Štev. 186.
V Ljubljani, v četrtek, dne 16. avgusta 1906.
Leto xxm
Velja po pošti: za cc-!o leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo-lcto naprej K 20' — za pol lela „ „ 10' —
za četrt leta za en mesec
1'70
Za pošllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije, llpravniškega telefona štev. 188.
CešK! minister dr. Potok o volilni preosnovi.
Češki minister rojak dr. Pacak je imel ve-levažni politični govor v Kntni gori ob sestanku zaupnikov kutnogorskih in časlavskili. Pred vsem je naglašal, da kot minister ni izpremenil svojega političnega mišljenja, svojega izpovedanja in svojih stremljenj. Več podpore svojih mandantov potrebuje aktivni državnik, kakor aktivni politik, da doseže vpliv. Za svoje delovanje kot minister prevzame vso odgovornost sam v prepričanju, da imajo Cehi pravico sodelovati pri vladi, dasi se ne izvrši vse tako, kakor žele. V ministrstvo je vstopil, ker sodi, da morajo imeti enako pravico vsi narodi in da se mora izvajati pravica nasproti vsem in ker upa od sedanjega vladnega načelnika, da hoče skrbeti za češko ljudstvo s konkretnimi dejstvi in da smo z Nemci v državni upravi popolnoma enakovredni.
Minister naglaša, da govori v resnih časih. Tekom štirih tednov prične zopet parlamentarno delovanje, ki bo posvečeno resnemu iu odgovora polnemu delu. Državni zbor bo moral sklepati o novih temeljnih načelih za zbornico, češki deželni zbor bo pa dokončal del onih posvetovanj, ki naj bi omogočila mirno bivanje dveh narodov po načelih pravice in napredka v deželi. Razmerje obeh državnih polovic naj bi se oprostilo oblik, ki dovajajo do kriz, in naj bi se določila stalnost. Prva naloga državnega zbora je pa, da reši v svojem zadnjem zasedanju volilno preosnovo. Stališče in taktika češkega ljudstva in čeških poslancev sta začrtani pri vsaki volilni reformi že naprej po zgodovini in po vsem strankam skupni zahtevi v programih, manifestih in volilnih oklicih za razširjanje in za izenačenje glasovanja. Pol stoletja sem so glavne zahteve češkega ljudstva odprava ku-rij, odprava vseh volilnih privilegijev v kakršnokoli obliki, torej tudi odprava cenzusa, odprava indirektnih volitev! Zahtevali smo vselej popolno odpravo vseh separatističnih ali plutokratičnih ločilnih sten in demokratizira-nje volilne pravice. Češki poslanci so z ozirom na ta načela glasovali leta 1882 za razširjenje volilne pravice na takozvane petgol-dinarske volilce, za Dipaulijev in Beerov za-
kon, po katerem so dobili volilno pravico om\ ki plačujejo 4 goldinarje davka. Glasovali so tudi za Badenijevo volilno preosnovo. In naj bi se bilo glasovalo o drugi Taafejevi volilni preosnovi, ki jo jc predložil zbornici 10. oktobra 1893, katero so pokopali plemiči s pomočjo konservativcev, bi bili češki poslanci po tradicijah svojega ljudstva in svoje stranke tudi glasovali zanjo kot za predlogo, po kateri bi se bil zboljšal status quo in ki bi bila po-menjala napredek.
Kritična vprašanja, ki naj bi si jih stavilo češko ljudstvo in češki poslanci ob sedanji volilni preosnovi in o obliki, ki jo ima in ki jo morebiti šc dobi in na katere je potreben odgovor, n i s o sledeča vprašanja: Jeli volilna preosnova natančna, po lekarniški tehtnici tehtana ali matematično natančno odmerjena absolutna enakost? Ali je ta volilna preosnova že končni smoter in končna točka razvoja volilne preosnove? Ali ta volilna preosnova pre-cizno izpolni vse, kar smo zahtevali in li natančno očrtuje enako volilno pravico? Ce bi bila taka volilna preosnova politično dejansko mogoča, bi bil zanjo s telesom in z dušo. Volilna pravica ni bila enaka v narodno enotnih državah s splošno in enako volilno pravico, kakršni državi sta Nemčija in Francija. Ob zadnjih ^oiitvah na Francoskem, kjer je »suf-frage universal« že staro stoletje, so grajali listi, da volilni okraji niso enako veliki. Pariški in pariške okolice okraji so manjši, in čim dalje od Pariza, tem večji so. Aleksander Hardl se pa pritožuje, da v Nemčiji niso volilni okraji enako veliki. Popolna enakost ostane ideal tudi pri enaki volilni pravici. Pri volilni preosnovi moramo odgovoriti na sledeča vprašanja :Bo-li bodočnost boljša, kakor sedanjost in preteklost? Omogoči li volilna preosnova, da pridejo do večje veljave v pozitivnih razmerah realne moči bolj, kakor v sedanjih razmerah? Pride li do besede ljudstvo kot tako? Bode li imelo češko ljudstvo v državi nasproti Nemcem in v zbornici bolj ugodno stališče, kakor v sedanjih razmerah? Je-li bolj ugodno, da imajo Cehi v zbornici namesto 68 108 ljudskih zastopnikov? Je-li bolj ugodno, da imamo v zbornici namesto sedmine petino vseh poslancev?
Ne bojimo se odgovora, ker vemo: Volilna reforma ne izpade tako, kakor si želimo. Ne izpade pa tudi ne tako, kakor hočejo
Nemci. Nadalje nam je znano, da volilna preosnova nc bo absolutno enaka, a da bo pravično izenačila narodne sile. Volilna reforma sicer ne bo izjavila popolne pravice, pač pa pomenja bistveno stopnjo do nje.
Zato in ie zato pospešujemo volilno preosnovo in ji hočemo posvetiti svoje moči, da se uresniči.
Politika je znanost ali umetnost, ki ne deluje vedno s celimi številkami, marveč mnogokrat tudi z drobci. Celo oni, ki je najbolj srečen, mora biti zadovoljen, da doseže približno, za kar se poteguje tudi v velikih, urejenih in enotnih državah, kaj še v mnogojezični Avstriji. Ime poFtika zasluži le ono javno delovanje, ki ne žrtvuje mogoče, dosegljive in bližnje stvari umišljenemu, dozdevnemu!
Tako sodi o sedanji volilni preosnovi mož, ki dela že 23 let v prvih vrstah čeških politikov, dolgoletni načelnik mladočeške parlamentarne delegacije, gotovo izkušen politik. Kako malenkostno smešni se nam zde nasproti izvajanjem izkušenega mladočeškega radikalnega politika ugovori celokupnih slovenskih liberalcev, naših domačih nasprotnikov volilne preosnove, ki jc prinesla Slovencem med vsemi Slovani po zaslugi dr. Šustcršiča sorazmerno največ novih moči, novih poslancev !
Shod dr. Piojo.
(Poročilo »Slovencu« od Sv. Jurija ob Ščav-nici.)
Politični shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici dne 12. t. ni. jc bil naravnost sijajen. Videm ves v zastavah! Med zborovanjem najlepši red. Krasno vreme! Nasprotniki mirni. Navzočih do tisoč ljudi. Poslanca gg. dr. Ploj in Kočevar burno pozdravljena. Gosp. dr. Korošce iz važnih razlogov ni mogel priti. Shodu je predsedoval g. P e I c 1 od sv. Petra.
Prvi spregovori gosp. dvorni svetnik dr. Ploj o delovanju štajerskih državnih poslancev v zadnjih šestih letih. Prav podrobno jc govoril o volilni reformi. Posebej je pov-darjal, da je v tem oziru storil za Slovence, kar je mogel. Naj se poslancev nc sodi po tem, kar so dosegli, ampak kako so delali. Treba je nekoliko potrpeti in vsestranski dalje delati; sčasoma sc da marsikaj doseči. Na razne medklice odgovarja, posebej, da je nesmisel v odseku obstruirati; v zbornici pa bodo slov. poslanci storili vse, kar bo le mogoče, da se da Slovencem,, kar jim gre. Glede Koroške povdarja, da koroškega poraza niso
krivi slovenski poslanci, ampak premoč in Korošci sami, ker je tam še strašna narodna zaspanost, na kar Nemci računajo. Posebej je ožigosal P I a n t a n o v o post o-panje. Zagotavlja zborovalce, da bo vsik-dar neumorno delal za koristi slovenskega naroda! Burno odobravanje.
