častnikov pripravlja novo poslanico na častnike vseh armad. Ta poslanica izjavlja, da nemški vojak iin njihovi voditelj iniso storili drugega kot svojo dolžnost napram domovini.
Dnevne novica,
—	Podružnica Slov. Dij. Zveze za ribniški okraj. Občni zbor podružnice S. D. Z. za ribniški okraj se vrši dne 25. t. m. pri Novi Štifti ob 8. uri dopoldne. Dnevni red:
I. Sv. maša in govor. II. Sestanek v dvorani pri g. R. Fajdigu. 1. Pozdrav predsed-
nikov. 2. Po šestih letih. Predava cand. iur. Matija Maležič. 3. Misel unije med Jugoslovani. Predava abit. Ilc. 4. Slučajnosti.
III. Občni zbor podružnice. 1. Poročilo odbora. 2. Sprejem novih članov. 3, Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Tovariši udeležite se ga polnoštevilno. — Odbor.
—	Zrelostni izpit na celjski orglavski SoH se bode vršil dne 14. julija t. 1. pod nadzorstvom ml. g. opata Fr. Ogradi kot komisarja, določenega od škof. ordinarijata v Mariboru. Zavod šteje 17 učencev in 8 učenk, medtemi,so oglašeni h glavni skušnji: Guček Ivan, Rojnik Teodor in Virant Karol, kateri sc v službo toplo priporočajo' Prihodnje šolsko leto se začne pouk 15. septembra in se bodo sprejeli le dobro nadarjeni mladeniči in mladenke s priporočilnimi pismi gg. duhovnikov.
—	Na naslov vlade smo prejeli sledeče: Vsled državnega preobrata bi radi Jugoslovani svoja v Nemški Avstriji ležeča zemljišča zamenjali z nemškimi zemljišči, ležečimi v naši državi, za kar se jim ravno sedaj nudijo ugodne prilike. S tako zamenjavo bi naša država v naroanem kakor gospodarskem oziru le pridobila, Nemška Avstrija pa iz istih ozirov tudi ne bo nasprotovala. Pri danes vladajoči pravni nejasnosti ter razburljivih, večinoma neosno-vanih govoricah, ki se samo izrabljajo v razne umazane špekulacije, je nujna dolžnost vlade, da ljudstvov tozadevno pomiri ter takoj stopi v dogovor z Nemško Avstrijo v svrho izposlovanja neovirane menjave posestev, katera je itak naravna posledica preobrata. S tem nobena država ničesar nc zgubi, nasprotno pa obe pridobite na narodni konsolidaciji ter dohodkih iz prenr.sne pristojbine. Jasno in čisto dosledno jc, da imajo razne tozadevne ovire od naše strani za posledico razne protiukrepe od nasprotne in narobe. Treba je velike previdnosti pri izbiri raznih nadzornikov in sekvestrov, ki dostikrat nepremišljeno, iz egoističnih ter osebnih nagibov postopajo, sicer bi se utegnilo zgoditi, da bo država škodo trpela. Vsako sa-raolaslno postopanje mora odpasti ter morajo nadzorniki biti osebno odgovorni za svoje postopanje; kajti le na ta način za-moremo isto zahtevati od druge strani. Vsi ti prcmarljivi skrbniki ne smejo pozabiti, da imajo Jugoslovani naravnost ogromno premoženje v Nemški Avstriji, da slednja ne bo varčevala z protiukrepi in da se na ta način začne boj na nož. Dolžnost vlade je, da tozadevno nemudoma nekaj ukrene.
—	Slovensko planinsko društvo naznanja, da jc 6. t, m. otvorilo Triglavski dom na Kredarici in da otvori še ta teden Vodnikovo kočo na Velcm polju. Slovensko planinsko društvo bo imelo letos v oskrbi tudi Dežmanovo kočo nad Peklom, Marije Terezije kočo pod Malim Triglavom in Ferdinandovo kočo pri Sedmerih jezerih. Dežmanova koča jc žc otvorjena, ostali dve pa se otvorila še pred 12. t. m. Vse koče bodo dobro preskrbljene z jedjo in pijačo. Aljažev dom v 'ih je otvor-jen od 8. junija t. 1. in ima joolno hotel-
sko postrežbo. Izleti v Triglavsko pogorje so s tem omogočeni v vseh smereh in dani so vsi pogoji, da se turistika v Triglavskem pogorju zopet oživi po dolgem odmoru. Slovensko planinsko društvo bo tudi skrbelo, da se po možnosti popravijo letos pota, ki se med vojno niso mogla nadzorovati in vzdrževati. Turisti, ki bi potrebovali vodnika, naj se v Mojstrani obračajo na gostilno Šmerc, v Bolunjski Srednji vasi pa na gostilno Blaž Hodnika.
