Posamezna številka stene 1 Äiar.
Naročnina listu: Ceio leto 80 din., pol leta 40 din., četrt eta 20 din., mesečno 7 din.
izven yugosavije? Celo leto 160 din. Inse-, . , rati ali oznanila se zaračunajo po. dogovora; ' pri večkratnem inseriranju primeren popust.
!. \Jpravništyo sprejema naročnino, inserate in reklam acije.
fioliUten tisi sa sfooensk* (jndsfnt
Poštnina plačana v gotoriKi.
»Naša Straža« izdaja v pondeijek, sredo te petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more po v oriti vsaki dan samo Od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. — Telefon interurban št. 113.
26 številka.
ittjRK'itstm am 5 .marcd *9/6
> : .j. .
r'fnifc IL
i
Svetovno politični položaj.
Ko se je končala sveto vda vojna, so bila vsa ljudstva «dima v želji, da mora biti ta vojska zadnja. Le zapadnoevropski mogočneža, ki vodijo svet, niso bili tega mnenja. ■Njihov pohlep ne pozna mkalkih mej. Če se jim ibo zahotelo plena, si ga bodo vzeli, pa naj to še tako hudo^ bije v ■obraz pravici. Kaj je mar Angležem in uživanja željnim francoskim krogom, če zavoljo njih nastane Marnje in morija milijonov ljudi! Nemčiji se še kljub milijonskim žrtvam ne zdi dovolj prelite krvi za njihovo» nasilno politiko. .Ruski boljševiki so obljubljali razorožitev, toda se bolj ob-«rožujčjo in imajo modernejše orožje, kakor katerakoli druga držav a. Če ni v srcih tistega pravega m rti, ki ga snore dati samo živo katoličanstvo, je vsak drugi mir samo priprava na vojno. Zapadnoevropski politiki niso z božjim mirom v srcu delali mirovnih pogodb in niso pustili, da se udeleži mirovnih pogajanj paipežka^ Stolica, ki se je najbolj prizadevala za resničen in trajen mir in ki bi edina mogla nastopiti zia zmago pravice nad nasiljem.
Kakor pred vojno, se sklepajo vedno nove vojne pogodbe. Nekdanja zaveznika, Anglija in Francija, se čim dalje bolj pisano gledata. Vsaka skuša dobiti čim več zaveznikov in razširiti svoj vpliv. Na milijone francoskih in angleških knjig gre zastonj v tuje države,, da bi delale propagando. Ustanavljajo se društva prijateljev francoskega in angleškega naroda po vsem svetu. Velike štipendije vabijo visokoišolce tujih držav na francoske in angleške visoke šole, da se tam odvzamejo slepega spoštovanja do Francozov, oziroma Angležev. Kdor študira na Francoskem, se vrne domov z omalovaževanjem vsega do. mačega. Morda bi dobi! doma za nižjo ceno boljši izdelek, a on bo vendar kupil francosko blago, se ravnal po francoski modi, kupoval raje francoski šund. kakor lepo domačo knjiigo, ali pa bo z nepobitno doslednostjo in logiko pisano nemško knjigo zavrgel samo zato, ker ni francoska. O moralni kugi, ki jo. prinaša ta mladina iz velemest propadajočega francoskega naroda, pa je boljše niti ne govoriti. Ali ne bi bilo pri nas mnogo boljše, če bi bilo med nami več ljubezni in manj kramarskega, računarskega duha? Ali še res treba hoditi k Angležem po več koristoljubja in po neusmiljeno trdosrčnost in nasilnost?
WT% Ves svet se čim dalje bolj deli v tri tabore: v angleškega, francoskega in ruškega. Notranja slabost Francije ji tudi v svetovni politiki onemogoča je velike uspehe. Zato se v daljnem svetu približuje ruskim zaveznikom,. ki jih pripravlja Rusija za odločilen nastop proti Angliji. Mnogo vzgledov bi se dalo navesti v tem oziru. Najlepše pa nam dokazuje to trditev pred kratkim sklenjena turško-franco-
sfea pogodba.
Turčijo je dvignil Kerna! paša po vojn* do velike moči. V Rusiji je našel izvrstnega zavezbika. Osigurati si je treba samo francosko prijateljstvo. Francija bi ji namreč mogla delati preglavice, ker meji z njo na sirski meji. Zve za narodov je sicer prisodila Mosul Angliji, toda Turčija nikakor ni voljna, da se ga za vedno; odreče. Turčija namerava v ugodni priliki polastiti se Mosiula s silo. Turčija je sicer še sedaj mirna, ker še ni dovolj pripravljena, kakor se je zarekel turški vojni minister.
Turški zunanji minister Te rii k Ruždi bej se lahko' ponaša z lepim uspehom. Začetkom februarja sklenjena pogodba med Turčijo in Francijo j,e zagotovila Turčiji', da se Francija ne bo v slučaju vojne vmeševala v turške zadeve, temveč bo ostala nevtralna. Razen tega je odstopila Francija Turčiji mesto Peiais, ki je važno železniško križišče, in sedem okoliških vasi. Bagdadska železnica je bila dosedaj meja med Turčijo in francosko posestjo. Sedaj pripade ta železnica Turčiji, ki je izvanredno važna za slu čaj turškega spopada z Anglijo zavoljo Mosula.
Ta pogodba je presenetila Angleže. Že enkrat je nam reč Anglija okusila bridek sed franeosko-turške zveze. L. 1901 je sklenil francoski poslanik Bouillon pogodbo s turškim sultanom. Posledica tega je bite, da so začeli Turki Mati in strahovito preganjati krščanske Grke v Mali Aziji, ki so se naslanjali na Angleže. Turčija je takrat: iztrebila .skoraj vse Grke iz Male Azije. ‘Ker so bili Grki tajni angleški' zavezniki, je bila ta grška nesreča obenem tudi poraz angleške politike. Sedanja turško-franco ska pogodba: pa' je popolnoma jasen udarec za Angleže, ki lahko ima še mnogo težje posledice.
Se ena velesila je, ki opazuje z bistrim pogledom te dogodke. Bori se s strahovito silo proti mržnji vseh teh z — ljubeznijo do Boga in človeštva. Nima ne vojaštva, ne topov in ne morfinih plinov, temiveč samo zaklad božjih naukov, a vendar se sv. Stolica spušča v boj, da bi dala svetu trajen in pravi mir. Ne bo miru na svetu, dokler se ne iztrebi iz politike odločilnih držav pohlepnost in mržnja ter ne zavladata pravica in ljubezen.
Rusija skuša osvoboditi neomikane in maloomikone vzhodne narode krutega angleškega in francoskega varni-«tea. Rusija jim. pošilja vojaške strokovnjake, pošilja jim najmodernejše orožje in seje med njimi željo po samos vo-pvi. Med narode, ki niso pre poznali niti črk, pošilja Rusija svoje učitelje, ki učijo 'ljudstvo čitati in pisati, pa tudi obdelo vati polje. Mesto lesenih plugov' jih uče obdelovati zemljo z železnimi plugi. Ker so bili nekateri izmed teh
narodov tako neomikani, da niso poznali niti važnosti gno jenja, smatrajo ruske učitelje za prave > čudodelnike, ko vidijo, kako mnoge bolje rodi pognojena zemlja in kako je z mnogo manjšim trudom in mnogo prej mogoče zmlatiti s poljedelskimi stroji. Med vse te narode pa zanašajo ruski učitelji tudi‘smrtno sovraštvo do Angležev in Francozov. Prepričujejo jih, da ne'bodo prej nastopili boljši časi, dokler se ljudstva” ne Otresejo z apadn o evro p sikega jarma.
Obenem z mržnjo proti; zapadu, pa sejejo Rusi tudi stra borito sovraštvo proti krščanstvu, zlasti proti katoličanstvu. Ruski boljše v i!ki so prelili že mnogo krščanske krvi, proti. poganskim veram pa vendar očitno ne nastopa,o. Le počasi dajejo neomikanim poganskim narodom s pomočjo učiteljev in knjig strup brezverstva in sovraštva proti katoličanstvu. Ravno zato pa je ta propaganda tem bolj uspešna. Turčija pa išče Rusiji zaveznikov tudi v mohamedanskem svetu in Skuša Rusiji in sebi zavarovati; hrbet pred Francozi.
V Rusiji se odloča usoda svetovnega miru, pa tudi usoda katoličanstva. Omiko so dosedaj nosili med vzhodne poganske narode samo kršćanski misijonarji. Tudi oni so hoteli dvigniti te zaostale narode k blagostanju in narodni osvoboditvi, toda ne s silo orožja, temveč s silo krš čanstva in krščanske prosvete. Sedaj pa je dan za dnem položaj m krščanske misijonarje težji, ker jih ruski agende delajo pri ljudstvu osovražene. To uvideva tudi sveta Stolica.
