Tradicionalni novoletni sprejem Slovenske skupnosti Mladi čez mejo predvsem po nakupih »Gradini enaka vsota denarja kot lani« sledi nam na Primorski Št. 20 (20.95B) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ^^ tuiitkerju @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 26. JANUARJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Trst in Sežana: tako blizu, tako daleč Ivan Žerjal Tržaški in sežanski dijaki zahajajo čez (nekdanjo, a še vedno prisotno) mejo predvsem zaradi nakupovanja v sosednji državi, glede tega, kako doživljajo in dojemajo to prehajanje meje v smislu poznavanja soseda in sosednjih krajev, pa obstajajo med viš-ješolci iz Trsta in Sežane razlike. To izhaja iz raziskave v okviru čez-mejnega projekta Eduka, ki ga vodi Slovenski raziskovalni inštitut. Za sežanske višješolce namreč zahajanje v sosednjo državo malo oz. tudi nič ne pripomore k spoznavanju krajev in skupnosti onkraj meje oz. k vzpostavljanju novih stikov, medtem ko so njihovi tržaški vrstniki drugačnega mnenja. Sežančani tudi večinoma niso tako zagreti za to, da bi morali vsi obvladati jezik soseda, rahlo so skeptični tudi glede uvajanja večjezičnih razredov, čeprav se skoraj vsi, tako Tržača-ni kot Sežančani, strinjajo, da je sodelovanje med šolami učinkovito za čezmejno povezovanje mladine. Rezultati ankete niso presenetljivi, pravzaprav so pričakovani. Če je podpisani prav razumel, je tudi interes po spoznavanju stvarnosti in ljudi v sosednji državi bolj živ pri dijakih slovenskih šol na Tržaškem kot pa pri njihovih sežanskih vrstnikih, ki zaha-janje na drugo stran meje očitno pojmujejo bolj »utilitaristično«. Škoda, da med vprašanji ni bilo npr. takega, ki bi preverjalo pripravljenost in željo po spoznavanju stvarnosti mladih Slovencev na Tržaškem in njihovih ustanov in obratno. Odgovori bi lahko bili zelo zanimivi. ukrajina - Val protestov po državi ne pojenja Janukovič opoziciji ponuja vodstvo vlade Toda za kompromis je morda že prepozno ssg - Intervju Maja Lapornik: »Uredili smo finančni položaj« KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je včeraj vnovič sestal s predstavniki opozicije, Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom ter Olegom Tjanjbokom. Jacenjuku je Ja-nukovič ponudil položaj premierja, Kličku pa mesto namestnika premiera, pristojnega za humanitarne zadeve. Ukrajinski predsednik je prepričan, da bo na ta način morda umiril razmere v države, kjer se protesti vedno bolj širijo, število mrtvih pa tudi narašča. Opozicija na predsednikovo ponudbo še ni odgovorila, čeprav naj bi bil Klič-ko pripravljen prevzeti mesto namestnika premierja. Medtem pa protesti po državi ne pojenjajo, število mrtvih pa tudi narašča ion vprašanje je, če bodo Janukovičevi poskusi za dogovor z opozicijo privedli do kompromisa in umiritve razmer. Na 2. strani trst - Zgodovina Palatucci skonstruiran lik junaka TRST - Italijanski policijski funkcionar Giovanni Palatucci, ki je umrl v nacističnem taborišču Dachau, v Italiji pa ga slavijo zaradi domnevnega reševanja tisočev Judov, je po mnenju tržaškega zgodovinarja Marca Coslovicha popolnoma skonstruiran lik junaka, za katerega ni zanesljivih podatkov, da bi bil rešil toliko ljudi. Taki skonstruirani liki pa bolj škodijo, saj prinašajo izkrivljeno podobo preteklosti, meni Coslovich. Na 3. strani goriška - Prišli so iz Istre Šakali osvajajo doberdobski Kras TRST - V kratkem bo prišlo do obnove vrhov Slovenskega stalnega gledališča. Čeprav o tem v intervjuju noče govoriti, je dosedanja predsednica upravnega sveta Maja La-pornik najresnejša kandidatka za nasledstvo same sebe. Upravni svet je po njenih besedah v teh letih nadaljeval s finančno sanacijo gledališča ob zagotavljanju kakovostne ponudbe. Nazadnje se je nekaj zataknilo pri imenovanju novega umetniškega koordinatorja: predsednica pravi, da se bo to vprašanje kmalu rešilo. Na 10. strani Jutri trgovski načrt odbornika Krausa Dobri podatki z vseh sodišč Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. Na 4. strani Na 4. strani ■ m v V • V V • V • a V Tržiču požar uničil trgovino blazin Na 19. strani Manuela Di Centa: olimpijske kolajne, Everest in politika Na 25. strani m Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 GOSTILNA IN PIVOVARNA MAH NIC GOSTILNA MAHNIC NA KOZINI Rezervacije: +386 (0)5 680 0100 PIVOVARNA MAH NIČ Naročila: +386 (0)5 680 01 00 www.mahnic.si GOSTILNA MAH NIC V PARKU ŠKOC|ANSKE |AME Rezervacije: +386 (0)31335 015 9771124666007 2 Nedelja, 26. januarja 2014 ITALIJA, SVET ukrajina - Protesti ne pojenjajo Janukovič opoziciji ponudil položaj predsednika vlade KIJEV - Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič se je včeraj vnovič sestal s predstavniki opozicije, Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom ter Olegom Tjanjbokom. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je Janukovič Jace-njuku ponudil položaj premiera, Kličku pa mesto namestnika premiera, pristojnega za humanitarne zadeve. »Če se bo Jacenjuk odločil prevzeti položaj, bo sprejeta odločitev o odstopu vlade,« je dejala pravosodna ministrica Olena Lu-kaš. »Predsednik je prepričan, da bo sodelovanje z opozicijo pripomoglo k enotnosti države in izvedbi nujnih reform,« je dodala. Janukovič je tudi obljubil, da bo razmislil o spremembah ustave, ki trenutno predsedniku države daje velika pooblastila. Po navedbah Lukaševe naj bi se dogovorili tudi, da bodo z ulic Kijeva postopoma odšli tako protestniki kot varnostne sile. Pred srečanjem je sicer ukrajinski notranji minister Vitalij Zahračenko dejal, da zadnji dnevi kažejo, da krize ne bo mogoče rešiti na miren način, protestnike pa je obtožil, da ne obvladujejo radikalov v svojih vrstah in da kopičijo orožje. V noči na soboto so iz Kijeva poročali o občasnih spopadih demonstrantov in varnostnih sil, vendar hujših neredov ni bilo. italija - Reforme »Bitka« za preference in volilni prag RIM - Preference in vstopni prag, to so najhujše ovire na poti do izglasovanja novega volilnega zakona. Od jutri bo mogoče v poslanski zbornici vložiti popravke k predlogu volilnega zakona, ki sta ga »požegnala« tajnik Demokratske stranke Matteo Renzi in vodja Forze Italia Silvio Berlusconi. Angelino Alfano (Nova desna sredina) je že napovedal celo vrsto amandmajev, da bi v zakon vključili tudi možnost preferen-čnih glasov. SEL pa se zavzema za znižanje volilnega praga, saj bi bil sedaj predvideni prag 5 odstotkov za stranko Nichija Vendole verjetno nepremostljiv. Stranka je na včerajšnji kongres povabila Ren-zija, namesto firenškega župana je prispel član tajništva Stefano Bo-nacini. Skupščina ga je večkrat iz-žvižgala. Bonacini je vendarle dopustil možnost nekaterih manjših popravkov, ki pa naj ne bi sprevrgli sedanjega ustroja zakonskega predloga. Severna liga je z novim tajnikom Matteom Salvinijem prepričana, da si bo »reforme sama izglasovala v mestih Severne Italije.« Roberto Calderoli, oče sramotnega volilnega porcelluma pa je napovedal, da čaka Renzi-ja v parlamentu pravi ... Vietnam, saj mu s tajnim glasovanjem ne bo uspelo spraviti zakona pod streho. Spet se je oglasil Silvio Berlusconi. Pojasnil je, da je bil že pred dvajsetimi leti predlagal »tako reformo«. Prilastil si je torej očetovstvo volilnega zakona, ki ga bo sedaj mogoče izglasovati, ker naj bi bil Renzi zanj ... zanesljiv. Janukovič je včeraj opoziciji ponudil predsedstvo vlade anse So se pa protesti medtem razširili tudi na vzhod in sever Ukrajine, kjer je predsednik Janukovič močnejši kot v Kijevu in na zahodu države. Demonstracije v podporo ukrajinski opoziciji so bile včeraj tudi v več evropskih mestih, med drugim v Parizu, Varšavi in Vilniusu. Včeraj so v Ukrajini zabeležili še eno, po trditvah opozicije že šesto smrtno žrtev protestov. Gre za protestnika, ki je bil huje ranjen v sredo, včeraj pa je v bolnišnici umrl. Množični protesti v Ukrajini so se začeli že konec novembra, potem ko Janu-kovič pod pritiskom Rusije ni podpisal pri-družitvenega sporazuma z EU. Decembra in v začetku januarja so nato postopoma izgubljali zagon, nato pa so znova s polno silo izbruhnili minulo nedeljo, potem ko je prejšnji teden parlament na sporen način potrdil novo zakonodajo, namenjeno zatrtju protestnega gibanja. Opozicija zahteva njeno razveljavitev. bruselj - Evropski socialdemokrati Nobelovo nagrado za mir Ashtonovi, Dačicu in Thaciju Hashim Thaci Ivica Dačič BRUSELJ - Socialdemokrati (S&D) v Evropskem parlamentu so visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton ter premiera Srbije in Kosova Ivico Dačiča in Hashima Thacija predlagali za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Pismo vodji norveškega odbora za Nobelovo nagrado Thornbjornu Jaglandu je podpisal vodja S&D Hannes Swoboda. Ashtonova, Dačič in Thaci si po mnenju S&D nagrado zaslužijo za napore in dosežke v zadnjih mesecih, prav tako pa naj bi nagrada služila kot motivacija za dosego trajnostnega miru. »Odnosi med ključnima državama balkanskega konflikta, Kosovom in Srbijo, so krhki, a obstajajo. Napori za normalizacijo odnosov so odprli možnost za dosego miru in sodelovanja,« je prepričan Swoboda. Podoben predlog so pred nekaj tedni na Nobelov odbor naslovili tudi člani ameriškega kongresa. V streljanju v trgovskem središču v Washingtonu 3 mrtvi WASHINGTON - V streljanju v nakupovalnem središču v predmestju Was-hingtona so bili včeraj ubiti trije ljudje. Policija je zaprla dostop do središča, prebivalce pa je pozvala k previdnosti. Med mrtvimi naj bi bil tudi strelec, druge podrobnosti pa niso znane. Nakupovalno središče z okoli 200 trgovinami v zvezni državi Maryland je ob sobotah običajno polno ljudi, veliko je tudi družin z otroki, saj je na voljo veliko igrišče. Catherine Ashton ITALIJA V TUJEM TISKU Ob Abbadovi smrti Vi še vedno politika Sergij Premru Po vsem svetu so mediji z velikim poudarkom poročali, da je v ponedeljek umrl znani italijanski dirigent Claudio Abbado, ki ga je izredna umetniška pot peljala od nastopa v tržaškem Verdiju leta 1959 in milanske Scale vse do dunajske Staatsoper in berlinskega Berliner Philarmoniker. Avgusta letos ga je predsednik Napolitano imenoval za dosmrtnega senatorja zaradi izrednih zaslug na področju kulture. Abbado pa bil je sicer od nekdaj politično opredeljen. Danes bi na tem mestu omenil samo njegov znameniti intervju s pariškim Le Figarojem iz leta 2001, ko je kratko in jedrnato ocenil izvor italijanske politične anomalije: »Italijani glasujejo za Berlusconi-ja, ker so naivni, da ne dodam kaj hujšega ...« In takratni oceni velikega maestra še danes ni treba dodati ničesar. Dogodek, ki so mu tuji mediji posvetili največ pozornosti, pa je seveda novi predlog volilnega zakona in spor v Demokratski stranki. Tako El Pais ugotavlja, da so v italijanski politiki prijatelji nevarnejši od nasprotnikov. V najbolj kočljivem trenutku Berlusconijeve kariere ga je zapustil »prestolonaslednik« Alfano, sedaj pa novemu tajniku Demokratske stranke Ren-ziju oporeka prav predsednik stranke Cuperlo, ki je iz protesta odstopil. To se je zgodilo, ravno ko je Renzi dosegel dogovor o novem volilnem zakonu, kritika pa je letela predvsem na račun širšega zadržanja in politične opredelitve novega tajnika. Berlusconi se vrača v ospredje piše Die Tageszeitung, Renzi pa je prisiljen, da se pogaja s človekom, ki je bil pravnomočno obsojen, ker se Gibanje petih zvezd noče dogovoriti z nikomer. S sporazumom o volilnem zakonu in ustavnih reformah se Berlusconi skuša predstaviti kot »oče domovine« in to potem, ko je bil izobčen iz senata in v času, ko se sodstvo odloča, kako naj preživi preostalo leto kazni. Po drugi strani pa mora Renzi, po sijajni zmagi na decembrskih primarnih volitvah, preiti od besed k dejanjem, sicer tvega, da bo izgubil na priljubljenosti. Ker se z Gril-lovim gibanjem ni mogoče pogajati, mu preostaja samo Berlusconi. Tako je jasno, kdo bo zmagal v tekmi za reforme: če bo prišlo do reform, bo po zaslugi obsojenca, če pa bo poskus propadel, bo kriv Renzi, ker se je pogajal z obsojencem, meni nemški dnevnik. Nekoliko drugačna je ocena britanskega Financial Timesa. Ren-zijev poskus reform pomaga Let-ti, meni dnevnik londonskega Ci-tyja, saj bo parlament lahko obravnaval predloge, samo če bo vlada trajala. Radikalni predlogi mladega tajnika demokratov merijo predvsem k zagotavljanju večje stabilnosti političnega sistema z izvolitvijo po večinskem sistemu. S kom pa naj bi se Renzi pogajal, da doseže tak rezultat? Z znamenitim Berlusconijevim kužkom Dudu-jem, piše FT, ki meni, da je v interesu tajnika, da Letta ostane za krmilom vlade vsaj do prihodnjega leta. Večinski volilni sistem, ukinitev parlamentarnega dvojnika -senata in nekatere ustavne spremembe pa niso po godu številnim predstavnikom lastne stranke, kar bi lahko Renzija spravilo v težave. Glede volilnega sistema in naivnosti italijanskih volivcev bi rad opozoril, da je vprašanje preferenc bilo predmet referenduma leta 1991, ko se je kar 95,6 odst. volivcev opredelilo proti sistemu preferenc. Očitno pa so (smo) pozabili na takratno izbiro in predvsem na razloge, zaradi katerih se je tako velika večina odločila, da se iz političnega sistema črta izbira posameznih kandidatov za parlament. Ker je te dni ministrica za integracijo Cécile Kyenge na obisku v naši deželi in ker rasisti raznih sort napovedujejo protestne pobude, bom navedel daljši intervju, ki ga objavlja španski El Pais. Ministrica med drugim trdi, da po svojem imenovanju ni pričakovala tako ostrih napadov in jih pripisuje dejstvu, da je črna, ženska in priseljenka. Italija ima velik problem, ugotavlja dnevnik iz Madrida, saj ni sprejemljivo, da je ministrica že osem mesecev pod udarom zaradi svoje polti. Isti dnevnik piše tudi o zaskrbljujočem pojavu ksenofobije, ki se širi po Evropi, in kot primer navaja ravno Italijo. Gre za širšo strategijo skrajne desnice, ki se skuša postaviti v ospredje razprave pred skorajšnjimi evropskimi volitvami. Še najhuje še, da je doslej takšno nesprejemljivo rovar-jenje izzvalo bolj medle reakcije. Tako se ni zgodilo nič hujšega, ko je podpredsednik italijanskega senata primerjal ministrico Kyenge z opico, ali ko je evropski parlamentarec iz istih vrst Severne lige dejal, da bi bila primernejša za hišno pomočnico. V Italiji živi več kot milijon priseljencev iz Romunije, ugotavlja Die Welt, ki predstavljajo najštevilnejšo skupnost med 4,5 milijona tujcev. Sicer so Romuni znani kot delovni in resni ljudje in na njihovih ramenih sloni precejšen del oskrbe za ostarele, piše nemški dnevnik. Ni pa mogoče spregledati dejstva, da je del italijanske družbe nastrojen proti priseljencem in s tem dokazuje, da so Italijani pozabili na svojo preteklost, saj se je v zadnjem poldrugem stoletju iz Italije izselilo kar 30 milijonov prebivalcev. Po oceni pariškega Le Monde se Severna liga vrača k ostrim stališčem, ki so zaznamovala njen začetek. To med drugim dokazuje rubrika, ki jo je uvedel dnevnik La Padania, v kateri vsakodnevno napoveduje delovanje ministrice Kyenge, da se »zelenosrajčniki« lahko zberejo na proti manifestacijah. Medtem pa priljubljenost Lige strmo pada, ugotavlja francoski popoldnevnik, tudi zaradi vrste finančnih škandalov, v katere je vpleteno vodstvo, in tokratna pobuda proti črni ministrici predstavlja očiten poskus, da se spet uveljavi pri volivcih, ki so jo zapustili. Pa še novička iz istega časopisa, ob kateri se velja zamisliti. Na podlagi uradnih podatkov skupni znesek lanskih davčnih utaj v Italiji znaša 60 milijard evrov. Že res, da je treba omejiti stroške politike, ki pa so le drobtinica v primerjavi z davčno utajo, saj je poleg »uradne« še dosti večja, neugotovljena utaja, ki predstavlja pravo brezno, v katerega polzi država. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 3 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / APrimorski ~ dnevnik dan spomina - Zgodovinar Marco Coslovich že 15 let preučuje lik Giovannija Palatuccija »Italijanski Schindler« je povsem skonstruiran lik Prikazovanje policijskega funkcionarja Giovannija Palatuccija, ki je služboval na Reki in umrl v nacističnem taborišču Dachau, kot rešitelja Judov, je popolnoma skonstruirano, taki skonstruirani junaški liki pa prinašajo škodo, saj podajajo izkrivljen in samoo-prostilen pogled. Tako pravi tržaški zgodovinar Marco Coslovich, ki se z likom Giovannija Palatuccija ukvarja že kakih petnajst let, o njem je pred šestimi leti izdal tudi knjigo in se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da so ga v Italiji vsi proglasili za junaka in svetnika, medtem ko to ni bil. V okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst bodo jutri namreč položili venec tudi k obeležju, ki pri ko-ronejskem zaporu spominja na Gio-vannija Palatuccija, po katerem je poimenovana tudi ulica pred Rižarno. Giovanni Palatucci je namreč v Italiji ma-lodane čaščen kot »italijanski Schindler« zaradi domnevnega reševanja tisočev Judov pred nacisti med drugo svetovno vojno: posthumno je bil odlikovan z zlato medaljo za civilne zasluge, po njem so poimenovali ulice in trge širom po Italiji, posneli so film, izdali so poštne znamke z njegovim portretom idr.. Vendar to ne velja samo za Italijo: Pa-latucci je našel mesto v Muzeju holo-kavsta v Washingtonu, muzej Yad Vas-hem v Jeruzalemu ga je uvrstil med t.i. »pravične med narodi«, v Katoliški cerkvi pa je stekel postopek za njegovo beatifikacijo. Namesto tisočev rešenih mogoče le pet ali šest Domala edini, ki je pri tem šel proti toku, je bil Marco Coslovich, ki že vrsto let opozarja, da Palatucci ni bil tisti junak, o katerem se toliko govori in ki se ga tako časti. Pred dvema letoma arhiv je Coslovich predaval o Palatucciju na pobudo Centra Primo Levi v New Yor-ku, posledica tega pa je bil začetek mednarodne preiskave, pomisleki o Pala-tuccijevem liku pa so v Italiji javno izbruhnili na dan lani spomladi s člankom v dnevniku Corriere della sera. Posledica vsega tega je bila, da so Pala-tuccija umaknili z razstave v washing-tonskem Muzeju holokavsta, muzej Yad Vashem je imenoval komisijo z nalogo, da preveri novo dokumentacijo o tem policijskem funkcionarju, za preverjanje so se odločili tudi v Vatikanu ter v Judovskem dokumentacijskem centru v Milanu. Raziskovanje, nam je povedal Marco Coslovich, je še v teku, vsekakor se je spričo prejete nove dokumentacije zadeva precej razširila in šla preko samega Palatuccijevega lika ter obravnava odnose med italijanskimi oblastmi in nemškim okupatorjem v obdobju 19431945, pa tudi obdobje protijudovskega preganjanja po objavi italijanskih rasnih zakonov leta 1938. Na podlagi delnih re- Poštna znamka s Palatuccijevo podobo zultatov pa izhaja, da Palatucci ni bil noben junak, ampak policijski funkcionar, ki je izpolnjeval zaupane mu naloge, raziskovalci pa niso našli nobene opore za trditev, da je rešil na tisoče Judov. Dokumentiranih je le pet ali šest primerov, ki pa so malo verodostojni. Prekomerno izkoriščanje Skratka, iz vsega povedanega izhaja, da so lik »zadnjega reškega kve-storja« izredno precenili, pravzaprav skonstruirali in prekomerno izkoristili. Palatucci je bil namreč navaden funkcionar reške kvesture in spričo položaja, ki ga je zasedal, ni bil niti v stanju narediti tistih stvari (reševanja velikega števila Judov namreč), ki mu jih pripisujejo. Gre za nedopusten način upravljanja z javnim spominom in prikazovanja preteklosti, opozarja Coslovich, za katerega je pri takih stvareh treba imeti resen odnos in preučevati dokumente, medtem ko taki skonstruirani junaški liki škodijo, saj podajajo izkrivljen in samooprostilen pogled. Zgodovino je treba ponovno preučevati, dopolnjevati in posodabljati, ne more pa postati »orgija retorike«, kot je Palatuccijev primer označil Coslovich. Dan spomina kot »liturgija deportacije« Tržaški zgodovinar Vatikanu in italijanski policiji očita, da sta poskrbela za pravcato kanonizacijo Palatuccija: obstajajo namreč podobice s Palatucci-jevim portretom, prav tako obstajajo posebna molitev in poročila o čudežih, do katerih naj bi prišlo na njegovo pri-prošnjo (potrjen čudež je namreč v Cerkvi eden od pogojev za kanonizacijo), medtem ko je policija objavila knjige, ki jih je Coslovich označil za »nevredne«, na splošno pa se je oblikoval blok, ki ga je zelo težko načeti. Proti temu bloku se je Coslovich po lastnih trditvah leta in leta boril sam, na koncu pa se mu je pridružil Center Primo Levi, ki je pokazal pogum in intelektualno neodvisnost, tako da »mi ljudje, ki so veliko bolj ugledni od mene, pravijo, da sem imel prav,« poudarja Coslovich, ki je, tako kot v primeru retoričnega in prekomernega čaščenja Giovannija Palatuccija, kritičen tudi do dneva spomina na holokavst, ki ga je označil za »liturgijo deportacije z namenom, da se govoriči in prireja velike posvete, potem pa se zgodi Lampedu-sa«. Tragedije, do katerih prihaja pred obalo tega italijanskega otoka in katerih žrtev so afriški begunci in priseljenci, so namreč zelo podobne onim, ki so jih doživljali judovski begunci in priseljenci, ko so pripluli pred palestinsko obalo na krovu dotrajanih ladij in čolnov, s katerih so jih spustili v morje, kjer so se morali rešiti, kot so vedeli in znali, opozarja Coslovich. Ivan Žerjal v torek Nov dom za potrebne otroke Fundacija Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin bo v torek delovno in praznično obeležila 20-le-tnico smrti televizijske ekipe tržaškega sedeža Rai v Mostarju. Ob 15. uri, v času, ko je pred dvema desetletjema granata pretrgala življenjske niti novinarja Marca Luc-hette, snemalca Saše Ota in televizijskega tehnika Daria D'Angela, bo v Ul. Chiadino 7 predstavila novo središče, ki bo omogočilo povečanje števila gostov, otrok in njihovih sorodnikov. V novem domu bo prostor za kakih deset ljudi, otrok in odraslih. Opremili ga bodo s prispevkom bančnega zavoda UniCredit. Slednji s posebno bančno karto nameni dve promili vsakega stroška, ki ga opravijo klienti, za solidarnostne pobude in projekte, seveda ne da bi to bremenilo kliente. Fundacija deluje na dveh ravneh. V središčih v Ul. Valussi in v Ul. Rossetti dobijo mesto zdravniške nege potrebni otroci iz držav, v katerih vihra vojna, ali v katerih nimajo priložnosti za zdravljenje. Obenem je organizacija podpisala s tržaško občino konvencijo za center v pomoč družinam v stiski, v katerem se sedaj nahaja šest družin z otroki. Torkovega srečanja v Ul. Chiadino se bodo udeležili deželna predsednica Debora Serracc-hiani, prefektinja Francesca Adelaide Garufi, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, podžupanja Fabiana Martini, kve-stor Giuseppe Padulano in glasnik združenja Articolo 21 Beppe Giu-lietti. Sprejela jih bo predsednica fundacije Daniela Luchetta s člani upravnega sveta in tajnik žirije novinarske nagrade Marco Luchetta Giovanni Marzini. V torek bo tudi po spletu razpis natečaja za 11. mednarodno novinarsko nagrado Marco Luchetta. dan spomina Danes baklada TPPZ Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič prireja ob dnevu Spomina, danes popoldne Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče bo ob 17. uri pri stadionu Grezar, odhod sprevoda z baklami pa se bo začel ob 17.30. Povorka vo svojo pot zaključila v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Pri TPPZ vse, ki se nameravajo udeležiti baklade, pozivajo, da v poklon žrtvam Ri-žarne prinesejo s seboj cvet. V Rižarni je na ogled tudi zelo zanimiva razstava o zapisih, grafitih, pismih in pričevanjih o edinem taborišču v Italiji, ki je imel krematorijsko peč. Razstavo so odprli v četrtek, pripravili so jo muzej Rižarna, združenje bivših deportirancev ANED in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico. dan spomina - Jutri ob 11. uri osrednja svečanost v Rižarni Spomnili se bodo žrtev Osrednja govornika bosta tržaški župan Roberto Cosolini in dolinska županja Fulvia Premolin - Vrsta kulturnih pobud Jutri bo v Rižarni ob 11. uri osrednja svečanost ob dnevu spomina na holokavst s polaganjem vencev, govorom tržaškega župana Roberta Cosolinija in dolinske županje Fulvie Premolin, podelitvijo priznanj bivšim internirancem in prisilnim delavcem ter verskimi obredi. Še pred tem bodo pred koronejskim zaporom ob 9. uri položili venec k obeležju, ki spominja na Giovannija Palatuccija, medtem ko bo vedno izpred zapora ob 9.30 krenil tihi sprevod bivših deportirancev proti železniški postaji, kjer bodo ob 10. uri položili venec k obeležju v Ul. Flavio Gioia, ki spominja na odhod transportov proti nacističnim taboriščem od septembra leta 1943 do februarja leta 1945. V okviru obhajanja dneva spomina pa bo v teh dneh steklo tudi več kulturnih pobud, med katerimi je treba omeniti gledališko predstavo Fratture.2, ki bo danes ob 15.30 v avditoriju Muzeja Revoltella, kjer bo ob 18.30 še predstava I will survive. Jutri pa bo v istem avditoriju ob 11. in 