—	Neresnična vest iz Trsta. Mariborska »Straža« od 7. t. m. je prinesla vest iz Trsta od 7. t. m., in po njej je posnela včerajšnja »Jugoslavija«, »da so Italijani v Trstu obesili na javnem trgu 24 slovenskih voditeljev in 4 Slovenke. Nesrečneže da so osumili, da pripravljajo upor. Nadalje, da so zažgali tržaški Narodni dom in Ciril Metodovo šolo«. — Ljubljanski dopisni urad je izvedel od popolnoma verodostojnih in resnih seb, ki so šele včraj zjutraj, torej po omenjenem datumu, cdnotovale iz Trsta, da je vsa zgornja vest popolnoma neosnovana in brez vsake dejanske podlage ter da se v Trstu v zadnjem času niso dogodili nobeni izredni dogodki.
—	Jesenice. Na Petrov dan v soboto, 12, julija se vrši v Markeževi kleti na Savi koncert v prid invalidom. Koncertrira orkester kat. delavskega društva na Savi. Začetek ob 4. uri pop., konec ob polnoči. Vstopnina 1 krono za osebo.
—	Trbovlje. V proslavo sv. Cirila in Metoda uprizorijo učenke 6. razreda Vodenske šolo v nedeljo, dne 13. t. m. popoldne ob 3. uri v Društvenem domu 3 kratke enodejanke; na programu so tudi deklamacije in govor. Ker je ves dobiček namenjen v dobrodelne namene, vabimo k obilni udeležbi!
—	Požar. Dne 8. t, m. je opoldanski osebni vlak št. 22/6 vžgal gospodarsko poslopje J. Štrucelja na Otovcu pri Črnomlju. Močan veter, ki je pihal od jugozapada, je povzročil, da je pogorelo štirim posestnikom: hiše, vsa gospodarska poslopja, orodje, obleka in sploh vse. Rešili so si le živino in golo življenje. Ubogo ljudstvo!
—	Profesorji in učitelji, ki želijo prostovoljno odslužiti sedaj v počitnicah šest-tedensko orožno vajo, naj se javijo pismeno ali ustmeno pri podpisani komandi do 15. t. m., da se zamorejo do 20. t. m. vpoklicati. Komanda dravske div. oblasti (adjutantura) Ljubljana O. št, 6143.
—	Zaplenjeni konji v Mariboru. Na podlagi kompenzacijske pogodbe ima dobiti Nemška Avstrija iz Jugoslavije 3000 klavnih, to je dela nezmožnih konj. Da bi se pogodba res pravilno izvedla, je dobil mestni magistrat v Mariboru nalog, naj natančno pregleda vse transporte in ugotovi vse dela zmožne konje. Pri takem prebiranju se je takoj odbralo skoraj 30% dela zmožnih konj. Vsi ti konji so se pridržali v Mariboru in se bodo oddajali po načrtu centralne vlade. Dunajski trgovci, ki so prevzeli nakup konj, so takoj uvideli, da se je izjalovil njih namen, izvažati poleg klavnih konj tudi boljšo živino in so poslali svoje zastopnike v Maribor, Iti naj bi posredovali, da se prepreči pregledovanje v Mariboru. Ti zastopniki so bili pa tako nerodni, da so takoj razkrili načrt, po katerem se je vršila vsa dobava. Eden izmed njih ie namreč hotel podkupiti živino-zdravnika. Vsilil mu je 5000 kron in ga prosil, naj pri pregledovanju ne bo tako natančen. Ta je stvar precej prijavil na magistratu, ki je Žida takoj izročila državnemu pravdništvu. Do sedaj se je pridržalo v Mariboru 607 konj. O poteku razprave se bo še poročalo.
—	Pomnožitev osebnih vlakov na progi Jesenice—Borovlje, Z 3, julijem 1.1. se jc vpeljal na progi Jesenice - Svetna vas -Borovljc dnevno redno še drugi par osebnih vlakov št. 18/2023 in 2014/13 z neposredno zvezo v oziroma iz Ljubljane. Odhod iz Jesenic 22.00, prihod v Borovlje 23.42, cdhod iz Borovlj 7.43, prihod v Jesenice 9.45.
NAŠE MEJE PROTI MAŽAROM.
LDU. New York, 10. julija. (DKU. — Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Svet peterice je odločil, da se bo meja Jugoslavije na bivšem ogrskem teritoriju znatno pomaknila proti severu, tako da bo prišlo 62.000 Slovanov in 25.000 Mažarov pod jugoslovansko oblast.
VOJSKA PROTI MAŽAROM.
LDU. New York, 10. julija. (DunKU. Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Svet peterice se je posvetoval o vojaških ukrepih proti vladi Bele Kuna. Baje so dovolili Čehoslovakom, Rumunom in Jugoslovanom, da začno vojno proti sovjetski Ogrski. Smatrajo, da bo treba 200.000 mož, ako sc naj vojna hitro konča.
REŠKA PREISKOVALNA KOMISIJA.
LDU. New York, 10. julija. (DunKU. Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Reška preiskovalna komisija bo v četrtek odpotovala v Reko. Svet petorice je sklenil, izdatno znižati italijansko garnizi«« na RekL ki znaša sedai 30.000 mož.
GROF KAROLY PROTI BOLJŠEVIKOM.
LDU. Arad, 8. julija. (RDU. Dacia.) Ogrska segedinska vlada je zahtevala od Francozov dovoljenje za ofenzivo proti boljševikom. Grof Julij Karoly upa, da bo zbral v dveh tednih vojsko 12.000 mož.
