Sev. I4i V ШђЦаШ, v СеШ One 26. mm 1924. Posamezna številka stane V 5® Din. ШО LIL Naročnina za državo SHS: aa mesec ...... Din 20 za pol leta . . . . . .130 ■a celo leto .... .240 za inozemstvo! mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstva.... . 60 Cene Inseratomr Bnostolpno petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2*30, veliki po Din V— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vretica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnina plačana v nolovioi, Uredniltvo le v Kopitarjevi ulld 6/Ш. Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma ee ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. npravniStva 328. Političen Ust n slovenski narod. Uprava jc v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za lnscrate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. četrta zaplemba Sklepe »Jugoslovanskega kluba« na seji v Celju dne 24. junija smo na prošnjo Jugoslovanskega kluba takoj objavili, kakor hitro smo dobili iz Belgrada obvestilo, da so vprašanja Jugoslovanskega kluba vložena in protokolirana pri predsedstvu narodne skupščine. V ta namen smo takoj včeraj popoldne priredili posebno izdajo, ki je izšla ob petih, a je bila ob šestih zaplenjena. Sklepi Jugoslovanskega kluBa izročeni predsed-ništvu. Belgrad, 25. junija. (Izv.) Sklepi seje Jugoslovanskega kluba so vzbudili v Belgradu veliko pozornost. Danes ob 11. dopoldne so bili izročeni sklepi Jugosl. kluba podpredsedniku nar. skupščine B a k i ć u in takoj uvedeni v protokol. Vprašanje na predsednika nar. skupščine je bilo osebno izročeno Ljubi Jovanoviču. Današnja »Politika«, »Vreme« ln »Pravda« prinaša dobesedno vse sklepe Jugosl. kluba. Sožalje nad mmm posl. Matteotija. - PISMO PREDSEDNIKU NARODNE SKUPŠČINE. » j Velccenjeni gospod predsednik! .......... zato smatra podpisani Jugoslovanski klub za umestno, opozoriti Vas, g. predsednik, na veliko gibanje v Italiji proti korupciji in nasilju, ki je nastalo tam vsled zagonetnega političnega umora poslanca Matteotija. V smislu večine naše narodne skupščine bi bilo, ako se tudi mi pridružimo onim, ki obsojajo krvavo in sploh vsako nasilje kot sredstvo političnega razračunavanja, in ako vi, g. predsednik, kot pozvani predstavnik naše narodne skupščine v sedanji neparlamen-tarni dobi prevzamete nalogo, da izrazite političnim prijateljem umorjenega Italijan, poslanca Matteotija globoko sožalje naše skupščinske večine. Poudarjajoč na zunaj nacionalizem in državno misel so z nasiljem in celo umori hoteli izvestni temni elementi tudi v Italiji prikriti svoja in svojih voditeljev nedela nad narodom, vse kakor pri nas. Šele strašni umor poslanca Matteotija je odprl narodu oči, da vidi svoje sovražnike. Ako bi, g. predsednik, ne hoteli sami prevzeti odgovornosti za ta korak, prosimo Vas, da skličete v to svrho šefe parlamentarnih grup na sejo. Sprejmite tudi ob tej priliki izraz našega visokega spoštovanja! Celje, dne 24. junija 1924. Za Jugoslov. klub: Dr. Anton Korošec. Svoboda zborovanj. VpraSanje Jugoslovanskega kluba na predsednika Narodne skupščine. ...... Skrajšuje se jim svoboda zborovanja in govora. Tako je poslancu Kremžarju policijska oblast v Ljubljani prepovedala govoriti o aktualnih javnih dogodkih v Sloveniji in, ker se ni udal, mu ni dovolila zborovanja. G. poslancu Štrcinu politični komisar na zborovanju na Lim-barski gori ni dovolil govoriti ne o vladi, ne o nobenem aktivnem ministru, ne o or-junaškem umoru v Trbovljah. Na shodu na Viču, kjer sta zborovala poslanca Stanov- nik in Kremžar, se ni smelo govoriti o orjunaškem umoru v Trbovljah. O orju-naškem umoru v Trbovljah je bilo prepovedano govoriti tudi poslancema Žebotu in Kranjcu na različnih zborovanjih...... ......Kritika vlade pa mora biti brezpogojno in v vsakem slučaju poslancem zasigurana. Prepričani smo, da bodete gospod predsednik storili vse, kar je treba, da se zasigura narodnim poslancem v Sloveniji svoboda govora in zborovanja....... Hvaležni bi Vam bili, gospod predsednik, ako nas obvestite o uspehu svojih korakov. Celje, dne 24. junija 1924. Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemaiuč Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. 1. r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r., Žebot Franjo 1. r. Vprašanje članov Jugoslovanskega kluba na ministrstvo notranjih zadev. Vsi shodi, na katerih bi se nameravalo razpravljati o žalostnih dogodkih v Trbovljah, so od politične oblasti zabra-njeni in tudi na* shodih, ki niso namenjeni naravnost razgovoru o teh dogodkih, se ne sme o njih govoriti. Kaj se je zgodilo v Trbovljah? Spopadli sta se dve stranki, na eni strani plačani opričniki samostojnih demokratov, ki izrabljajo za se lepo ime jugoslovanskih nacionalistov, na drugi strani pristaši stranke, proti kateri je izdan izjemni zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Dokler so bili zaščitniki imenovanih opričnikov v opoziciji, so se poslednji zadržali mirno, ker so bili njih žepi brez denarja, njih srca brez junaštva..... Mimogrede bodi povedano, da je večina teh opričnikov brez nujne potrebe zapustila svoj rod pod tujim jarmom ter strahopetno pobegnila pred italijanskim fašizmom in ondotnimi političnimi težavami. S svojim na novo oživljenim junaštvom so opričniki prišli izzivat v Trbovlje, kajpada dobro oboroženi. Tako je došlo do nesrečnih in žalostnih dogodkov v Trbovljah. Politične oblasti vsaj v Sloveniji ne upajo omejevati svobodnega kretanja oboroženih opričnikov, zato njih ne zadeva krivda na nedolžno preliti krvi, . . . Razen nesrečnih žrtev, ki so padle v medsebojnem spopadu, je zaznamovati isti dan v Trbovljah tudi eno žrtev dobro namišljenega in nameravanega umora. Umor so sklenili in izvršili člani opričniške organizacije. Vsa javnost v Sloveniji sumi, kdo je dal ukaz, da so ustrelili Fakina, vsa javnost zna tudi, kdo je ukaz izvršil. . . . Celje, dne 24. junija 1924. Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. I. r., Falež Štefan 1. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. 1. r., Kremžar Franc 1. r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. 1. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r., Strcin Jan. L r., Sušnik Anton 1. r., Šiftar Geza 1. r., Škulj Kari 1. r., Vesenjak Ivan 1. r., Vrečko Jakob 1. r., Žebot Franjo 1. r. Konfiskacije »Slovenca«. Vprašanje članov Jugoslovanskega kluba na ministrstvo pravosodja. Velika večina slovenskega časopisja, od »Jutra« doli do »Ljudskega Tednika« je v službi bank in režima. Med malim številom javnih političnih glasil, ki so si obranila še svobodo in neodvisnost, se nahaja tudi »Slovenec«. Zato ni čudo, da se bančne veptilijo bojijo njegove konkurence, a režim njegove kritike, in da so ga oblasti na višjo željo tistih, pri katerih se stekajo bančni in režimski interesi, začele preganjati. »Slovenec« se neprenehoma zaple-njuje. Kot vzrok se navaja, ker da piše proti državi. Toda kako piše proti državi? Za pno zaplembo »Slovenca« dne 15. junija 1924 je izdalo deželno sodišče v Ljubljani sledeče razloge: »Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanem delnem obsegu članka objektivni učin navedenih kaznivih dejanj, ker se v njem očita vladi, da je fašistovska, koruptna, strahopetna in da je strahovlada; vsi očitki lastnosti, ki morajo v čitatelju obuditi mržnjo do celotne države, ki tako vlado trpi.« Namesto, da bi deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani ostalo v sodni dvorani in pri zakonih, je šlo na psihološko polje, češ, da očitki, ki se delajo vladi, morajo v čitatelju obuditi mržnjo do celotne države, ki tako vlado trpi. In tako je deželno sodišče pomešalo državo in vlado ter zakrivilo krivorek. Drugo zaplembo »Slovenca« z dne 18. junija 1924 utemeljuje isto sodišče tako-le: »Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanih delnih obsegih člankov objektivni učin navedenega kaznivega dejanja, ker sc v istih vladi očita, da ona sama izpodkopuje avtoriteto oblasti, da policija noče vršiti svoje dolžnosti proti Orjunašem; da svojo oblast izrablja in zlorablja; da v Sloveniji besni režim in da je ista izpostavljena največjemu upravnemu terorju; da vlada nasilje in korupcija. Taki očitki pa so nedvomno sposobni vzbuditi v čitateljih mržnjo do celotne države, v kateri naj bi bile take stvari mogoče.« V tej utemeljitvi se nahaja ista konfuzija pojmov kakor v utemeljitvi prve konfiskacije. Po prizivni obravnavi dne 21. junija zaradi prve konfiskacije, je prizivni urad izdal to-le razsodbo: »V imenu Nj. Velič. kralja se razsodi, da so zavrne ugovor odgovornega urednika »Slovenca« Fr. Krem-žarja proti tuuradni razsodbi, s katero se potrjuje zaplemba 136. št. »Slovenca«, s pristavkom, da je sodišče mnenja, da je državo smatrati celokupno prebivalstvo, katero si je izvolilo parlament, da isti izvoli vlado. Na njen nasvet kralj imenuje iz parlamenta vlado, ki tako postane izvršitelj naredb države same in je smatrati vlado kot organ države. In če se ščuva proti vladi, se ščuva proti državi. V tem članku je najti vse znake po § 65, ki ni v nasprotju z ustavo in je sodba utemeljena. Kar se tiče posameznih stavkov, sledi iz vsega članka, da so inkriminirani stavki z drugimi v taki zvezi, da bi članek ne imel pomena, če bi se ti pustili in se s tem ni zgodila nobena škoda. Vsled tega je sodišče mnenja, da se more zaplemba v polnem obsegu potrditi. Proti razsodbi je pritožba dopustna.