17. uri predstava Die Weisse Rose, medtem ko bodo v dvorani v Ul. Fabbri 2 od 16.30 do 21. ure predvajali dokumentarec Im Himmel, unter den Erde, v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic pa bo ob 17.30 srečanje o pevcu Josephu Schmidtu. Prav tako jutri bo v gledališču Miela ob 20.30 koncert »taboriščne glasbe«, ki ga bo izvedel orkester Abima pod vodstvom Davideja Casalija. Koncert bodo ponovili v torek ob 9.30. Do 2. junija pa je v Rižarni na ogled razstava Zapisi, pisma in glasovi: sledovi žrtev in preživelih Rižarne. Urnik ogleda je od 9. do 19. ure. Rižarna bo jutri prizorišče osrednje svečanosti ob dnevu spomina na holokavst arhiv 4 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / občina - Jutri razprava o spremembi trgovskega načrta Bo Krausu uspelo to, kar ni uspelo Dipiazzi? Tržaškega občinskega odbornika za gospodarske dejavnosti Edija Krausa čaka jutri v dvorani mestne skupščine prva resna politično-upraviteljska preizkušnja. V razpravo bo dal spremembo občinskega trgovskega načrta, ki predvideva namestitev novih trgovskih kompleksov na občinskem ozemlju. Svoj čas, teklo je leto 2007, je nekaj podobnega poskusil že takratni župan Roberto Dipiazza. Razpisal je natečaj, ki je ponujal možnost povečanja trgovskih površin. Dve leti pozneje se je na poizvedovanje, kdo bi bil zainteresiran za nove trgovske dejavnosti v mestu, odzvalo več podjetnikov, ki so bili pripravljeni investirati v osem trgovskih površin. Zadeva pa je zastala, ker je krajevno združenje trgovcev Confcom-mercio pod taktirko predsednika Antonia Paolettija zagnalo vik in krik proti tujim trgovskim prišlekom, češ da bi postali preveč konkurenčni domačim. Županski kandidat leve sredine Roberto Coso-lini je v svoj volilni program vključil tudi spremembo trgovskega načrta, ki bi omogočila razširitev trgovskega tkiva. Po volilni zmagi je začel izvajati tudi to točko volilnega programa. Občina je za osem potencialnih novih trgovskih središč odredila strateško okoljsko presojo, kot to predvideva zakonodaja. Podjetja petih od teh središč pa so sporočila, da v novih trgovskih conah ne bodo uredila trgovske centre, temveč tako ime- novane trgovske komplekse, ki so manjši in za katere je značilna prisotnost ene ali več trgovin s prodajo ene same trgovske znamke. V okviru teh trgovskih kompleksov bo manj kot 500 parkirnih mest, zaradi česar strateška okoljska presoja ni potrebna. To je bistveno poenostavilo in skrajšalo upravni postopek. Protesti krajevnih trgovskih združenj se sicer niso polegli, pristojni odbornik Kraus pa se zanje ni zmenil in privedel zadevo do občinskega sveta. Novi trgovski kompleksi naj bi nastali na območju nekdanjega avtomobilskega koncesionarja Di-no Conti na Cesti za Glinščico, na območju nekdanjega koncesionarja Lancia v Ul. Pietraferrata, pod Katina-ro, na območju bivše tovarne Gaslini in na območju prodajalne pohištva Elio pri Proseku. »Z novimi trgovskimi kompleksi se bo prvič po dolgih letih zgodilo, da bodo v Trst prispeli novi investitorji. Investicije bodo znašale od 40 do 60 milijonov evrov. Z gradnjami bo vsaj nekoliko zadihal tržaški gradbeni sektor, nove trgovine pa bodo ponudile od 250 do 300 novih delovnih mest, kar v sedanjem kriznem obdobju ni malo,« je nov trgovski načrt ocenil odbornik Kraus. Jutri bo mestna skupščina odločila, ali bo Trst dobil te milijone in delovna mesta, ali ne. M.K. Tržaški odbornik za gospodarske dejavnosti Edi Kraus arhiv confcommercio Tržaški trgovci nočejo novih trgovcev Združenje tržaških trgovcev Confcommercio vztraja pri svojem: noče novih trgovin, ki jih predvideva sprememba trgovskega načrta. Kvečjemu bi pristalo na dve novi trgovski dejavnosti, ki pa naj bi dobili mesto v že obstoječih trgovskih območjih. Tako se je izrazilo v tiskovnem sporočilu izdanem dva dni pred razpravo o novem trgovskem načrtu v tržaškem občinskem svetu. Tržaški trgovci so se obregnili ob napake v postopku, po njihovem mnenju so politične izbire Cosolinijeve uprave povsem zgrešene, pogrešajo pa tudi »pravo programiranje«. Kar se novih delovnih mest tiče, trgovci opozarjajo na izgubo večjega števila sedanjih delovnih mest, če bodo trgovine v mestu zaradi večje konkurence prisiljene zapreti svoja vrata. Pa tudi glede blagodejnega učinka investicij za tržaški gradbeni sektor so trgovci zelo skeptični, saj ni rečeno, da bodo gradbena dela poverjena domačim gradbenim podjetjem. dan spomina - DSI Kalabrijsko- slovensko prijateljstvo Društvo slovenskih izobražencev bo imelo v nastopajočem tednu dva kulturna večera. Po jutrišnjem rednem srečanju bo v torek ob 17.30 v Salonu srečanj Krožka zavarovalnice Generali v 7. nadstropju palače na Trgu Duca degli Abruzzi št. 1 ob tržaškem nabrežju še poseben večer v sodelovanju s tržaškim kalabrijskim združenjem Centro Studi Calabresi. Ob Dnevu spomina bosta v središču pozornosti tržaški odvetnik in politik Sla-voj Slavik (1896-1945) iz družine enega izmed vodilnih predstavnikov Edinosti, odv. Edvarda Slavika, in njegov prijatelj iz Kala-brije, priznani pisatelj in časnikar Mario La Cava (1908-88). V težkih časih fašizma sta se spoznala ob študiju prava v Sieni v letih 1929-30. La Cava, ki je postal glasnik ponižanih prebivalcev Kalabrije, ni mogel pozabiti Slavika, ki je kmalu postal žrtev preganjanja zavednih slovenskih javnih delavcev. Na II. tržaškem procesu je bil obsojen na 15 let zapora, umrl pa je v podružnici nacističnega taborišča Mauthausen v Melku. La Cava je poiskal stik z njegovo družino in njegovimi znanci ter mu posvetil več strani v romanu Una stagione a Siena (Siensko obdobje). Občudovalci pisateljevega dela so leta 2012 povzeli iz romana odlomke o Sla-viku in jih predelali v dramsko delo, ki je bilo v Kalabriji večkrat uprizorjeno. Besedilo so skupno s številnimi dokumenti o Slavi-ku lani objavili še v knjižici, ki je izšla pri založbi Citta del Sole v Reggiu Calabrii pod naslovom La storia di Slavoj Slavik (Zgodba Slavoja Slavika). Na tržaškem srečanju, ki bo potekalo pretežno v italijanščini, bo o pisatelju La Cavi spregovoril zgodovinar Carlo Sparta-co Capogreco, ki predava na Univerzi Ka-labrije in je najbolj znani raziskovalec italijanskih fašističnih koncentracijskih taborišč. O odvetniku Slaviku pa bo spregovorila tržaška publicistka in raziskovalka polpretekle zgodovine Lida Turk. Občinstvo bosta pozdravila predsednika obeh društev, Sergij Pahor in Nicolo Molea, okroglo mizo pa bo uvedel časnikar Ivo Jevnikar. Splošno razpravo bo vodila Maura Sacher, med udeleženci pa so napovedani pisateljev sin Roc-co La Cava in nekateri poznavalci obeh obravnavanih osebnosti. sodišče - Na odprtju pravosodnega leta tudi kritike o preoblikovanju okrajev Dobri podatki z vseh sodišč Na slovesnem odprtju pravosodnega leta v Trstu so bili kot običajno navzoči predstavniki krajevnih in državnih institucij, pa tudi okrožnega sodišča iz Kopra ter avstrijskega koroško- štajerskega okraja foto damj@n dsi - Jutri v Ul. Donizetti Zgodovinar Peter Stres o politiku Antonu Gregorčiču Društvo slovenskih izobražencev bo jutrišnji večer posvetilo goriškemu politiku Antonu Gregorčiču, o katerem bo govoril zgodovinar Peter Stres, ki že dolgo preučuje primorsko zgodovino s posebnim ozirom na Goriško. Dr. Anton Gregorčič je pomembno zaznamoval politično življenje na Goriškem pred 1. svetovno vojno. Dolga leta je bil državni in deželni poslanec, namestnik deželnega glavarja in predsednik političnega društva Sloga ter urednik številnih časopisov. Dolgo časa je bil pojem vztrajne in profesionalne politike na Goriškem. V več kot 30 letih politične aktivnosti je dosegel največ, kar so lahko takrat dosegli Slovenci na Goriškem. Vedno pač moramo v politiki upoštevati izhodiščno stanje ter deželne, državne in mednarodne razmere. Sodeloval je v mnogih političnih spopadih in uspeval, ker je zmeraj načrtoval korake naprej, tako da je lahko hitro zapustil prejšnje razmere. Kljub pragmatičnosti v politiki ni prestopil mej osnovnih moralnih norm in krščanske pravovernosti. Ob vsej pragmatičnosti je bil idealist, ki je v osnovi dolgoročno gledal za svoj narod in ne zase. Ni pa v politiki dovolj upošteval moči ideologije in zato je leta 1913 dokončno izgubil spopad z radikalno katoliškimi krščanskimi socialci. Škoda, da na Primorskem