Debata je bila zelo živahna. Gosp. dr. Grossman z ozirom na pojasnila Plojeva pritrjuje', da bi bila obstrukeja v odseku brezuspešna; ugaja mu, da je govornik nasprotnik »kranjskega« prepira; žalosti ga pa, da so spodnještajerski trgi in mesta vsled priklenitve k lipniškemii vol. okraju izročeni politični smrti. Dr. Ploj zavrača to misel, češ, da razmerje 17.900 Nemcev : 11.300 Slovencev po teh trgih in mestih da upati, da se bo sčasoma vse spremenilo; delati bo treba. Predlog dr. Grossmanna glede Slovencev v teh mestih in trgih: Nemca ne moremo voliti, s slovenskim kandidatom ne prodremo, tedaj nam pa nič drugega nc preostaja, kakor da se pridružimo soc. demokratom, je občinstvo z mogočnim »ne« zavrnilo. Tajnik pripravljalnega odbora je dejal, da prepira a la na Kranjskem nočemo, a kadar bo kdo delal zoper katoliška načela, sc bomo branili. Govoril je še nadučitelj V a n d a iz Verčeja o nepravilnostih glede zemljiškega davka in vi-nogradnih podpor, o kmetijskih šolah, o spri-jaznjenju z Italijani i. t. d. Gosp. Roškar od sv. Benedikta je g. drž. poslancu priporočal občino Ščavnico zaradi obč. volitev, ter da se odpravijo oskrbovalna sprejetišča kot nadloga za občine in podpora pohajkovanja.
Gosp. deželni poslanec K o č e v a r je poročal o dežclnozborskem delovanju štajerskih slovenskih poslancev. Po govoru se je razvila zelo živahna, da, nekako burna debata. G. obč. predstojnik Nemec je predlagal: I. naj sc opuste brezobrestna posojila in se vinogradnikom pomaga z dež. trsnicami; 2. da sc na kmetih naj nc nastavljajo izkušene babice, ker se s tem občinam delajo nepotrebni stroški, in 3. naj se gleda na brzo odpravo za kmečki stan neugodnih šolskih počitnic od 15. julija do 15. septembra. G. Roškar jc povdarjal, da se pri razdelitvi deželnih trt kmet prezira. Gosp. V a n d a je ožigosal nc-čuveno zavlačevanje uravnave Mure; g. obč. predstojnik B r e z n i k želi, da se pri deželnih podporah naj zlasti gleda na male posestnike ter da se iz dež. trsnic naj daje le dobro blago. Gosp. Zemljič povdarja, da dež. trsnice kmetu nič ne koristijo, ker si jih navadno niti ogledati ne sme, daril iz njih pa baš kmetje najmanj dobivajo. Zahteva, če je gornjerad-gonski okrajni zastop res letos dobil pravdo zoper južno železnico, mora Vračko okraju vrniti onih 1500 kron. ki jih je pred leti sprejel kot nagrado, češ, da je že takrat po njegovih zaslugah bila pravda dobljena. Vpraša, jc li res, da Gornja Radgona postane trg; če. potem protestiramo, ker na ta zviti način hočejo
LIKER.
Družba rdečelascev.
Spisal C. Doyle.
(Dalje.)
Holmes jc smehu poskakoval na svojem sedežu; to je bila njegova navada, če je bil dobre volje.
»Kaj za vraga naj to pomeni?« dejal sem prebravši dvakrat zaporedom zagonetno objavo.
»To je čudna stvar, kajneda?«
»Torej, gospod Wilson, začnite in pripovedujte sedaj o sebi, o svojih domačih razmerah ter o vplivu teh vrstic na vašo življen-sko srečo. Ti, prijatelj doktor, pa vestno zapiši naslov ter številko časopisa.«
»Časnik je »Morning Chronicle« ter je izšel ravno pred dvema mesecema, dne 27. aprila 1890.«
»Dobro; prosim začnite, gospod VVilson.«
»Stvar je torej ta«, začel jc pripovedovati VVilson, ko si je obrisal pot s čela; kakor sem vam žc popred omenil, sem lastnik male trgovine v Coburg Square, nedaleč od City. Trgovina ne nese mnogo; zadnja leta zaslužil sem komaj toliko, kolikor sem potreboval
za življenje. Prejšnc čase imel sem vedno po dva pomočnika, sedaj imam le enega, pa še tega bi ne mogel plačevati, če bi ne služil prostovoljno za pol plače, ker pravi, da se hoče privaditi trgovini.«
»Kako pa se zove ta postrežljivi mladenič?« vprašal je Holmes.
»Vincenc Spaulding; toda mlad ravno ni več. Starost njegovo je pa težko uganiti. Pripravnejšega pomočnika si že ne morem misliti, gospod Holmes. Vem, da bi lahko dobil boljšo službo, kjer bi še enkrat toliko zaslužil kot pri meni. Toda če je njemu prav. je meni vsekakor tudi.«
»To se razume. Lahko se štejete srečnega, da imate pomočnika, ki ne zahteva mnogo, kar se dandanes v trgovini redkokdaj dogaja, Vaš pomočnik sc mi nc zdi nič manj čuden, kot vaša ovadba.«
»Seveda ima tudi svoje slabe lastnosti«, pripomnil je VVilson.
»Posebno rad se peča z fotografiranjem; v ta posel je zateleban do blaznosti. Sredi med delom izgubi sc s svojim aparatom in potem tiči v kleti kot kunec v luknji. Tam razvija potem svoje slike. To jc pač njegova slaba stran; v ostalem sc ne morem pritoževati čezenj, ker je izvrsten delavec,«
»Gotovo je še vedno pri vas.«
»Seveda, gospod Holmes. On ter neka
štirinajstletna deklica, ki sc peča nekoliko z kuho ter skrbi za red in snago v hiši, sta vse moje osobje. Sam sem namreč vdovec brez otrok. Tudi živimo mi trije složno in četudi nimamo Bog ve koliko, vendar izhajamo, da nam ni treba delati dolgov. Vse je šlo po sreči, dokler ni izšel ta preklicani in-serat v časniku. Ravno danes je osem tednoV, kar mi jc prinesel Spaulding list v trgovino rekoč:
»Dal Bog, gospod VVilson, da bi imel jaz rdeče lase!«
»Ceinu?« vprašal sem ga jaz.
»Zato, ker jc zopet razpisano prosto mesto pri družbi rdečelascev. Kdor dobi to mesto, za tega je ta pridobitev že malo premoženje. Zdi se mi, da je več razpisanih mest na razpolago, kot je prosilcev, tako da oskrbniki premoženja že ne vedo kam z denarjem. Ce bi bilo mogoče prebarvati lase,
v tako gnezdeče, bi jaz nemudoma sedel.«
»Kaj pa je na celi stvari?« vprašal sem dalje. Vedite, gospod Holmes, jaz sem, kot kokoš pri jajcih, vedno doma. Ker radi trgovine ni treba, da bi kam hodil, včasih po cele tedne ne prestopim praga. Seveda na ta način ne izvem ničesar, kaj se godi zunaj. Da me veseli, čuti novosti, sc razume.«
Ali vam ni prav ničesar znano o dru-
žbi rdečelascev?« vprašal me je začudeno Spaulding ter me motril z očmi.
»Cisto nič!«
»Resnično ne? To jc tembolj čudno, ker bi ravno vi imeli pravico pogajati se za to mesto.«
»Ali kaj prida nese?« vprašal sem dalje.
»Ni ravno mnogo, a nekaj stotakov na leto pač. Pri tem pa ni mnogo opravila ter se vse delo da izvršiti poleg drugih kot postranski posel.«
»Lahko si mislite gospod Holmes. kako sem napenjal ušesa. Trgovina mi je zadnja leta slabo šla, zato bi bil pač rad poleg nje zaslužil še par stotakov.«
Prosil sem Spauldinga, naj mi natančneje pojasni celo zadevo.
»Sami čltajte«, dejal je Spaulding ter mi dal tale časopis. »Izpraznjeno je mesto pri navedeni družbi; naznanjen jc tudi naslov, kam se je treba obrniti. Kolikor jc meni znano, ustanovil je družbo neki ameriški milijonar, imenom Ecekija Hopkins, ki jc moral biti pravi čudak. Po njegovi smrti našli so oporoko, v kateri je vse svoje ogromno premoženje določil za ustanovo, ktere obresti so namenjene rdečelasccm, ki naj jim zago-tovc zadovoljno in udobno življenje.«
»Oglasilo se bo gotovo na tisoče rdeče-lasih prosilcev«, pripomnil sem iaz.
nemškutarji znova dohiti v roke okrajni za-stop. Pr. Ploj odggovarja, da to sliši zdaj prvič, da bo pa takoj brzojavno protestiral zoper to v Gradcu in ministrstvu. Shod se izreče za to: če se sploh kje v tem okraju naj naredi trg, tedaj naj to postane Videni (Sv. Jurij), in to na vsak način takrat, če bo Gornja Radgona trg.
Omenjamo, da je g. Kočevar v svojih odgovorih zavzemal precej »nekmečko« stališče!