« Na podlagi teh razlogov in razsodb je razvidno: 1. Da se »Slovencu« niti v enem slučaju ne more očitati, da bi, pa četudi samo z namigavanjem od daleč, pisal proti državi kot taki. Formalno pa Vas vprašamo: Ali ste naše vprašanje dobili in ga tudi osebno prečitali? Prosimo pismenega odgovora. Celje, dne 24. junija 1924. Dr. A. Korošec 1. r. Bedjanič Andrej 1. r., Brodar Jan. 1. r., Falež Štefan I. r., Gostinčar Jožef 1. r., Dr. Hohnjec Jos. 1. r., Klekl Jos. 1. r., Kranjc Dav. I. r., Kremžar Franc 1 r., Dr. Kulovec Franc 1. r., Kugovnik Jurij 1. r., Nemanič Jos. I. r., Pušenjak Vlado 1. r., Stanovnik Ivan 1. r.. Strcin Jan. I. r., Sušnik Anton 1. r.. Šiftar Geza 1. r„ Škulj Kar! 1. r., Vesenjak Ivan I. r., Vrečko Jakob 1. r., Žebot Franjo 1. r. Umor rudarja Fakina. Vprašanje poslancev Jugoslovanskega klu« ba na gospoda ministra pravde v zadevi umora rudarja Franca Fakina v Trbovljah prvega junija 1924. V Trbovl jah se je dne 1. junija 1924 iz« vršil krvav zločin. Člani organizacije jugoslovanskih nacionalistov so justificirali mladega delavca Franca Fakina, baje na podlagi sklepa nekaterih članov vodstva jugoslov. nacionalne organizacije. Sodba se je izrekla v neki gostilni, izvršila pa v kamnolomu za hišami. Fakina so člani Orjune »aretirali« nekje sredi obeinc Trbovlje, ga zvezali, zvezanega vodili seboj in ga neprestano pretepali in suvali. Imeli so ga zastraženega v svoji sredi okrog 3. ure. Žan-darmerija je to mirno gledala in ni posredovala, ker ni smela nastopati proti Orjuni. Ko je »aretirani« Fakin med zborovanjem Orjune na trgu pred cerkvijo ležal na tleh zvezan in mučen, ga je eden orožnikov hotel odvesti seboj v zapore, češ, da je orožništvo za to tu, da aretira tiste, ki so kaj zakrivili. Orjunaši pa, ki so stražili svojo žrtev, so orožniku nastavili revolver na prsi, rekoč: »Mi sami bomo z njim obračunali." ............... .... Tako se je zgodilo, (ia so Fakina po izrečeni ^obsodbi« Orjunaši po sredi trga v prvih popoldanskih urah peljali na samoten kraj, kjer sla ga dva Orjunaša ustrelila. Zločin sam jc iz daljave 100 metrov gledalo več prič, ki so vse oblasti znane in potrjujejo, da sta Fakina peljala dva Orjunaša in ga tam ustrelila. Orožništvo in oblasti imajo v rokah opise tistih dveh morilcev. Imajo v rokah seznam Orjunašev, ki so se udeležili 1. junija izleta v Trbovlje in seznam tistih, ki so umor sklenile. Oblasti so tudi znane osebe, ki so se hvalile, da so justificirale Fakina. In vendar oblasti še rbe. 2. Od Lahov je prevzel načelo, da naroda oziroma države ne predstavljajo vsi državljani, marveč da so »nacjja« samo eni, drugi pa »brezdomovinci«, »izdajalci« in >protidržavnk, pa najsi celo predstavljajo večino naroda. S tem je demokracija v svoji korenini jzpodrezana in зе moro proglasiti za »narod« in »državo« vsak, kdor razpolaga s .sredstvi sirove sile. V moder-n i demokratični državi protidržavnih elementov, razen zločincev, sploh ne more bili, marveč so vsi enakopravni državljani, ki imajo zajamčeno svobodo političnega prepričanja in udejstvovanja v skladu z ostalimi in v mejah zakona, ki ga ljudstvo samo po parlamentu sebi daje. To je naglasa! že plemeniti, od nemških fašistov umorjeni Rathenau. Skladnost in medsebojno dopolnjevanje različnih političnih nazorov tor njih izčiščenje in izravnavanje pa se doseže po parlamentarizmu. Kdor pa se pregreši proti zakonu, se kaznuje po zakoniti oblasti, no pa po samozvancih. 3. Naš fašizem pa po laškem zgledu zavrača demokracijo in zagovarja diktaturo »močne osebnosti«. Ta naj ne bo vezana ne na ustavo, ne na kakršnikoli pozitivni zakon, ne na voljo in mnenje večine niti ima upoštevati najrazličnejše svobodne nazore o nalogah naroda in države, marveč naj bi z absolutno samovoljo narekovala vsem svoj političen zamisel in ga uveljavljala s silo. Ker se fašizem smatra nad zakonom, ga poljubno krši ali uporablja ali ukinja ali zopet uveljavi, kakor se mu zdi. To je stalna revolucija, pomeni sini no rušenje državnih temeljev, načelno zanikovanje moralne vzajemnosti vseh članov naroda in opravičenjo vsake samovolje in samooblnstnosli, z eno besedo anarhijo. Fašiz?m opravičuje nasilno revolucijo tudi proti sebi samemu in je prosti povratek v dobo brezznkonifega samosilništva. 4. Zeto je predrzno, če »Narod« o jugoslovanskem nacionalizmu trdi, da je ustaven, legalen, p r a v e n 1 Ustava prepoveduje? državljanom, da bi se proti sodržavljanom oboroževali. Ustava za-jamčujo vsakomur osebno svobodo, življe-iliio in nedotakljivost imetja. Kdor sam sebi dela »pravico«, ljudi jemlje kot talce, jih sodi in celo oropa življenja, njihovo imetje pa poškoduje jn požiga, se po ustavi in-kazenskih zakonih označuje za zločinca in kaznuje. Za take čine ne pozna zakon nobene opravičbe iz »političnih« razlogov. Kdor jih hočo opravičevali, kakor to dela »Narod«, mora preje zanikati dani zakon in njegovo brezpogojno veljavo. To pa je »Narod« tudi že večkrat storil, češ, da je »nacija« (to je or-junaško pojmovanje o njej) nad vsakim pozitivnim zakonom. 5. Ničevo je opravičevanje, da je »dr« žava v nevarnosti«. V Jugoslaviji ni bila država nikoli v nevarnosti. Če je sploh ob-stcjala resna nevarnost socialne revolucije, se je oblast zavarovala proti njej z izjemnim zakonom. V političnem oziru pa v Jugoslaviji ni bilo nikoli nobenega drugega vprašanja kakor o notranji ureditvi države ali na podlagi centralizma ali na podlagi svobodnega sožitja politično samoupravlja-jočih se nai'odov. Borba za ti dve politični načeli se po ustavi v mejah zakona ne preprečuje; ustava celo sama preddoloča način svoje izpremembe. Nobena demokratična opozicionalna stranka v Jugoslaviji pa se ni borila za to na protizakonit način. Sicer pa je za slučaj nelegalne borbo poklicana varovati zakon državna oblast, ki ima za to vsa sredstva na razpolago. 6. Ako »nacionalistični« tisk trdi, da so orjunaške organizacije v borbi zoper »protidrzavne« elemente, katerih ni, takorekoč nadomestile javno oblast, kakor dc bi ta svoje dolžnosti ne vršila, je to revo lucionaren princip, ki mora državo razrušiti, ako bi se dosledno izvajal dalje. Kajti v tem slučaju sme vsak, ako ima le moč, sebe postaviti na mesto države in si prisvojiti njene naloge. Ta trditev državno oblast neizmerno ponižuje, ji jemlje vso avtoriteto in daje vsakomur pravico jc proglasiti za nepotrebno. »Slovenski narod«, ki obsoja laški fašizem, jugoslovanskega pa zagovarja, s tem našo državo postavlja globoko pod stopnjo Italije in jugoslovanske narode proglaša za nižje, menj izobražene in napredne nego nepismeno, zasužnjeno in nezavedno laško ljudstvo, Kajti po »Narodovem« pisanju izgleda, ds je Jugoslavija menj zrela za zakonito de mokracijo nego Italija! Zdaj pa vprašamo: Kdo je protidrža-ven, kdo revolucionaren, kdo ruši teme lje Jugoslavije? _______ ., i-i .i. i . i . i . . i i Občinske volitve. Poljane nad Škof jo Loko: SLS 9 odbornikov, SKS 3, kroečko-delavska zveza 3, JDS 2. — SLS ima absolutno večino. Poleg že objavljenih imajo samo listo SLS občine: Radovica, Petrova vas, Grib lje, Fara, Zminec, Dol. Po več naših, a samo naših liet imajo občino: Gradišče, Kolovrat, Konj, Trebe-ljevo, Dedni dol, Podboršt, Polica, Temenica, Žalna, Sv. Katarina. Mnogo- je kompromisnih list, kjer so naši privzeli po enega ali dva nasprotnika, da so se ognili volitvam. Hvaležnosti za to dobrohotnost od liberalcev seveda nimajo pričakovati. Po metodah, ki smo iih od je-deesarskega časopisja navajeni, se bo to smatralo kot »zmaga« »napredniakov«« DBmeJnl pretep pri Ea- Poročajo nam: Župan v Planini je prejel dne 21. junija 1924 od Orjune v Planini sledeči dopis: Planina, 21. junija 1924. Županstvu občine Planina v Planini. Dne 28. t. m. je Vidovdan, dan pričetka robstva in zopetne svobode, vsled česar zahtevamo, da se predvečer tega dne primerno praznuje. Naravno je, da je za izvršitev te proslave in drugih tozadevnih del najbolj kompetentna občina, odnosno nje odborniki. Vsled tega izvolite nam sporočiti, da li ste že kaj ukrenili v svrho proslave in če niste, ali nameravate v tem pogledu kaj napraviti? Zahtevamo ta odgovor le zato, da zamoremo v slučaju, da je naš apel brezploden (slovnica 1), sami prevzeti iniciativo in delo v svoje roke. V tem slučaju obvestite vsaj prebivalstvo, da na ta dan izvrši svojo patriotsko dolžnost ter odpošljite na našo proslavo delegata občine. Ako se bode hotelo kljub našemu opozorilu ignorantno preiti preko tega dne, (slog!) bodemo smatrali to kot izzivanje in negacijo države ter ne odgovarjamo za nikake posledice. Kot rok za odgovor, stavimo 48 ur od dne 19. junija 1924 8. ure dalje in to vsled tega, da se nam ne bi z eventueinim zategavanjem onemogočilo izvršitev pred-del. (Vrhunec slovenščine!) Če odgovora v tem roku ni, izvršimo proslavo sami. Toliko v obvestilo, da ne bode nesporazum-ljenj. Z odličnim spoštovanjem! Za odbor Orjuna Planina: Nino Mrhar, 1. r. Egidij F. Perič, 1. r. t. č. tajnik. t. č. predsednik. Na ta dopis je županstvo občine Planine odgovorilo takole: Št. 1083-1924. Orjuna Planina pri Rakeku. Na tamošnji dopis, ki ga je županstvo prejelo dne 20. t. m. sledeče: Proslava Vidovega dne se bo vršila na (dan) predvečer 27. t. m. z razsvetljavo in razobeše-njem zastav ob 8 in pol zvečer. K temu kakor tudi k udeležbi sv., maše, ki bo v namen proslave na dan 28. t. m., se bo občinstvo povabilo potom razglasa pred cerkvijo v nedeljo 22. t. m. Županstvo občine Planina pri Rakeku, dne 21. junija 1924. Ziherl, 1. r., župan. Obenem s tem odgovorom je županstvo občine Planina poslalo okrajnemu glavarstvu v Logatec naslednji dopis: Št. 1084—1924. Okraino glavarstvo Lozatec. V pridihu Došilia županstvo dopis tu-kaišnie Oriune in svoi odeovor. Kakor ie iz priloženega dopisa Oriune razvidno, se ie bati v dneh 27.. 28.. 