Dočiim so vsi dtosedanp, papeži posvečali najv-ečjo pozornost poganskim misijonom, se sedanji sv. Oče Pij XI. trudi z vsemi silami za zedinjenje pravoslavnih narodov, zlasti Rusov, s katoliško Cerkvijo. Šele takrat, ko se bodo vzhodni narodi naslonili na trdno skalo katoliške Cerkve,
se bodo lahko začeli uspešno boriti p£btj iwa zverstvu in preti sovraštvu, lei ga širi med narodi bfezb&žrii boljševizem. Kdkor smo obveščeni iz zanesljivega vira, sv. Oče ničesar bolj ne želi, kakor da bi se vsepovsod razširilo apcstolstvo sv. Cirila in Metoda, ki smotreno dela za cesie veno zedinjenje, čeravno, marsikaj ne sme dati v širšo jav nost, ker ima boljševička Rusija po celem svetu zelo dobra ušesa.
Nekatere države, med njimi tudi Jugoslavija, se obnašajo proti boljševiški Rusiji kakor noj, ko vtakne glavo v pesek, ko mu grozi nevarnost. Toda zunanji ministri šk<> dujejo samo svojim državam, če ne priznajo Rusije. Priznanje Rusije od strani zapadnih držav bi ne samo odprlo» industriji in trgovini velikansko tržišče v Rusiji, temveč b* tudi rusko diplomacijo tako zaposlilo na napadu, da ne bi mogla na Vzhodu razvijati tako silovite delavnosti. Boljševička nevarnost se s tem v zapadnoevropskih državah ne bi povečala, ker bi lahko delavci spoznali, da tudi v Rusiji niso tako sijajne razmere, kakor jim jih slikajo tajni boljševiški agitatorji, temveč mnogo slabše. Katoliškim duhovnikom bi bilo na ta način omogočen boljši stik s pravoslavno rusko duhovščino. Skupno bi se lahko z razširjanjem krščanskih načel borili proti bretererstvu in bolj šeritzmu. Veličina katoliške Cerkve bi navduševala pravoslavno . rusko duhovščino in verno ljudstvo v bolju za o-brambo verskih in človeških pravic in mnogo bi jih spoznalo katoliško Cerkev za svojo edino pravo Mater. Edino zmaga krščakjsnih načel v zasebnem in političnem življenju pa nam je porok svetovnega miru in obramba pred novo svetovno vojno, ki bi bila stokrat strašneiša od poprejšnje.
Zanimivosti sz političnega gibanja.
K političnemu položaju. Politični položaj v Beogradu se suče krog seje glavnega odbora radikalne stranke, ki se je pričete v sredo popoldne. Sredini seji je1 'predsedoval Bašič, četrtkovi Ljuba. Jovanovič. Zborovanje bo trajalo par drii in se bodo obravnavali notranji strankini spori, zahteve posameznih krajevnih organizacij ter pritožbe odličnejših članov stranke. Zbor bo razpravljal tudi o slovesni praslavi Piašičeve BOletnioe. Radikali sami raznašajo vesti, da se bo umaknil iBašič po proslavi SOletnice in se podal na daljši dopust ter nato bi ga naj glede predsed-ništva nasledila kalka druga osebnost. Glede Pašičevega naslednika se spravljajo v, kombinacijo: stari prerok Aca Stanojevič, Lbunovič, Ljuba Živkovič, dr. Ninčič in Ljuba Jovanovič. Največ izgleda ima Aca Stanojevič, a je skoraj neverjetno, da se bo ta stari gospod popolnoma preselil iz svojega Tusfcule, se stalno nastanil v Beogradu in osebno krmaril politiko radikalne stranke in države. — Sporna točka med radikali je tudi; vprašarie nadaljnjega ministrovanja finančnega ministra Stojadimoviča, Stojadli-noric se bo povrnil v Beograd danes v petek ali pa v soboto. Iz finančnega, ministrstva lansiraj o vesti, da je Sto-jadinovičev uspeh v Ameriki mu. zasigural tudi ministrski portfelj, a v radikalnem klubu želijo odločilne osebnosti, da g. Stojadinovič ne sede več v ministrski fotelj. Kot dri 'Stojadinovilčev naslednik se imenuje finančni; strokovnjak 'Bogdan Markovič, ki sicer ni poslanec, a pri nas vkljub temu lahko postane minister.
Ali ni to zapostavljanje katoličanov? Poslanec dr. J. Hohnjec je že vložil, kakor smo poročali, na ministra za vere Trifunoviča radi zapostavljanja katolikov v naši državi posebno interpelacijo. Kako zgleda to zapostavljanje v številkah, nam dokazuje proračun verskega ministrstva in razprava o njem, ki se je pričela dne 3. t. m. Na proračunski razpravi o dohodkih in izdatkih ministra za vere je govoril kot prvi minister Trifunovič, ki je seveda napadal katolike. Odgovarjal mu je zagrebški federalist Basate za njim je govoril zopet minister in na popoldanski; seji; je branil pravice katoliške Cerkve naš poslanec g. Klek}. Radi pomanjkanja prostora ne moremo prinesti vsebine vseh govorov niši v izvlečku, pač pa hočemb dokazati zapostavljanje katoličanov v naši državi v številkah. Redni in izvanredni izdatki verskega ministrstva; znašajo v letošnjem proračunu :14fl milijonov dinarjev. Od te svolte je določenih za rimsko-katoliško versko upravo 34,^69.276 din., za pravoslavno 57i,368.932 din., za srbsko pravoslav no bogoslovje v Srijemskih Karlovcih, Prizrenu, Bitolju,
Sarajevu in Šibeniku 11,787.227 din., torej skupaj za u-pravo pravoslavne verske uprave 69,156.139 din./ z» stairokatoliško versko upravo 249.000 din., za evangeljska
804.000	din., za muslimansko 19,982.560 din., za židovsko 1,078.500 din. Ako primerjamo te postavke z o-niimi v proračunskem letu 1924—25,, dobili bodo letos Židje 793.648 din. več, muslimani 3,500.672 din,, evan-geljčani 297.913 din., siarckatoliki 249.000 din., katoliki 5,023.722 din., pravoslavni 17,078.542 din. več. Po službeni statistiki iz leta 1924 o številu prebivalstva v naši državi odpade na katoliško Cerkev od celotnega prebivalstva 4,776.751 ali 39%. Po teh številkah bi morah dobiti mi katoličani od 141 proračunskih milijonov svota
55.977.000	din., a prejel bomo le 34,069.276 din,, torej za celih 21,907.724 din. manj. Po službeni statistiki je pri nas pravoslavnih 5,602.227 ali 46.4%. Pravoslavnim bi pripadlo 65.424.000 din., a v resnici bodo prejeli' 69,156.159 din., torej 3,732.159 din. več nego jim gre.
Opozicija za delo v parlamentu. Dne 3. t. m. se je vršil v Beogradu sestanek voditeljev opozicije, katerega so ®e udeležili dr. Korošec, dir. Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Pri skupščinskem podpredsedniku dr. Subotiču, ki nadomestuje odsotnega Trifkoviča, so se posvetovali a načinu proračunske razprave ter ugotovili da je vladna večina prekršila sporazum v proračunski razpravi. Radi tega odklanja opozicija vsako odgovornost. Voditelji opozicije so se nato sestali v demokratskem klubu. Zadnje čase so se pojavile vesti, da namerava vlada po sprejetju proračuna skupščino odpustiti do jeseni. Radič je s tem Pavšičevim načrtom soglasen, ker bi potem lažje brez kontrole vršil agitacijo med ljudstvom. Z ozirom na te vesti so se zbrali voditelji opozicije k omenjenemu posvetovanju in so razmoitriivali, kako bi se preprečila vladna namera. Poslali so predsedniku narodne skupščine pismo, v katerem opozarjajo predsednika, da se briga za časa proračunske razprave, da bodo odbori delovali tako, da se bodo takoj po končani razpravi o proračunu mogli predložiti Skupščini važni zakoni, da bo nadaljevala svoje potrebno delo, ne pa se odgodila. Posebno povdarjajo važnost zakona o izenačenju davkov, s katerim vlada ne sme odlašati vsled vedno huje pritiskajočega davčnega vijaka; rav-notako je hiter» zakon o občinah z ozirom na pomanjkanje svobode v prečanskih krajih. IKončno zahtevajo zastopniki opozicije obvestilo o korakih, ki jih bo predsedništvo v tej smeri Storilo in izjavljajo, da bodo storili vse potrebne korake, da se osigura delo v skupščini.
po svetu.