Sprejeli sta se sledeči resoluciji: 1. Politični shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici z dne 12. avgusta 1906 izreka popolno zaupanje g. drž. in dež. poslancu dvornemu svetniku dr. Ploju, kakor tudi gg. poslancema dr. Korošcu in Kočevarju. Prav posebej obsoja nesmiselne napade na g. dr. Ploja glede njegovega držav-nozborskega delovanja v odseku za volilno reformo. 2. Oziraje se na zadnja prestavljanja slovenskih avskultantov (dr. Zilier in dr. Vuk) na Kranjsko iz njegove ožje domovine protestiramo najodločneje proti temu, da se pri sodnijah odpravljajo uradniki, naši rojaki, ki delujejo v vseobčno zadovoljnost, ter se nadomeščajo s tujci, iu zahtevamo, da se na slovenskih tleh nastavljajo slovenski sodniki in uradniki. Ustanovi naj se katoliško slov. politično in gospodarsko društvo za gornjerad-gonski okrai.
Ljutomerčani (tržani) in navzoče dijaštvo ugovarjajo temu, da bi novo polit, društvo delovalo tudi v ljutomerskem sodnem okraju, češ, to bi bila konkurenca že obstoječemu ljutomerskemu,. to bi se reklo, sejati razpor a Ia kranjski. Po dolgi debati je g. dvorni svetnik predlagal, naj se za zdaj v preprečitev raz-pora ustanovi katol. polit, društvo samo za gornjeradgonski sodni okraj; ako bi pa ljutomersko delovalo v nasprotnem smislu, lahko vsak čas delokrog razširi. V imenu »sloge in mira« se je sprejel ta predlog. Oglasilo se je takoj zadostno število udov, prvi g. dvorni svetnik z udnino 10 kron. Odbor se še ni volil. Kmečko ljudstvo je zaradi tega nastopa Ljutomeržanov zelo razburjeno.
Vsekako najprisrčneji prizor je bil, ko je g. obč. predstojnik Ca g ran v imenu jurjev-ških občin (bolehneške, galuške, grabonoške, jurjevške, kralovske, okoslavske, slaptinske stanetinske in terbegovske) pohvalno opisal delovanje gg. dr. Ploja in župnika K u n-ceta ter jima v priznanje tega izročil krasni diplomi častnega občanstva omenjenih občin. Zborovalci so viharnonavdušeni pozdravljali to odlikovanje. Ginjena sta se odlikovanca zahvalila, ter je g. dr. Ploj v spomin tega dal za novo cerkev dvesto kron, č. g. župnik Kunce pa imenovanim občinam po 20 kron vsaki.
Nato se jc zborovanje zaključilo. Razvila se je prisrčno vesela prosta zabava. Pri slovesu je g. dvorni svetnik dr. Ploj dejal, da je imel že mnogo shodov, a tako zanimivega, tako prijateljskega in veselega še nikdar!
Dogodki v Rusiji.
O uporu v Kronstadtu.
Ko je začul car ob kronstadtskem uporu grornenje topov, je zbral častnike in moštvo Semenovega polka, katerim jc rekel, da jim izroči v varstvo carico in svoje otroke, ker hoče oditi v Kronstadt. Z velikim navdušenjem so prisegali častniki in moštvo, da hočejo braniti carico in carjeve otroke. Ko je o tem izvedela carica, je pregovarjala carja, naj ne odpotuje v Kronstdt. Car je pa rekel: »Umoriti me hočejo! Naj sc jim izpolni njihova volja. Predolgo mi že traja! Hočem
»Nikakor ne«, zavrnil me jc pomočnik. Ustanova je namenjena le onim možkim osebam, ki so rojeni v Londonu ter dorastli. Amerikanec preživel je svoja mlada leta v Londonu, zato se jc hotel pokazati hvaležnega. Slišal sem pa, da mora dotični prosilec imeti živordeče lase; rjavkasti ne smejo biti.
»Vi na primer bi to mesto gotovo dobili, toda morda se vam ne zdi vredno, da bi se trudili za par sto funtov.«
Kakor gospoda vidita, jc barva mojih las v istini taka, da nisem mogel dvomiti o uspehu. Ker je bil Spaulding o celi stvari — o tem sem bil uverjen — dobro poučen, mislil sem si, da mi utegne pomoči. Zato sem mu ukazal, naj trgovino zapre ter gre z menoj. To mu ie bilo očividno po godu, ker jc bil zopet prost. Zaprla sva torej trgovino ter se podala na kraj- ki ie bil označen v inseratu.
»To je vam bil prizor, gospod Holmes! Od severa in juga, od vzhoda in zahoda je drvilo skup vse, kar jc imelo Ic eno rdečo liso na glavi! V Fleet-Strcet se je trlo rdečelascev kot mravelj na mravljišču! Niti mislil nisem, da je v Londonu toliko rdečeglavccv, kolikor se jih je sešlo na navedeni poziv. Najraztio-vrstnejše rdeče barve so bile zastopane; toda po Spauldingovem zatrdilu bilo jih je malo, ki bi bili imeli svetle, živordeče lase. Ko sem videl to velikansko število, bil bi se najrajši vrnil, toda Spaulding ni hotel o tem ničesar čuti. Nc vem kako se jc zgodilo: z njegovo pomočjo in s posredovanjem njegovih komolcev ter ramen prerinila sva se jako hitro skozi množico. Na stopnicah je vladala prava gnječa: nekateri so prihajali z nado v srcu, drugi zopet slabe volje odhajali. Tudi midva sva prišla na vrsto ter vstopila v pisarno.«
(Dalje prihodnjič.
storiti svojo dolžnost.« Carica je padla carju pred noge in jc brez uspeha ponavljala svojo prošnjo. Nato je prinesla carica prestolonaslednika in ga prosila, naj nc odpotuje v Kronstadt. Car je nato omedlel in ostal nezavesten, da so zadušili upor. Saj tako govore dvorjani.
Kronstadtsko vojno sodišče je pričelo 3. t. m. razpravo o zadnjih uporih. Uporniki so razdeljeni v več skupin.
Prestop h katoličanstvu.
V	Molulevem je prestopilo 20.000 prebivalcev h katoličanstvu.
Ropi, napadi, umori, upori.
V	Libavi je zaprla vlada roparsko tolpo
17	oseb, ki so oropali neki poštni vlak. V parku »Carskega Sela« je bil ustreljen senator Kalman. V Varšavi so ustrelili tvorničarja Michela na cesti in mu u ropali 1 fiOO rubljev.
Ko so zasledili v Moskvi skladišče orožja in dinamita, je pobegnil glavni agitator Kry-lov v neko močvirje, kjer je ostal skrit tri ure, dokler se ui udal, ker so streljali s salvami v močvirje. Pri nekem sokrivcu Krtova so našli natančni načrt moskovskih utrdb za vstajo.
Na Kavkazu se zopet pripravljajo na vstajo proti Rusiji. Tudi med vojaškimi posadkami vre. Zaprli so poročevalce peter-burških časopisov na Kavkazu.
Za poštnim vozom poštnih vlakov na južnozahodnih ruskih železnicah bo v bodoče priklopljen voz z vojaškim spremstvom.
Dne 1.3. t. m. so zopet preiskali v Peterhurgu več stanovanj socialnih revolucijo-nariev. Našli so velike zaloge orožja, raz-strelivnih snovij in bomb.
V	Varšavi je bilo včeraj izvršenih mnogo političnih umorov. Baie so umorili 20 oseb.
V	Wloclaceku sta bila umorjena policijski mojster Mirnovič in deželni policijski stotnik Pjetrov.
Včeraj popoldne so bili nemiri v Lodzu. V tretjem policijskem okraju sta bili vrženi dve bombi. Eno poslopje je zgorelo. Vojaštvo je streljalo. Ubitih in ranjenih je bilo mnogo oseb.
Pred kronstadtskiin vojaškim sodiščem stoji I saper, 3 artileristi, 25 minerjev in 18 civilistov, ki so obtoženi, da so hoteli vzeti vladi utrdbo Konstantin in trdnjavo.
Bivšega duminega člana Opipka so zaprli ponoči 2. avgusta. Našli so pri njem načrt Kronstadta. Danes ga baje sodi vojno sodišče.
Zakaj so obsodili Gapona na smrt?
»Novo Vreme« priobčuje listino, ki so jo zaplenili, ko so prijeli osrednji odbor revolucionarne delavske zveze. Smrtna obsodba Gaponova navaja, da je obsodilo delavsko sodišče Gapona na smrt, ker je bil v zvezi z Wittejem in načelnikom tajne policije in orož-niškim polkovnikom Gerazimovičem, katerim ie izdal organizacijo revolucionarne delavske stranke. Pismeno je izjavil ministru Durnovu, da sc kesa svoje revolucionarne preteklosti. Prevzel je dolžnost, da ovadi vse zarote proti carju, Witteju in Durnovu. Poneveril je delavski blagajni namenjene vsote od 10.000 do 100.000 rubljev. Kot izdajalca delavske stvari in defravdanta so ga obsodili na smrt. Podpisali so obsodbo člani rev. sodišča. Sedor Rybnitzky, Nikolaj Petrov, Peter Grebnicky, Jurij Ceremuhin, Mihael Drakon. Listina ima pripombo: Obsodba se je izvršila.