PRITISK NA BOLGARE.
LDU. Bukarešta, 8. julija. (RDU.J^a-cia.) Francoske čete se pošiljajo na Južno Ogrsko, da se dokaže Bolgarom, da se mora sprejeti mirovna pogodba tako, kakor se bo diktirala iz Pariza.
RATIFIKACIJA MIROVNE POGODBE.
LDU Nr.w York, 10. julija. (DKU — Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Svet petorice je izvedel v sredo, da je nemška narodna skupščina ratificirala mirovno pogodbo. Ko bo mirovna konfcrcnca o tem službeno obveščena, bo takoj odpravljena blokada in cenzura nemške pošte in brzo-java. Francoski gospodarski krogi se bojijo, da bo Nemčija takoj začela z Italijo in z nevtralnimi državami živahno kupčijo. .
NADZOROVALNA KOMISIJA V NEMČIJI.
LDU Nowyork, 10. julija. (DunKU.) Brezžične.) Iz Pariza poročajo: Nadzoro-valne komisije za izvedbo vojaških pogojev mirovne pogodbe so bile določene. Vojaški kom:siji bo načeloval francoski general, pomorski komisiji angleški general, zrakoplovni komisiji pa angleški major-general. Glavni stan komisij bo v Berlinu. Številne podkomisije — baje jih bo 200 — se bodo nahajale v različnih nemških mestih.
IZ RUMUNSKE DIPLOMATSKE SLUŽBE.
LDU. Bukare3'a, 8. julija. (RDU. — Dacia.) Včeraj je dospel rumunski diplo-matični zastopnik na Dunaju in v Pragi, bivši državni poslanec Konstantin Grecul, da poroča o položaju v Nemški Avstriji in na Čehoslovaškem
IZ RUMUNSKE PR A VOSI-AVNE CERKVE.
LDU Sibinj, 8. julija. (RDU. — Dacia). Dne 20. julija se vrše volitve v novi kon-sistorij pravoslavne-rumunsko - sedmogra-škc cerkve, pri katerih bo prišlo, kakor sodijo, do hudih bojev med starimi in mladimi elementi.
STAVKA PETROLEJSKIH DELAVCEV.
LDU Ploesci, 8. julija. (RDU. — Dacia). Lastniki velikih petrolejskih industrij in rafinerij so odgovorili na stavko petrolejskih delavcev z izporom vseh delavcev, ako ne podpišejo reverza in :.e zavežejo, da ce bodo nikdar več proglasili stavke, vzdrževali red in brezpogojno zopet sprejeli delo, Deputacija delavcev je takoj po-setila ministra za notranje stvari Marce-sca v Bukarešti, kateremu je pojasnila položaj. Vsa petrolejska industrija počiva, vsled česar nastaja milijonska škoda.
USODA VILJEMA.
LDU Versailles, 10. julija, (DunKU). Amsterdamski dopisnik »Petit Journal«-a poroča: Ako bo ententa zahtevala od Nizozemske izročitev bivšega cesarja, bo izročila nizozemska vlada zadevo zvezi narodov in se ravnala po njeni odločitvi.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA,.
LDU Hanover, 10. julija. (ČTU.) Iz Mažaj-ske in Rusije so došli v Hanover komunistični elementi, ki skusajo pridobiti množice z ruskim in mažarskim denarjem. Aretovan je bil ruski boljševik Kodcles, ki je že svoječasno kot vodja rdeče garde v Monakovem zakrivil veleizdajo, vsled česar ga bodo izročili oblastem v Monakovem.
LDU Monakovo, 10. julija. (ČTU.) Trije časnikarski zastopniki monakovskega ogrskega tiskovnega urada so bili aretirani, ker so obtoženi, da so agenti mažarske republike svetov in da so stopili v stik z raznimi političnimi krogi v svrho organizacije novega prevrata.
'ELEZNIČARSKA STAVKA NA FRANCOSKEM.
LDU Versailles, 10. julija. (DunKU) Francoski železničarji so sklenili, da se udeležijo demonstracijske stavke dne 21. julija. Vsled tega bo dne 21. julija od pete ure zjutraj počival 24 ur ves promet na Francoskem.
ljubljanske novice.
lj Potiv. V soboto, dne 12. julija 1919 praznoval se bode prvič v Jugoslaviji rojstni dan našega kralja Petra po celi Sloveniji na slovesen način. Ta dan služila se bo v stolni cerkvi ob 10. dopoldne slovesna zahvalna služba božja, katere se udeleže vse državne in avtonomne oblasti, javni organi, razne kor-poracije in občinstvo. Po ti slovesni božji službi sprejemal bode najvišji funkcijonar državne uprave udsnostnc izjave oblasti, raznih organizacij, društev in deputacij itd. Uradi na ta dan ne bodo poslovali ter vabim tudi go-KOda trgovca in obrtnike, da imaio U dan
svoje trgovine in obrtne prostore vsaj za čaa slovesne božje tlužbe zaprte. Vse hišne posestnike pa poživljam, da v viden znak uda-nosli do našega junaškega vladarja okrase svoja poslopja z državnimi ali narodnimi zastavami. V Ljubljani, dne 7. julija 1919. Župan: dr. Ivan Tavčar.