ni prišlo do povezave narodnih katolikov in krščanskih socialcev. Kljub izrednemu življenjskemu delu, ki ga je opravil, je ostal v spominu svojega okolja v precejšnji meri zamolčan. Dosegel je, da so Slovenci v Gorici dobili svoje šole in postali enakopravni Italijanom. Naloga zgodovinarjev pa je, da po daljšem časovnem obdobju postavijo stvari na pravo mesto in tudi poražencem v preteklosti ovrednotijo njihov trajni prispevek za narodno občestvo. Dela Antona Gregorčiča so še danes lahko vsem za zgled, ki je še kako aktualen. V našem času se soočamo z močno korupcijo v politiki in ekonomiji. Dr. Gregorčič pa je dal vse svoje premoženje za delovanje slovenskih privatnih šol v Gorici. In še en vidik iz tistega časa lahko izpostavimo, ki je dolgoročno vplival na naš prostor. Ko je postalo jasno, da se italijanski sodeželani na Goriškem ne želijo vsaj na osnovni ravni naučiti tudi slovenskega jezika je bila to napoved poznejše razdelitve dežele. Srečanje s Petrom Stresom bo jutri zvečer v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30. Skupno število sodnih postopkov je na tržaškem prizivnem sodišču in tudi na posameznih sodiščih v Furlaniji-Julijski krajini iz leta v leto manjše. Pozitivni podatki, ki jih je na včerajšnjem tržaškem odprtju pravosodnega leta predstavil predsednik prizivnega sodišča Mario Trampus, pričajo o dobrem delovanju sodišč na krajevni ravni, še posebno v primerjavi z vedno slabim italijanskim povprečjem. V zadnjem pravosodnem letu se je število kazenskih postopkov v deželi FJK zmanjšalo za 13 odstotkov: ob koncu leta 2011-12 jih je bilo 18.224, ob koncu leta 2012-13 pa samo 15.902. V zadnjem pravosodnem letu se je začelo 24.899 novih kazenskih postopkov, zaključilo pa 26.600. Število postopkov se je v največji meri zmanjšalo v Tolmeču (za celih 25 odstotkov), vzrok pa je v tem primeru poseben: karnijsko sodišče so pred meseci združili z videmskim sodiščem. V Vidmu se je število postopkov vsekakor zmanjšalo za 19 odstotkov, v Gorici za 11 odstotkov (to pa kljub vsem težavam, ki kronično ovirajo delo na goriškem sodišču; trenutno je tam samo en tožilec ...), v Trstu za 10, v Pordenonu pa za 3 odstotke. Število civilnopravnih postopkov se je v deželi zmanjšalo za dva odstotka, s 40.582 na 39.738. Na odprtju pravosodnega leta je Trampus poudaril tudi razveseljive podatke karabinjerjev o upadu števila kaznivih dejanj, odmevala pa so nekatera odprta vprašanja v zvezi z reorganizacijo sodišč, do katere je prišlo v lanskem letu. Zelo kritičen je bil recimo generalni državni tožilec iz Pordenona Marco Marta-ni, ki je navzoče predstavnike pravosodnega ministrstva in višjega sodnega sveta opomnil na slabo izpeljano preoblikovanje okrajev. Poleg ločenega oddelka v San Vitu je pod pordenonsko sodišče prešel tudi oddelek v Portogruaru, ki je doslej odgovarjal Benetkam. S tem je por-denonski okraj zaobjel nadaljnjih 100.000 prebivalcev (s tem se je prebivalstvo okraja povečalo skoraj za tretjino) ter obalna kraja Bibione in Caorle, kamor zahaja poleti več milijonov turistov, osebje pa ostaja skoraj nespremenjeno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 5 projekt eduka - Na liceju Prešeren predstavili izsledke raziskave med dijaki Večina jih čez mejo zahaja zaradi nakupov Trst in Sežana sta si geografsko sicer blizu, kdajpakdaj pa se zdi, da sta si bolj oddaljena. Na to kaže raziskava, ki nosi tudi pomenljiv naslov Sežana in Trst: blizu in daleč, ki je nastala v okviru čezmejnega projekta Eduka. Projekt, ki ga vodi Slovenski raziskovalni inštitut, ima kot cilj ustvariti znanje in orodja za vzgajanje k različnosti v šolskem in univerzitetnem okolju, v tem okviru pa sodelujejo tudi dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela iz Sežane ter Humanističnega in družbeno-ekonomskega Iiceja Antona Martina Slomška iz Trsta, ki so protagonisti drugega Ieta poteka projekta (v prvem Ietu so sodeIovaIi dijaki itaIijanske-ga Iiceja Carducci-Dante iz Trsta in italijanske gimnazije Carli iz Kopra). Ti so opravili vrsto čezmejnih delavnic, v okviru katerih je ena skupina izvedla empirično raziskavo, druga pa zbraIa intervjuje in obIi-kovaIa promocijska spota. Rezultate raziskave, ki je zaobjela 492 dijakov z obeh strani meje, so predstavili pretekli ponedeljek na Liceju Franceta Prešerna v Trstu, medtem ko bo druga predstavitev na sporedu jutri ob 12.30 na sedežu Šolskega centra Srečka Kosovela v Sežani. Iz raziskave izhaja, da veIika večina anketiranih dijakov z obeh strani meje zahaja v sosednjo državo, pri čemer je najpogostejši razIog nakupovanje, razIike pa se kažejo že pri odgovorih na nasIednje vprašanje, namreč v koIikšni meri zahajanje v sosednjo državo vpIiva na boIjše spoznavanje značiInosti tamkajšnje skupnosti, saj so sežanski dijaki večinoma prepričani, da tako zahajanje maIo aIi nič ne pripomore k takemu spoznavanju oz. k vzpostavIjanju novih stikov, medtem ko njihovi tržaški vrstniki menijo, da precej pripomore. Večina tako tržaških kot sežanskih dijakov ne obiskuje dejavnosti čez mejo, prvi zaradi oddaIjenosti, drugi pa zaradi pomanjkanja prijateIjev, a tudi nepoznavanja jezika, med tistimi, ki jih obiskujejo, pa so razIogi razIični: Tržačani se za take dejavnosti odIočajo zaradi poznavanja jezika in prijateIjev, Sežančani pa, ker jim je všeč okoIje, v katerem dejavnost poteka. RazIike so tudi pri prijateIjstvih: pri tržaških višje-šoIcih ima prijateIje onkraj meje devet anketiranih na deset, pri sežanskih vrstnikih pa Ie šest dijakov na deset. Dijaki z obeh strani meje posIušajo večinoma pop in rock gIasbo, zanimivo pa je, da je sIovenska narodno zabavna gIasba boIj priIjubIjena pri tržaških kot pri sežanskih di- Tržaški in sežanski dijaki doživljajo in pojmujejo zahajanje v sosednjo državo drugače jakih. Eni in drugi redno posIušajo angIeške pesmi, sIovenske pa večinoma občasno. Glede rabe in znanja jezikov raziskava kaže, da je približno 90 odstotkov dijakov iz Sežane sIovenskega maternega jezika in se doma sporazumeva v sIovenščini, medtem ko je pri tržaških vrstnikih skoraj dve tretjini dijakov slovenskega maternega jezika, dvojezičnih od rojstva je sIaba tretjina, preosta-Ii pa so nesIovenskega jezika, podobna je tudi razporeditev glede na pogovorni jezik doma. Glede potrebe po obvladanju jezika soseda pa 60 odstotkov sežanskih srednješolcev meni, da naj jezik soseda obvladajo tisti, ki to žeIijo in potrebujejo, medtem ko so odgovori tržaških vrstnikov enakomerno po-razdeIjeni med to trditvijo in staIiščem, da morajo na obmejnih območjih vsi obvIada-ti jezik soseda. Za anketirance so večjezični razredi prej prednost kot problem (rahlo bolj probIematični se zdijo sežanskim dijakom), večino dijakov z obeh strani meje (zIasti pri Tržačanih) pa občasno moti raba jezika, ki je razIičen od učnega, prav tako je za veIiko večino vprašanih sodeIovanje s šoIami na drugi strani meje učinkovito za čezmejno povezovanje šoIske mIadine. Dijakinje, ki so izvedIe anketo, so obIi-kovaIe tudi nekaj predIogov, kjer svetujejo učenje jezika soseda, uvedbo učnih ur v jeziku soseda ter utrjevanje povezovanja šoI z razvijanjem čezmejnih projektov. klepelutke - Nocoj po RAI SLO Januarska epizoda »zimsko presenečenje« Nocojšnje polurnega srečanja s Klepelutkami se bodo razveselili zlasti najmlajši gledalci slovenskih televizijskih oddaj Deželnega sedeža Rai. Zmajska poštarica Teja bo vsem prebivaIcem Parka Pa-pirka izročiIa vabiIo za zimsko praznovanje. Ob priložnosti bo mačja pevka Brkica pripravila košaro z mačjo prejo za Iepše sanje: »Za vsakega imam en košček. Kdor ga da pod bIazino, bo imeI vse leto prečudovite sanje.