Okrog sedežev v svetu Zveze narodov. Nemški kancler dr. Luther je govoril dne 2. t. m. v mestni posvetovail-nici v Hamburgu o vstopu Nemčije v Zvezo narodov. Njegov govor je ’tem pomembnejši, ker je stavil zavezniškim državam nekak ultimat, da se v določenem roku izjavijo za ali proti razšiifenju sveta Zveze narodov. Pozival je zavezniške vlade, da odstranijo zapreke, ki pretijo uničiti; dolgotrajno in uspešno delo Zveze narodov in locarnskih dogovorov. Nemčija mora dobiti zagotovilo, da bo samo ona sprejeta v svet Zveze narodov, še pred odhodom nem
ške delegacije v Ženevo, drugače bo preklicala svoj .pristop k Zvezi narodov. Samo če se Nemčijo sprejme kot velesilo v Zvezo narodov, bo smatrala to kot zagotovilo volje miru in prijateljstva. Apeliral je na države, naj ne uničijo v zadnjem hipu največjega dela na .poti k trajnemu pomirjenju. Pogodba, sklenjena v Locarmi, postane brezsmiselna, če se upravičene želje Nemčije ne upoštevajo. — Istega dne, ko je dri Luther govoril v Hamburgu, je francoski zunanji minister Briand govoril v parlamentu o pomnožitvi sedežev v svetu Zveze narodov. Zagovarjal je razširjenje sveta ter izražal željo, da kmalu pozdravi Poljsko kot enakopravno članico sveta. — Tudi angleško javno mnenje ne presoja razširjenja sveta Društva naro-
Tri tel|e
gotovo vsakega človeka se glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo, ali; oboje poslednje marmo doseči ie tedaj, alko posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v
riov talko strogo, kakor v začetku, ko je Francija sprožila to vprašanje. Po pomirjevalnem govoru Chamberlaina se §e angleška vlada zjedinila na kompromisno. rešitev vprašanja Predlaga, naj se zaenkrat izvodi v Ženevi posebna komisija, ki bo presodila upravičenost zahtev vseh držav, ki prosijo za sprejem v svet Zveze narodov. Na sepiern-bersknm zasedanju Zveze narodov- bo komisija podala svo je poročilo, na podlagi katerega bi se napravili končno-,veljavni, sklepi-.
Čehoslovaška n Avstrija. Cehoislovašika in Avstrija sta sklenili obsežno arbitražno,, trgovsko, carinsko in prometno pogodbo, ki je bila podpisana dne 4. t. im. Pri tej priliki je obiskal Dunaj čehoslovaški zunanji minister dr. Brnos. Obisik dir. Bemeša na Dunaju se je že dolgo pripravljal, pa protičeško razpoloženje v Avstriji ni pripustilo, da bi se bilo to že zgodilo. Sedaj, ko Avstrija čuti, kako zelo ji bo potrebna Beneševa podpora pri Društvu narodov, so vse ovire padle. Zvezni kancler je priredil' dr. Bemešu na čast diner. Danes je dr. Beneš gost zveznega predsednika dr. Hainisdhai, zvečer pa odpotuje v Ženevo. — Z dr. Beneše-m odpotuje na zasedanje Zveze narodov avstrijska- delegacija z dr. Ramekom na čelu. Avstrija bo v Ženevi zopet predložila cel koš prošeni, pred vsem za izrabo mednarodnega posojila 120 milijonov, zahtevo za železniške investicije, zlasti za elektrifikacijo, katero namerava izvesti na vseih železnicha.
Južnotirolski Nemci brez časopisja. Te dni je prenehal izhajati zadnji list jUžinotirolskih Nemcev »Mera-rter Zeitung.« List bi obhajal prihodnje leto 601-etmico svojega izhajanja,
šahovski turnir na Senuueringu, ki se prične dne 17. h m., zanima že sedaj prijatelje šaha po celem svetu. Udeleže se ga najmočnejši svetovni mojstri, razen tlapa blanke in dr. Laskerja. Bogoljubov, zmagovalec na moskovskem turnirju je svojo udeležbo brzojavno prijavil. iPo-leg Bogoljubova se turnirja udeleže Aljehin, dr. Vidmar, Niemezovicz, Rubinstein, dr. Tartakomer, Retti. Grünfeld, Spielmann, dr. Traybol, dr. Taraseli, Mihael, dr. Vajda, Kmoeh, Yates, Janowski, Roseli!, Delt una in Davidson.
Polet španskega kraljevega para v Argentinijo. Ker je
polet špan sike ga majorja Franko preko Oceana v Južno Ameriko tako dobro uspel, se pripravlja na pomlad nova Mračna ekspedicija v Južno Ameriko, katere se udeleži tudi španski kraljevi par. Deset velikih letal sistema »Dor-ni-er Wal« bo letelo pod poveljstvom majorja Franko,
Newyorski občinski svet začenja svoje seje vedno z molitvijo. Najpreje moli za katoliške občinske svetnike katoliški duhovnik, nato za drugo vernik e njihov duhovnik po vrsti. Potem se začne seja. — V našem parlamentu pa se še duhovnik kot član parlamenta ne sme postaviti v bran za svojo vero! In če to stori, kar je zdaj storil g. Kletki, pa planejo po njem in po celem klubu. Kaj še le bi bilo, če bi kaj takega zahtevali, kar imajo tam v New-yohkiu.
Preganjanje katoličanov v Mehiki. Poročila o preganjanju katoličanov v Mehiki so vedno bolj jasna. Kažejo «tam na naravnost zdivjano preganjanje, morda še hujše* kot je bilo v prvih časih krščanstva. Državne postave, ki so jih boljševik!- in socijaldemokrati v Mehiki vpeljal, so napravile katoličane, posebno še duhovnike, popolnoma brezpravne.; Nikjer v, javnosti se ne sme pokazati katoličanstvo. Šola, ki je popolnoma brezverska, je zaprta vsakemu duhovniku. Tudi zasebnih šol ne smejo imeti nobenih. Katoliški časopisi se zatirajo, da bodlo koneično popolnoma iztrebljeni. Vsa verska društva in organizacije ali javna zborovanja so prepovedana. Osebne varnosti katoličanov ni več. Kakor poroča časopis »America«, je bila v Guadalajara gruča delavcev v hipu, ko je šla iz cerkve, napadana s streljanjem, da jih je 6 mrtvih in 12 ranjenih obležalo. Napadalcem se seveda ni zgodilo ničesar. V delavnicah, tvornicah, uradih je tako nasilja, da katoliški delavec al uradnik sploh ne dobi službe. Sredi ceste, še v lastnem stanovanju, so katoličani v vedni nevarnosti, da jih pobijejo. Največ trpijo seveda duhovniki, ki sicer ne nosijo duhovniške obleke, zato pa še tem bolj divjajo, če kje katerega dobijo. Poleg tega pa je vlada z novo u~ stav-o iz leta 1917 vzela duhovnikom najnaravnejše pravice, ki jih ima sicer vsak človek. Ne smejo ničesar podedovati, ničesar tudi strogo cerkvenega opravljati, saj se je vse cerkveno in duhovniško premoženje konfisciralo. A -katoličani v Mehiki ne obupavajo. Pač pa molijo. Prosijo, da tudi drugi molijo zanje. Ko bo letos veliki svetovni evharistični kongres v Ameriki, ho gotovo vpM v svojo molitev posebno prošnjo za trpeče katoličane v Mehiki.
Veliki potresi. Zemlja je vedno nemima. Tako nam javljajo časopisi, da je bi preteklo nedeljo, nde 28. februarja, v oddaljenosti do 1000 km od nas velik potres.- Središče potresa je bil Perzijski zaliv.
Slovenska fronta.
Zadnji čas si je nadel »Narodni dnevnik« kot svojo posebno nalogo, -da vabi na organizacijo slovenske fronte. Dasi je že precej vode v Dravi steklo, odkar je- »Slovenec« to zadevo sprožil, je vendar »Narodni dnevnik« ponovno načel to vprašanje. Vzroka, zakaj se za to zadevo toliko eksponira;, ni navedel, pa cjpamo da je istinito iskren.
Ako pa preidemo na izvršitev slovenske fronte, tedaj bi bilo posebno -zanimivo izvedeti, kako si je to »Narodni dnevnik« zamislil. Kajti v Sloveniji je dejansko le SLS 'res slovenska. SDS gotovo o tem ne mara niti slišati. Kmetijska stranka je danes pod hrvaškim klobukom, ki. tudi ne -spada v -slovensko fronto. Radikali, narodni soda-feti, komunisti in druge strančice brez poslancev pa se preveč orieniiirarjo od slučaja do slučaja, kar se tiče slovenskega naroda in slovenske fronte.
Kaj naj z -ozirom na tako miselnost slovenskih stranic stori SLS, je to njena zadeva. SLS je- vedno storila vse, tudi na korist drugih strank pa na lastno strankino škodo, samo da je koristila skupni slovenski stvari.
Mi obmejni Slovenci rečemo le eno: SLS je edina, ki je dosledno zastopala koristi Slovenije;, ki slovenskega programa ni nikdar zatajila. Mi ji zaupatn-o tudi v naprej. Mi ostanemo zvesti svoji slovenski voditeljici SLS. Veseli nas, da tudi dr-ugi spoznavajo (pravilnost naše doslednosti-slovenskega programa. Kajti to je za nas obmejne Slovence posebno razveseljivo. To tudi ugodno vpliva na naše bratet, ki so še preko meje.
Poleg tega" narodnega momenta pa naj slovenska fronta vzame. v poštev tudi gospodarski moment. Morda je s tega vidika preje upati na kak dejanski -uspeh, na kak skupen nastop Slovenije zoper gospodarsko "; tekorašičan|je: vseh brez izjeme, ki v Sloveniji prebivajo. Tudi tisti krogi, ki se v splošnem za politična in narodna vprašanja ne zanimajo toliko kot :za gospodarska* bi tako- fronto prav radi podpirali. Saj vedo, če se tak organiziran nastop Slovenije ne izvede, tedaj ho industrija-, trgovina in obrt.v Slo ve raji skupno s slovensko kmetijo uničena.