lj Klub občinskih svetovalcev S. L. S.
se vljudno vabi, da se po možnosti udeleži ob priliki rojslncga dne Nj. Veličanstva kralja Petra sv. maše v stolnici v soboto, dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne.
lj Vspored koncerta na korist jugoslovanskim invalidom dne 11. julija 1919 na vrtu hotela »Union«. Izvaja gledališki orkester. Dirigent prof. Jeraj. — I. del: 1. Mayard: PuščavrJkov zvonček. Operna uvertura. 2. Bizet; Carmen. Operna fantazija. 3. Čajkovski j: Onjcgin. Valček. 4. Glinka: Potpouri iz opere »Ru?lan in Ljudmila«. 5. Grieg: Asava smrt. Anitrin ples. »i er GynU. 6. Masscnet: Manon. Operna fantazija. — Odmor. — II. del: 1. Adam: Če bi bil kralj. Operna uvertura. 2. Wa!d-teufel: Espania. Valček. 3. Srbski venec.
Aletter: Rokokr. Gavota. 5. Sallivan: ^rnes iz operete »Gcisha«. 6. Kral: Valček. 7. Slovanski potpouri. 8. Zaključna koračnica. — Začetek ob 8. — Vstopnina 4 K za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo na korist invalidnemu fondu.
lj Nevarno je obolel načelnik kluba občinskih svetovalcev S. L. S. gosp. Jernej Šcrjak,
lj Vtncencsjeva družba trnovska ima redno sejo v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 8. uri zvečer v trnovskem župrdšču.
lj šišensko prosvetno društvo vljudno vabi vse članice društva na sestanek danes v petek 11. julija ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, da sc pomenimo glede ženske telovadbe in ustanovitve Orlic v Šiški. Pridite gotovo vse gospodične, ki sc zanimate za telovadbo in pripeljite s seboj znanke, ki bi hotele pristopiti k Orlicam.
li Društvo inženirjev. T-Jet v Trbovlje v nedeljo 13. t. m. Odhod iz Ljubljane ob % 6.
lj IJmrl jc v sredo ob 8. uri zvečer gospodu Julijami Pahorju, ur.-.dniku Jadranske banke, š (trimesečni rinček Duško. Prizadeti drunni iskreno soža';c.
lj Podaljšanje policijsko ure za gostilne. OJ 10. julija t. 1. naprej st podaljša policijska ura za f{nslilne do 11. ure zvečer s pristavkom, da se smejo točiti alkoholne pijače tudi pred 11. uro dopoldan.
lj Zrelostni izpiti na mestne n dekliškem liceju so se izvršili od 7. do 9. t. m. pod predsedstvom ravn. I. drž. gimn. gosp. Fr. Novaka. Izpita se je udeležilo 26 go-jenk, in sicer: gdč. Artel Marija, Bevk An-da, Bežek Mila, Guna Marija, Kante Stana, Pehani Silvija, Petek Justa in Zarnik Mora z odliko. Za zrele so bile proglašene sledeče go;enke: ;>dč. Cvcnkel Nada, Ccncur Ljudmila, Dolenc Kristina, Du-ler Georgija, Hribar Nada, Keil Afra, Ku-ralt Dc-nica, Milavc Marija, Podbregar Jo-sipina, Prckuh Josipin, Robida Ljudmila, Rozman Marija, Stojkovič Hedviga, Straj-her Brigita, Špan Ana, Tcvš Bogomila in Tomažič Volerija. Ena gojcok je" bila re-probirana na pol leta, dve gojenki pa delate zrelostni izpit šele v jeseni.
lj Zrelostni izpili ui goriškem zapo-slovalnem tečaju za učiteljske kandidate so se vršili od 7. do 9. juha pod predsedstvom ravnatelja A. DokJcrja. Zrelostno izpričevalo so dobili rodni kandidati in kandidatinje IV. 1.: Delkin Jc?žcf. Kos Alfred, Pelegrini Avgust, Rabič Alojzij, Šu-lin Matija. Dieiz Danica, Lcgiša Angela, Lenardič Ruža, Moirlna. Marija, Pleveli Zora, Premrov Jožica, Rajšp Magda, Skok Albina, Stres Mileno, Šctina Anica, Trtnik Stanislava, Turek Alma, Žitko Marija in absolventinje m. d. liccja: Miklavčič Antonija, Pavlin Antonija, Petelin Jožica, Po-tokar Ivana, Simčič Viktorija, Modrijan Elizabeta. Zaposiovalni tečaj je vodil ravnatelj Dokler; pouk so oskrbovali profesorji ljubljanskega učiteljišča in prof. Albert Šubic iz Gorice.
lj Zgubil se je 10 let star deček, »vitlih las. Nosi čedno modro obleko, črne nogavice in sandale. Komur je kaj znano o dečku, naj nemudoma to sporoči policiji.