Priprave za novo vstajo na Ruskem.
Iz Lvova poročajo, da pripovedujejo ta-mošnji Rusi o pripravah za novo vstajo, ki se dvigne po žetvi. Skoro vsi zunaj Rusije sc mudeči revolucionarji so se vrnili, da sami neposredno delujejo med ljudstvom. Istotako sc je vrnilo v Rusijo tudi več socialističnih komitejev. Tudi člani komiteja v Genovi — »Zveze« so sc preselili v Rusijo. Cel mesec je bila središče tega komiteja Galicija in siccr
18	dni v Krakovu in 12 dni v Lvovu. Iz teh krajev se niso pošiljali v Rusijo samo revolucionarni listi, ampak tudi celi zaboji orožja, ki so vsi srečno dospeli na svoje mesto, kar zatrjujejo doposlana pisma. Neki član tega komiteja ie izjavil, da je načrt za organizacijo novega upora v vseh podrobnostih žc izvršen. Revolucionarne stranke delujejo zdaj zlasti v armadi med ruskimi častniki, katerih pridobivajo vedno več in več.
Notranje-poiitični položaj.
Ni resnično, da razpišejo volitve v dnino že meseca septembra. Finančni minister namerava 4 milijone rubljev nakazati stradajo-čemu prebivalstvu, 6 milijonov pa za izredne železniške zgradbe.
Veliko vojaško parado v Krasnem Seiu, pri kateri bi bilo navzočih 50 tisoč mož, so odpovedali.
V Kostroniu prodaja državna uprava kmetom državne gozde za ceno 200.000 rubljev.
Stolypin jc izjavil, da jc popolnoma soglašal z zahtevami politikov za vstop v mini-sterstvo, a da so preprečili njegove načrte v Petrovem Dvorcu.
Poljedelski minister knez Vazilčikov je izjavil, da ie nasilna razdelitev zasebnih zemljišč nemogoča. Lc ako sc razdclc kronska posestva kmetom in jim prodajo posestniki parcele prostovoljno, zamorejo zadostiti zahtevi kmetov po zemlji.
PAPEŽ O LOČITVI CERKVE OD DRŽAVE NA FRANCOSKEM.
Dolgo in nestrpno pričakovana papeževa enciklika o ločitvi cerkve od države na Francoskem jc bila objavljena 14. t. m. Datirana je z 10. avgustom in prične: Encyclica gravis-simo officio o verskem vprašanju na Francoskem. Enciklika sc spominja shoda francoskih škofov in pravi, da je papež potrdi vse sklepe francoskih škofov, ko se je posve
toval z večino kardinalov. Papež prepoveduje ustanovitev kulturnih (verskih) družb, dovoli pa, da smejo ustanavljati družbe, ki imajo legalni (zakoniti) iu pa kanonični značaj. Pa tudi take zveze smejo šele ustanavljati, če jc gotovo že prej, da so zagotovljene papeževe in škofove pravice, kakor tudi premoženje cerkva osobito posvečena poslopja. Papež opominja škofe, naj porabijo vsa državljanom dovoljena sredstva, da organizirajo verski kult, in izjavlja, da jih hoče pri tem podpirati. Enciklika potem ovrže pritožbe proti papežu, češ, da nasprotuje republikanskemu režimeju, o katerih izjavi, da so neresnične. Osobito ovrže papež one ugovore, češ, da ni tako prijazen nasproti Francoski, kakor nasproti ostalim državam in piše: Naj se že loči katerakoli država od cerkve, a ji pri tem dopusti vsem skupno svobodo, da svobodno razpolaga s svojim premoženjem, ravna sicer taka država tudi nepravično, a ne spravi cerkve v neznos-ljiv položaj. Na Francoskem pa zakon o ločitvi cerkve od države zakonito zatira cerkev in papež je bil skoraj prisiljen, da prekorači skrajne meje svoje apostolske dolžnosti, ki jih pa noče prekoračiti. Napako so storili le in samo oni, ki so šli iz sovraštva do katoliškega imena do takih skrajnostij. Papež končno izjavlja, da ne dvomi o francoskih katoličanov poslušnosti, ki bodo popolnoma ugodili papeževim predpisom in jim podeli končno apostolski blagoslov.
Papeževa enciklika torej obsoja take verske družbe, kakršne dovoljuje francoski zakon o ločitvi cerkve od države na Francoskem in dovoljuje le take družbe, ki se ravnajo po kanoničnem pravu. Društev ne bodo smeli imenovati »verske družbe«, marveč »kano-nična društva«. Obsegati tudi ne smejo vseh katoličanov brez izjeme, marveč le omejeno število katoličanov, ki jih odobri župnik. Papež odločno imenuje vsako drugačno društvo, ustanovljeno morebiti po določilih državnega zakona, za šismatično, s katerim nc sme biti v zvezi noben duhovnik. Na ta način hoče papež prezirati zakon o ločitvi cerkve od države in ustvariti edino cerkveno zakonodajo.
MINISTRSKI SVET.
Dne 17. t. m. se peča ministrski svet z običajno udanostno izjavo cesarju ob njegovem rojstnem dnevu. Razpravljati nameravajo tudi o proračunu. Beck odpotuje v petek zvečer v Išl, da čestita vladarju, v nedeljo mu pa poroča o tekočih zadevah. ZDRUŽITEV VSEH NEMŠKIH STRANK. Neki nemški svobodno vsenemški poslanec v Francovih Varih je izjavil, da se morajo združiti vse nemške meščanske stranke, da ne zmaga soc. demokracija. Schonerijanci nasprotujejo kompromisu vseh nemških meščanskih strank.
ITALIJANSKI KRALJ OBIŠČE BEROLIN?
Berolinski italijanski poslanik grof Lanza se je razgovarjal v San Pellegrinskih toplicah z italijanskim ministrom za zunanje stvari Tit-tonijem. Sodijo, da obišče italijanski1 kralj Be-rolin ob krstu sina nemškega prestolonaslednika.
KRAGUJEVAŠKl ZAROTNIKI.
Iz kragujevaškega garnizijskega zapora privedejo v Belgrad v najkrajšem času 5 častnikov in 45 podčastnikov, ki so zaprti že dolgo časa. Baje so že končali preiskavo proti njim.
ITALIJA ZMANJŠA ARMADO.
Londonska poročila trde, da namerava predlagati italijanska vlada meseca novembra zbornici naj znižajo število armadnih zborov 12 na 8 z ozirom na državne finančne zadeve.
SESTANEK ANGLEŠKEGA KRALJA Z
NEMŠKIM CESARJEM.
Nemški cesar je sprejel 15. t. m. na kron-berškem kolodvoru angleškega kralja, ki so ga spremljali sir Hardinge generalni major Clarko in major Ponsoby. Tudi angleški poslanik v Berolinu se je pridružil kralju. Angleški kralj je gost nemškega cesarja na Fri-derikovem Dvorcu (Friedrithshof). »Nord. Allg. Zig.« sodi, da bo imel sestanek ugodni uspeh za svetovni mir. Londonska »Morning-post« je mnenja, da je to prvi sestanek, ki mu slede še drugi, da sc sporazumejo o vprašanjih mednarodne politike. Najvažnejše vprašanje jc pač nemško stremljenje v bližnjem Vzhodu, ki je siccr opravičeno, a dvomi, če zavzame Nemčija v egipčanskem vprašanju stališče, ki ga priznavajo Angleži.
PROTI ANARHISTOM
jc govoril v Cutnberlandu. severnoameriške Zjedinjene države mornariški državni tajnik Bonaparte. Rekel je, da ima Amerika lastne gojilnice anarhizma in jc ta element dovolj močan, da pripravi vladi velike skrbi. Proti anarhistom je priporočal kazen s palico.
SPOR MED BOLGARI IN GRKI.
V Atene došla poročila trde, da je mesto Ancialo razvalina razen bolgarskega oddelka. Na obalili je polno beguncev, ki so se rešili smrti. Metropolitova usoda ni znana. Grški di-plomatični agent jc opozoril dva dni pred nemiri bolgarsko vlado na grozečo nevarnost, ki pa ni storila ničesar proti uporom, tako da so bili Grki na milost in nemilost izročeni svojim preganjalcem. V Ancialu so zgorela vsa državna in mestna poslopja in poslopje agrarne banke. Izgube so velikanske. Oblasti so siccr napravile zopet red, a poginilo je veliko oseb. Prebivalci so postali berači. Tako grško kakor bolgarsko prebivalstvo jc razburjeno. V Aitos je 13. t. m. množica oplenila vsa grška skladišča in prodajalnice. V Danunaki so odpustili vse grške občinske uslužbence. Neki bolgarski minister je izjavil da dovoli vlada siccr vsebolgarski shod prihodnjo nedeljo v Plovdivu, a da dobi vojaštvo povelje,
da strelja pri najmanjših izgredih. Za ancial-sko prebivalstvo je dovolila bolgarska vlada 100.000 frankov. Po vsebolgarskem shodu dne 19. t. m. najbrže prekinejo diplomatlčne zveze med Bolgarijo in Grško.