Zato smo tega mnenja glede slovenske fronte, da -naj jo ustvari- gospodarska sila vseh v Sloveniji bivajočih, politični mandat pa- ima že itak SLS. Tako je moje- zasebno mnenje.
Slovenec ob meji.
Iz Slovenije.
UČITELJSKA DEKLARACIJA IN NJENE POSLEDICE.
Dolgo so tajili, dalje niso mogli. Učiteljska organizacija UJU, o kateri so vedno SDlSarji trdili, da je le stanov ska, se je nekoliko iziireznila, podala svojo deklaracijo za popolno neodvisnost društva od katerekoli politične stran ke. Vse -stranke razen ene so dale prav temu postopanju »deldarašeiv«. Samo ena stranka ne. In ta ena stranka je tista, ki je preje vedno vpila, da je UJU samo stanavsko-strokovna organizacija. Ta ena stranka je SDS, o kateri je učitelj, njen pristaš, rekel v »Učiteljskem tovarišu«, da •je le izrabljala UJU v svoje strankarske namene.
Deklaracija učiteljstva je zdaj zahtevala jasnost* .je zahtevata popolnoma upravičeno, naj bo stanovska organizacija le stanovska, ne pa le priprega SDS. In tako jei . vendar le mogel Jelenec pasti. Toda politični krogi SDS so planili po koncu, kakor nekoč graščaki, ko so tlačani prišli povedat: Nič več ti ne bomo tlačanih! — Vrste učiteljstva postajajo vedno bolj stanovsko samozavedne, nič več si niso dale dopovedati, da je UJU le kolt privesek SDS nekaj vreden, Sicer propade.
Zdaj je jasno, da UJU ne propade brez SDS, pač pa iSDS brez UJU. Zato je treba hiteti in hitro dopovedovati, da je SDS dala učiteljstvu vse dobro (recimo preganjanja, -op. ur.). Ker to. ne gre drugače, pa so ustanovili klub učiteljev SDS. V Ljubljani so sestavili poseben odbor, po deželi razne podbdseke, da agitirajo za vstop v klub SDS. Dne 19. marca imajo že občni zbor. Torej organizacija proti UJU!
K celi zadevi rečemo mi le sledeče: Škoda tako idealnega stanu, kakor je učiteljski, da si ne upa javno zoper tako izigra vanje svojih stanovskih organizacij nastopiti. UJU do sedaj ni bila nič boljša kot bo ta klub učiteljev SDS, zato nas s tega stališča stvar dalje ne zanima, kaj imajo bratci med seboj. Veseli smo le tega, da se za naprej ne bodo mogli gotovi gospodje odevati v stanovsko togo, kakor do sedaj, kadar so nastopali zoper svoje sta-. novske tovariše, pač pa bodo lepo strankarsko pobarvani
iPfipomnhno pa še nekaj: Slovenski narod, ki zaupa svoje' otroke učitelju v vzgojo, bo pa za naprej malo bolj pozoren in dosleden pri presoji učiteljeve vzgoje* ker je menda deklaracija učiteljstva tudi njemu v vednost namenjena. Radovedni smo, če se bo učiteljstvo res popolnoma deklariralo, ali pa bo moral priitii drugi Ivan Cankar in napisati diruge, bolj resnične »Hlapce«, kot jih je prvič!
Referent za šolstvu v Ljubljani — pisatelj naj-ogabnejše knjige slov. literature. Kaj takega je mogoče le pri nas, v krogih tistih izobražencev, ki smatrajo življenje le za priložnost valjati se v najgnusnejši nemorali in potlačiti v njo tudi miselnost vsega naroda. Zgodilo se je namreč, kakor nam to razkriva »Socialna misel«, da je spisal knjigo »Pater Kajetani«, ki je ponatis »Ju-trovega« podlistka, referent ža šolstvo v Ljubljani, Govekar. »Pater Kajetan« ni le ostuden pamflet na slovensko duhovščino, pač pa na ves slovenski narod, ki ga p atei j slika, kakor da je res v najnižjih globinah člo~ v ;e propalosti. In slovenska inteligenca tak list in J -j go tega lista, ki tako nesramno blati njen lasten narod, smatra za svoj inteligenčni list? Koliko časa pa bo še res prava inteligenca slovenskega naroda trpela ta
voril,
Slovenski poslanec proti univerzi v Ljubljani. Pri proračunski. -razpravi v torek, dne- 2. t. m. -se je oglasili tudi g. Pucelj, poslanec KSIS, pravi zagrebški »Obzor«. Ko je pohvalil »smotreno« delo ministrstva prosvete pri preos-novanju šol v Sloveniji, je podal svojo izjavo glede vseučilišča v Ljub’Ijani. Izjavil s-e je proti vseučilišču. Edini razlog, ki ga je imel za to izjavo, je ta, da je prosvetni minister Radič proiti, zato je tudi on. Razlog je res vreden tega radičevskega agenta na Slovenskem. Slovenski narod pa, ki se je toliko boril za svoje vseučilišče v Ljubljani in s-e bo boril dio- kraja, si bo pa to Pudjevo izjavo dobro zapomnil. Ta- izjava je madež na naši narodni kulturi. P® slovenski narod bo ta madež zbrisal in tudi njega, ki g« ni bilo sram pljuniti v lastno akno' mater.
Trboveljska premogokopna družba. Vsa slovenska jaw nos-t je- odobravala en-odušen nastop slovenskega časopisja za pravično rešitev težkega vprašanja, ki ga je načela TPD z odpuščanjem edlavcev. Morda je ravno ta enodušnost TPD najmanj všeč. Zato je zagrozila, da prenese svoj sedež iz Ljubljane v Belgrad.- ah kam. na jug. Kaj -hoče TPD s to grožnjo doseči? Ali misli, da bo tisti mali krog, ki bi morda s tem bil prizadet, imel toliko vpliva na javnost, cla bo ta molčala, pa naj dela- TPD, kar le-hoče? S svojo grožnjo je odkrila TPD svojo neiskrenost za lojalno rešitev tega težkega vprašanja in hoče z nekakim gospodarskim pritiskom izsiliti poitrjenje javnosti svojemu; početju, ki ga ne moremo imenovati socijalno. TPD pa poleg tega pozablja, da sedež svojih uradov lahko prenese kam drugam, nikakor pa ne more premogovnih zakladov, ki jih. hrani naša slovenska zemlja. Tako se bode zopet in zopet morala vračati na slovenska tla in bo imela -opraviti s slovenskimi delavci na slovenski zemlji. In čin» bolj jim bo 'tuja, tem slabše za njo. saj delavcem tudi sedaj njena bližina ni bila v kako izredno pomoč. Tako mi-danes razumevamo to grožnjo. Ali smo jo razumeli; napačno? Mii simo podali najboljšo, rešitev,, ki je mogoča*, dia se grožnja razume. Morda pa nam ta .grožnja odkrije še 'ka-Iko drugo zanimivost, katero bo TPD v svoji prvi ogorčenosti nad odporom vse javnosti še izdala. — Da bode v Trbovljah samih mir, je vlada poslala tja številno orožništ vo. Prav je, če vlada ščiti življenje zastopnikov TPD. Isto dolžnost pa ima tudi do delavstva. Ali jo bo tudi tako dosledno izvedla? !
Nova sv. maša pri Sv. Tomažu' pri Ormožu bo dne 25. aprila t 1. imel č. g. Stanislav Canjkar.
Nqvo sv. mašo v Braslovčah bo opravit dne 5. aprila t 1. č. g. novomašnik Andrej Stakne.
Krajpvna organizacija SLS v Laporju ima svoj redini -občni zbor v nedeljo, dne 7. t. m., po rani sv. maši v župnijski pisarni. Pride govornik iz Maribora. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Pretkan tat. Posestnika Franca Vaulkan v Legnu je o* kradel prebrisan tat. Javil se je pri njem kot hlapec brez službe ter prosil za delo. Izročil mu je svojo delavsko ikniji go,, v kateri je bilo potrjeno, da se piše Karol Gantner. Opoldne je Stopil v službo, po noči pa je že zginil in z njim razno Vaukanovo blago v vrednosti kakih 2000 dim. Tatvino so opazili drugi dan, ko o tatu ni bilo nikjer sledu. Ugotovili so, dh jih je potegnil tudi s poselsko knjigo, ki se je glasila prvotno na ime Karoline Gantner. Neznan immovič ji je knjigo ,izmaknil, zbrisal zadnje- tri črteč njenega imena ter se predstavljal za Karola Gantner.
Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Dne 3. t. m. je izrekla mariborska porota smrtno obsodbo. Novi kan didat smrti na vešalih se zove Jožef Gmajner ter je doma dz Lesikovec pri Ptuju. Obtožen je umora svoje tašče. Dne 18. decembra 1925 jo je zadavil. S taščo se nista razumela. Prepiri in tožbe so bile na dnevnem redu. Dne 18. decembra prošloga leta je hči našla mater mrtvo ležečo v postelji. Na vratu trupla so se poznali sledovi nasilne smr Iti in hči je svojemu mcižu očitala umor matere. Morilec pa je razpršil njene dvome in taščo so pokopali, kakor da je umrla naravne smrti. Kmalu so s-e raznesle po vasi vesti, da Gmajnejeva tašča ni umrla naravne smrti, Orožniki so zalto zvedeli in prijavili stvar dalje. Exhumacij®
. trupla je pokazala, da je bila pokojna zadavljena. Morilec je pri zločinu pokleknil na prsa žrtve ter ji polomil osem -reber. Gmajner zločina ni priznal ter se je zagovarjal, da si je polomila tašča rebra pri padcu. Porotniki so potrdili z 8 -proti 4 glasom vprašanje -umora in Gmajner je- bi obsojen na smrt na vešalih.