29. iuniia velikih nemirov in motenia reda v občini. Županstvo vljudno prosi, naj glavarstvo blagovoli prihiteli na pomoč in ukrene, da bo omenjene dni tukajšnje orožništvo še posebno posvetilo vso skrb obrambi miru in reda. Glavarstvo se vljudno naproša za sporočilo, kaj je na ta dopis ukrenilo. Županstvo občine Planina pri Rakeku, dne 21. junija 1924. Ziherl l.r. župan. »Slovenski narod« pa poroča dne 26. junija 1924 sledeče: V noči od 28. na 24. junija med 24 in 1. uro je prišlo onkraj državne meje na italijanskih tleh pri Uncu do krvavega pretepa med skupino civilistov in italijanskimi finančnimi stražniki. Pri tem spopadu je bil italijanski finančni stražnik pcdbri-gadir Lorenc Grego ubit, več pa težko ranjenih. Takoj nato so Italijani zaprli državno mejo, ukinili lokalne telefonske zveze in zabranili prehod preko meje. Truplo ubitega stražnika so pripeljali v Postojno. Železniški promet se vrši nepretrgoma. Mednarodne brzojavne in telefonske proge so tudi v obratu. Proti večeru se je na meji razporedila skupina 50 karabinjerjev, za katero se je razvrstilo večje število finančne straže in tudi oddelki italijanske milice. O polnoči pa so se ti oddelki odstranili proti Postojni in danes zjutraj pa-truljira na mestu incidenta in v okolici samo ojačena finančna straža. Naše oblasti so o dogodkih samih bile obveščene šele včeraj proli večeru. Čim so zaznale za incident, so odredile obsežne varnostne mere, da se incidenti ne ponovijo. Obenem so odredile natančno preiskavo.? »Slovenec« pa je istega dne dobil od svojega poročevalca iz Logatca sledeče obvestilo: Dne 23. t. m. zvečer se je pripeljalo v Gorenji Logatec 8 Orjunašev iz Ljubljane na avtomobilu. Oboroženi so bili od nog do glave, imeli so karabinke in granate. Tej skupini Orjunašev sta se pridružila 2 domačina. Zvečer, ko so bili že malo dobre volje, so se odpeljali iz Gorenjega Logatca z avtomobilom skoz ob meji na Planino in Unec. En dan preje — dne 22. t. m. se je eden naših financarjev na meji baje sam ustrelil. Orjunci so se radi tega z Lahi sprli, misleč ali trdeč, da so tega financar-ja Lahi ustrelili. Iz prerekanja se je razvil seveda »incident« in poboj, v katerem so Orjunaši Lovrenca Grego ustrelili. * Preiskava bo, kakor je upati, dognala resnično stanje stvari. Na vsak način je treba reči, da se s takimi čini ne dela nič drugega nego da se okrepi laški fašizem, ki bo svojo »nujno potrebo« dokazoval s takimi obmejnimi incidenti. Pri celi stvari, ki jo »Narod« imenuje »misterijozno«, je najbolj zanimiva zveza med grožnjo planinske Orjune planinskemu županstvu z dne 21. t. m. in ekspedicijo Orjunašev v Planino dne 23. t. m. Mi smo mnenja, da bi županstvo na Planini, ki samo ve, kaj hoče povodom Vidovega dne ukreniti, sploh ne bilo smelo odgovoriti Orjuni. Je-li Orjuna nadzoroval-ni organ županstev? Stvar županstva je, kaj da ukrene povodom proslave Vidovega dne. Orjunaši pa naj bi bili veseli, če se jih k taki proslavi sploh pripusti, ker vsaka proslava, ki ji prisostvujejo elementi, ki se zbirajo v Orjuni, trpi samo na ugledu in pomenu! Kamniško okr. glavarstvo- J> 0. S. ? Z ozirom na notico »Kamniško okrajno glavarstvo — ekspozitura J. D. S.?«, priobčeno v Vašem listu dne 17. t. m., se pošlje v smislu § 19 tiskovnega jakona radi objave v postavnem roku sledeči uradni popravek: 1. Ni res, da je določilo srezko poglavarstvo kandidatni listi S. L. S. za občinske volitve v Kamniku iz pristranosti zadnje mesto; res pa je, da se je to zgodilo skladno s § 12 občinskega volivnega zakona, po katerem so vlagati kandidatne liste praviloma šele po razgrnitvi pravomočnih voliv-nih imenikov, gorenja lista pa je bila vložena že pred tem rokom, in res je, da je srezko poglavarstvo postopalo po tem načelu še v sedmih drugih občinah brez ozira na posamezne stranke, tako da ie prišla S. L. S. ravno vsled tega v 5 občinah iz drugega na prvo mesto. 2. Ni res, da je župan Lipar iz Mengša prinesel dokazila, da so naprednjaki podpisali na svoji listi več pristašev S. L. S. brez njihove vednosti; res pa je, da je doprinesel on samo izjavo Miha Šimenca, proti kateri pa je govorila ne le prcti-izjava pooblaščenega zastopnika Gospodarske napredne liste, marveč i po dveh dneh vložena nasprotna izjava šimenceva, da je to listo podpisal. Vsled tega se lista ni mogla razveljaviti, pač pa se je prvotna Šimenceva izjava smatrala kot odstop od kandidature in se je zato Črtal iz liste. 3. Ni res, da bi bil dr. Potokar prepisoval kandidatne liste v sobi srezkega poglavarja dr. Ogrina; res pa je, da so splošni podatki o volitvah bili obema strankama na razpolago in da sta se tega tudi obe stranki posluževali. Srezko poglavarstvo v Kamniku, dne 19. 6. 1924. * Srezki poglavar: Dr. Fran Ogrin s. r. »Jaz se ne čudim tema, da ljudje, ki sovraži'« svobodo, nc morejo trpeti onih, ki jo ljubijo. Njihova politika ni nič drugega kakor nepretrgana vrsta slabosti in predrznosti, nasilja in klečeplazenja, ne-spameti in pokvarjenosti. Eno zaslugo pa jim priznam: razumejo se na svojo osebno korist. Zaraditega se pač ne sme nihče čuditi, da se upirajo vsaki sapi, ki bi jih mogla odpihniti z njihovega mesta.« (Iz govora voditelja opozicije v angleški zbornici lordov, C h a t h a m a , 1. februarja 1775, ko je večina z 61 glasovi proti 32 zavrgla njegov predlog, da se Amerika ne obdavči, vsled česar je izbruhnila vojska.) BatežKe. Kako »Slovenski narod« pobija samega sebe. Iz govora senatorja Aiberlinija, ki je zavračal zagovor Mussolinija, kateri je v senatu pral sebe in fašizem, posnema j »Slovenski narod« sledeči zanimivi odsta-1 vek: »Država ni Mussolini, država tudi ni fašistovska stranka, temveč državo tvorimo vsi Italijani.« -— Podčrtane besede je podčrtal »Slovenski narod« sam! V Jugoslaviji pa zagovarja ravno nasprotno teorijo. Katastrofalna hedastoča. Pod naslovom Katastrofalni poraz poslanca Proda r ja prinaša »Jutro: politično beležko, da je Bro-dar videl, dn se potaplja in si pomagal s furtelek. »Tiger jo torej v lastni občini postavljen pred vrata.« Na vse 'o zmagoslavje moramo samo povedati, da ie obči- na Hrastje, kjer je Brodar doma, postavila samo eno listo in to listo SLS. Backi, ki vse verujejo, kar »Jutro« prinese, pa bodo naprej »zmagovali«. »Vidila žaba, di se konj potkiva, pa i ona digla nogu« ali napihovanje slovenske JDS. »Jutro« sedaj po občinskih volitvah neprenehoma povdarja, koliko sta napredovali pri volitvah JDS in SKS, dasi je z zelenimi generali v hudem boju. Ko to či-tamo, nam prihaja nehote na misel tisti Črnogorec, ki se je bahal: »Ko može što-god protiv na9, jer je nas i Rusa 120 mi-ljuna.« Iz Loža. Ko jc dno 20. t. m. tukajšnji župan in posestnik Jakob Mlakar s svojo družino pospravljal s polja krmo in stopil na lestvo, je padel nagloma raz nje in obležal mrtev, najbrž zadot od kapi. Kot pristaš SLS je bil voljen pred tremi leti za župana. Dasi preprost mož, je opravljal vse županske posle z največjo skrbjo in natančnostjo v splošno zadovoljstvo sam. Nenadna njegova smrt je pretresla vse in je z njim stranka zgubila enega najboljših mož. Da je bil pokojni splošno priljubljen in spoštovan, priča njegov pogreb, katerega se je poleg ogromnega števila občanov in tujcev brez razlike strank, udeležilo tudi tuk. uradni-štvo, orožništvo in finančni organi. Smelo trdimo, da Lož menda še ni doživel takega pogreba. — Svetila mu večna luč! Semič. Z ozirom na razne, mene osebno žaleče dopise, katere zahrbtno pošilja neka ne j posebno častivredna in vsem semiškim žup-Ijanom dobra znana oseba s Semiča iz osebnega maščevanja »Domovini« in »Jutru« v zadnjem času, odgovarjam na kratko kakor sledi: 1. Zaradi dopisov »Črešnjevec pri Semiču« v »Domovini« št 23 in 25 sem vložil tožbo. 2. Dopisa »Kot pri Semiču« v Domovini št. 25 žal ne morem staviti pod obtežbo, ker me dopisnik ne imenuje in samo namiguje. Prosim ga, naj me imenuje, naj kaj določnega pove in naj se podpiše kakor jaz. 3. Zaradi dopisa »Semič« v »Jutru« št. 148 izjavljam, da sem uredništvu imenovanega lista vposlal popravek, načelstvo »Kmetijske podružnice« Semič pa je nemudoma zaprosilo pri politični oblasti za uradni pregled računov vinskega vzorčnega sejma, za katere se dopisnik tako zanima. 4. Na smešno odprto pismo kovača Ivana ■ Dolterja v »Jutru« št. 149 odgovarjam z vprašanjem, zakaj me ne toži pri sodišču zaradi častikraje, ako so res moje obdolžitve neresnične. Sicer se bo pa moralo itak državno pravdništvo baviti z njegovo osebo zaradi javnega pohujšanja in takih reči, ki niso za javnost in katere preprečevati je dolžnost vsakega dušnega pastirja. Vse obsodbe vreden je prostaški ton teh dopisov. Obžalujem, da gori imenovana časopisa sprejemala take neumne osebne dopise, s katerimi jih nekdo spravlja v zadrego in svoje privatne bolečine obeša na veiiki zvon. Semič, dne 25. junija 1924. Franc Krašna, kaplan. TOVARIŠICE, TOVARIŠI! Kakor je bilo že objavljeno, pohitimo dne 4. in 5. julija na zborovanje »Slomškove zveze« v Celje. Čas, v katerem živimo ni ravno ugoden za nas, kar pa nas ne sme napraviti malo-dušne; kajti še tako oblačno nebo se prej ali slej zjasni. Tega se zavedajmo! Zavedajmo se pa tudi, da ravno taki časi zahtevajo odločnih, značajnih mož in žena tudi med slovenskim učiteljstvom. In z veseljem moremo priznati, da je še lepo število zaved--nih učiteljic in učiteljev, ki hočejo vzgajati slovenski narod po načelih velikega slov. pedagoga Ant. Martina Slomška in ti bodo v zgoraj navedenih dne pohiteli v Celje, da se navdušijo za versko narodne ideale krščanske vzgoje, kakoršne ima v svojem programu »Slomškova zveza«. Vzgajati slovenski narod za življenje po veri, navduševati ali za vse lepo in plemenito, utrjevati ga v zvestobi in ljubezni do svojega doma — to so visoki cilji, pred katerimi nas ne sme oplašiti bodeče trnje, ki 'ga nam mečejo pod noge s te ali one strani. Mi smo prepričani v dno svoje duše, da je tako naše delo pravo ter najboljše za narod in državo. Saj "as učijo izkušnje, da so ravno oni, ki so nravno-versko vzgojeni tudi najboljši državljani. Vse priče, ki jih kdo meče v tem pogledu na nas, nas ne morejo zadeti in raniti in to tem manj, ker vse naše delo naslanjamo na zakonita določila, o čemer priča naše šolsko in izven-šolsko delo. Spominjamo ob tej priliki samo na zborovanje naših podružnic, kjer naše učiteljstvo veliko razpravlja o kulturni in gospodarski povzdigi naroda in o poglobitvi državljanske in socialno zavesti. Istotako lahko pokažemo na svoje glasilo, t. j. na »Slov. Učitelja«, nad katerim se ne more spodtikati niti naš najhujši nasprotnik. — Proč tedaj z malenkostnimi pomisleki in pridite vsi, ki se zavedate velikega domovinskega dela, ki pa vrši »Slomškova /.veza«, na našo zborovanje! Oglasili so se doslej v patriotskem delu že osiveli tovariši in tovarišice, oglasili pa tudi mladi strelci, a še veliko jih je, ki še premišljujejo, oklevajo ter računajo — koliko bi jih' stala udeležba. Vse take premisleke je treba vreči čez krov, kadar gre zato, da s svojo udeležbo pokažemo, da nam jc kaj na uresničenju visokih ciljev, za katerimi stremi organizacija, koje člani ste po svojem lastnem prepričanju in mišljenju. Pa se na nekaj vas hočemo opozoriti: boriti nam se je tudi za svobodo! Ustava nam jo sicer jamči, a žalostni pojavi med učiteljstvom kažejo, da bi nam jo radi tu in tam okrnili. To se pa zgoditi ne sme. Svoboda .je prvi pogoj vsake demokracije, vsega napredka in plemenitega tekmovanja. Toda vkljub vsem tem težam in ugotovitvam uživali bomo le teliko svobode, kolikor si je bomo priborili sami za kar pa so potrebne združene moči, strnjene vrste. Zato še enkrat: pridite na zborovanje v