Ij Posredovalnico za službe otvori za svoje članice Podporno društvo za služkinje v Alojzijevišču v prostorih Krekove prosvete. Uradne ure so vsako nedeljo od pol treh do pol štirih, ob četrtkih od štirih do petih popoldne. Drušlvo sprejema za članice le poštena in zvesta dekleta, zato naj se dobre gospodinje obračajo na to društvo za dobre služkinje. Dokleta iz dežele, ki prihajajo v mesta, naj sc obrnejo na to društvo, da jim preskrbi varno službo. Za pismen odgovor sc priloži 1 K v znamkah.
Tatvina. Pri nekem arotiraneu so s« našli sledeči predmeti, kateri izhajajo najbrže od kake tatvine: 1. 1 srebrn novec izza vlade Marije Terezije leta 1774 v velikosti starega goldinarja, na eni strani dvoglavi avstrijski orel na drugi prekrižani butari (?) v vsakem od nastalih štirih polj ena krona. 2. srebrn tolar v velikosti 5 kronskega tolaria izza vlada
Franca II. iz leta 179 na eni strani glava Franca II. na drugi p*av podoben ornament kakor pod i., 3. Šmarna petica iz leta 4745, 4. Šmarna petica iz leta 1794 z glavo Franca II., 5. Srebru tolar, na eni strani glava Frid. Avgusta, kralja Saksonskega, na drugi strani grb, okoli njega napis: »Zelin cine feine Mark 181i<, 6. približno enak tolar na oni strani z glavo Friderika II. Avgusta, kralja Saksonskega, na drugi strani grb, okolo njega napis: »Zehn eine feine Mark 1820«, 7. dvajsetica iz leta 1832, na eni strani glava Franca I. ces. avstrijskega na drugi z dvoglaviin orlomw8. 2kronski novec iz let« 1912, 9. lkronski no\asc iz leta 1915, 10. ena niožka srednja velika srebrna ura, remonter, en pokrov rimske številke, precej velike na belem pasu, okolu vsih kazalcev mal bel krog, med tem krogom in številkami ter ob zunanjem robu številčnega pasa rumen pas, od kojih je notranji okrašen s cveticami. Na zadnji strani ure t. j. na pokrovu je urezan konj, ki dirja od leve na desno. Ura ima na notranji strani pokrova zaznamovano Številko ( katera se za sedaj ne imenuje), 11. 8 bankovci a 50 K, 13 bankovcev a 20 K, 1 bankovcc a 10 K, 1 rdeč bankovec a 2 K, | višnjev bankovec a 2 K, 2 bankovca a 1 K. Vsakdo, komur bi bilo o pogrešitvi ali tatvini teh predmetov kaj znanega, naj to javi najbližji orož. postaji, r.ii pa vojaškemu sodišču Ljubljana ad S 284-19.
ORLOVSKE ZVEZE
Orlif Izobraževalna društva!
Priglasite se v obilnem številu za izlet v Celje dne 27. julija. Priglase sprejema Vaditeljski zbor Orlovske Zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Južna železnica nam da iz prijaznosti na razpolago poseben vlak za polovično ceno, to je 12 K za tja in za nazaj! Če kdo ne reflektira na kosilo lahko vzame jedila s seboj. Z malimi stroški si bode ogledal lepo mesto Celje s krasno okolico in javno telovadbo Orlov. Vlak bo šel zjutraj ob 6. iz Ljubljane in se vrne v Ljubljano še isti večer. Natančnejši vozni red bomo še naznalili. Ne zamudite lepega izleta! Ne odlašajte! Priglasite se!
Prosveta.
pr Glasbena Matica proslavi Petrov dan z dobrodelnim koncertom v soboto, 12. t. m. v Unionu zvečer ob 20. uri. Spored koncerta v proslavo godu Njega Veličanstva kralja Petra I. obseza sledeče skladbe: 1. Davorin Jenko: Narodna him-
na. 2. Stjevan Mokranjac: Srbske narodne pesmi I. a) Džanum na sred sela. b) Što Morava mutno teče. c) Razgrana se grana jorgovana. č) Skoč* kolo, da skočimo. II, a) Osuse nebo zvezdama, b) Smilj-Smilian,-
c)	Je sam li ti, Jelane. č) Maro, resavkinjo,
d)	U Budimu gradu. Poje pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom koncertnega vodje Mateja Hubada. 3. Josip Pavčič: a) Ženjica, b) Uspavanka II. Novi slovenski skladbi. Pesmi poje gdč. Jelica Sadarjeva. 4. a) Puccini: Molitev iz opere »Tosca«. b) Mascagni: Romanca iz opere »Cavalleria rusticana«. Poje gdč. Jelica Sadarjeva. 5. Čajkovsky: Kvartet za godala v D-.duru. Op. 11. I. Moderato e semplice, II. Andante cantabile. III, Scherzo. Allegro non tanto e con fuoco. IV. Finale. Allegro giusto. S vira komorni kvartet gospodje: Rihard Zika. (Prva vijolina.) Trost Ivan. (Druga vi-jolina.) Dežela Mirko, (Vijola.) Zika Lado, (Vijolončelo.) — Začetek točno ob 20. uri.