« Ker so pozimi dnevi kratki, sta se zajček ZeIjko in ptiček Ptik odIočiIa, da bosta izdeIaIa zimsko sonce iz ze-Ija in korenja. KrokodiI Krok pozimi najraje vaIi veIike kepe, zato pa bo na vrhu hriba tokrat posta-viI sneženega orjaka. Pa tudi sIad-kosnedna MiIa in zgovorni Kirikih nas bosta nocoj presenetiIa s kak- šno nenavadno zimsko zamislijo! Januarsko epizodo s Klepelut-kami je pripraviIa Deva Pincin, urednica pa je Živa Pahor. Lutke je izdeIaIa Magda Martinci, scenarij je napisaIa Maja Vidmar, za režijo pa je poskrbeIa Katerina Citter. Zvedavim papirnatim bitjem so vdih-niIi dušo Gregor Geč, Romeo Gre-benšek, Jan LeopoIi, Franko Korošec, NikIa Panizon, Maja Vidmar in Vesna Maher. PriIjubIjeno otroško teIevizijsko snidenje ponuja kot po navadi tudi risanko in bogat izbor prispevkov. Naj omenimo Ie terenskega, v katerem bodo v družbi maIčkov sIovenskih jasIi v tržaškem Dijaškem domu prisluhnili pravljici »O dobrem snežaku«. Na sporedu nocoj ob 20h, v ponovitvi pa še v soboto, 1. februarja, takoj po TV dnevniku. Nova delovišča podjetja AcegasAps Občina Trst obvešča, da se bo obnavljanje mestnega plinskega omrežja, ki ga predpisuje državna agencija za električno energijo in plin, ta teden začelo tudi na območju ulic Tarabocchia (med Trgom Santorio in Ul. Slataper), Erbette, Sorgente in Maiolica. Dela se bodo začela v Ul. Tarabocchia, v tem času pa bodo omenjene ulice zaprte za promet. Posegi naj bi se zaključili marca letos, razen v primeru dolgotrajnih slabih vremenskih razmer. Sledila bodo obnovitvena dela na ulicah Sorgente in Erbette, ki jih predvideva občinski prometni načrt (nastala bo nova cona za pešce). AcegasAps obenem obvešča, da bo del Ulice Molino a Vento v sredo zaprt za promet, saj bodo na odseku med Trgom Pestalozzi in Ulico Rivalto čistili odtočne jaške. Dela naj bi potekala od 7. ure do približno 14.30. Vpisovanje v otroške jasli v Dolini in pri Sv. Sergiju Občina Dolina sporoča, da bo jutri steklo vpisovanje za šolsko leto 2014-15 v občinske otroške jasli Colibri v Ulici Curiel (Naselje sv. Sergija), in sicer samo za mesta, ki so v konvenciji s tržaško občinsko upravo za otroke s stalnim bivališčem v dolinski občini. Vpisovanje se bo zaključilo 14. februarja. Za občinske otroške jasli v Dolini pa bo vpisovanje potekalo od 3. do 28. februarja. V tem času si bo mogoče ogledati prostore in se pogovoriti z vzgojitelji: v Dolini vsak torek od 10. do 11. ure, v jaslih Colibri pa od 20. do 24. februarja od 16. ure do 17.30. Informacije: 040-8325084 (jasli v Dolini), 040-814346 (jasli Colibri) in 040-8329281/240 (občinski urad za izobraževanje in šolske storitve). Voden ogled Lokarjeve zbirke izdelkov iz porcelana Danes ob 11. uri bo v palači Leo, kjer domuje Muzej vzhodne umetnosti (Ul. S. Sebastiano 1), voden ogled razstave porcelanskih izdelkov iz zbirke tržaškega podjetnika Vanje Lokarja. »Krhke zaklade« bo obiskovalcem razkrivala umetnostna zgodovinarka Anna Krekic. V dogovoru z zbirateljem bo razstava na ogled nekoliko dlje, in sicer do nedelje, 2. marca, sporočajo tržaški mestni muzeji. zgodovina - Predavanje V Verdiju danes dopoldne o požigu Narodnega doma Dnevi Trsta (I giorni di Trieste) je nasIov cikIu-sa predavanj o zgodovini mesta, ki jih mestna uprava prireja v sodelovanju z založbo Laterza, družbo Ace-gasAps in dnevnikom II PiccoIo. DosIej je biIo na sporedu šest srečanj, sedmo pa je na programu danes z nasIovom Mesto narodnosti. 1920: požig Narodnega doma. PredavaIa bo sIovenska zgodovinarka, profesorica na Univerzi v Ljubljani Marta Verginella. Vsa dosedanja srečanja so doživeIa veIik obisk, tudi današnje predavanje v Verdijevem gIedaIišču (dvorana Vicor de Sabata) se bo začelo ob 11. uri. Vstop je prost do zapoInitve vseh razpoIožIjivih mest. Kot piše v vabilu, je Trst sredi 19. stoletja doži-veI veIike kontraste med tukaj živečima narodoma. Ita-Iijanska skupnost ima poIitično premoč, sIovenska pa je zapostavIjena. Konec prve svetovne vojne je z razkrojem Avstro-ogrske monarhije in s prihodom ItaIi-je radikaIno spremeniI naravo narodnostnih konfIik-tov, požig Narodnega doma Ieta 1920 pa je nasilno pre-kiniI gospodarski in družbeni preporod tržaških SIo-vencev, beremo še v vabiIu na današnjo prireditev v Verdijevem gIedaIišču. ulica fabio severo - Na prehodu za pešce ju je povozil peugeot 206 Avto zbil moža in ženo V prometni nesreči, do katere je prišlo včeraj na Ulici Fabio Severo, sta se poškodovala zakonca, stara nekaj čez sedemdeset let. Na prehodu za pešce ju je povozil avto-mobiI, voznik menda ni zaviraI. Okrog 13.20 je avtomobil peugeot 206 z registrsko tablico iz Trsta povozil moškega z začetnicama F. F. in njegovo ženo L. D., ki sta prečkaIa uIico na prehodu za pešce pri hišni številki 81 (pri vogalu z Ulico Lucio Vero). Znaki na asfaItu kažejo, da peugeot, ki je peIjaI proti mestnemu središču, ni zavi-raI. Oba pešca je po trčenju odbiIo nekaj metrov naprej, posIedice trka pa so biIe pozneje še vidne na razbitem vetrobranu ter na cestišču, kjer se je pojavil madež krvi. Ponesrečencema je najprej nudila pomoč zdravnica, ki je slučajno peljala mimo s svojim osebnim voziIom. Njeno deIo so nadaIjeva-li reševalci službe 118, ki so dvojico prepe-IjaIi v katinarsko boInišnico. Tam so ju spre-jeIi s t. i. rumeno oznako, in sicer zaradi udarcev v glavo ter domnevne poškodbe medenico. Tržaški občinski poIicisti sinoči še niso imeli podrobnejših podatkov o zdravstvenem stanju zakoncev. Po prvih ugotovitvah kaže, da je voznik peugeota voziI počasi, v drugi prestavi, Meritve so opravili tržaški občinski policisti foto damj@n pešcev pa očitno ni opaziI. Po nekaterih pričevanjih pa naj bi se zakonca med prečkanjem za trenutek ustaviIa, kar je morda zmedIo voznika. Mestni redarji so uIico za pribIižno poI ure zaprIi za promet. (af) e Nedelja, 26. januarja 2014 TRST / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 26. januarja 2014 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 2.50 in zatone ob 12.36. Jutri, PONEDELJEK, 27. januarja 2014 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 20 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. OKLICI: Antonio Bucci in Irene San-germano, Roberto Santoro in Paola Vat-ta, Paolo Moras in Polina Sheverdyaeva, Fabrizio Kuliat in Melita Sancin, Paolo Tul in Maria Roberta Starkel, Gianni Za-netel in Martina Degrassi, Diego Fran-ciosa in Gretta Sawma, Giuseppe Franco in Elena Benet, Roberto Heller in Erika Nicoli, Stefano Miniussi in Martina Ducci, Fabrizio Lizzi in Katja Dessenibus, Matteo Bortuna in Nicoletta Inchiostri, Enrico Guglielmo Focardi in Martina De Vecchi, Antenore Bartulovich in Em-manuela Pantano, Renzo Grassi in Cristina Sasso, Luigi Di Nunzio in Sara Bar-zelogna, Nenad Milenkovic in Milena Miladinovic, Matteo Lomartire in Lore-na Uxa, Alessio Medizza in Barbara Fa-bi, Gianluca Giurmani in Elena Predon-zani, Peter Deschmann in Irene Vacca. CI3 Lekarne Nedelja, 26. januarja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Valmaura 11 - 040 812308, Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Opčine -Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. Od ponedeljka, 27. januarja, do sobote, 1. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 4 - 040 368647, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 4, Ul. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 - 040 364330. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 18.30, 20.30, 21.40 »The Wolf of Wall Street«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15, 20.00 »La mia classe«; 21.30 »Spaghetti story«. FELLINI - 19.50, 22.10 »American Hustle«; 16.15, 18.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »The counselor - Il pro-curatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il capitale umano«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Nebraska«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.45 »47 Ronin«; 17.45, 20.15 »Ameriške prevare«; 14.40 »Gremo mi po svoje 2«; 15.15, 19.20 »Herkul: Začetek 3D«; 18.40, 21.25 »Herkul: Začetek«; 15.50, 20.00 »Jaz, Frankenstein«; 15.15, 17.15 »Oblačno z mesnimi kroglicami 2«; 13.50, 15.45, 17.20 »Purana na begu 3D«; 16.40 »Purana na begu«; 21.30 »Reševanje Gospoda Banksa«; 19.10 »Skrivnostno življenje Walterja Mitty-ja«; 14.05, 17.45 »Sprehod z dinozavri«; 13.30, 15.00 »Sprehod z dinozavri 3D«; 16.50, 20.30 »Volk iz Wall Street«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 18.00, 22.00 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«; 11.00, 15.15 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 16.50 »Angry games - La ragazza con OBČINA DEVIN NABREŽINA Pokrajina Trst OB DNEVU SPOMINA Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Jadranskim zavodom združenega sveta O.N.L.U.S. vabi na srečanje z Davidejem Toffolom, avtorjem knjige "Italijanska zima" jutri, 27. januarja 2014, ob 20. uri v Avditoriju v Devinu Večer bo povezovala Vida Valenčič l'uccello di fuoco«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »La grande bellezza«; 11.00, 15.15 »Il castello magico«; 11.00, 15.30, 18.45 »A spasso con i di-nosauri«; Dvorana 3: 11.00, 17.00 »A spasso con i dinosauri 3D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Last Vegas«; 20.30 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 4: 15.50, 20.15 »Tutto sua madre«; 17.30, 19.50, 22.10 »Tutta colpa di Freud«; 11.00 »Piovono polpette 2«. SUPER - 15.30 »Piovono polpette 2«; 17.10, 21.00 »C'era una volta a New York«; 19.15 »Blue Jasmine«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 15.30, 17.25, 20.50, 21.50 »The Wolf of Wall Street«; 11.10, 13.00, 14.50, 16.40, 18.30 »A spasso con i dinosauri«; 20.20 »A spasso con i dinosauri 3D«; 12.35, 22.10 »Capitan Harlock«; 11.10, 17.35, 21.50 »Last Vegas«; 10.45, 17.25, 19.50, 22.15 »The Counselor - Il procurato- re«; 19.45 »Lo sguardo di Satana - Carrie«; 10.