lepo Celje, vi, ki ravnokar stopate v prelepi učiteljski poklic, vi, ki že delujete v njem kakor tudi vi veterani, ki ste nam bili vodniki doslej, pa hočete ostati zvesti dani besedi do konca svojih življenskih dni. Pozdravljeni tedaj IUBI3 jsnu [sa пГ[оз л nfm?Ao.ioqz raasnu bu in članice s Štajerske, Kranjske in Prekmurja. — Češkoslovaški poslanik Jan Šeba t> Sloveniji. Včeraj dopoldne se je pripeljal iz Belgrada češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba' v Ljubljano. Na kolodvoru ga ,je sprejel generalni konzul Češkoslovaške republike g. dr. Otokar Beneš. Poslanik je odpotoval ua Bled, kjer ostane njegova družina preko poletja. Kralj Aleksander bo sprejel poslanika dr. Beneša v posebni avdijenci, nakar bo odpotoval poslanik v Prago, kjer se udeleži 12. julija konference male antante. — Z ljubljanske univerze. Za študijsko leto 1924-25 je bil na tehnični fakulteti izvoljen za dekana g. univ. prof. ing. dr. Alojzij K r a 1. Kot prodekan bo posloval g. univ. prof. ing. Jaroslav Foerster. — Promocije. Dne 27. junija t. 1. ob 12 bodo na ljubljanski univerzi promovirani gg. Nikolaj B e r u š, Josip 11 c , Ivo P e r t o t in Albin V i 1 h a r za doktorje filozofije. — Slovenci v Newyorku. Slovenci v New< уогки niso bili doslej v nobenem delu mesta skupaj naseljem, marveč stanujejo popolnoma razpršeni na vse strani. Komaj da tod in tam stanuje po par družin skupaj. To je seveda za celoto zelo kvarno, ker skoro ne more nastopiti kompaktno iu je zato kot take nihče ne pozna. Še-le v zadnjem času so se začeli Slovenci sistematično naseljevati In kupovati hiše v Ridgevvoodu, kjer nameravajo kupiti od protestantov tudi cerkev in jo prirediti za svojo župnijsko cerkev pod imenom Marija Pomagaj. Kljub tej raztresenosti v ogromnem svetovnem mestu se je prvi slovenski katoliški shod v Newyorku, ki se je vršil dne 25. maja t. 1., kar najlepše posrečil. Vdelcžilo se ga je do poldrugi tisoč Slovencev. v slavnostnem sprevodu so vzbujale posebno pozornost žene in dekleta v kranjski narodni noši. — 241 vrst je bilo v včerajšnji posebni izdaji »Slovenca« zaplenjenih. — Praznovanje Vidovega dneva. Zveza trgovskih gremijov in zadrug za Slovenijo v Ljubljani opozarja vso svoje člane, da imajo biti po naredbi ministrstva za notranje zadeve na Vidov dan trgovine celi dan zaprte. — Delo na letošnji Vidovdan. Glasom to-stvarnega lanskega odloka notranjega ministrstva morajo biti na Vidovdan vse trgovine zaprte, dočim je industriji dovoljen obrat. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica se je sedaj obrnila na notranje ministrstvo s prošnjo, da se dovoli vsaj popoldne delo tudi trgovini in drugemu gospodarstvu. Ako pa to ne bi bilo mogoče, pa naj se dovoli trgovinam, da morejo biti naslednji dan t. j. v nedeljo dopoldne odprte. — Zapostavljanje domačih tiskaren. Vpo» kojeni podpolkovnik v Belgradu, g. Anda Po-pović je sestavil vojni album ter namerava izdati istega v 10.000 izvodib. Album bo obsegal kakih 1500 slik iz svetovne vojne ter primerno besedilo v srbskem, francoskem in angleškem jeziku. V reklamnih letakih, ki jih razpošilja urednik časopisom, kakor tudi še posebej po pošti, je navedeno, da bo ta album nekako reprezentančno delo naše države, da se bo tiskal v Berlinu in bo znašala cena za naročnike 300 Din. V letaku rabi za reklamo jako krepke izraze in nazivlje vse one, ki albuma kijub njegovi ponudbi ne bi naročili, farizeje! — Nas zanima le dejstvo, da je urednik, četudi obstojajo prvovrslui grafični umetniški zavodi v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, vendarle oddal natis albuma v Berlin, glavno mesto one države, katere vojaki so med svetovno vojno najbolj pustošili Srbijo! Gospod avtor se menda ni niti informiral o morebitni možnosti uatisa njegovega dela v domači zemlji, temveč je oddal naročilo v tujino in bo tako brez vsake potrebe odšlo milijon dinarjev v — inozemstvo. — Naš denar se je tiskal v tujini, poštne znamke je ministrstvo pošte naročilo prejo v Ameriki, zadnjikrat v Angliji, tem zgledom so očividno začeli slediti tudi že zasebniki. — Ako bo 1 šlo lako dalje, se uaša domača grafična iudu- strija ne bo mogla nikoli tako razviti, da bi izločila inozemsko konkurenco, pa tudi brezposelnost grafičnega delavstva v naši državi ne bo mogla ponehati. — Iilet Jadransko Straže se vrši od 13. do 22. julija 1924 od Sušaka do Kotora z ogledovanjem važnejših obmorskih krajev. Cene za vožnjo in hrano na parniku znašajo za I. razred 3.800 Din, za II. razred 3.300 Din. Na železnici do Sušaka je dovoljen popust (najbrž 75 odstot.). Priglase sprejema obenem z denarjem le do 1. julija t. 1. Jadranska Straža, Ljubljana, Turjaški trg št. 3-11. (tel. št. 47). — Okrožni urad za zavarovanje delavcev ▼ Ljubljani nas naproša za objavo sledečega svojega ukrepa: Počeuši z mesecem julijem t. 1. urad plačilnih nalogov, ki znašajo na mesec 30 Din in manj, ne bo več razpošiljal vsak mesec, temveč za tri mesece skupaj, tako, da bodo obsegali prihodnji plačilni nalogi mesece julij, avgust in september itd. Gg. delodajalci, ki bi s tem ne bili zadovoljni, se naprošajo, da to sporoče uradu po dopisnici, sklicujoč se na opr. št. X—9448-24, na kar se jim bodo dostavljali plačilni nalogi kakor doslej za vsak mesec posebej. — Nesreča na železnici. V bližini postaje Medvode je povozil večerni brzovlak železniškega delavca Josipa Bcčana. Mož, ki se je vračal iz službe domov, je obležal na tnestu mrtev. Kako se je nesreča pripetila, se ne more ugotoviti. Bečan zapušča vdovo in 5 nepreskrbljenih otrok. — Trgovska, industrijska in bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti nov pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo obrniti na ravnatelja Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, kateri bo po najboljšem poznava-aju sposobnosti absolventov in absolventinj priporočil vedno take, ki bodo odgovarjali posebnim zahtevam raznih strok. Dosedanji ab-solventje in absolventinje so s svojo uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na šoli praktičen in da šola prav dobro dosega svoj namen. Priznalna pisma najrazličnejših podjetij so najboljši dokaz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj. — Kopališki zdravniki v Rogaški Slatini. Ministrstvo narodnega zdravja je imenovalo gosp. dr. Karola Pečnika kopališkim zdravnikom v Rogaški Slatini. Kot dolgoletni kopališki zdravnik v zdravilišču Kairo v Egiptu ordinira tudi v francoskem, angleškem in laškem jeziku, kar bo kopališču rlobro došlo. Kot kopališki zdravniki so letos ua novo imenovani: Srb Dragntinovie, Slovenec Pečnik in Hrvat Cokurič, od prej ostanejo Slovenci Kolterer, Lavrič in zobozdravnik Treo. — Sprememba voznega reda. Potniški vlak, kateri odhaja po sedanjem voznem redu iz Maribora gl. k. v Avstrijo ob 5. uri 44. minut, odhaja od 1. julija naprej iz Maribora gl. k. že ob 5. uri ter potniški vlak, kateri odhaja sedaj ob 20. uri pa žo ob 19. uri 25 minut. Prihod v Gradec ostane nespremenjen. — Za velikega županda primorsko-kraji-ske oblasti je imenovan Jovan M o j s i 1 o v i č, kr. banski svetnik. — Občni zbor orožniških vpokojencev. Na letošnjem rednem letnem občnem zboru društva orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani, dne 15. junija t. 1. pri Novem svetu v Ljubljani so bili soglasno izvoljeni: Martin Majcen za predsednika, Valentin Legat za podpredsednika, Ivan Horvat za tajnika, Ivan Rus za tajnikovega namestnika, Josip Ceguar za blagajnika, Franc Rožanc za blagajnikove-ga namestnika, Kocjančič Miha, Čebular Franc, Ožbalt Ivan, Počkaj Josip in Habjan Nande za odbornike; Lovša Josip, Wieder-wohl Ivan. Dolar Ivan, Križaj Vinko in Smre-kar Silvester za odbornikove namestnike ter Debelak Anton in Kovačič Anton za pregledo-valce računov. — Ras Tafari v Belgradu. Kakor poroča neki belgrajski lisi, se bo abesinski vladar Ras Tafari na povratku iz Evrope vozj preko Balkana ter se bo par dni ustavil tudi v Belgradu. — Monopolizacija letošnjih pridelkov? -,B. Novosti« poročajo, da se v Belgradu snuje konzorcij s kapitalom ene milijarde dinarjev, ki bo odkupil letošnje polj-ke pridelke. — Šolske lekarne. Ministrstvo za narodno ?.dravje je ministrstvu za prosveto predložilo načrt dr. Dobre G. Popoviča za uvedbo malih šolskih lekarn. Vsaka šola naj bi dobila malo lekarno, v kateri bi bila vsa najnujnejša sredstva. ki so potrebna za prvo pomoč. — Kongres kultnrnih društev. Povodom Radičevičeve spominske slavnosti je imela >Matica Srpska« sejo, katere so se vdeležili zastopniki raznih kulturnih društev. Sklenili so, da se meseca septembra skliče v Novi Sad kongres vseh kulturnih društev. »Deutsclies Volksblatt« pripominja ob tej vesti, da se narodne manjšine kongresa najbrže ne bodo mogle udeležiti, ker jih ne bodo posebej vabili. — Pojasnilo. G. Franc Gregorin, rezbar v št. Vidu nad Ljubljano, ni istoveten s Francem Gregorinom, ki objavlja v >Slovencu« z dne 24. junija neki preklic. Rezbar Franc Gregorin ni s to stvarjo v nobeni zvezi. — Ponarejalci potnih listov v Zagrebu. Zagrebška policija je temeljem neke ovadbo odkrila družbo, ki se je pečala s ponarejanjem potnih listov v Ameriko. Kmetje so pia- i Sevali za te polne liste po 560 do 600 dolar- j jev. Družba ie imela dobro organizirano služ- bo, da je odpremljala ljudi čez mejo v Trst in Pariz. Večino krivcev je policija že zaprla, in sicer Luko Radmana, Martina Jurana, Va-troslava Bajiča in Aleksandra Radoviča. Lov-ro Puhek in Alfred Rosenberg-Ružić sta zaenkrat ušla. — Spominska ccrkev ua Duvanjskom polju. Dne 8. julija polože na Duvanjskem polju temeljni kamen za spominsko cerkev. Verske obrede bo izvršil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Zgradbo cerkve vodijo »Bratje hrvatskega zmaja*. Za cerkev je zbrala Zadruga hrvatskih učiteljic 42.000 Din. — Nova vojašnica. Na vojaškem letališču v Novem Sadu so začeli graditi novo moderno vojašnico za letalske čete. — Stanovanja га nradnike v Novem Sadu. Finančno ministrstvo je dovolilo kredit za zgradbo 30 stanovanj za uradništvo finančne direkcije v Novem Sadu. — Za preskrbo pitne vode v Nišu. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je poslalo v Niš komisijo, ki naj prouči vprašanje, kako Niš in okolico preskrbeti s pitno vodo. — Chinoferrin kina železnato vino je najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri rekonvaleseonzi. Dobiva se v vsaki lekarni. Zahtevajte edino le Chinoferrin, kateri je najboljši. Iz Prekmurja. Nacionalizem naših liberalcev. Slovenski liberalci se vedno bijejo na svoje »junaške« prsi, da so največji nacionalci sveta. Imajo svoje bojne organizacije. Kakor čitamo po listih, so tudi dali duška svojemu delovanju z umori in krajo. Vemo, da je ta nacionalizem samo krinka gotovih gospodov, katerim gre za denar, ne pa za narod in domovino. Da jim tudi mi Prekmurci ne moremo verjeti, nam jasno dokazujejo gotova dejstva. — Lani ob volitvah so se na vso moč trudili za mandate. Za to jim je pa bilo treba volivcev. Kdo jih bo volil in s kom sklenejo zveze, jim je bilo vseeno; za vrata so postavili za to dobo tudi svoj našemljeni nacionalizem. Vse stranke so se vrgle na Prekmurje, vsaka je hotela dobiti kar dva poslanca. Tako tudi demokratje. Njihov kandidat je bil naš dični markišovski Kuhar, izdajatelj enega najbolj interesantnih listov v Jugoslaviji: »Morszbe Krajine«. Ta človek je bil eden najhujših mažaronov. On je vodil mažarske in mažaronske demonstrante v Soboto, ko se je tam mudila razmejitvena komisija. Tega liberalca seveda niso hoteli videti; samo da bi njihov kandidat prišel do mandata, je bil dober »nacionalistom« najhujši mažaron! — Omenjeni list še vedno izhaja. G. Kuhar ga finansira z denarjem, ki ga je dobil za časa volitev! Kajneda, lepo vsoto je mogel dobiti, da že leto dni izdaja list brez naročnikov! G. Kuharja pa njegovi zavezniki nič niso >pojugoslovenili«, ampak on še vedno naravnost iredentistično piše za Mažare in mažarone. Kakor slišimo, gotovi liberalni »nacionalisti« še vedno paleti raj o z mažaronom Kuharjem. Seveda se mi Prekmurci zgražamo nad takim izdajstvom slovenskih libcralcev in bomo pometli ž njimi, da ne bodo škodovali našemu resničnemu, idealnemu in požrtvovalnemu nacionalizmu. štajerske gnoviee. š Za sodni okraj Kozje so občinske volitve razpisane z dnem 22. junija in se vršijo v nedeljo, dne 14. septembra. š Glasbena Matica v Mariboru prLredi dne 28. junija 1924. v Rogaški Slat.ini koncert. Vršil se bo večer ob 20. uri v Zdraviliškem domu. š Maturanti mariborske gimnartje iz leta, 1899 se vabijo na. prijateljski sestanek v Maribor, dne 14. julija. Udeleženci se naj javijo Martinu Petelinšku, katehetu v Mariboru. lj Seznami pripadnikov posameznih davčnih družb I. in II. razreda priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani in III. ter IV. razreda priredbenega okraja Ljubljana mesto so izgolovljeni in bodo razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem pri davčni administraciji v Ljubljani skozi 15 dni, to je v času od 16. junija do 30. junija 1024 ob navadnih uradnih urah. — Več na razglasih, ki so nabiti na mestnih deskah na magistratu in v Sp. Šiški. lj Oddaja *Kolezije< v najem. Mestna občina ljubljanska namerava oddati za več let v najem gostilniške in stanovanjske prostore v >Koleziji< s tozadevnimi pritiklinami in vrtom brez kopališča najvišjemu ponudniku. Ponudnik se mora poleg lega obvezati, da bo izvršil popravo salona, hišne fasade, pre-pleskanje oken in vrat, prebeljenje in pre-slikanje sob ter druga potrebna popravila na lastne stroške. Tozadevne ponudbe vlagati so pri mestnem gospodarskem uradu do 30. junija 1924. S ponudnikom, ki bo mestni občini ugajal, se bomo potom spustili v dogovor iu sestavili pravilno najemno pogodbo. lj Poboj v Vodmatu. Prodsnočnim okoli pol 10. nre so je pripeljal z izvoščekom 28 letni hlapne Karel Znidar iz Celovške cesto š(. 75 k posestnict Mariji Dcčmanovi v Novem Vodmatu. Prišel je kot'poznan vasovalec k njeni hčerki Malki. Ko .ie vstopil v hišo je iznenadil lepo Malko v razgovoru s 27 letnim Poldetom Mallnom, delavcem pri tvrdki »Slograd« v Sp. Šiški. To iznenadenje je Zni-darja silno razburilo in vnel se je med obema hud prepir, ki se je končal s pretepom. Malin je napadel došlega tekmeca z velikim, ostrim žepnim nožem in ra je sunil enkrat v rebra ln večkrat v trebuh in sicer tako močno, da so mu izstopila čreva. Znidar se je umakuil iz sobe in se je opotekel skozi vežo ter je padel in obležal pred izvoščekom na cesti. Izvošček ga je naložil na voz in ga jo odpeljal v bolnico. Njegov položaj je brezupen, mož so bori s smrtjo. Malin je po svojem krvavem dejanju hotel izvršiti samomor, kar so mu pa navzoči zabranili in so ga izročili policiji, ki vodi tozadevno preiskavo in ga izroči nato deželnemu sodišču. lj Saje so se vnele v dimniku hiše na Sv. Petra cesti 54. Močan dim, ki ga je gnal precej hud veter iz dimnika je opazil tudi grajski čuvaj, ki je takoj obvestil gasilno postajo. Odšla sta tja dva gasilca, ki sta ogenj kmalu zadušila. Zgorelo je par podstrešnih stopnic, druge škode ni. lj Sprla sta se dva Ijubosumneža F. K. in F. B. na Krekovem trgu in sicer zaradi neke neodločne Marjetke, ki je morda čakala, kdo bo hujši in bolj vreden njene ljubezni. Obmetavala sta se ob njeni navzočnosti s pestmi in dežnikom, dokler ni prišel stražnik, ki jih je spravil narazen in odpravil domov. lj Napačen de lektiv. K natakarici Barbari Medur v hotelu «Soča« je prišel neki R. Šutlaj. Predstavil se ji je za policijskega detektiva in je zahteval njeno legitimacijo. Presenečena Barbka, ki ni imela pojma, kaj ima detektiv z njo opraviti, se je legitimirala, nakar je napačni detektiv zabelježil njeno ime in odšel z opazko, da lovi verižnike in da gre še k Tratniku tudi na Sv. Petra cesti. Kaj je možakar nameraval, se ne ve; policija ga je aretirala. lj Ukradena zavesa. Na Opekarski cesti je bila ukradena Josipini Bitenčevi iz okna 200 Din vredna zavesa. Tat je odnesel iz okna tudi krožnik, na katerem je bilo okrog 2 kg mesa lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijav, ljenih 22 ovadb in sicer: tatvina 1, kaljen je nočnega miru 1, pijanost 2, prestopkov cestno policijskega reda 10, navijanje cen 1, napačna navedba imena 1, telesni poškodbi 2, poneverba jI', ples brez dovoljenja 1 in 1 ogenj v dimniku. lj Poskusen vlom na Giincah. Neznan zločinec je poskusil vlomiti v brivnico Albina Šinkovca na Giincah štev. 169. Odprl je s ponarejenim ključem vrata v brivnico, odnesel pa ni ničesar, ker je bil bržkone prepo-den in je pravočasno pobegnil. Cerkveni vestnik. c Duhovniki semiške dok* ni je nimajo sestanka sodalitatis v Dragatnšu 2. julija, kakor je bilo prvotno določeno. Sestanek je preložen radi raznih ovir na poznejši čas. šolski vestnik. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje gojenk za I. razred ženske realne gimnazije v Ljubljani se vrši v pondeljek 30. junija L 1. od 9. do 11. ure dopoldne. Sprejemni izpit se vrši dne 1. julija t L ob 8. uri zjutraj. Natančnejši pogoji za sprejem v I. razred gimnazije so razvidni na črni deski v pritličju zavoda. Mestni dekliški lice j v Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja gojenke absolventke 4. razreda meščanskih šol in absolventke 4. razreda drugih srednjih šol, da se otvori s pričet-kom šolskega leta 1924-25 peti razred 1 i c e j a pri zadostnem številu priglašenih gojenk. Naznanila. Jezica. Pevsko društvo »Zora* na Jezici bo priredilo v nodeljo 29. junija koncert v dvorani Kat. izobr. društva ua Ježici. Koncert bo ob 3. popoldan in ob 8. zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Izredna glavna skapičlna Jugoslovan. Zveze za tujski promet v Sloveniji so vrši dne 2. julija t. 1. ob pol 11 dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani- Na dnevnem redu je: Porcčilo o delovanju društva, izprememha pravil, volitve odbora in nadzorstva in slučajnosti. Skupščina je sklepčna brez ozira na število udeležencev. Prosveta. pr III. zadnja javna produkcija gojencev lukajšnjega konservatorija se vrši danes ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Ta produkcija ima popolnoma koncertni značaj, saj nastopijo na njej najboljši Matični gojcnci med temi 5, ld letošnje leto absolvirajo kon-servatorij. Spored je zako bogat in izredno zanimiv. Vsi prijatelji Glasbene Matice se ravno s te produkcije lahko prepričajo, kako rosno in vzvišeno nalogo vrši Glasbena Malica med našim narodom, ko mu nudi na svojih zavodih muzikalno izobrazbo do najvišje popolnosti. Obisk nocojšnje produkcije toplo priporočamo. pr Oton Zupančič: Veronika Doeeniška. Tragedija v petih dejanjih. V Ljubljani .1924. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 185 slrani. Troic izdaj: Spločne knjiž- nice zvezek St. 28, cena broš. Din 25, vez. Din 32. Nadalje finejia izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. Din 52, vezana v polplatno Din 60, v celo platno 66 Din. Sled. njič luksusna izdaja v omejenem numerira-nem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju Din [130. (Luksusna izdaja bo gotova v prihodnjem tednu.) — Pravkar je izšla v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani najnovejša izvirna tragedija našega od-i ličnega pesnika Otona Zupančiča: Veronika Deseniška. Slovenci nismo kmalu imeli takega izvirnega remek-dela, ki bo — kakor smo informirani — v jeseni doživelo v našem Narodnem gledališču tudi svojo prvo uprizoritev. Gotovi smo, da bo ta knjiga romala iz roke v roko v vseh slojih. Bogati vrelec te knjige v pesniškem, jezikovnem in kompozi-lornem oziru bo nudil vsem ljubiteljem dobre in lepe knjige prvovrstni in trajni duševni užitek. Po svoji zanositi pesniški dikciji in vzorni lapidarni stilizaciji — prepričani smo, da se bo marsikateri stavek iz Veronike De-seniške uvedel kot stalni citat — bo knjiga tudi kaj primerna za šolsko pomožno čtivo v višjih razredih srednjih šol. Založnica Zvezna tiskarna in knjigarna se je potrudila, da je knjigo opremila dostojno in primerno njeni krasni notranji vrednosti. Posebno je ustregla naši javnosti tudi s tem ,da je založila delo v raznih izdajah, v ljudski, finejši in luksusni izdaji, tako da bo pristopna vsakomur po njegovem okusu in gospodarski moči. Vse tri izdaje so opremljene z najnovejšo avtorjevo sliko v izvrstni reprodukciji. Če katero, se to najnovejše Zupančičevo delo samo po sebi priporoča. Nov slovenski rmsfgnor r Te dni je papež Pij XI. imenoval sloveis skega župnika Matijo B i 1 b a n a na Gilber-tu, Minn., za monsignora in apostolskega pro-tonotarja. Ob tej priliki piše