pr Fr, S, Finžgar: Veriga. Ljudska zgodba v treh dejanjih, 2. zvezek Nove knjižnice. Izdala in založila Nova Založba v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 8 Knjiga obsega 80 strani in je tiskana na lepem papirju; oprema knjige je sijajna in prinaša na tretji strani pisateljev avtegram, ki slove: »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in io preslepe. da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot ljubezni, Majnika 1919.« —
Finžgar je naš najboljši ljudski pisa-telj-umetnik, njegova dela so pisana iz ljudske duše za ljudsko dušo, zato lahko smelo trdimo, da je Finžgar kot dramatik prodrl med najširje ljudske plasti. Ni ga skoraj ljudskega odra na deželi, kjer ne bi bili igrali njegove lepe igre »Divji lovec«, vsakomur je znana »Naša kri«, to zrcalo duše našega ljudstva pred sto leti. V »Verigi« nam je Finžgar ustvaril kmečko dramo, ki je strogo literarno delo, brez teatra-like, brez poze, brez patosa. Finžgar se je pokazal v ti drami modernega skozi in skozi, z vsem aparatom našega ča.sa v koncepciji, tehniki in opisovanju. Klen je v jeziku, živ v dijalogu, resničen v fabuli, verjeten v razvoju, individualen v opisih, prepojen od realnosti življenja, a tudi vedno obsenčtn c>d idealne zmernosti. Silno zdrav je v svojem jedru. Njegovi stavki so kratki, primere in izrazi pristni narodni; takega sloga ni dosegel še noben slovenski pisatelj; jasen je, kratek, tako slovenski kot je slovenska naša gruda. Zato zveni njegov govor tako narodno, tako resnično in prepričujoče.
Fabula igre je preprosta: Kmeta Marko in Mejač se spreta radi ničvredne verige in se obdolžita tatvine. Silno sovra-
štvo se prične, ki tira oba do skrajnosti^ da gromadita greh na greh. Pravico iščeta pred sodnijo, ki pa jima nc more dati notranje sprave, notranje pravice, ki je podlaga za ljubezen in mirno življenje. Še le tragična smrt starčka Primoža ju zopet spravi. Ideja igre: »greh rodi greh«, se vleče ko rdeča nit skozi vse dejanje.
Premijera igre se je vršila dne 1, aprila v Narodnem dramskem gledališču v Ljubljani s polnim uspehom in se je potem ponovila še devetkrat. Igrali so jo tudi mnogo na deželi, kar je znamenje, kako v kratkem času in kako zelo se je igra priljubila našemu ljudstvu, ker vidi sebe v nji. Igri je pisatelj pridodal navodilo za male odre, da se lahko igra tudi na manjših odrih na deželi.
Knjiga se naroča pri »Novi založbi« v Ljubljani in stane 5 K izvod (denar se pošlje naprej), po knjigarnah pa stane radi draginjskega poviška 5 K 50 v.
g Nekatero jugoslovanske trgovske tvrdko pošiljajo svoje blago v Nemško Avstrijo na naslov Adolf Blum in Popper, filijalka Lipnica. Tu se tehtajo transporti na ta način, da se vagoni potegnejo z lokomotivo kratkomalo čez tehtnico, sklopi jeni s celim transportom skupaj, ne da bi so pri tehtanju odpeli. Pri tem se večinoma udejstvi velik manko. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja na to svoje člane in sploh trgovce v Sloveniji.
i Izvoz nekaterih predmetov brez kompenzacije. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da do v bodoče dovoljevala izvoz brez kompenzacije, toda proti plačilu režijskih stroškov za naslednje predmete: sirkovo seme, vinska drozga, zmleti koruzni storži, med, vino, žganje, bar in mandeljne. Tozadevno obvestilo, ki vsebuje tudi postavke režijskih stroškov, je interesentom v zbornični pisarni na vpogled.
Razglas. Finančni minister je glasom dopisa generalnega ravnateljstva posrednih davkov v Belgradu z dno 2. junija 1919, št. 1026, glede dohodarstvenih prestopkov zakona o davku na žganje sledeče odredil: 1, Da se zaradi vseh takih dohodarstvenih prestopkov, glede katerih so razsodbe postale izvršilne, do daljne naredbe ne iztirjajo denarne kazni, ampak samo odpadajoče davščine; J2. da se glede takih prestopkov, glede kojih razsodbe še niso postale izvršilne, po zakonu predpisano poslovanje takoj z vso eneržijo nadaljuje in v onih slučajih, v katerih je obstoj kaznjivega dejanja in kaz-njivosti potom izvršilne razsodbe ugotovljen, tudi samo odpadajoča davščina iz-tirja, da se pa denarna kazen do daljne naredbe ne iztirja; 3. da se preiskave glede dohodarstvenih prestopkov zakona o davku na žganje, izvršenih po 1. novem-
bru 1918, nadaljujejo in v slučaju kaznji-vosti iztirjajo odpadajoče davščine in denarne kazni. — Razglas. Finančno ministrstvo v Belgradu je z ukazom z dne 3. junija 1919, štev. 1036 izdalo sledečo naredbo o ustavitvi kreditiranja davščin v celem območju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Člen I. Davščine na špirit, sladkor, mineralno olje in carine se ne smejo več kreditirati. Dosedaj obstoječa kreditiranja se ustavijo in vsi kreditirani zneski se morajo takoj vplačati. — Samo davščine na proizvajanje piva in sadnega žganja se lahko še dalje kreditirajo na podlagi obstoječih postavnih predpisov, in sicer najdalje za rok dveh, oziroma štirih mesecev, položiti je v to svrho sigurno zadostujočo in predpisano garancijo (varščino). Kot varščina za to kreditiranje se do daljne odredbe ne morejo sprejemati papirji bivše avstrijske in ogrske države* in prav tako ne morejo jamčiti za to varščino banke v sedanji Mažarski in Nemški Avstriji, kakor tudi ne tamkaj bivajoče privatne osebe, glede drugih inozemskih papirjev, ki bi se kot varščina za to kreditiranje ponudili, treba je prej preskrbeti dovoljenja ministrstva financ. Člen II, Ta naredba stopi takoj v veljavo. — Delegat; Dr. Šavnik.