Grške čete so začele nastopati proti Bolgarom v Makedoniji. V sredo je 30 mož močna grška četa zapalila v Javorjanu 8 hiš in ubila 2 Bolgara in enega Kucovlaha. V mestu Ba-tijenu je pa 60 mož močna grška četa zapalila 8 hiš, ubila 8 ljudi a 4 težko ranila. Nekateri člani grške čete so imeli obleko turških vojakov.
Vladni bolgarski komunike dolži grško prebivalstvo, da je povzročilo ancialske dogodke s provokatornim nastopom.
Z raznih krajev Makedonije poročajo, da so umorile grške čete štiri Kucovlahe in dva v kucovlaški službi stoječa turška najemnika.
Dnevne novice.
+ Naj obstruirajo volilno reformo? Pod
tem naslovom priobčuje »Naš List« članek nekega A. K. iz Beljaka, v katerem pravi med drugim: Slovenci pridobe v celem devet novih mandatov. Torej je novi volilni red brez-dvomno mnogo boljši nego stari, ne glede nato, da so z njim privilegiji v principu zrušeni . . . Večina državne zbornice sestoji iz Nemcev. Brez teh ni nobena izpretnemba volilnega reda mogoča. Ker smo Slovani v manjšini, ne moremo proti volji Nemcev ničesar doseči. Kako si je torej misliti volilno reformo naenkrat tako, da bi odgovarjala dejanskim razmeram? Danes imajo Nemci po krivičnem volilnem sistemu mnogo preveč poslancev. Pravičen volilni sistem jih mora na tem številu prikrajšati, ali da se stvar ne vidi v tako odiozni luči: v svrho pravičnega ravnotežja je treba število Slovanov v zbornici povišati. To se je z volilno reformo faktično zgodilo. Da ne v taki meri, kakor bi bilo edino pravično, je umljivo: vsak novi slovanski mandat oškoduje nemški blok. To vedo Nemci dobro, in ker so danes v večini, se temu lahko upirajo, da ne popolnoma sledi zopet iz tega, ker potrebujejo i oni slovanske glasove, ker se boje — svojega ljudstva. S tem trenot-kom, kakor postane volilna reforma zakon, je enkrat za vselej odzvonilo nemškemu go-spodstvu v Avstriji. Nemško vodstvo se opira le na privilegije; če je s tem principom pomedeno, je končana tudi nemška nasilna moč, s katero so bili obdarjeni skozi leta in leta. Reforma pa gotovo, kakor sledi iz vsega povedanega, še ni ideal volilne pravice, in da smo Slovani še vedno kolikor je bilo mogoče oškodovani, jc jasno, ako pogledamo statistične podatke, ki slede iz vladinega načrta. Vsekakor pa pomenja velik napredek ne saino Slovanov, ampak cele države, in boj za odpravo teh krivic ne bo več tako brezupen in dolgotrajen, kakor je bil za odstranitev teh gorostasnih privilegijev. V novi zbornici, kjer ne sedi več toliko nesposobnih mož, kjer odseva res ljudska beseda in volja, bo mnogo lažje govoriti za izboljšanje in končno ureditev volilnega reda, kakor sedaj. (Zato moramo posebno doslej kruto zatirani Slovenci se potegovati za izvršitev volilne reforme! Ur. Slovenca.) Volilna reforma je velika kulturna pridobitev za celo državo, se je res zgodila s precejšnjimi žrtvami Slovanov: tega nova zbornica ne bo mogla prezreti. Slovani smo omogočili državi, da se prišteva lahko med moderne in kulturne in če je enkrat strt princip privilegija, mora priti najhitreje čas, ko pomede ljudstvo i z ostanki krivičnega volilnega reda. Da protestiramo Slovani proti taki reformi, je umljivo in pravilno. Da jo odklanjamo, ni niti taktično niti dejanjski na mestu. Taktično ne, ker prinaša Slovanom mnogo več nego Nemcem; dejanjski ne, ker mora biti vendar naša zahteva, da se izvede čim prej enaka in splošna volilna pravica. Ce to ni mogoče, se temu principu vsaj kolikor gre približati. Slovenski protest je pozdraviti, v kolikor se obrača proti reformi sami. Mi moramo vedno zahtevati splošno in enako volilno pravico brez vsakega pridržka; naj pa obštru-iramo to, kar pomenja velik napredek;, dobro vedoč, da je skrajni čas, da se odpravijo ali vsaj zmanjšajo predpravice, ki jih vživa do sedaj kak narod? Kako si mislijo Slovenci, da bi bilo doseči v zbornici kaj več, kakor ta korak, ki ga stori volilna reforma? Koroškemu protestu se mora pridružiti kolikor se tiče principa vsa Slovenija; ne kolikor se tiče taktike. Naj odkloni lačen in sestradan človek skorjo kruha, kaj se mu obeta mrtvemu morda hlebec? Odklanjati to, kar nam da šele politično moč, pa ne kaže niti naše dobre volje niti smisla za odpravo krivic. Slovenski poslanec, ki glasuje proti reformi, je nasprotnik svojega ljudstva; slovenski narod, če ne nadaljuje boja za dosego ideala volilne pravice, pa ni vreden niti tega. kar mu prinese volina reforma!«
+ III. slovenski katoliški shod in slovenski Korošci. Prejeli smo naslednji dopis iz Koroškega: Ko sem prebral »priposlano« v zadnji številki »Mira«, sem se prijel za glavo ter •prašal: Kaj neki misli vodstvo našega ka-oliškega političnega društva doseči s svojo irezprimerno iu nepremišljeno gonjo zoper II. slovenski katoliški shod v Ljubljani? — >a najdem pravi odgovor, sem še enkrat pre-■al resolucije zadnjega shoda zaupnikov v elovcu in sem prišel do naslednjega sklepa: es, prav je, da so zborvalci na zaupnem lodu z vso odločnostjo nastopili zoper vne-ovpijočo krivico, ki se mu je zgodila v vo-Inem odseku na Dunaju. Da tak sklep poli-čnega društva ima veljavo za vse Slovence a Koroškem, temu vsak zaveden Slovenec iora pritrditi. Ko bi le pri tem bilo ostalo! oda prišlo je v neumestnej razburjenosti borovalcev tudi do usodepolne IV. resolu-ije, pri kateri so zborovalci menda pozabili, a je naše društvo tudi »katoliško«. Toza-evni sklep pa o neudeležbi katoliških koro-kih Slovencev na III. vseslovenskem kato-škent shodu v Ljubljani je vse drugo, le katoliški« ne. Zakaj namen vseslovenskega atoliškega shoda je v prvi vrsti ta, da kato-čani iz vseh slovenskih pokrajin v vzajem-osti s svojimi višjimi pastirji pred celim sve-om, posebno pred nasprotniki svete cerkve, pokažejo svoje katoliško mišljenje in prepričanje. Zatorej je in ostane vkljub vsem »Mi-ovim« opravičevalnim besedam IV. sklep hoda zaupnikov v Celovcu, s katerim se za-ednim katoliškim Slovencem na Koroškem ploh brani udeležiti se katoliškega shoda v Jubljaui, za »katoliško« društvo jako nedo-tojen ter za nas Slovence na Koroškem uso-lepoln. Da je to res, priča veselje in vrišč iberalnih časnikov zavoljo te resolucije. Ni nogoče torej, da bi tak nepremišljeni sklep nel veljavno in obvezno moč za vse kato-ško misleče Slovence na Koroškem. Ce dalje poštevamo, da je ta sklep storjen le od 120 a čas na zborovanju navzočih zaupnikov, otem je umevno, da se vkljub »Mirovemu« merjanju bode našlo precejšnjo število kato-iško zavednih Slovencev na III. katoliškem .hodu v Ljubljani. Seveda je vsem neustrašnim udeležencem katoliškega shoda od vod-;tva političnega društva že pripravljena čast-la svetinja, na kateri je z zlatimi črkami zarisano »uskok«, toda to naj nobenega ne moti, icr je ta naslov v sedanjih razmerah v res-lici »časten«. Na svidenje torej v beli Ljubljani !	Gorja n.
+ Prvi udeleženci III. slovenskega katoliškega shoda so se oglasili včeraj. Drugi slede!