chlevelandsko »Glasilo K. S. K. Jednote«: Danes je samo država Minnesota tako srečna in ponosna, da ima kar dva slovenska Monsignorja in sicer: Rt. Rev. Msgr. Anton Ogulina v St. Paul, Minn. in Rt. Rev. Msgr. Bilbana na Gilbert, Minn. Leta nazaj smo imeli običajno v Minn. tudi slovenskega škofa. Msgr. Matija Bilban je bil rojen v Zapo-gah na Gorenjskem dne 21. febr. 1863. Šolal ee je najprej doma, potem pa v Ljubljani. Meseca oktobra 1883 je prišel v Ameriko, kjer je najprej nekaj časa študiral v College-ville, Minn.; potem je nekaj let poučeval v minnesotskih javnih šolah, pri čemer si je pridobil mnogo življenskih izkušenj. Nato je vstopil v St Thomas Seminary, SL Paul, Minn. in tam 6 let študiral modroslovje in bogoslove. Po dovršenih študijah je bil dne 17. dec. 1892 povsečen v mašnika ter je kot semeniški duhoven nekaj časa ob nedeljah obiskoval različne kraje v nadškofijL Dne 1. marca 1893 je bil poklican v Tovver, Minn. in od tam je kot duhovni pomočnik Rev. Jožefa Buha upravljal misijona na Ely in To< wer. Dve leti pozneje je postal duhovni oskrbnik misijonov na Ely, Virginia in ML Iron. V oktobru 1896 je bil postavljen za župnika cerkve lurške Matere Božje v Virginiji z odvisnimi misijoni: Eveleth, Mt. Iron in Biwa-bik. Postavil, ali dovršil je med dragim cerkve v Evelethu, Mt. Ironu, Sparti, Virginiji iD Biwabiku; poleg teh pa je oskrboval tudi misijonski postaji Mc Kinley in Elba. Njegovi župljani so bili najrazličnejših narodnosti kakor Angleži, Francozi, Italijani, Nemci, Slovenci, Hrvati, Poljaki, Čehi itd., katerim je č. g. Bilban kot spreten lingvist vedno ustre-gal. Leta 1909 je zgladil na Evelethu krasno novo cerkev sv. Dmžine in lično župnišče; od tam je bil pa kasneje prestavljen na faro sv. Jožefa na Gilbert, kjer še danes pastiruje. G. Bilbanovo ime je nerazdružljivo zvezano s takozvanim Iron Rangem v severni Minnesoti. Tekom svojega 10 letnega bivanja v ondotnih pokrajinah jo storil jako mnogo za socialno povzdigo in ohranitev sv. vere med tamošnjimi rudarji in naseljenci, med katerimi je splošno znan in zelo priljubljen.« Novoimenovanemu slovenskemu monsignora in protonotarju v Ameriki tudi naš«1 iskrene častitikel ♦ * * — Češkoslovaška vlada proti divjim za« konom. Kakor drugod je tudi na Češkoslovaškem mnogo vojnih vdov, ki žive v »divjem zakonu« in se nočejo poročiti, tla ne izgube pokojnine. Vlada je za vse take vdove, ki žive v konkubinatu, odločila, da izgube vsako pravico do pokojnino. Zupniin uradom je pod občutno denarno kaznijo prepovedano, da takim vdovam potrdijo pobotnice. — Nravna obnova in fašizem. Listi beležijo, da je bivše glavno fašistovsko glasilo »Corriere Ilaliano« priobčevalo roman znanega pornografičnega pisatelja Guida da Ve-ronaes: »Mata Hari«. Kakor vsa druga dela tega pisatelja je bil ludi ta spis na indeksu, a razen tega ga je cerkvena oblast posebej prepovedala pod cerkvenimi kaznimi. Bil je namreč preko vseh meja umazan. Značilno je za fašizem, ki se je hvalil, da hoče italijanstvo nravno preroditi, da je v svojem glavnem Ela-silu širil tako umazano literaturo, Gospodarstvo. Borzna poročila. Ljubljana, 26. junija 1024. ZAGREBŠKA BORZA. Na današnjem deviznem in valutnem trgu je bila tendenca čvrsta. Narodna banka ni intervenirala. Fromet je bil jako velik. — Po borzi manj čvrsto, ker kupuje Belgrad. Devize in valute. (V oklepajih kurzi od 24. junija.) Pešta 0.10-0.12, Berlin 0, Italija 3.7030 do 3.7330 (3.6950-3.7250), London 371.10 do 374.10 (370.50-378.50), Ne\vyork 85.30 do 86.30 (85.25—85.75), Pariz 4.52-4.57 (4.58.50 do 4.6550), Praga 2.54-2.57 (2.53-2.56), Dunaj 0.1206 do 0.1226 (0.1204 do 1220), Curih 15.2685—15.3685 (15.12-15.22), efektivni dolarji S4.76-85.75 (84-85). CURIŠKA BORZ\. (V oklepajih kurzi cd 24. junija.) Pešta 0.0070 (-), Berlin 1.35 (1.3450), Italija 24.35 (24.40), London 24.40 (24.41), Newyork 563.50 (563.25), Pariz 29.55 (30.-), Praga 16.65 (16.65), Dunaj 0.007940 (0.007950), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 4.15 (4.10), Belgrad 6.GS (6.70). Vrednostni papirji. Hrvatska eskomntna banka, Zagreb, 126 do 127, Hipotekama banka 62—63, Jugosla-venska banka, d. d. Zagreb, 116—117, Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 915—917.50. Slavonska banka d. d. Zagreb 110 do 115. Srpska banka 140—141, Dioničko društvo za eksplo-ataciju drva, Zagreb, 120—125, Hrv. Slav. d. d. za ind. šećera, Zagreb, 1.085—1.0jO, Narodna šumska ind., Zagreb, 85—89, Našica 93 do 95. Guttman 860, Slavonija 101—102, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, 590, Papirnica, Vevče, 157, 7 odstot. invest. posojilo 65 —65.50, Vojna odškodnina 126-126. DUNAJSKA BORZA. Dunaj, 25. junija. (Izv.) Deviao: Belgral 816 do 820, Budimpešta 0.83 do 0.89, Kodanj 11.880—11.920, London 306.800-307.800, Milan 30u4—3066, Newyork 70.935-71.185, Pariz 3737—3753, Varšava 13.700-13.800. -Valute: dolarji 70.460—70.860, angleški funt 305.000—306.600 francoski frank 3705—3735, lira 3060—3080, dinar 813—819, češkoslovaška krona 2082—2098. PRAŠKA BORZA. Praga, 25. junija. (Izv.) Device: Lira 147.75, Zagreb 39.65, Pariz 179.75, London 3,46.80, Newyork 34. žetveni izgledi v Evropi. Zaradi mraza je stanje posevkov v severni Evropi zelo zaostalo. V Belgiji in na Poljskem je žito zelo trpelo radi slane. Veliko bolje je v srednji Evropi, kjer so dosedaj napravile škodo samo sporadične nevihte. Največ škode je napravil pred par tedni orkan na Ogrskem. V Češkoslovaški je stanje posevkov zadovoljivo, v Romuniji radi suše bolj slabo. V Avstriji se obeta Mor izredno dobra žetev. Kakor poroča internacijonalni agrarni institut v Rimu, bo letos na svetu nad-produkcija pšenice. Ta institut je izračunal, da znašajo rezervne zaloge pšenice v ekspor'.-nih državah približno 30 milijonov ton med tem ko znaša skupna potreba vseh' uvoznih držav 14.2 milijonov ton. Te številke so važne tudi za našo državo. Ker vlada v Severni Ameriki nadprodukcija, je predložila vlada Združenih držav parlamentu zakonski predlog o valorizaciji pšenice. Na podlagi tega osnutka bi vlada severnoameriških Združenih držav odkupila pšenico od producentov po ameriških dnevnih cenah in jo potem ponudila na evropskih tržiščih pod tamkajšnjo tržno ceno. Na ta način upajo severnoameriške Združene države plasirati na evropskih trgih svoj prebitek na pšenici. To je važno tudi radi tega, ker se obeta jeseni močna konkurenca ruskega žita, ki bo — po ruskih poročilih — prišlo v velikih množinah zopet na evropski trg. Treba bo vpoštevati pri tarifih kakor tudi pri carinah ameriško konkurenco, ki postaja vedno bolj občutljiva tudi v Jugoslaviji kamor prihaja dosti ameriške moke. Tržno poročilo. Ceno živino, telet in prašičev dne 25. junija v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže po Din 13—14.50, voli rejeni za kg žive teže po Din 12—13, voli za vprego za kg žive teže po Din 13—15, biki rejeni za kg žive teže po Din 10—12, Krave rejene 10—11.50, krave klobasarice 7.25—9, živa teleta tožja debela 17—18, Živa teleta lažja rejena 15.50—16.50, Prašiči domači debeli 16.25—17, Prašiči domači peršutarji 15—16, Prašiči zaklani 22 do 23, prašiči banaški živi 20—22.50. — Vse ce-noso nekoliko poskočile, to pa radi tega, ker je vsled košnje in nujnega druzega dela na deželi veliko nmnj ponudb, nekaj pa upli-va tudi znižana izvozna carina. Ni pa verjetno, da bi se sedanje cene obdržale. Vsled dobre krmske letine bo prav kmalu dosti ponudb in tedaj bodo cene živini začele padati. Pričakovati je, da bodo cene v teku enega meseca znatno popustile. Domača mast. Tekom tega tedna se je domača mast dvakrat občutno podražila. — Znamka Gavrilovič je notirala v ponedeljek 23. t. m. sode po kg 200.— po Din 31.50. Zvečer istega dne je cena skočila na Din 32.50, 24. t. m. pa že na Din 33.50, to je za Din 2.— v dveh dneh ali 6.3 odstot. Navzlic temu, da upliva na podražitev amerikanska mast in dejstvo, da se je v zadnjem času izvozil večji kvantum domače masti, se tako visoka in hitra podražitev domače masti ne more smatrati .za opravičljivo, Amerikanska mast notira v sodih po 170 kg Dol 30.05, po 50 kg 30.30, .po 25 kg 30.45. Ameriška slanina osem desetin Dol 23.50, deset dvanajsta Dol 24.—, dvanajst štirinajsta Dol 25.15, vse za 100 kg fco kolodvor Ljubljana. — Kako veliki in hitri izpremembi cen je podvržena amerikanska mast naj pokaže sledeče: 6. t. m. cona za kg 100, dolarjev 29.25, 7. t. m. 29.10, 32. t. m. 29.50, 18.t. m. 29.80, 14. t m. 29.66, 17. t. m. 29.80, 20 t. m. 80,10, 25. t. m. 30.06. — Osnovno ceno tvori vedno sod po kg 170 (tlerces). Manjši sodi po kg 50.— (firklns) so 25 centov, zaboji po kg 25 (casses) pa 40 centov nad osnovno ceno. Ista podražitev je tudi pri amorikanski slanini. Ril. Radi zadostne množine vode ko so ! letos plantaže, ki eo zasajeno z rižem, znatno razširile. Letošnja žetev obeta biti zelo dobra. Zaloge lanskega pridelka se vedno bolj krčijo. Najfinejši tipi so na tržiščih zelo redki. Za novo blago se že delajo terminske kupčije in sicer za dobavo v oktobru in decembru na baisse Lit 180. Sladkor je zelo čvrst in povpraševanje po tem blagu živahno. Poročila iz vseh sladkornih centrov govore o izpraznjenih zalogah. Češki trg že 14 dni ne notira, to je ne stavi nikakih ponudb, ker pričakuje še ugodnejših cen. Danes notirnjo kocke Lit 290, kristal 270, franco vagon Trst. g Carinska konferenca na Rakoku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši XIV. redna carinska konferenca na Rakeku v pondeljek dne 30. junija t. 1. ob 6. uri popoldan v zgradbi carinarnice. g Carinska konleronca v Ljubljani. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vee interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v pondeljek, dne 30.. junija t. 1. ob 6. uri popoldne v posvetovalnici zbronice. g IV. Ljubljanski vzorčni velesejem ohota biti po dosedanjih izglodih ena največjih narodno - gospodarskih manifestacij, kar jih je bilo še v Jugoslaviji prirojenih. Krog razstavljaIcov se bo Lzpopolnil polog lanskoletnih z colo vrsto novih, ki bodo prinesli svojo prvovrstno novosti. Pa tudi dotok kupcev bo močan, zlasti vsled toga, ker jc Ljubljanski velesejem splošno priljubljen širom države. Zasigurani so žo večji poseti kupcev iz Si bije. Hrvatske, Banata, Bosne in seveda tudi iz Slovenije. Provedona jo obširna akcija, da se letos tudi kmetovalce močno pritegne na obisk sejma in nakup njim potrebnih predmetov. Letošnji velo-sejem so vrši žo poprej kot prejšnja lota, namreč 15. avgusta s čemur jo zlasti kupcem izven Slovenije zolo ustreženo, ki zamoiojo svoje trgovsko potovanje zvozati z izleti v našo divno Gorenjsko. H dobri izvedbi akcijo za pridobitev največ mogoče, kupcev, so imamo zo.lo zahvaliti trgovskim korporaci-vjam po eel.1 državi, ker vsaka organizira v •svojem okolišu poset svojih članov. Značilno je, da se bodo lotos legitimacije za poset sejma in polovično vožnjo na žoloznici (tudi na brzovlakih) prodajale v preko štiristo krajih našo države. Podani so vsi predpogoji za najuspešnejši zaključek vazatavljaleov in upamo, da se bo izvedla letos naša največja nnrodno-gospodareka prireditev v splošna zadovoljstvo vseh. Ljubljanski velosojem. bo zopet tisto mesto, ki izbira v vzajemnosti brez političnih strasti brate Srba, Hrvata ini Slovenca. Da se zamore pravočusno vse urediti in zadovoljiti vse ra^stavljulce z razstavnimi prostori, so naprošajo vsi oni, kl šo niso poslali prijavnic, naj to nemudoma storo. S tem koristijo sobi ln pa tudi drugim podjetjem, katerim »ni potreba, čakati z ureditvijo razstavnih prostorov. g Belgrajski velesejem — odložen. Kn« lcor poročajo iz Belgrada se bo vršil 1. belgrajski velesejem namesto jeseni letos šele) leta 1925 in to zaradi nezadostnih 'priprav. g Zagrebški velesejem 1. 1924. Na leto* Šnjem zagrebškem velesejmu je izstavilo svoje blago 674 tvrdk (1. 1923 647 in 1. 1922 650). Najbolje je bila zastopana strojna industrija* potem tekstilna papirna, hranilna itd. Največ razstavljalcev je bilo iz naše države (425), izj Francijo (118), Avstrije (48), Nemčije (47)^ iz Češkoslovaške (15) itd. Zaključki so dosegli 181.9 milijonov dinarjev in sicer v strojni industriji 40.1 milijonov dinarjev, v tekstilni stroki 23.36 milijonov dinarjev, v vozilni industriji 17.4 milijonov dinarjev in v usnjarski stroki 16.5 milijonov dinarjev. Kupovalo sc je zelo veliko na kredit, večinoma kratkoročni g Dolcž Jugoslavijo v tržaškem prometu« V Trst je prišlo meseca marca letos po železnici 1 milijon 176.886 met. stotov blaga in sicer iz Italije (404.778 met. stotov), iz Češkoslovaške (302.473 met. stotov), iz Avstrija (230.242 met. stotov) ln iz Jugoslavije (163.511 met. stotov). Med vsemi tujimi, državami stoji v tržaškem železniškem prometu na prveirt mestu Češkoslovaška, šele na 3. mestn se nahaja Jugoslavija. g Tržaški promet v letu 1923. Pred ne« davnim smo poročali o tržaškem prometu v, prvih treh mesecih 1. 1924. v katerih je ž« presegal predvojno višino. Sedaj se objavljajo natančnejši uradni podatki 6 prometu v celem letu 1923, Skupni trgovski promet v letu 1923. je dosegel 40 milijonov 714,067 met. centov, kar pomeni napram letu 1922, povečanja za 11 milijonov 459.144 met. stotov. Ker je v; letu 1913. t. j. v zadnjem normalnem letu pred vojno promet znašal 61 milijonov 472.746 met. stotov, je lanski promet dosegel samo 66.2 odstotkov pred vojno. Od celokupnega prometa v preteklem letu je odpadlo na uvoz 23 milijonov 229.955 met. stotov, na izvoz pa 17 milijonov 484.112 met. stotov. Od celokupnega prometa lani se je prevozilo na železnici 20 milijonov 204.583 met. stotov, po inop ju pa 20 milijonov 509.484 met. stotov. g Izboljšanje konjunkturo v Italiji. Trgovska zbornica v Milanu poroča, da je bilo meseca aprila letos v Italiji 514 konkurzov, napram 654 v marcu. g Diskont ogrsko Narodno banke. Ofici-jelni bančni diskont znaša sedaj v Ogrski j\0 odstotkov. Pravo je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. Pri nakupu pazite na ime „§£ШСШ" in na znamko „IClCIS"! шкшдишаљ; Dve turi Valentina Staniča. Ob 150letnici njegovega rojstva. (Staničev popis.) 2. NEKAJ 0 MOJI EKSKURZIJI NA SCHAFBERG PRI ST. GILGNU. (Pismo g. St. izdajatelju.) Naj bi se zdela stoterim taka ekskurzija brezpomembna ali celo neumna, vendar Vam z veseljem poročam o njej, ker ne polagate na taka potovanja samo vrednosti, temveč opojnosti, ki jo narava v alpskih pokrajinah tako radodarno nudi in ki je človek sicer ne more za denar dobiti. Med mnogimi bližnjimi in oddaljenejšimi hribi okoli Salzburga, katere sem že večkrat obiskal, sem gledal vedno tudi Schafberg, ki se loči od svojih sosedov tudi po visokosti. To in njegova zanimiva okolica sta me spravila na ekskurzijo. Pozno zvečer 27. junija (1801) sem zapustil v službi dveh spremljevalcev Salz-burg. Lep večer je bil, čarobno je razsvetljevala polna luna polja, višine in doline, čez katere nas je vedla pot, dokler nismo dospeli v 3 ure od Salzburga oddaljeni kraj Am Hof. Že pred 2. uro ponoči smo se 28. odpravili od tu, šli vkreber in nizdol ob Fuschersee proti St. Gilgnu, kamor smo prišli ob peli uri. Cesta do tja se mi ni zdela prav izpeljana. Mnogega, ki si ne zna skrajšati poti, bi utegnil napasti dolgčas. V St. Gilgnu sta naletela na nas dva tovariša, ki sta zapustila Salzburg z istim namenom kot mi. Sele po 7. uri so se napotili levo ob St. "VVolfgangskem jezeru proti pol ure od St. Gilgna oddaljenemu vznožju Schafberga, kjer stoji steklarna. Zal nam je bilo, da niso tedaj delali. Odtod se vzpenja večinoma skozi gozde dobra steza, dokler ne dosežemo čez eno uro prve planiue (Alpe), ki je last steklarnarjeva. Na vseh mojih tolikih alpskih poteh nisem videl še nikjer tako lepo urejene planinske koče kot je bila ta. Bili smo tudi zelo prijazno pogoščeni. Nato smo stopali še po bolj strmem hrbtu, ki je bil bogato obrasel z rastlinjem, botanizirali smo in uživali vedno lepši razgled, dokler nismo dosegli neke višine, kjer je bilo več stanov (Kasen). Krasen je tu razgled, le v kočah prebivajo neprijazni ljudje. Zaprli so jih pred nami, neglede na to, da smo imeli s seboj tudi vodnika iz St. Gilgna. Na naše lepe besede niso niti odgovorili. Pa smo jo udarili čez planino proti vrhu Schafberga, zadovoljni in zelo vzradosčeni nad prelepimi in mnogovrstnimi rastlinami, ki krase Schafberg lepši kakor sem le kje videl kako goro. — Visoko gori ne daleč od vrha sta dve zanimivi točki, takozvana Luknja (Grandloch) in Hudičeva cerkev (Toufelskirche). Ona je baje izredno globoka, tako da komaj slišiš, kako pade vanjo vržen kamen čez dokaj dolgo na dno, pri tej pa prideš lahko med razpokami globoko v osrčje gore. Ker sta bili obe pokriti s snegom, nismo mogli napraviti nikakih poizkusov. Zato pripovedujem le, kar so nam povedali naš vodnik in drugI ljudje. Tu jo tudi mesto, kjer lahko vidiš opustošenje požara, ki jo pro-šlo leto več dni trajal. Več kvadratnih ur severne strani gore so tla čisto črna in vegetacija večinoma s koreninami požgana. Od Hudičeve cerkve se je treba držati v pošev na desno, kjer polje skozi čretje steza na vrh, — če nočeš iti naravnost navzgor in sc ob do debla ožganem borovcu črno pomazati. Ardons elegi reetam vipm. Na vrhu smo in oko ne ve, nad čim bi se najprej veselilo, kje najprej obstalo: ali nad mnogimi jezeri, ali nad mnogimi bližnjimi in oddaljenimi kraji, ali nad katerim izmed gorskih orjakov, ki obkrožajo več kot polovico obzorja in se zdi da tako posejani tekmujejo, kateri se dviga bliže sedežu bogov, ali naj bi vspiaval drzen pogled v sivo daljo Bavarske, Avstrije, Češke in sosednih dežel, preiskujoč naj-oddaljenejše krajo, ali naj bi strmel pre-paden naravnost pred se v prepad, Iz katerega se dviga na severni strani skoro navpično ta gora? Sto predmetov vzbuja pozornost, ob vsakem bi obstal, a slednji skuša drugega izpodriniti. Jaz sem užil toliko srce dvigajočega da sem se smatral obilno plačanega za doprinešeni trud. Toda ta užitek ni bil moj edini namen: obesil sem svoj potni barometer in termometer, uredil svoj kotomer, da bi meril ho-ricontalne kote, itakih pastirjev pač nisi nikdar videl, sicer bi tvoje pero ne očrtala tako lepo in dobro pastirskega rodu!« Potrpežljivost me je minila. Spustil sem oster govor na hudobne pastirje in ne da bi čakali, kakšen vtis je napravila moja zgovornost, smo šli po strmem hrbtu v žgoči vročini k oni koči, ki nas je zjutraj tako gostoljubno sprejela. Tu smo se okrepčali ob obilnih darovih, ki so nam jih nudile radodarne roke. Potem ko sta dva iz naše male karavano narisala Schafberg, ki se je s te točke lepo videl, smo krenili dalje nizdol in prišli v SL Gilgen. (Dalfejt шт-шт^тт med obravnavo precej surov. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Priporočljiv tovariS je neki že Škrat radi tatvine kaznovani Peter Dolinšek iz ljubljanske okolico. Fant je Iskal službe in je obiskal hlapca Franca Burgerja v hlevu restavracije pri :>Levu« na Gosposvetski cesti. Mož je spal v hlevu in to priliko je porabil fant in mu je ukradel iz telovnika listnico, v kateri je imel 2000 kron. Kljub tajenju se mu je tatvina dokazala in je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. V vodo ga vrzi. Janeza Pogačnika ja zalotil ribiški čuvaj Ivan Stroj pri Gorjah, ko je v domačem potoku lovil ribe. Prijel ga je in ko sta se prerivala ob bregu, so je nenadoma oglasil visoko iz nabrežja ostor glas, ki je ščuval Pogačnika z besedami: Primi ga, pa ga v vodo vrzi. Čuvaj Stroj je ugotovil, da je klical te besede iz skalnatega parobkn posestnik Peterman iz Gorij in ga je ovadil. Peterman je tajil, kar jo mogel, vendar pa ni mogel prepričati sodnikov, da ni bil on, ker ga je spoznal čuvaj še celo po glasu in je bil obsojen na tri dni zapora. Užitek je za vsakega slabokrvnega in bledega zdravljenje z Iron-om radi njegovega izbor-nega učinkovanja in okusn. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico pa je v zalogi v lekarni Leustek. daleč od Ženeve, je sledeči: Motorna kolesa 250 kub. cm. — 1. Divorne (Condor), 251 km 100 m v 3 urah .1.3 min. 49 sek. (povprečna hitrost 77 km 500 m). — Motorna kolesa 500 kub. cm. — 1. Walker (Sunbeam), 399 km 900 m v 4 urah 3 min. 10 sek. (povprečno 99 km). — Cyclecarji: 1. Collet (Collet-Anzani), 325 km 500 m v 4 urah 9 min. 51 sek. (povprečna hitrost 78 km 100 m na uro). — Voiturette (1 liter 500): 1. Lee Guiness (Talbot) 399 km 900 m v 3 urah 33 min. 37 sek. Zrakoplovstvo. Francoska vojaška dirka, imenovana' Military Zenith, se je končala v nedeljo opolnoči. Zmagalec je polkovnik Vui-llemin s povprečno hitrostjo 166 km 170 m na uro. Atletika. Svetovne rekorde na 200 in 400 metrov so prekosili Američani pri treningu za olimpijske igre. Jackson Scholz je pretekel 200 m v 24 sekundah in Coard Taylor 400 m v 48 in desetini sekundo. Prejšnji rekordi so bili 21 dve petini sek. (Paddock, 23. aprila 1921) in 48 dve desetini sek. (C. S. Reidpatli, 13. julija 1912). Nova zaloga PEUGEOT biclkiov DOSPELA! — Tovarniška zaloga po najnižji ceni pri O. ŽUŽEK, Sodna ulica št, 11. 