Velik požar pri Sv. Juriju ob južni žel. Dne 3- t. m. je
okrog 5. ure zjutraj nastal v St. Juriju ob južni- žel. velik požar. Vnelo se je skladišče zadruge za izvoz jajc, ki se nahaja tik kolodvora. Ker je bilo v skladišče veliko lesenih zalboljev in lesne volne, se je ogenj hitro razširil ter vkljub pomoči raznih požarnih hramb poslopje popolnoma upepelil. Škoda znaša okrog 600.000 din. ter je krita z zavarovalnino. Vzrok poižara še ni dognan.
Dva otočka zgorela. Preteklo nedeljo je zaidete posestnika Žhidariča v Turjanski grapi pri HrustjuMMoti velik® •nesreča. Med tem, ko so domači odšli k službi božji, so pustili doma -dva nedoletna otroka. Ta dva sta se najbrže Igrala z vžigalicami v lopi za slamo in seno, ki je začete goreti. Požar se je razširil tudi na gospodarsko poslopje in je razen živine uničil vse. V lopi za slamo pa so našli ogorela trupla obeh Obrok.
Ix Gornje Radgone. Zdravnik vsega zdravilstva dr. Vinko Crernof pi-ik ordinira od pondeljka L marca 1921 v Gornji Radgoni.
pravi čas upozorenje, da se tudi- neznatne znake vratobote pokašljev anj a, hripavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemarite. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro, bolečine olajšujoče domače sredstvo ih kosme-tikum že skozi 27 let priljubljeni Feller jev btegodišeči »Elsaflujd«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši; in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih
ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojnatih ali A specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih ali 12 specijalci ih steklenic za 250 din., že ob enem z zabojem ih poštnino razpošilja po povzetju ah proti plačilu vnaprej lekarnar Bugen V. Feiler, Stubica Donja, Blsatrg 329, Hrvatska. — Posamezne steklenice Blsaflujda po 9 dih. v lekarnah in sorodnih trgovinah.
madež na sebi? Narod hoče jasnosti, sicer bi sam go-
Dnevne novice.
Kmčni prevzem južne železnice. Z dnem 1. aprila it. 1 prevzame prometno ministrstvo koničnovetjavmo proge Juane železnice, talko da se ukine poseben odbor in se u-prava južne železnice poveri delokrogu gla-vniih ravnateljstev drž. železnic.
Afera v ministrstvu za zgradbe. Gradbeno ministrstvo ima lastno tiskarno in litografijo. Vodja teh dveh podjetij je Milorad Toškič;, ki je zelo bogat gospod z več hišami v Beogradu. Ta premožni Toškič je izvrševal v državnih podjetjih, z državnim materijalom in z državnimi nastavljene! privatna naročila, katerih je bilo :vse polno. Za izvršitev privatnih naročil je sprejemal plačilo, a ga porabil zase. Toškiča in pet njegovih glavnih delavcev ter pomagačev so vtaknili pod ključ. Pri preiskavi je našla policija ogromne količine raznih klišejev za zasebne naročbe, celo zasebno knjigovodstvo it* .zaslišani Toskičevi pomagači so izjavili, da so za drž. plače delali za osebno korist g. Toskiča celi dve leti. Za koliko je ta gospod ogoljufal državo, se še doslej ni moglo dognati.
Borza (Avala). Maribor, dne 4. marca 1926. Zürich, naključni: Reqgrad 9.16, Paris 19.33, London 25.24, New yosrik 519.50, Milano 20.84, Praga 15.38, Wien 73.25, Budapest 0.00738, Berlin 123.70, Brüssel 23.59, Madrid 75.25, Amsterdam 203.12, Varšava 66.50, Bukarest 2.27, Sofija 3.75, Atena 7.40. — Zagreb, devize: Paris 213.50 • -215.50, London 275.40 - 276.60, Newyork 56.60
56.90,	Wien iz. 7.9945 -8.0345, č. 7.99--8.03. Praga iz. 167,97—168.97, č. 167.90—168.90, Berlin 1351.70 -—1355.70, Milano 227.26-228.46, Zürich iz. 1091.75—
1095,75,	č. 1091.50 -1095.50. Budapest zalklj. 0.0794 —0.0796.
»Pevec.« Izšla je 1/2 številka za januar-f ehruar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o »Dr. Pr. Kimovcu« in Bajukov o »Pevskem imenstvu«. Nato slede oddelili: Vestnik PiZ, Naši zbori, Nove skladbe, Iiz glasbenih listov in Kazne vesti. Glasbena priloga prinaša tri skladbe: F. Ferjančič, Zdihljeji slepega za mešani zbor in bas-solo; Karlo Adamič: Kadar pridem v tiho vaS, za mešan zbor; Emil Adamič, Ajpril, »a mešani zbor. »Pevec« izhaja že 6. leto s nvrši ves čas svojega obstanka vestno in vztrajno svojo nalogo: širiti smisel! za leipo petje med Slovenci. Toplo ga priporočamo! Stane 30 din. letno, za Italijo 18 Mr,, za Avstrijo 10 šilingov, za Ameriko 1 dolar. Naroča se pri u-'pravi: Ljubljana, Miklošičeva ulica. 7. Prihodnja številka Vide še pred' Veliko nočjo.
Zakon o taksah in pristojbinah. Drugi natisek, pregledan in s pojasnili izpolnjen. V Ljubi ani 1926, Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 68 dinarjev.
Iz Maribora.
»Taboru« malo odgOvoxa. V Mariboru imamo dosti vrabcev. Pa to ni nič posebnega. Nekaj posebnega je to, da imamo list, oziroma letnik na dveh straneh, ki se piše »Tabor«, ki pa ima to posebno lastnost, da razume1 čivkanje mariborskih vrabcev. Pa so mariborski vrabci drugo .»vižo« peli, kakor jo je »Tabor« razumel. Pogleda naj ie včerajšnji uvodnik »Slov. Gospodarja«, pa naj pove svojim čitateljem, kako »klerikalni« listi »hodijo spat.« — Če se bo pri »Jfaši Straži«, ki je do zdaj, izhajala samo trikrat mn tedemjwdi izvršila kaka izprememba, se bo izvršila na tak naa$r da bodo mariborski vrabci noč in dan najjeti, (da bodo namesto dosedanje »Naše Straže« peli »Taboru« -upravičeni »misererei.
Glasbena Matica ponavlja svoj koncert Haydn »Letni časi« jutri zvečer, v soboto/ dne 6. t. m., ob osmih v Gö-tzovi dvorani. Cene vstopnicam so za ta koncert znižane in se dobijo tudi v predprodaji pri Höfenju in Brišnik. V
nedeljo, dne 7. t. m., poje Glasbena Matica »Letne čase« v Celju.
Prešernova proslava v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 7. marca priredi mariborsko gledališče skupno z društvom slovenskih književnikov v Ljubljani Prešernovo proslavo. Spored bo nekaj izvanrednega, ker so obljubljena predavanja, oziroma recitacije Otona Župančiča, Vide Jerajeve, Albrechta, Vidmajerja^ in drugih. Nastopi tudi Devov kvartet in operni pevci Za-mejičeva, Burja in Oksanski. — Mariborčanom se bo na'proslavi tudi nudila redka prilika, videti največjega slovenskega pesnika, Otona Župančiča.
Pretepači. V magdalenskem predmestju so trčili, dne 4. t. m. skupaj zmami pretepači, med- njimi popravljalec dežnikov Alojzij Čep iz, Pobrežja. Nastal je pretep, v katerem je dobil Čep o dnekega gostilmšega hlapca težke . poškodbe na glavi. Morali so ga prepeljati v bolnico.
Težka nesreča v Studencih. Včeraj se je dogodila težka nesreča na oglu Ruške in Rajčeve ulice v Studencih na vrtu, kjer stoji gugalnica in vrtilnik (rimgel-špil). Posestnik gugalnice g. Mihi je hotel s. tovornim avtomobilom potegniti, iz vrta voz. Ko je avtomobil vozil nazaj proti vozu, je skušal Mihlov 15 letni sin meji obema skočiti na cesto. Bili je pa prepočasen, avto ga je zagrabil in treščil oh voz s tako silo, da mu je takoj zmečkal lobanjo. Obležal je na mestu mrtev.