+ Vse slovenske katoliške abiturijente,
ki so se oglasili, da se udeleže 1. jugoslovanskega sestanka kat. abiturijentov 1. 1906 v Ljubljani 25. avgusta, prosi pripravljalni odbor, da naznanijo predsedniku odbora (Abit. iur. S. Dernič, Radovljica) na dopisnici nemudoma svoje počitniške naslove in pristavijo, če želijo, da jim odbor preskrbi stanovanje in za katere dni. Tudi naj prijavijo, če se udeleže v soboto 25. avgusta skupnega obeda, ki ga bo potem odbor preskrbel za nizko ceno. — Pripravljalni odbor.
+ Pod Ero Pittreich si spodnještajerski sodni uradniki-kurzovci dovoljujejo stvari, katerih si še pod Gleispachom niso upali; celo obdolžencem se brani zagovarjati se v svojem jeziku. Tako je bil dr. Ivan Benkovič. odvetnik v Brežicah, zaslišan kot obdolženec v neki kazenski zadevi radi prestopkov proti zbornemu in tiskovnemu zakonu. Ker ga sod-lik, znani kurzovec, protestant in Turmvart idj. dr. Os\vatitsch ni hotel v slovenskem je-;iku zaslišati in slovensko protokolirati. odklonil je vsak razgovor in se pritožil na sveto-valsko zbornico in predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, ki je po dolgem drezanju dalo kratki odgovor, da v tej zadevi »po zakonu ne more ničesar ukreniti«. Dr. Benkovič se je pritožil na višje deželno sodišče v Gradcu, kjer stvar leži. — To jc že vrhunec! Ti kurzovci se sklicujejo na vse mogoče naredbe, ukaze itd. le na zakon in zdravo pamet ne! Poslanci naj vendar zaropotajo, sicer bo ljudska nevolja izbruhnila na dan z elementarno silo; kajti enaki slučaji so pri nekaterih sodiščih na dnevnem redu.
+ Slovenka 25 let za Boga in hrvaško mladino. »Bele sestre« v Sarajevu so slavile včeraj 25 letnico odkar je njihova predstojnica Slovenka iz Kamnika č. s. Radcgunda Poga-čar prišla v Bosno, da razvije svoje plemenito delo za Boga in hrvaško mladino.
Nadvojvoda Friderik na LIvku. Včeraj dopoludne ob 9. uri je prišel nadvojvoda Friderik na Livek. Po eni uri počitka je odšel na Ravne. — Na Livku je okolu 700 vojakov, ki so napravili cesto z Livka na Ravne. Govori se, da napravijo na Kuku trdnjavo.
—	Goriški župan odstopi? Poročajo, da namerava župan v Gorici dr, Marani odstopiti. Čaka le za to primernega trenotka. Uzrok je znano slabo gospodarstvo prejšnjih let na magistratu in tega bridke posledice: dolgovi; poleg tega velikanska zanemarjenost na vse strani, česar pa g. župan sam ne more odstraniti kljubu njegovi dobri volji, ker nima poleg sebe delavnih, sposobnih inočij. Utegne mu slediti — c. kr. vladni komisar!
—	Nova podružnica »Slovenskega planinskega društva« se je ustanovila v Pazinu in se imenuje »Istrsko planinsko društvo« podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Ljubljani. Tozadevna pravila je c. kr. na-mestništvo v Trstu že odobrilo, z razpisom z dne 3. avgusta 1906, št. 1235.
—	Za ribniško dekanijo bo konferenca »Sodalitatis Ss. Cordis« v sredo dne 22. avgusta t. I. ob 10. uri v Ribnici.
—	Duhovne vaje za abiturijente. Oni tovariši abiturijenti, ki se žele po katoliškem shodu udeležiti duhovnih vaj pri čast. oo. jezuitih. naj to naznanijo vsaj do torka 21. t. m. na naslov: Stanko Masič, Ljubljana, Ravni-karjeve ulice št. 13. — Začetek sredo zvečer ob 6. uri, konec nedeljo zjutraj. Hrana in stanovanje brezplačno.
Tožba radi gradnje planinske železnice? Poroča se z Dunaja: »Pri tukajšnjem c. kr. državnem pravdništvu se je tožilo radi goljufije pri gradnji planinskih železnic (Bohinjska železnica), in sicer c. kr. sekcijskega načelnika Karla Wurmba, c. kr. višjega stavbenega svetnika Jos. Hannaka, gradbenega podjetnika Karola Redlicha in pl. Ciconija; ob enem se je uložila v tem pogledu tudi prošnja na Njegovo Veličanstvo. Tamkajšnjega voditelja železniške zgradbe O. pl. Bartele tudi morda pritegnejo v to reč. — To priobčujemo, pripominjevaje, da od kake ovadbe do obtožbe je lahko dolga pot.
—	Poročil se bode dne 23. t. m. v Pragi gospod Josip G e r m, c. kr. gimn. učitelj v Novem mestu z gdč. Ruženo P a v Io u s e k. Bilo srečno!
—	Ženska bolnica v Rudolfovem. Deželni odbor je potrdil zgradbo ženske bolnice na njivi g. A. Poznika pod šancami. Stavba se bode v kratkem razpisala pod tem pogojem, da se še letošnjo jesen začne z izkopavanjem temeljna.
—	Nesreča na južni železnici. 12. t. m.
okolu 11. ure 20 minut po noči je padel Ro-gelja Alojz iz Temnice št. 18, čez rob kakih 8 metrov visoke skalne preseke med Nabrežino in Sv. Križem na rob levega železničnega tira. Bil je takoj mrtev.
—	Ponesrečen poskus samomora. — V Muši blizu Gorice je v noči od petka na soboto skočil krojač Ferezini v vodnjak, globok kakih 16 metrov. Ker je bilo v vodnjaku še za kakega pol metra vode, se Ferezini ni pri padcu preveč poškodoval. Ko so šli nekateri kmetje v soboto zjutraj mimo vodnjaka, so za-čuli iz njega vpiti na pomoč. Par njih se je spravilo v ta vodnjak in ta dva sta z drugo vrvjo ovezala Ferczina, katerega so potem potegnili na svitlo.
—	Neznan samomorilec v Trstu. V tržaškem hotelu »Central« se je ustrelil 20- ali 25-letni mladenič, ki se je v prijavno knjigo zapisal samo: Anton Planer, zasebnik. O samomorilcu se torej ne ve ničesar: ni od kje je doma, ni če jc Oton Plauer njegovo pravo ime. Postave je visoke, ima črne oči. kostanjeve lase in raven nos. Hlače je imel temno-rujave, jopič (sako) črn sc svitlimi progami iu siv klobuk.
Nov dnevnik v Zagrebu. S prvim oktobrom prične izhajati v Zagrebu nov dnevnik, ki se bo tiskal v novo osnujajoči se hrvatski ljudsko-kmetski tiskarni. List bo stal na temelju hrvatskega državnega prava, kakor ga je učil in tolmačil Rački, kot najizrazoviteji antimadžaron, na temelju najtesnejše vzajem nosti, s Slovenci, Cehi in Poljaki in doslednega slovanskega demokratizma s krščanskim in kmetskim osnutkom. Duševni vodja temu podjetju je Stjepan Radič.
—	Samomor na božji poti. 221etna Anica Taučer, doma iz Barkovelj, je bila šla v ponedeljek z materjo in sestro Dragico na božjo pot na sveto Goro pri Gorici. V torek zvečer so šle spat vse tri na tamošnje prenočišče, a včeraj v jutru so našli Anico mrtvo na dvorišču pred prenočiščem: tekom noči je bila namreč nesrečnica skočila skozi okno. Sicer je pa bilo nesrečno dekle pred par meseci v tržaški opazovalnici za umobolne. Sodi se torej, da je izvršila samomor v blaznosti.
—	Vrli čin ljubljanskih kaznjencev. Dne 11. t. m. okolu en četrt na štiri zjutraj je zapazil v vasi Studenec na Notranjskem jetni-čarja namestnik Karol Jeglič požar. Hitro je alarmiral kaznjence, nakar so brez ugovora v spremstvu paznika Antona Malovrha leteli na kraj nesreče. Bili so prvi na pozorišču ter neumorno gasili. Po preteku četrt ure je prišla požarna hramba na pomoč. Jeglič je takoj odredil 10 mož v postrežbo brizgalnic, drugi so donašali vodo. Nevarnost je prihajala vedno večja, in že so mislili, da postane cela vas žrtev plamena, kajti 6 metrov od ognja nahajalo se je več s slamo kritih gospodarskih poslopij, z več ko 1000 centov sena. Na povelje so odstranili kaznjenci seno in tako za-branili, da sc ni ogenj razširil. Med požarom je Jeglič zapazil, v hiši, ki je bila že v plamenu. nekega moža pri zamreženem oknu. Z velikim naporom sta Jeglič in orožniški vodja iz Oreheka odstranila mrežo, in moža, ki jc bil vsled dima izgubil zavest, rešila gotove smrti. Ob 10. uri dopoldne jc bil ogenj ustavljen in vas nevarnosti požara rešena. Prebivalstvo je priznalo, da jc lc vrlo in pravočasno nastopanje kaznjencev pod vodstvom Jegliča pripomoglo, da ni vas Studenec danes kup pepela.