1689 ; 8. Holandska 1655; 9. Italija 1628; .10. Norveška 1626; 11. Belgija 1622; 12. Haiti 1599; 13. Češkoslovaška 1322; 14. Romunska 979. V zadnjem trenutku sta morala Španska in Portugalska odstopili, ker njih puške niso pravočasno dospele. Jugoslovenski strelski klubi se tekme niso udeležili; iz katerih vzrokov, nam ni znano. Iz stališča naše inozemske propagande je to zelo obžalovati. Le premnogo ljudi danes še vedno ne ve, da je treba pri vseh mednarodnih prireditvah slišati ime Jugoslavije, le tako nas bo inozemstvo smatralo za enakovredne. Polo je v Angliji zelo popularna igra. Zadnjič sta igrala prestolonaslednik, princ Galski, in njegov brat, princ Непгу, drug proti drugemu v dveh moštvih svojih polkov. Tekme sta se udeležila tudi kralj George in kraljica Mary. Moštvo huzarjev, ki ga je vodil princ Непгу, je premagalo moštvo galske garde s 7 goli proti 3. Zanimivo je, da sta princa sama zabila 6 golov. Italijansko olimpijsko kolesarsko moštvo se trenira. Udeležilo se je prošlo nedeljo cestne tekme, imenovane Coppa del re, na daljavo 150 km. Svetovni šampion L. Ferrario je zmagal v 4 urah 46 minutah, kar predstavlja srednjo hitrost 31 km 674 na uro. Za njim sta prišla Dominico v razdalji ene kolesne dolžine in Malmverni v razdalji dveh dolžin, nato Magnotti. Pri olimpijskem tenisu bodo zastopala Francijo sledeča moštva: v posamični igri: J. Borotra, ki si je prošli teden priboril šam-pionat Francije, Cochet, Lacoste, Cousin; v parni igri: Borotra in Lacoste, Brugnou in Cochet; v posamični ženski igri: gdčna Suzan-ne Lenglen, znani svetovni teniški šampijon, ki je izvojevala že celo vrsto zmag po vsem svetu; gdčna Vlastos; gospa Vaussard, gospa Golding; v mešanih parih: gdčna S. Lenglen in g. Cochet; gospa Billout in g. Borotra. Avtomobilizem. Izid dirke za švicarski Grand Prix, ki se je vršila pri Meyrinu, ne- Turistika in šport. Občni zbor S. Г. D bo nocoj ob S. uri pri 9 Levu«. Aljažev klub SPD nima svojega občnega *bora danes, v četrtek, ampak jutri, v petek, 27. t. m. ob osmih zvečer v Akademskem domu. Rapid (Maribor) : Ilirija. V soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. nastopi proti Iliriji mariborski Rapid. Prvi dan se vrši tekma ob 18. uri, drugi dan ob 17. uri. Rapid je letos v tako dobri formi kakor še nikoli odkar obstoja. V reprezentančno moštvo Maribora, ki je pretečeno nedeljo po nadmočui igri doseglo proti Ljubljani rezultat 3:3, je postavil sedem igralcev. Vkljub manj ugodni poziciji v mariborski prvenstveni konkurenci je to-časno znatno boljši od oficijelnega mariborskega prvaka SSK Maribora. Lansko jesen je uspelo Rapidu poraziti SK Ilirijo z rezultatom 4:0, za kar se bo Ilirija gotovo skušala v soboto in nedeljo revanžirati. SK Ilirija. Nogometna sekcija SK Ilirije Jma dimes, v četrtek ob 20.30 v reslavr. Novi svet, Prešernova soba važno zborovanje, na katero se vabi vse redno, do glasovanja upravičeno sekcijsko članstvo. Polnoštevilna udeležba dolžnost! — Načelnik. V mednarodni strelski tekmi v Rcimsu (Francija), ki se je vršila v nedeljo in pondeljek, je bila konkurenca silno ostra. Streljalo se je kleče, brez podstavka na daljavo 300 m. Iz tekme je izšel kot šampion Američan Fi-sher s 365 točkami. Vsak narod je mogel največ doseči 2000 točk. Rezultat je bil sledeči: 1. Zedinjene države 1766 točk; 2. Švica 1764 točk; 3. Argentinija 1714; 4. Finska 1696; 5. Danska il.693; 6. Francija 1691; 7. Švedska Radi bogokletstvn. je bil obsojen kamnoseški pomočnik Frnnco Potokar, doma iz Ihana. Potokarja sta. aretirala dva orožnika, ker je bil osumljen, da je izvršil neki vlom. Našla sta ga v nekem grmovju ob cesti pri Dobranjah v dražbi neko ženske in ste ga aretirala. Kor je postal nasilen, sta ga morala zveznti- Za zvezan jo hotel napa?ti orožnika, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Pri tem pa jo tnko nesramno in predrzno grdo preklinjal Boga, da jo izjavil eden orožnikov, da kljub dolgolotni službi, v kateri je imel dosti posla s takimi izgredniki, še ni čul tako grdih kletvic. Pri tem omenimo, da jo bil mož že 17 krat kaznovan radi raznih več ali manj težkih nerodnosti. Kljub temu, da je prosil nasilnež že uvodoma obravnave za milostno sodbo, jo postal tudi Ljubljana 30G in n. m. vtS. Normalna barometerska višina 730 mm, Tormo-moler v O 1'oibroro dileroiion v O Ca s opazovan m tiaro-meter v mm Padavin-.1 v mm Nebo, vetrovi Inteligentna DAMA se sprejme za veletrgovino. - Ponudbe na poštni predal Stev. 115. 3567 KLJUČAVNIČARJA ki bi bil zmožen vodili manjši STROJ za proizvajanje elektrike in vršiti preprostejša ključavničar, dela, IŠČE Saiezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani, Hrana in stanovanje v zavodu. Zažcljen kak starejši, vpo-kojeni strojnik. 3608 za celo Slovenijo nove tovarue testenin ^жвупрлтипл je za vsakega trgovca in I #ff obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. Dobro je vsikdar v *em rae<^ na~ naložen denar, ki šim ljudstvom ga inserent izda po deželi naj- bolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v veliki ali j maihni obliki (najmanjši pa tudi v fflMSillf prostor za enkrat samo 5 D) priprosti zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je Г ~ .Slovenec" za insereijo ППШНЖНШ ob vsaki priliki najbolj ~ ^ * MIHI III IIIIIIFIh l'HIIMInl IIIHI' ............IIHI M III1 II III IIIHil"! i Milili I II i l'illl' II I '....... III VELETRGOVINA OSVALD DOBF.IC Ljubljana, Sv. Jakoba trg 0 priporoma svojo bogato zalogo .„^nega dišečega in brivskega mila, zobni prašek in pasto «Kalodont-Eli-da.< ter vse druge galanterijske predmete po najnižjih cenab. 3153 PAPRIKA ladjarska - sladka, 65 Din kilogram. »Konstantinovič«, Subotica, Senoe 32. 3461 NAJCENEJŠA REKLAMA PIVO : Unionsko, dvo marčno in črno pivo v za-bojčkih po 25 steklenic do. stavlja IŠČE kakršnekoli SLUŽBE v Ljubljani ali okolici. Pisma na upravo pod Pošten 3619. so oglasi v »Slovencu«, Proda se KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ «Singer«; cena 2100 Din. Naslov pove uprava «Slo-vcnca« pod številko 3616. SV. PETRA CESTA 43 VINSKA KL.ET. ZAJllTRKOVALNICA. TELEFON 233, z dnevno dobavo nudi BOR SBIL — KOČEVJE, 356; VSAKOVRSTNA Dva dijaka (-ВД ,8£EM ™0™д manjša, se sprejmeta za prihodnje šolsko leto na hrano (Zuricbter); plačam 800 K in stanovanje pri dobri rod- tedensko, stan in oskrbo. -bini. - Naslov v upravi lista Nastop takoj. Ponudbe na pod štev, 3623, S. GOI.IK, Delnice, Hrvat. dolgodlak, z ovratnico, ki sliši na ime »Lordi*, je ušel. Najditelj naj ga odda proli nagradi Franji GODEC, pekarija, Dunajska cesta 58. po možnosti kolonijalne stroke, državnih jezikov po. polnoma vešči, s prakso za urad, kakor tudi za potovanje sposobni, sc prosijo, da pošljejo ponudbe pod: »SVJESNI RAD 66-K-52« na Interreklam d. d. ogl. zavod, Zagreb, Palmotičeva ul. 18, 347-1 vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila je poslati na »Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31). dobro ohranjene, naprodaj. Naslov pri upravi pod 3621 opremljena, sc ta-aUUd koj odda. - Kje, pove uprava pod štev, 3622. V globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vesi. da jc naš ljubljeni soprog, oče, brat, gospod Vsem, ki so nam ob nenadomestni izgubi našega nepozabnega soproga oz. očeta in starega očeta, gospoda vzamem v najem. Prevzamem tudi s prevžitkom. Ponudbe na upravo lista pod »Pridna« ЖЈ £,лШ.№.МЈ1гМ. 'ч^у.к. aS. Ks. dne 23. junija po dolgi mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Cerklje pri Kranju, dne 23. junija 1924, ANA ALBRECHT roj. MUBI, soproga. — MARIJA ALBRECHT, sestra. MARIJA poroč. ŠINKOVEC, hčerka. — MATIJA ŠINKOVEC, zet. posestnika in gostilničarja izkazali sočutje, ga obiskovali v bolezni in ga spremili k zadnjemu počitku izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, g. dr. Raznož-nilcu, vsem sorodnikom, tovarišem gostilničarjem, prijateljem in znancem. — Bog plačaj! Markovec pri Ložu, dne 21. junija 1924. Žalujoča rodbina PALČIČ. 7/9 HP z priklopnim vozom, dobro ohranjen, naprodaj pri »JUCO-AUTO«, družba z omej. zav., Ljubljana. ШШШШШШШ Ш&Вш Neka! vagonov se takol kupi. — Ponudbe franko vagon na tvrdko VINKO KRSTAN, Maribor, Maistrova ulica št. 13. 3603 TEHTNICA za 200—300 kg, UMIVALNIK z marmorno ploščo in PISALNI STROJ znamke jRcminglon« sc zelo poceni proda. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 3617. V neizmerni tugi potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam jc nenadoma umrla po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, naša nadvse ljubljena mamica, svakinja in teta, gospa TfllUViJU Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem za mnogostranske C-OIp v izraze odkritosrčnega sožalja in vsem onim, ki ste spremili našega blagega rajnega gospoda Jakob Mlakarja na njegovi zadnji poti. - Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, mestnemu županstvu, obč. odbornikom, zastopnikom uradov kr. pošte, sodišča, davkarije, orožništva, lin. oddelka, nadalje g. notarju, g. zdravniku in zastopnikom uprave graščine Snežnik. Poeehna hvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke, gasilnemu društvu, someščanom, sorodnikom in vsem udeležencem. Šc enkrat vsem naša najglobokejša zahvala! LOŽ, dne 26. junija 1924. Rodbine: MLAKAR, SMERDELJ, TERPIN in TURK. hišna posestnica in vdova pošt, kontrolorja. Blagopokojnico prepeljemo iz Stične v Ljubljano glavni kolodvor, od koder sc vrši pogreb v petek, dne 27. junija ob 5. url na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25.junija 1924. Žalujoči otroci: IVAN, JOŽE, VIPA. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. BP$®t2 najnovejši APARAT ia kle-ШкЈЈг par.Je in brušenje KOS — naročite takoj pri IVAN ГуШм Ш| SAVNIK, Kranj. - Cena ggg _ _ 1ШШ ' " 1 komad 60 dinarjev, - r! ' Trgovci znaten popust! ' ј^гУ&ИИаЗ Odgovorni urednik: lSlovenca«,