Razburljiv pojav na Glavnem trgu. Včeraj dopoldne, se je ob času, ko je na Glavnem trgu največ ljudi, dogodil razburljiv dogodek. Z neko branjevko, ki je prodajala motovilec, se je pričela prepirati Antonija č. Prepir je postal vedno bolj srdit in kmalu sta si ženski skočili v lase v največje veselje okrog stoječih radovednežev. Prelep je bil silno srdit, lasje in krila obeh« so kar frčale po zraku, praskali sta se z nohti in kričali na vso grlo. Velikanska množica ljudi se je zbrala ter radovedno gledala redki prozor. Stražnikom se je le s težavo posrečilo prodreti skozi množico do bojevitih žensk ter jih odvesti na stražnico, kjer so jim pomirili razburjeno kri.
Rediki gostje na carinarnici. Mariborska carinarnica dobi včasih z vlaki iz inozemstva čudne goste. Poleg blaga carinijo večkrat tudi žive živali. Tako je te dni dospela večja pošiljka živih fazanov ini jerebic, katere je naročilo mariborsko lovsko društvo, da poživi svoja lovišča. Fazani so dospeli iz Prage, jerebice pa iz Dunaja. Pretekle dni je imela carinarnica v oskrbi redkega gosta, velikanskega sibirskega medveda. Neki slavonski cigan se je vračal iz ujetništva v Sibiriji ter peljal s seboj v veliki leseni kletki dresiranega medveda. Ker ni mogel plačati za njega transportnih stroškov, ga je pustil nekaj dni na kolodvoru ter zbiral okrog denar, da ga je spravil naprej. Medvedu se je dobro godilo — jabolk in žemelj je imel dovolj. Bili je pa preje izbirčen, ter je na primer dobro razločeval navaden kruh od žemelj,, ter ga je le v skrajni sili jedel. — Večkrat dobi carinarnica različne opice, ptice, zlasti kanarčke, pse, mačke, zajce in pred kratkim je prispela celo pošiljka velikih japonskih podgan. Večina živali je namenjena za cooioški vrt v Zagrebu. Živali prispejo po vlaku v košaricah ali kletkah, na katerih so nalepljeni listki s prošnjo, naj jih na postajah nahranijo. Železniški personal tem prošnjam vedno z velikim veseljem ugodi, tako da se še mi zgodilo, da bi kaka žival vsled lakote med vožnjo poginila.
Občni zbor podružnice Udruženja vojnih invalidov v Mariboru. Izvršilni odbor Udruženja vojnih invalidov v
Koncert Glasbene matice:
Haydn: »Letni časi«. 4
Kadarkoli priredi Glasbena Matica v Mariboru koncert, je za Maribor praznik. Z nekim posebnim občutkom gremo takrat v prostrano dvorano, svečano razpoloženi.
Prav posebno nam je pripravila Glasbena Matica tak praznik s tem, ko je dne 3. marca t. 1. izvajala Haydnov «oratorij: »Letni časi«.
Pred podavanjem je imel gospod dr. .1. Vidic kratek referat o Haydnu in o »Letnih časih«. Prodno preidemo na podavanje samo, naj o tem referatu nekoliko spregovorimo. Nismo mislili, da nam bo treba pisati apologijo oratorija. Letni časi s® oratorij. Res ne opevajo kake verske resnice, rpač pa versko, moralno življenje. Ali nam ni herolđ dneva zapel: Le čednost še ostala jé. Ta vodi nas neskaljena skoz čase letne, dobe, skoz žalost al’ veselje, do smotra veličastnega.
V tej tezi je razložena vsa vsebina oratorija. Letni časi so le bujen, naraven okvir naravnega in čednostnega življenja. In ker tako čednostno življenje obsega molitev, delo in čisto veselje, pa tudi poštenost v ljubezni in moč v obrambi v urah preizkušnje, dokler ne preide v večno življenje, zato se ti prizori v oratoriju kar vrstijo. Le vzemimo molitev: »Daj nam milost — o silni, večni, dobri Bog!« Ali himno dela in napora: »O, trud!« In dalje poskočno veselje ob trgatvi. Pa končno povest >o odločni, pošteni deklici, ki je z graščakom izvrstno napravila, da se je vse smejalo. Po aplikaciji kol pridiga — pa prehod v večno nadnaravo.
Referat nam torej ni ugajal. Omenjal je le okvir, skoro popolnoma pa zakril dejansko vsebino in mu seveda ni spadalo v njegovo popisovanje narave ne molitev, ne pesem zveste ljubezni, ne povest o junaški čednostni deklici. Najmanj pa seveda sklep o večni pomladi, o večnem življenju. Zato se ne čudimo gospodu referentu, ki ni raz-ijuščil vsebine oratorija, da je konečno moral izjaviti, da se mu zdi neutemeljeno, kako da je Haydn h koncu prešel v te višje sfere. Zdaj, upamo, da bo gospod referent to vedel. Žal nam je le, da je pred mladino v torek govoril, kakor bi ne smel govoriti. — Pripomnimo k tej apologiji aro-torija le še to: Bodimo vendar toliko kristjani, da nas ne bo sram javno izreči besede: Bog — krščanstvo! — Glasbeni
Matici pa želimo drugič boljšega referenta, ki ga morda najde tudi med svojimi rednimi, člani.
Preidemo zdaj na podavanje samo. Novi pevovodja g. Hladek-Bohinjski, velik, miren v nastopu, oster v zamahu, je pokazal, da ima moč pripraviti tako veličastno delo, četudi ga je čas v pripravi hitreje gnal kakor pa si je on želel. Napravil je tekom treh mesecev več, kakor smo pričakovali. Z vso pozornostjo in vnetostjo je dvigal orkester in zbor iz vsakdanjosti do umetniške višine. Treba je le še, da zbor in orkester visita na njem tako, da bo samo on gospodar obeh istočasno. Vpade posameznih odsekov je gotovo treba pokazati, a so bile geste mestoma pregrobe. Splošno pa je za g. Hladeka ta njegov prvi nastop z Glasbeno Matico v Mariboru gotovo prav časten večer in ča-stitamo Glasbeni Matici na požrtvovalnem in vnetem pevovodju.
Orkester je nudil prav bujno sliko, že znani naši godbeniki, pa dijaki in vojaki — osebje, ki ga je bilo treba spraviti v enotnost. Dasi se je to v splošnem posrečilo, je vendar orkester mestoma popustil. Toda drugod zopet je pa tako občutno zaigral, da smo si želeli ponovitve. Posamezna godala so prišla v svojih vlogah do pravilne veljave. Le lovski rog nas je mestoma malo dirnil. Dočim sta oboa za vpeljavo sopran solo in fagot pri Simonovi ariji o kmetu-oraču umetniško blagodejno vplivala. Napredek orkestra pa je bil očividen.
Solisti so nas presenetili. Ga. Lovšetova je s svojim zvonkim glasom hitela visoko k jasnemu solncu, da smo mogli uživati vso mehkobo in toploto dekliškega glasu. Dasi popolnoma sigurna svoje vloge, se je pa skoro« preveč ozirala na orkester, dočim bi še moral orkester nanjo.
Zato ni čuda, da je včasih z glasom zatrepetala, bo ti šel. orkester za njo. Enako se ji je zgodilo pri duetu s tenorjem, kjer se nista mogla enakovredno ne glasovno, ne tehnično dvigniti. Vse pa je bilo le težko opazljivo, tako da je Maribor v šopek, ki ga je prejela, vpletel tudi svoje občudovanje in hvaležnost za njen glas.
Tenor, solo je pel član zbora Glasbene Matice, gospod 1 Ašič. >J rov glas je v srednjih legah prav prijeten. Pri prehoda višino se mu glas prelomi, kar se je opazilo. | ; Priznamo pa radi, da je težko peti navadnemu članu pevskega zbora sredi med dvema takima umetnikoma, kot sta ga. !
Ljubi jato nas naproša» da objavimo, da si’ je on kot nadzorna oblast nad vsemi podružnicami UVI v ljubljanski m* mariborski oblasti pridržal pravico sklicanja občnega zbora «podružnice UVI v Mariboru in da se od nekompetentne osebe za dne 7. t. m. sklicani občni zbor v Gambrinovi dvorani ne vrši. — Opomba: Pri mariborski podružnici organizacije vojnih invalidov močno smrdi in sicer pri glavi;, ki je morala odstopiti. Čudno se nam zdi, da ni odbor krenil glede izrabljanja organizacije po odstavljenem predsedniku ono pot, ki je edino pravilna. Kakor se vidfr bi rado vodstvo zadevo za tosalo, a ne bo šlo. T o je že več nego balkanski škandal, ako kdo na nepošten način izrablja organizacijo največjih skot in se ga potem še prijemlje z rokavicami. Ako mariborski odbor ne bo sam postopal proti predsedniku talko, kakor bi že moral takoj, ko je odkril afero, bo spravila «Naša Straža« celo zadevo v javnoist in potem bodo invalidi, vdove in skote same videle, kdo jih je vodil in kako se je upravi al denar, ki je iztisnjen iiz žepov najbednejših. Za danes dovolj! Čakali še bomo samo par dni, a potem tudi odboru ne bodemo prizanesli, ako na naš opomin ne bo storil dolžnosti!