—	Žrtev žganja. 68letni dninar Peter Mauer iz Velike Ligojne se je napil žganja. Da bi se prespal, je lezel po lestvi na hlev zakup-nice Marije Jesenovec na Vrhniki, a pri tem je izgubil ravnotežje in padel na trda tla, in sc na čelo tako udaril, da je umrl še tisti dan.
—	Tatinski cigani. V noči na 9. t. m. so vlomili cigani v občinsko pisarno v Logu, izmaknili tam občinski pečat, pismene znamke m nekaj družili reči v skupni vrednosti 80 K. Takoj po tej tatvini so vlomili v branjarijo M. Čuden v Dragomeru in vzeli gotovine tudi okolu 80 kron. Nezadovoljni s tem, so se vtihotapili v Severjevo gostilno, a jih je prepodil gospodar. Tu so napravili le okoli 20 K škode. Tatinska ciganska družba je obstala iz 2 inožkih okoli1 25 let stare ciganke, ter 12 let starega ciganskega dečka, cigani so bili skriti čez dan v gozdu pri Brezovici; le dva ogle-duha sta šla kupavati raznih drobnarij, ter povsod s kroncami plačevala, da sta si pri tem ogledala lokalne razmere, in kraj, ker se je hranil denar. Cigani so potem izginili brez sledu.
—	Shod justičnih slug. Na dne 13. t. m.
se vršečein shodu justičnih slug so sklenili na vlado sledečo spomenico. Reforma razredne porazdelitve po jetniškem zistemu, nadalje: Zvišanje udovskih in sirotninskih pokojnin, izboljšanje zadnjih zakonov o zaračunavanju aktivitetnih doklad v penzije s pripoznanjem mrtvaške odpravnine za svojce umrlega ak-♦ivnega sluga. Službena pragmatika s posebnim ozirom ua nadzorovalno osobje po zaporih. Sodne sluge, ki dejansko izvršujejo službo naj dobe naslov »poduiadniki«. Zvišajo naj aktivitetne doklade tudi izven unaja stanu-jočim sodnijskim slugam.
—	Zvišana uporaba tobaka. Letos so prodali v prvi polovici leta v naši državi za 6 milijonov kron več kakor lani tobaka in drugih tobačnih izdelkov. Samo v juliju se je zvišala prodana vsota tobaka nasproti lanskemu juliju za nad 900.000.
Štajerske novice.
š Umrl je na Rečici, kakor se nam brzo-javlja, včeraj zjutraj č. g. župnik Jožef Ulč-nik.
š V zadevi kandidature za deželni zbor
v volilnem okraju Brežice, Sevnica in Kozje, piše »Domovina«, da bodo volilci lahko prosto volili med obema kandidatoma dr. Jankovič in Kunej, »osobito ker je večina kmetskih županov pri volilnem shodu glasovala za Ku-neja«. To je zopet dokaz politične nezna-čajnosti in lumparije, katero uganja že dalj časa »Domovina« in njen nezreli redakter. Zakaj pa ne z barvo na dan? »Domovina« bode pač malo pomagala g. Kuneju, ker je zgubila vse zaupanje pri ljudstvu. Treba bode dobiti nadomestila.
š Shod v Velenju je sprejel naslednjo resolucijo. Na shodu v Velenju dne 15. avgusta 1906 zbrani volilci odobravamo stališče, katero namerava naš poslanec dr. Vovšek zavzeti nasproti volilni reformi. — Pozivljemo ga, da naj deluje na to, da se predležeči načrt volilne reforme spremeni v nastopnih točkah: I. Koroškim Slovencem se naj odkažeta dva sigurna mandata, ter se naj v to svrho celo slovensko ozemlje koroško razdeli v dva volilna okraja. 2. Gaučev načrt se naj glede emureških in radgonskih slovenskih občin re-stituira, ter se naj te občine priklopijo slovenskemu volilnemu okraju na levem bregu Drave. 3. Skupina mest in trgov na Spodnjem Štajerskem se naj tako izpremeni, da dobimo Slovenci tudi v tej skupini svojega poslanca. 4. Gaučev načrt se naj glede Goriške in Istre restituira. Za slučaj pa, da bi obveljal kompromis, ki so ga pod patronanco vlade sklenili jugoslovanski in italijanski poslanci, naj obvelja vendar tudi glede skupnega števila italijanskih poslancev namreč 18. Ako bi se pa v smislu sklepa volilnega odseka to število italijanskih poslancev zvišalo na 19 — potem moramo dobiti tudi mi Slovenci kot nadomestilo še en mandat. — Zahtevamo od našega poslanca, da glasuje za volilno reformo le tedaj, ako se te spremembe na načrtu izvršijo. Za slučaj pa. da bi to nc bilo dosegljivo, pa naj glasuje proti tej reformi in naj stori vse, kar možno, da ta načrt ne postane nikdar zakon.
š Grozno maščevanje nesrečnega očeta.
Josip Lešek, posestnik v Osenici pri Te-harjih je imel nesrečo s svojo družino. Imel je baje dosti vzrokov dvomiti med zvestobo žene, dalje so mu pa tudi hčere delale preglavice s svojim nerednim življenjem. Mnogo prepira in pretepa je bilo v hiši, dokler se ni zdelo Lešeku, da je mera njegove potrpežljivosti polna. Sklenil je. se maščevati nad hudobno družino. Minolo nedeljo jc po razburljivih prizorih nagnal iz hiše ženo in hčere. Ko je bil sam, je šel v hlev in tam živino trdno privezal, da bi sc mu ne mogla odtrgati in zbežati. Nato je hišo in gospodarsko poslopje zapalil. Da ne bi kedo šel gasit, se je vsedcl v bližnji gozdič, odkoder je gledal, kako ogenj uničuje njegovo domačijo in je vsakogar z na-basanim revolverjem odgnal, kedor je hotel gasiti. Pretil je tudi, da bo celo Oscnco zažgal, če mu ne dajo miru. Poslopja so do tal pogorela. ž njim pa tudi vsa živina in vsi letošnji pridelki, ko je ogenj dogorel, je šel Lešek k orožnikom, kjer je povedal, kaj je storil. Izročili so ga okrožnemu sodišču v Celju. Sodi sc. da so Lešeka nesrečne rodbinske, razmere pripravile ob um. Ce sc doženc, da je svoje dejanje zapoCel v nenormalnem duševnem stanju, dobi rodbina vsaj zavarovalnino za poslopja, ki znaša 1200 K.
š Spominski steber na kugo v Mariboru. V Mariboru jc leta 1681 razsajala huda kuga.
Ko so bili Mariborci te grozne morilke rešeni, so postavili na današnji Tržaški cesti, blizu vojaškega vežbališča, spominski steber, za katerega se danes nihče več ne briga, tako da bo najbrže v kratkem razpadel. Mariborski Nemci imajo danes seveda skrb samo za kake Bismarckove spominke, zgodovinske zanimi-vosti pa puste razpasti. Znamenje časa!
Ljubljanske novice.
lj Pripravljalni odbor za III. slovenski katoliški shod ima danes zvečer ob 8. uri sejo v spodnjih prostorih knezoškofijske palače.
Ij Umrl je splošno znani tukajšnji zobozdravnik g. Anton Paichel, star 65 let.
Ij Vojaški vlak brambovskih rezervistov
se je odpeljal včeraj dopoludne na Dolenjsko k jesenskim vajam.
Ij V pokoj so stopili sodni oficijali gg.: P e r j a t e 1 j, C i m e r m a n in Pavlin. — Na lastno prošnjo vpokojen je c. kr. davkar g. J. K a v č i č.
lj Mirozov »Društvene godbe« se vrši v petek, 17. t. m. ob 8. uri zvečer, t. j. na predvečer rojstnega dne cesarjevega.
lj »Društvena godba« in »Narod«. »Narod« se je zaletel v društveno godbo, češ, da bo sodelovala pri prireditvah III. slovenskega katoliškega shoda. Glasilo »svobode« želi nekaj terorizirati. Na to mirno odgovarjamo: Ljubljana si more vzdržati dobro godbo, ako jo podpirajo vse stranke. Neumnost je že bila, ko društvena godba pred meseci ni sodelovala pri obhodu za splošno in enako volilno pravico. Društvena godba bodi na razpolago vsem strankam pri vseh prireditvah, tako bo prospela kot godba in si povsod kot godba pridobila simpatij. Mi se radi tega nismo nikdar jezili, menimo pa sedaj, da ima godba isto pravico nastopati pri naših prireditvah, kot pri liberalnih. Protestiramo, da bi ravno »Narodova« ožja klika terorizirala ne le ljudi, nego celo zavode, ki goje umetnost in katero podpira občinstvo vseh strank. Tem ljudem, ki jim godba večkrat za osebne namene tlako dela, bodemo ini brezobzirno na prste stopili, če ne bo miru. Toliko na to stvar. »Društvena godba« pa sama ve, da bo prospevala le kot vsestransko godbeno podjetje!