Zastopanje zapuščin in zavarovanja v Ameriki. Kraljevemu poslancu v Wa-shingtonu je ministrstvo za vnanje zadeve naročilo, da v vseh stvareh, ki se tičejo zapuščin in zavarovanja v Ameriki, zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestva SHS. Obračati se je v vseh teh zadevah do ministrstva za vnanje zadeve in sicer preko pravosodnega ministrstva ter predložiti vsa potrebna dokazna sredstva,
a Prodajalci petroleja (ljubljanski), Id
bi hoteli prevzeti v zalogo nekaj petroleja za zimo, naj se zglase pri mestni aproviza-ciji, Poljanska cesta št. 13. Opozarja se pa že sedaj, da je ta petrolej določen za zimo ter da se bo prodajal izključno le po navodilih mestnega magistrata, vsled česar bi se vsaka prodaja tega petroleja pod roko morala naznaniti kaz, oblasti. Cene za nadrobno prodajo se bodo določile tako, da trgovci ne izgube obresti založene glavnice.
a Prodajalci sladkorja (ljubljanski) se
vabijo, da se zglase v pondeljek 14. t. m. v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja za julij.
Dežnik zamenjan. Stranka, ki je zamenjala pri poverjeništvu za soc. skrbstvo dežnik, naj se zglasi pri Posredovalnem uradu za begunce, Dunajska cesta 38/1.
Nlkako drastično učinkujoče edvajalno sredstvo naj se ne uporablja, marvet samo Fellerjeve odvajalne rabarbara „Elza"-krogljice. Te so popolnoma neškodl.ive in brez posledic. Krepe želodec in črevo, povzroče slast do jedi in se lahko dajo tudi otrokom. 6 Skatelj pošlje za le 12 K lekarnar E. V. Feller, Stubica Elsa trg 134. (Hrvatska). 6 dvojnatih ali 2 Specialni steklenici Fel-lerjevega bo! lajšujoCega Elza-fluida stane 24 K. Omot in poštnina se računa posebej ln najceneje. Kdor naroči veC ob enem, mnogo prihrani.	(Iv)
Plellfl nogavic z^tfz^
v hiši v Mariboru, Šolska ul. 4. Valburga Oman.
Zahvale.
Tem potom se prisrčno zahvaljujemo vsem p. n. udeležencem pogreba našega ljubega
ki so ga spremili na zadnji poti k veCnetnu počitku.
Predvsem prisrčna hvala jugoslovanski tiskarni oziroma nje p. n. osobju, posebno še g. ravnatelju Ceču, ki je b;l glavni faktor, da se je pogreb kar najlepše izvršil.
Dalje se zahvaljujemo .Ljudskemu odru", oziroma njega p. n. osobju, Jugoslovanski strokovni zvezi, ter St. Jakobskemu Orlu in Prosvoti.
Prisrčna hvala gg. pevcem, za res krasne v srce segajoCe ža-lostinkc, ki so slavnost pogreba dvignile do prave višine, ter g. dr. Janku flrnejcu, ki je zastopal Korotan in spremil svojega ro-,aka k veCnemu počitku.
Vsem, ki so nam ob težkem času bolezni stali ob strani in pomagali prenašati težke čase na kakoršnjikoli naCin in vsem darovalcem vencev in p. n. tiskarskemu osobju ra prispevke tresto venca se kar najtopleje zahvaljujemo.
Želimo in prosimo, da ohranite vsi našega predragega po-ko,niku v trajnem spominu in ga priporočamo v molitrv.
Rodbina Hlebce-StOckllnger.
Za ugodno ceno se proda moderno izdelan srednje velik lesen razložljiv naifilifin z železno roletno zaporo. Po-JJuiilJUlI, trebno pohištvo, kakor: predalniki, pult itd. ki se nahajajo v ujem, je popolnoma novo. Pojasnila in naslov v Anončni ekspedicijl Al. MateliC, Ljubljana Kongresni trg 3.