Nova godba v Mariboru. V nedeljo, dne 7. t. m., bodo socijalisti prvič nastopili s svojo novo godbo, ki so jo ustanovili, .kakor sami «pravijo, kot absolutno last razredno-zavednega (t. j. socijaldemokratskega) pokreta. Prav, da, to v naprej povedo,, da ne bomo »sužnji nacionalizma« mislili drugače.
Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse člane,
ostale obrtnike in «prijatelje obrtništva na svoj družabni «večer, «kateri se vrši v mali dvorani Narodnega «doma v soboto, dne 13. marca, ob 20. uri z izbranim, zelo zabavnim sporedom. Vstopnina prosta,
Olqtsevulno in tujsko prometno društvo za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v torek, dne 16. marca 1926 zvečer ob 8. uri v Narodnem domu v klubovi sobi. Spored: poročilo odbora, odsekov in preglednikov, predlog za spremembo pravil, volitev novega odbora in eventualno sklepanje o raziđu društva. — Odbor.
Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje ima
svo«j letni občni zbor v sredo, dne 10. marca, zvečer ob 19. uri v prostorih gostilne »Mesto Trst«^ Tržaška ceste, (nasproti javne bolnice). Poziva se člane,, d«a se občnega, «zbora v čim večjem Številu udeležijo!
Nadaljni program Ljudske univerze. V petek, dne 5. t. m„ «bo v izpopolnitev serije o francoski kulturi predaval1 g. prof. Grunlar o Franciji. Orisal bo zem cepi sne in narod n api sne razmere v Franciji na podlagi številnih skiop-tičtoh slik, ki «kažejo med drugim razen Pariza« in Versaille Riviero in razna pokrajinska mesta. — V nedeljo dne 7. marca» ob 16. uri, bo v kazinski dvorani drugi otroški večer Ljudske univerze. Sodelovala bo gospa Vanda Gore-čeva iz Ljubljane, ki je že na glasu «kot dobra pripovedovalka otroških pravljic. Razen pripovedovanju pravljic so na programu nekatere otroškemu obzorju primerne glasbene točke, ki jih izvaja na harfi naš priznani haifdniist g. Luikež. Prireditev «bo prekosila vse dosedanje mladinske večere v Mariboru. — V pondelijeik, dne 8. marca, pa bo predaval «predsednik Ljudske univerze g. inž. J. Kukovec o Rousseauju. Kakor se je te dni nudila« občinstvu «prilika, «da je spoznalo natančneje Voltaireia, tako bo sigurno zanimala tudi življenjska slika ženevskega- filozofa in enega izmed duševnih očetov velike revolucije Rousseauja.
Higijenski tečaji Ljudske univerze v Studencih in v Ptuju. Te dni se je z velikim «uspehom otvoril higijenski tečaj mariborske Ljudske univerze v Studencih. Predavat® g. dr. Marinič (o tuberkulozi) ni dr. Jurečko (o sploš ni higijeni), drugo predavanje v petek, dne 5. t. m. ob 19. uri« v Sokolskem, domu. Dalje bo priredila Ljudska univerza higijenska predavanja v Ptuju. V četrtek., dne 4. t. m.r
Lovšetova in g. Križaj. Občudujemo pogumnost in mirnost gospoda Ašiča, s katero je nastopil in svojo vlogo v splošnem prav povoljno rešit.
Herold dneva z mogočnim glasom, pa je bil gospod Križaj. Polnost njegovega glasu je bila kakor močna roka, ki nas je vodila s seboj v višine in globine moškega glasu, ter nam odkrivala čuda basovskega, bogastva. Njegove arije so bile — življenje; recitativi bi bili pa še bolj nemoteno tekoči, da se tudi on ni oziral na orkester, ki mu je mestoma kakor utrujen sledil. Z veseljem čakamo, da ga bomo kmalu zopet slišali.
Zbor je bil pazljiv, da bi pri težkih vpadih bil čim bolj točen. Včasih je bilo treba do pol takta, da sta se vjela z orkestrom v isti tempo. Pa temu je dal povod včasih tudi orkester. Sopran je bil siguren, pravilno vpadajoč, manj pravilno prenehajoč, v višini premalo mehek, pa preveč boječ. So pa to glasovi, ki jih je človek vesel. Alt je bil manj številno zastopan, v težkih vlogah bolj nesiguren, a v splošnem prav polno doneč. Tenor je prišel prav do veljave. Treba mu je le še večje sigurnosti pri vpadanju! Bas je bil mogočen, enoten, le parkrat hreščeč. Zbor je v splošnem res dobro izvršil svojo nalogo. Popraviti mu je treba le, da bo pri nabožnih vložkih res nabožno pel, tako, kakor je recimo tercet zapet blagoslov, da je kar zadišalo po kadilu in smo se sklonili kakor k molitvi. Pri veselih vložkih je lahko bolj razposajen, bolj vriskajoč, bolj iz srca se smehljajoč. Ob sklepu pa naj bo dostojanstven, v mirnem tempu prepričevalno močen, a ne kričeč, recimo: v kraljestvo Tvoje. Tako bo izpopolnil posamezne pomanjkljivosti in bo stal pred nami kot pevski zbor na visoki umetniški višini!
Koncert je poselilo odlično občinstvo, ki j* skupno z Glasbeno Matico bilo tokrat točno. Med udeleženci smo opazili presvetlega škofa dr. Andreja Karlina v spremstvu mil. g. prelata dr. Tomažiča in stolnih kanonikov; številno duhovščino iz mesta in dežele, predstavitetje politične, sodne in mestne oblasti.
Dasi je trajalo dolgo, vendar nas ni utrudilo. Bili smo razpoloženi, kakor da smo bili pri božji službi in slišali pridigo o naravnem priprostom krščanskem življenju, ki nas vodi do smotra veličastnega! V sobot« se Glasbeni Matici izkažemo hvaležne in ; «pet pridemo.
Meznarič Rado, Maribor,
Glavni in itn. 21.
Meznarič Maribor.
Trgovci, zahtevali« ponudbeI
a ),#< s0 § v
Telefon interim«»«
!bo predava! bo predaval' g. dr. Vladimir Vrečko, okrajni -adkavnik v Ptuju, o splošni higijeni v soboto, dne 6. t. m., ob 6. uri pa g. dr. Matija Mrgole o tuberkulozi. Oba dneva sla še popoldan ob pol 15. uri posebni predavanji o istem predmetu za mladino.
Občni zbor Podpornega društva za revne učence, ki se je vršil pretekli teden, je vnovič dokazal kako potrebno je društvo za otroke revnih slojev Poročilo tajnice ugotovi, da je bilo obdarovanih 660 otrok s 356 gotovimi oblekami, 263 parov čevljev, 192 komadov perila, 13 ducatov nogavic 53 parov čevljev se je popravilo brezplačno. Društveni dohodki so bili 67.829 D, stroški pa 71.393 D, zato je ostal odprt račun na 3564 D, katerega upa društvo pokriti z izostalo članarino. Predsednica se imenom društva posebno zahvali mestnemu magistratu kot največjemu dobrotniku društva, ki je s prispevkom 40.000 D omogočil božično obdarovanje, nadalje Podmladku Rdečega križa, velikemu županu, veleobrtnikom, trgovcem in nekaterim denarnim zavodom, pekarnam in drugim večjim dobrotnikom, katerih imena so že bila objavljena. Posebna zahvala gre tudi uredništvom tukajšnjih listov in tiskarnam. Letni dohodki so znašali 67.820 D, izdatki pa 71.393 D, torej je primanjkljaj 3564 D, ki ga upa društvo priti z zaostalo članarino. V odbor so bili z vsklikom izvoljeni gg.: župan dr. Leskovar, nadsvetnik Keršovan, dr. Strmšek, Skusetz, Spari, Dur java, Weixl in gospe: Wögerer, Pfrimer, Skušek, Mikaš in Stupca, Odbor priporoča društvo blagonaklonjenosti cenjenega občinstva in prosi za mnogoštevilni pristop. Članarina se pobira la mesec po zastopnici. Izredne prispevke so te dni poslali društvu veliki župan 1000 D, primarij dr. Matko in Žumer po 100 D. Iskrena zahvala.
Hotel Halbwidl. Na vsestranske zahteve začne zopet od 6. marca 1926 sobotni večerni koncert. Igrala bo Pečnikova, vsem poznana, priljubljena kapela. Za domačo kuhinjo, dobro vino 'm izvrstno Götzovo pivo je preskrbljeno.
Posestnikom psov-čuvajev. Občinstvo se opozarja, da se bodo v sl e d sklepa mestnega sveta z dne 26. 2. 1026 v ■bodoče kat psi čuvaji priznali in davka oprostili le oni pSi, katere bo mestni magistrat na tozadevno utemeljeno prošnjo stranke po izvršenem komis ijonelmem ogledu prepoznal kot take. Prošnje morajo biti kolekovane s kolekom za 25 din.
LISTEK-.
Mili ßvet mših oč«fov.
■r " Roman treh delih. -Spisal Antonio Fofa***ro.
Prevod iz italijanščine.