Ij Glas iz Gradišča na adreso mestne policije. V zadnjem času kopičijo se pritožbe o nočnih nemirih v Ljubljani. Tako tudi pri nas v Gradišču preide lc malokatera noč. da nc bi napravili znani ponočnjaki kacega kravala. V noči od pondeljka na torek so isti na čelu jim znani krojač Pctavar spravili vse prebivalstvo teh ulic pokonci s svojim vpitjem in nemškim petjem. — Ali smo dolžni davkoplačevalci to prenašati in poslušati? — Kje jc mestna policija?
Ij Neznani zlikovec je v ponedeljek med 11. iu 12. uro ponoči na vogalu v Gradišču, kjer se nahaja gostilna Lovšin razrezal skozi odprto okno zagrinjalo pri spalni sobi gostil-ničarjevi katero je bilo vredno 32 kron, pri roletih pa je porezal vse vrvice. Tako lopovstvo zasluži eksemplarične kazni. Zlikovcu seje na sledu.
Ij Posebna vlaka. Danes ponoči so se peljali skozi Ljubljano proti Trstu s posebnim vlakom dunajski turisti. Nasprotno je šel posebni vlak s turisti proti Dunaju.
li Naši rezervisti v Ameriki. K letošnjim orožnim vajam pri tukajšnjih domobrancih jc bilo poklicanih, kakor se govori 1700 rezervistov, prišlo jih je pa samo 700. Vsi drugi so \ Ameriki. Potemtakem ni čuda, da kmetom primanjkuje delavske moči.
lj G. ,|os. Petrič je izdelavanje papirnih m kartonažnih izdelkov premestil s svojo tovarno na Vir pri Domžalah.
Telefonska In brzojavna poročilo.
SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE.
Novo M e s t o, 16. avgusta. Shod Slovenske Ljudske Stranke v Bršljinu se vršil včeraj z Izvrstnim vspehom. ANGLEŠKI KRALJ V MARIJINIH TOPLICAH.
Marijine Toplice, 16. avgusta. Angleški kralj se danes zvečer pripelje sem.
TAT STRELJAL NA SVOJE ZASLEDOVALCE.
Budimpešta, 16. avgusta. Tat Elemer Ruprecht je tu streljal na zasledujočo ga policijo. Zadet je bil neki trgovski pomočnik, ki se je takoj mrtev zgrudil.
ATENTATI NA RUSKO POLICIJO.
V a r š a v, 16. avgusta. Včeraj zvečer sta bili v policijski urad v sedmem okraju vrženi dve bombi. Urad je popolnoma razdejan. 20 oseb je ranjenih. Vojaške patrulje hodijo po mestu in ustavljajo ljudi. Včeraj ob 9. uri zvečer je policija s pomočjo vojaštva aretirala 140 delavcev, kateri so obdolženi, da so člani revolucijonarnega sodišča, ki je obsodilo mnogo uradnikov in ogleduhov na smrt.
NAPADI IN NEMIRI.
Peterburg, 16. avgusta. Nad samar-skim okrožjem ob železnici je radi ponavljajočih se napadov proglašeno vojno stanje. V okraju Ivanovka so bili tudi nemiri kmetov. Kozaki so streljali. Pet oseb je mrtvih. Tudi iz nekaterih drugih krajev poročajo o agrarnih nemirih.
GRŠKI METROPOLIT ZAPRT.
S r e d e c, 16. avgusta. Grškega ancial-skega metropolita so dobili v neki delavski koči, kamor je ušel z mnogimi drugimi osebami. Metropolita so zaprli, ker je hujskal proti Bolgarom.
ri VV| H ^ i# a noi	M ZDRUŽENIH PIVO VAREN ŽALEC in LAŠKI
Lil»Pll9l%fl	TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = nnpor.6. .«.]•
- izborno pivo v sodcih in steklenicah. -— z
Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
090 60 - 32
Hermenegilda Paichel roj. Podrekar naznanja v lastnem ter v imenu vseh sorodnikov globoko potrtega srca vest, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, gospjd
Anton Paichel
c. in kr. mornariški zdravnik v p. in zobozdravnik, imejitelj vojne in jubilejske svetinje
po dolgi, težki bolezni in prejemu sv. zakramentov za umirajoče, danes popoldne ob 4. uri nagloma umrl v 65. letu svoje dobe.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 16. t. m., popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 25, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v soboto, dne 18. avgusta, ob 8. uri zjutraj v trnovski župni cerkvi.
Ljubljana, 14. avgusta 1906,
Delavci
se sprejmejo v trajno delo
Pred škofijo št. 3.
Istrsko vina,
refoško, beli muškat in teran, ^ 241
se dobivajo pri lastniku vinogradov
Antonu Ferlan di Giorgio
v Rovinju, Istra.
m Cene in vzorci na zahtevo. »■
IT)c5Čon5l<(i l^ctel „Llcyd"
Danes, v četrtek, 16. avgusta,
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
== za člane. =z==
Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '/»8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z vele-spoštovanjem Dragotin Tauses
1833 l-i	restavrater.
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
oljhino olje.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domačo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo.	1814 7-3

Dr, Ivan Oražen
Woliove ulice št. 12 ne opdinipa
od 15. avg. do 17. sept.
Razpisana je
1813 3-3
služba občinskega tajnika in organista
v Selah, pošta Borovlje na Koroškem.
Prosilci za to službo morajo biti vešči slovenskega uradovanja in dobri organisti.
Prošnje se imajo predložititi občinskemu predstojništvu v Selah
do 1. septembra 1906. Plačilo po dogovoru
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m uzsojeoališče
za deklice.
1421 22
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir. gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
1672 11
PrljiteKt
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
Naznanilo i
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5-6
S spoštovanjem
AL. TRINK t mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
1 an 2 dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na hrano in lepo zračno stanovanje pri g. L. Ropa s - u v Kandiji tik Novega mesta.	1809 3-1
Glasovir
prodam zaradi selitve. Cena nizka, plača pO dogovoru.	1828 3-1
J. ŠUŠTAR, organist, Bled.
Ig' «
M baker, cink in me- M A denino "<
M	U
"j kupuje po najvišjih cenah
Jtaro železom
M
Jt Franc Stupica fl
trgovina z železnino |sj M na Marije Terezije cesti M
L v Ljubljani 8b312 ft
Učenca
sprejme v trgovino s špecerijskim blagom	1829 2—1
Ferd. Hlebš v Kranju.
Hiša
Hiša na posebno lepem prostoru, primerna za kakega trgovca, z več stanovanji, hlevom, vodnjakom, vrtom, na razpotju več vasi, se takoj proda ali da v najem.
Kje, se izve v upravništvu „S loven Ca".	1830 1-1
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 9
8,10 in 12 smučat

Angleško skladišče oblek
~EB«> w b» » « 4» w K* *
Ljubljana, Mestni trg 5.
Prodaja na debelo in drobno.
O Jt B
n t
e
o —
u n
N
C
0) o
o
n 3
N B (A r¥
o 3
t
ai 3
K O
Fimež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-8 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
^ karbolineja in gipsa.
SSidanje rafiev gas
00000 (gro6nic) B000B
na novem centralnem pokopališču
Ovrji najcenejše ftauitelj novega po^o palijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 5 ja zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitetj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
5—6 dobrih kamnosekov in dva brusača
sprejme v trajno delo takoj
Prva južnoštajerska kamnoseška indnstrijska družba v CELJU,
kamnoseški mojster VINKO ČAMERN1K.
1826 3 -2
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 2
lekarja Piccolija v Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4'—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
aznanilo.
Zaradi prenapolnjenosti kirurgiškega oddelka deželne bolnice se bodo nekoliko tednov sprejemali le najnujnejši operacije potrebni slučaji, kar naj občinstvo na znanje vzame.
Vodstvo deželne bolniee v Ljubljani,
dne 15. avgusta 1906.
1834 3-1
SS91 200
uLjubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
Kupuj« ln prodaj« tn vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in dovli.
Prometa Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K
Zamenjav« ln ekikomptoje	D«Je prednjme n« rrednoitne papirje.
Isirebane vrednostne papirje in vnovči^e Zavaruj* «r«6k« proti kurzal sapala kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške žonltnlnske kavcije.
MT Bakompt tn bikuto mani«, 'ms,	,MT Boinnn Ukrotila, "H«»
Podrulnioa v SPLJETU.
Denarn« vloge aprejema
v tekočem računu ali na vložne knjUlc« proti ugodnim obrestim. Vloženi donar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet a čeki In nakaznicami.