SJJnnlpP stavbinske stroke ter specijallst iTlUUlU v polaganju central, plina in vodovodov z večletnimi spričevali išče primernega mesta. Event. ponudbe na uprav. Slovenca pod 5t. 4090.
Oimn. omtDri]ent-oUak 1
išče primerne
službe. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na upravništvo tega lista pod šifro .Vmesni akt*.
Prnfift CD " Castr'lS'{a ježna oprava, sten-nUUU C C • ski porcelanasti krožniki, umivalna omara, kopelski stol, pršna kopel) i. t. d. v Salendrovi ul. 4, II. nadst.
I tram 14 polovnjakov
murni mm m spalnico rdda
tudi v posameznih kosili, dalje knjige, romani itd. Ogloda so lahko od 9. do 12. ia od 2. do 6. ure v Gradišču št. 8/IU., 2. stopnj. desno.
mcujuiu slano« hšPiVas
Lessingstrasse 12, II. nadstr., s 3 sobami, kopeljo, plinom, elektriko itd, za enako ali za stanovanje s 4 sobami v Ljubljani.	Ing. Žužek Franc.
Postelje po 60 K •» madrace kakor tudi
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4300
ill naorode»iz^rz
mojih konj koji so mi bili ukradeni 30. junija, in sicer ena kobila, 3 leta stara, siva, 153 cm visoka, en konj, 10 let star, lisičje barve, 165 cm visok, z zvezdico na glavi. Ivan Lobe, posestnik v Polomu pri Kočevju.
išče trgovska agentura in komisijalna trgovina v Mariboru. Cenjene ponudbe se prosijo pod »Trgovsko zastopstvo Vestnost« poštnoležeče Maribor.
Časopisni papir večji množini. Na
vprašanja odgovarja uprava Slovenca.
r

jo zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I.


Duplica — Kamnik
Kompletne opreme za hotele, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobe poseben popust
2179
po zelo ugodni ceni za oddati. Tozadevne zahteve prosim pod „Vino 17/18" poštnoležeče Maribor.
katere imajo Šivalni stroj, se sprejmejo. Ponudbe poštni predal 157, Ljubljana.
^ Pozor!
H Kdor ima katerokoli blago ali predmet
za pronali sli za Kopili,
naj se posluži kupčijske pisarne
,Merkator'
i-3 katera mu oskrbi kupčije t malimi stroški, pozna vire dobave blaga in ima zvezo s kupovale!.
Poslale ? Ljubljani, Jurčičev trg st 3,
za stranke od 10—12, 3—5 me.
Do dna srca potrta sporočava vsem, ki naju poznajo, da nama je Bog vzel edinega otroka
Duška,
ki se je v sredo zvečer preselil v neskončnost.
Pogreb bo v petek 11. t. m. ob 2 uri pop. iz žalne hiše, Gregorčičeva ulica št, 11. Ljubljana, 10. julija 1919.
Gusti in Julijan Pahor.
JYCiši, podgane,
Ing. Dr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni inženir
Suectialno Meno podjetje za betonske, železobelonske in vodne znraie
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
l7irrčllin Cfpnknvnn* NaPrave za Izrabo vodnih sil, vodne žage, elek-ILllMllu Ml UllUVllU • trarne- betonske in železobeton. jezove, mostove, '	železobetonska tovarniška poslopja, skladišča,
betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema v strokovno izvršitev vse načrte stavbeno Inženirske stroke. Tehnična mnenja, zastopstvo strank v tehniških zadevah.
I Moko, pšenico, koruzo I
iečmen. oves. otrobi i. dr. dež. oridelke in nroizvode
U
ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke in proizvode Samo na debelo I	nudi	Samo na debelo 1
Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tel. 22—69. 4053
in vaa rolas.n mor«, poginiti, ako porabljat« moiR najbolje preizkušena m aploino hvaljena srodrftva, kot proti poljakim mišim K 6, ta pod gane in mili K 5 —| ca Murke K 5.—; tinktura aa ■ t eni o. K 0—; uničevalno moljev K 3.—. prašek proti nrtuOD	in 8—K; mazilo
proti ulem pri ljudeh K I.— ; mazilo zauil pri 11 vini K 3'—: prašek sa uil v obleki in p« rilu K 3,—; tinktura proti mrCeau na aadjn in zelonjadl (umeev. rasUin) K 3.—. Pra.ok proti mravljam 8'-. — 1'ošilja po povzetja Zavod /ii ekspert
M. Ser, Zagreli 38., Petrinjska nllca 3.
Ttkovooiji yrl vefijem odjemu popnut.
|adružna zveza v Ljubljani
razpisuje
I.	mesto uradnika za gospodarsko s!n?!sUko in
II.	mesto zadružnega revizorja.
Za obe službi se zahteva matura in trgovska izo! razba. Lastnoročno pisane proSnje z dokazili o usposobljenosti, dosedanjemu službovanju in zahtevki o prejemkih naj se pošljejo ravnateljstvu, Dunajska cesta 38, I do 26. julija t.!.
Zeli se, da se prosilci osebno nredstavijo.