; '	ne
»Ali ga ne ljubite?«
»Včasih se mi zdi, da zelo, včasih pa nič.«
»Moj Bog!« je rekel profesor. »Toda sedaj? Ali vas ne gane misel, da go mogoče ne boste več videli?«
Luiza je molčala. Zdelo se je, da joka. Nenadoma je skočila kvišku, z rokami stisnila senci, zapičila v profesorjev obraz dvoje oči, v katerih ni bilo solz, pač pa temen jezen sijaj. »Vi ne veste«, je vzkliknila, »kaj se godi v moji glavi, koliko protislovij je nakopičenih, koliko nasprotujočih si misli se bojuje in neprestano izpodriva druga z drugo! Ko sem dobila pismo, sem silno jokala in si rekla: »Da, ubogi Franco, topot bom šla« — potem pa se je pojavil glas, ki mi je govoril tu v glavi: »Ne, ne smeš iti, zakaj . . . zakaj . . . zakaj . . .«
Prenehala je in profesor, prestrašen vsled blaznega ognja, ki je gorel v njenih nepremičnih očeh, se ni upal vprašati za pojasnilo. Čudne oči, ki so še vedno strmele vanj, so postale nežne in se zameglile. Luiza ga je prijela za roko, ter mu tiho in boječe rekla: »Vprašajmo Marijo«.
Sedla sta k mizici in položila roke nanjo. (Profesor se je obrnil s hrbtom proti luči, ki je padala na Luizin obraz. Mizica je bila v temi. Čez enajst minut globoke tišine je profesor zašepetal:
»Premika se.«
In res se je mizica lahko priklonila na eno stran. Nato je padla nazaj in rahlo udarila. Luizin obraz se je razsvetljil.
»Kdo si?« je vprašal profesor. »Odgovori z običajno abecedo.«
Mizica je udarila osemnajstkrat, nato petnajstkrat, nato štiriindvajsetkrat, nato enkrat. »Roza«, je tiho rekel profesor. Roza je bilo ime sestrice njegove žene, ki je umrla kot otrok. Mizica je parkrat udarila to ime. »Pojdi!« je rekel Gilardoni, »pošlji nam Marijo.*
»Tu.sem, Marija.«
»Marija, Marija, moja Marija!« je zašepetala Luiza z blaženim izrazom na obrazu.
»Ali veš, kaj je pisal tvoj oče tvoji materi?« je vprašal: Gilardoni.
Mizica je odgovorila: »Da.«
»Kaj naj stori tvoja mati?«
Luiza se je tresla od nog do glave in čakala. Mizica se ni premaknila.
»Odgovori«, je rekel profesor.
Mizica se je premaknila ter udarila neko nerazumljivo mešanico črk.
»Nismo razumeli. Ponovi!«
Mizica se ni več premaknila. »Ponovi vendar!« je skoraj nežno rekel profesor. »Né!e je prosila Luiza. »Nehajte, nehajte! Marija noče odgovoriti!«
Toda profesor je hoteli vztrajati. »Ni mogoče«, je rekel, »da duh ne bi odgovoril. Saj veste, da se je že večkrat zgodilo, da nismo razumeli, kaj je rekel.
Luiza je zelo razburjena vstala in rekla, da raje prekine sejo, kot bi silila Marijo. Profesor je zamišljen večkrat zgodilo, da nismo,razumeli, kaj je rekel.«
Mizica se je premaknila in začela udarjati.
»Da!« je vzkliknil Gilardoni žareč. »V mislih sem vprašal, ali naj greste in mizica je odgovorila »da«. Vprašajte še vi glasno.«
Minulo je pet ali šest minut, preden se je začela mizica premikati. Ob Luizinem vprašanju:	»Ali naj
grem?« je udarila mizica štirinajstkrat in nato šestkrat. Odgovor je bil »ne«.
Profesor je prebledel in Luiza ga je vprašujoč pogledala. Dolgo časa je molčal, nato je vzdihnil in.rekel:
»Mogoče ni bila Marija. Mogoče je bit kak lažnjivi duh.«
»In kako se lo zve?« je boječe vprašala Luiza.
»Nikakor. Ne more se zvedeti.«
»In drugi odgovori, torej? ali niso nikdar gotovi?«
»Nikdar.«
Potrta je molčala. Nato je zašepetala: »Tako mora biti. Tudi temu se moram odreči.«
In položila je čelo na mizico. Sveča je obsevala njene lase, njene roke. Ni se ganila in nič se ni ganilo v sobi, razen trepetajočega plamena sveče. Drugi plamen, zadnji žarek upanja in tolažbe je umiral v tej ubogi glavi, ki se je sklonila pod težo'bridkega in nepremagljivega dvoma. Kaj naj stori, kaj naj reče profesor Gilardoni. Videl je, da se bo brez njega izpolnila Esterina želja. Tri ali štiri minute nato so se zaslišali v pritličju koraki in Esterin glas. Počasi se je Luiza dvignila.
»Pojdimo«, je rekla.
Podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru išče 2 moški eventualno tudi ženski osebi v starosti nad 16 let kot dostavljače »Slovenca« naročnikom na dom. Invalidi im vojne vdove imajo prednost. Natančne informacije ■ pri gornji upravi.	-	70
Oglas.
Kod komande 45. pešadrskog puka u Mariboru održavat če se na dap 16. marta 1026. godine u 11 časova, u kasarni »Kralja Aleksandra I.« ustmena licitacija (do kojeg vremena mogu se dostaviti i direktne ponude) za nabavku sledečih artikala: 28.500 kg krumpira. 222 kg kiselog kupusa (kisiog zelja), 2400' kg pasulja (Cisoia), 1050 kg pirinača (riža), 1005 kg makarona, 600 kg fidlo-lina. 560 kg gerštla, 80 kig kukuruznog grisa-, 300 kg kukuruznog brašna, 1650 k|g domače svinjske masti, 1020 kg luka (Čebulja), 1300 kg brašna (moke), 650 kg soli, 310 kg sirčelta (kiša), 100 kg pekmeza (dvopek),.!00 kg marmelade, 500 klg sečem (sladkorja) in 600 kg suhih Šljiva.
Kaucija je potrebna 5% sve ukupne vrednosti arti--.
kala.
Ponudjači su dužni na dan licitacije pored ostalih dokumenta podneti i Uverenje o državljanstvu1.
Usldvi za liferaciiju mogu se videti dnevno u kancelariji štaiba komande 45, pešadiskog puka.
Broj 1041 od 16. februara 1026. godine, iz kancelarije komande 45. pešadiskog puka u Mariboru.	78
piepozno. mkflr »rpzgods)
Moške srajce
lastnega izdelka razpošilja veletrgovina R. STERMBCKlt Celje, sit. 64v po silno znižanih cenah: molino 37 din., molino s cefir prsi 40 din., močna cefir 47 din., bela s svilenimi prsi 48 din.. Pique 57 din., krasna modna cefir 100 din,, frak 128 din. Vzorci se pošljejo v pogledi, ilustriram cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom,'dolbi nakupu primjerno povrnitev vožnje, — Trgovci engro cene.

st priđete, *6« imate Bnaeslp-vf. «ro tz gvt-carske tovarne firme Suttaer. Sudnerjeve u-r« ' gred- n*-' tanimo do sekunde. — Po-pM vljaajs sla« biti ur .stsnejo «časom» auso, «o več kot tur* sama., — Eve*«
alièno prr-jmete velik) ltustrovaoi divot-cenife, ako. ja* vite svui tufiai. «»»krt ra*pošiHal«itci 4» H, Suttner v L j ubija» i št 678. Cem k te st hi* solidne firme nudi «korv »esr.črp«’«' isßtru t-r. elatntnc, kakf-t tudi dani in praktični)! titedmeii.«, s» uporabo.
-«s*


. t

«
€
%
J»
%
«
«
A
Tardar-	j*
JSL/ .MBL
stoječe, viseče, lesene, iz kovine vlite, razne velikosti in litoželezne
nagrobne kr*iže
izdeluje po zmernih cenah
*4
Domiceli & Ko lo un Maribor, Franktpanova ulica 10
I
i
%
«r
»
3»
1
im}

ré
KOMACA
ZAMIKA
(•VAM«
«SIJ*
ZA POMLAD
od i. marca 1926
reklamna prodaja
KARO čevljev
vseh vrst
110% popusta
garantirano neizpremenjena priznano najboljša kvaliteta
,KARO'
MAEIBOE Koroška cesta 19
Čujte!	Glejte!
Pdor hoče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hitet!; tam v trgovini Šumeijevi se blago jako po ceni dobi. — Za obilen obisk se uljudno priporočam.
MARTIN SUMER, KONJICE
!!
edino najboljši
Telefon 913
iivalnl stroll In holes* >°
Josip Peteline*«
Mutilavi«
(blizu Prešernovega Spomenika nb vodi)
z«wki Slitzner, Adler m Phönix
■za rodbinsko, obrtno in Industrijsko rabo.
Istotam najboljši švicarski pletilni strn i znamke »Dubled.«
Pouk o vezenju in krpanju brezplačen.
Večletna garancija.	Delavnica na razpolago.
Tiskar: Tiskarna sv. Orila v Mariboru,
Leo Uroše, poslovodja v Maribora, — Urednik: Izdajale^: Konaocctj »Naše Straše«, predstavnic: Januš Gole* r Maribora.
Goleč, n#ri*wr v Maribora,.