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Angry Games - La ragazza con l'uc-cello di fuoco«; 19.50, 22.10 »I, Frankenstein«; 14.50, 19.00, 21.40 »Tutta colpa di Freud«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35 »Frozen - Il regno di ghiacchio«; 13.20, 15.30 »Un boss in salotto«; 11.00, 13.10, 15.30 »Il castello magico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.20 »The Wall of Wall Street«; 16.00 »Frozen - Il regno di ghiaccio«; Dvorana 2: 17.45, 20.00 »Nebraska«; 15.40, 22.15 »Il capitale umano«; Dvorana 3: 15.00 »A spasso con i di-nosauri«; 16.45, 18.30 »A spasso con i dinosauri 3D«; 20.20, 22.15 »I, Frankenstein«; Dvorana 4: 15.20, 17.20, 20.00, 22.00 »Last Vegas«; Dvorana 5: 15.00, 19.50, 22.10 »The counselor -Il procuratore«; 17.15 »The butler -Un maggiordomo alla Casa Bianca«. Poveži vire na svojem ozemlju Progetto CARSO-KRAS è finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliers Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt KRAS-CARSO je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Partnerji strateškega projekta za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo KRAS-CARSO v sodelovanju z zunanjimi izvajalci Vas vabimo na delavnico »Geopark na Krasu« namenjeno širši javnosti, predvsem pa prebivalcem matičnega Krasa V sredo 29. januarja 2014 ob 17:00 V Auditoriju na sedežu Zadružne Kraške Banke ulica Ricreatorio 2, Opčine (TS) Ob 17 Uvod v delavnico Ob 17.15 Viri matičnega Krasa kot čezmejne vezi edinstvene naravne dediščine Ob 17.45 Predstavitev ekonomsko-upravljavskega dela študije izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu Ob 18 Prednosti in možnosti čezmejnih geoparkov. Primer dobre prakse: Geopark Idrija Ob18.15 Predstavitev dosedanjih rezultatov participativnega dela študije izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu Ob 18.20 Razprava U Gradivo, ki bo obravnavano na delavnici, je na voljo na spletni strani www.krascarso-carsokras.eu, pod rubriko Uporabno. Med zasedanjem se, za presojo stopnje strinjanja s projektom, razdeli vprašalnik na voljo tudi na spletni strani www.provincia.trieste.it Ministero dell Economía e delle Finanze / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 7 □ Obvestila ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se začenja nov tečaj ac-quafitnessa, ki bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih od 19.45 do 20.30 na Pesku. Vadba v vodi sprošča, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, pon. 15.00-19.00 in sre. 14.00-18.00 ali www.melanie-klein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. V SPOMIN NA UBALDA VRABCA: ZCPZ - Trst in župnija Rodik vabita k obletni maši za skladatelja Ubalda Vrabca danes, 26. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Ro-diku. Sledila bo komemoracija na pokopališču. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst vabi stare in nove člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 19. uri na sedežu na Pa-dričah. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. TKeočlaejdbaro1ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad formandumu v Trstu, Ul. Ginnasti-ca 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040566360 ali ts@adformandum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agri-turizma. Tečaj bo ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad for-mandumu v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek v ponedeljek, 27. januarja. Vpisovanja na tel.: 040566360 ali ts@adformandum.org. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 28. januarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni. TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji MD Boljunec, vsako sredo zjutraj v termalnem bazenu v Ankaranu. Odhod društvenega kombija iz Brega in iz mesta. Info na tel.: 3358045700. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 28. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se pridružili na vozu, da se javijo v sredo, 29. januarja, od 17. do 20. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je Deželni svet SSO sklican v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.30 v drugem skli- canju, v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na 14. video foto natečaj Ota Hrovatin, ki se bo vršil marca meseca. Pravilnik na www.trst80.com. SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE: Center otrok in odraslih Harmonija prireja tečaj slovenščine za otroke in odrasle. Prvo informativno brezplačno srečanje bo potekalo v petek, 31. januarja, ob 17. uri v Ul. Cano-va 15. Dodatne informacije na cen-ter.harmonija@gmail.com. TELOVADBA S PLESNO AEROBIKO poteka vsak ponedeljek, ob 19. uri v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Vabi SKD Prešeren. ZUMBA - SKD Drago Bojan nadaljuje s tečajem ob četrtkih, od 18.20 do 19.20 v prostorih Dom Briščiki, v Briščikih 77. Vabljeni na brezplačno, poskusno lekcijo. Info na tel.: 3480633569 (Katia). PUSTNA SKUPINA LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade bo tudi letos nastopila na pustnih povorkah. Prijave in vpis pri Guštinu na Padričah, od 17. do 21. ure (ne ob torkih). V nekdanjem begunskem taborišču na Padričah, kjer potekajo priprave na pust, pa se lahko prijavite ob delavnikih, od 21. ure dalje. Vpis do nedelje, 2. februarja. Info na tel.: 329-4020471, 329-0695001 ali 3402762765. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Prvi bo v nedeljo, 2. februarja, naslednji pa v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen -Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na laura-venier@tiscali.it. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI organizira tečaj elektronske glasbe na temo »Audio mixing in mastering diy«. Tečaj bo vodil Damjan Križmančič. Informativno srečanje bo v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri na društvenem sedežu, Domjo 227 (za banko). Informacije na tel. 347-9534644 ali na damjan.krizmancic@gmail.com. Toplo vabljeni! ELIC-SINTESI: umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« za otroke od 6. do 12. leta, pod mentorstvom umetnika Leonarda Calva v soboto, 8. februarja, od 16. do 17. ure na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info na tel. 333-4784293, 040-2602395. POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijaniš-ču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. t Zapustil nas je naš dragi Giovanni Ušaj Žalostno vest sporočajo sin Martin in hči Tamara z družinama, sestra Marta, nečak Valentino z družino, Maria, svakinja Vera in ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 5. februarja. Žara bo izpostavljena v nabrežinski cerkvi od 10. ure dalje. Ob 11. uri bo sledila sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Nabrežina, 26. januarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav nonotu Matej, Ivana, Nikol in Dejan Ob bridki izgubi svojega člana in vestnega balinarja Giovannija Ušaja izrekajo iskreno sožalje družini in svojcem balinarji in vodstvo AŠD Sokol Ob smrti dragega očeta izrekamo Tamari in svojcem iskreno sožalje. SK Devin t Dan pred 88. rojstnim dnevom nas je zapustil naš dragi Michele Pregarc (Giordano) Žalostno vest sporočajo žena Ada ter hčerki Sonja in Ester z družinama Od njega se bomo poslovili jutri, 27. januarja, od 10. do 12. ure v mrtvašnici v Ulici Costalunga. Sledila bo ob 12.30 sveta maša v ricmanjski cerkvi in pogreb na vaškem pokopališču. Domjo, 26. januarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Dragemu nonotu v slovo Tania, Lara, Paolo in Erik Zapustila nas je naša draga žena, mama, nona in pranona t Amalia Coronica por. Crevatin Žalostno vest sporočajo mož Franc, hčerki Sonia s Silvanom in Daniela z Robijem, sin Franco z Lucillo, vnuki Christian s Sonjo, Angela z Danjelom in Linda z Juretom, pravnuka Marko in Patrick ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v četrtek, 30. januarja, od 10.00 do 11.30 v Ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša ob 12. uri v cerkvi v Ricmanjih ter pokop na vaškem pokopališču. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Domjo, 26. januarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, mama, ostala boš vedno z nami, počivaj v miru. Sonia, Franco in Daniela Zadnji poljubček noni Malji Christian, Angela, Linda, Marko, Patrick Hotel restavracija Sonia srčno pozdravlja ustanoviteljico in prvo kuharico. S svojci sočustvujejo Sergij, Nadja, Tanja, Alenka in Alessandro Ob smrti drage mame Amalije izrekamo Francu in svojcem iskreno sožalje družine Berzan, Mihelčič, Nadlišek, Požar, Premolin L., Sosič, Spetič M., Spetič S., Starec, Zerjul, Zobec, Žerjal Krožek Demokratske stranke Dolina izreka članu Francu Crevatinu in svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage mame. ZAHVALA Marica Gruden por. Rebula Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Sesljan, Šempolaj, 26. januarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Silvan Corbatti Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Družina Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Stojan Sancin Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali ob tej bridki izgubi. Družina in svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Slavica Hussu vd. Conestabo Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste nama bili ob strani v tem težkem trenutku in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Petru Starcu in osebju bolničarske službe na dom I. okraja - Nabrežina. Rossana in Tania ZAHVALA Ivan Ban Iskrena zahvala vsem, ki ste na katerikoli način počastili spomin na našega dragega Ivana. Družina Kontovel, Prosek, 26. januarja 2014 28.1.1994 MOSTAR 28.1.2014 TRST Angeli živijo, nas spremljajo, varujejo... Dragi Saša Dvajset dolgih let je že minilo od tistega dne, ko si nenadoma in prerano odšel! Še vedno se te spominjamo z veliko otožnostjo in neizmernim hrepenenjem. V torek, 28. januarja bo spomin nate še posebno zaživel, ko se bomo zbrali v cerkvi v Borštu ob 18. uri. Vsi tvoji Zabrežec, 26. januarja 2014 26.1.2012 26.1.2014 Luciano Sturman Z neskončno ljubeznijo se te spominja tvoja družina 27.1.2012 27.1.2014 Patrizia Terčič Vedno v naših srcih. Hči Caterina, mama in tata Nabrežina, 26. januarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 8 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / Na rimski univerzi La Sapienza je z odliko in pohvalo diplomiral iz arhitekture Matej Gulič Čestitamo! Tate z Bredo, brat Vasja Čestitke Vesela novica okrog odmeva, da LISA BARRAI7 let prešteva. Da bi bila vedno vesela in pridna deklica ji želijo mama Katja, papa Roberto, brat Matej, nona Ada, teta Martina, teta Neva ter Robert in Sara. V Briščikih je velik praznik. Dva brata slavita rojstni dan: ŽARKO in ROBI ŠUC. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva jima želita mama Lidija in teta Marica. H Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Curiel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) od ponedeljka, 27. januarja, do petka, 14. februarja. Vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) od ponedeljka, 3., do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v februarju, od 10. do 11. ure in jasli Colibri od ponedeljka, 20., do petka, 24. februarja, od 16.00 do 17.30. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski OV v Šempolaju za š.l. 2014/15. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini do petka, 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v OV. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski OV, bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Info na tel.: 040-2017370. OSNOVNE ŠOLE VEČSTOPENJSKE ŠOLE v Nabrežini se bodo predstavile in bodo na razpolago na informativnih sestankih: OŠ V. Ščeka v Na-brežini 27. januarja, ob 15.30; OŠ 1. maj 1945 v Zgoniku 28. januarja, ob 15. uri. OTROŠKI VRTEC PIKI JAKOB, Ul. Frausin 12, sporoča, da bo dan odprtih vrat 27. januarja, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča koledar informativnih sestankov za vpis v otroški vrtec: Palči-ca v Ricmanjih 27. januarja, ob 16.00; Mavrica v Miljah 3. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽI- NA obvešča, da so objavljeni na www.vesnabrezina.it razpisi, ki zapadejo v ponedeljek, 27. januarja: uvajanje angleškega jezika v otroških vrtcih; projektno delo - deželni projekti VIP 2013/14; deželni projekt za tuje državljane za š.l. 2013/14; projekt SUT - predavanje za učno osebje in za starše. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL pri Sv. Ivanu sporoča, da bo dan odprtih vrat 27. januarja, v vrtcu v Bar-kovljah (Ul. Vallicula 11). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki od 10. do 11. ure ali od 14. do 15. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred OŠ P. Tomažič - Trebče v sredo, 29. januarja, ob 15.15. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum bo 30. januarja, od 14. do 18. ure na sedežu gostinske šole na Fernetičih. Info na tel. 040566360 ali ts@adformandum.org. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. ŠTEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. S Izleti KRU.T - ob praznovanju 8. marca - vabi v soboto, 15. marca, na izlet v Vi-cenzo z ogledom čudovito ohranjenega renesančno zaznamovanega mesta in vodenim obiskom razstave »Pot k Monetu«, ki je osredotočena na raziskovanju krajinskega upodabljanja. Vpisovanje in informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ü Prireditve L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL prirejata danes, 26. januarja, ob 17. uri gledališko komedijo v tržaškem narečju »La caccia delle strighe«. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju KD Fran Venturini, vabi danes, 26. januarja, ob 17. uri na pozdrav novemu letu. Nastopajo gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n' bndimi in orkester Breg. Napoveduje Peter Terčon. SKD BARKOVLJE - Dan kulture danes, 26. januarja, ob 17.00. Častni gost dr. Peter Weiss, jezikoslovec in član komisije za pripravo novega slovenskega pravopisa pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Tema večera: slovenščina med knjižnim jezikom in narečji. Sodelujejo Barkovljanski pevski zbor s solisti (vodi Aleksandra Pertot) in obiskovalci bralne delavnice. Zamisel in povezovanje Ladi Vodopivec. S pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete. SKD SLOVENEC iz Boršta in Zabrež-ca vabi na ponovitev kulturne prireditve, ki bo danes, 26. januarja, ob 19. uri v Srenjski hiši v Borštu. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent D. Grbec in dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Top cool«, tekst E. Rapotec, režija A. Cor-batto. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na »Baklado za spomin, mir in sožitje«. Zbirališče ob 17. uri na stadionu Grezar. Odhod ob 17.30. Zaključek v Rižarni, s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. januarja, na večer z zgodovinarjem Petrom Stresom. Predstavil bo življenje in delo goriškega politika in predsednika društva Sloga Antona Gregorčiča. Začetek ob 20.30. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU -Magna Fraternitas Universalis) vabi v ponedeljek, 27. januarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (1. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi v ponedeljek, 27. januarja, ob 10.30 na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Centro Studi Calabresi iz FJK prirejata v torek, 28. januarja, okroglo mizo »Zgodba nekega prijateljstva: Mario La Cava in Slavoj Sla-vik«. O znanem pisatelju iz Kalabrije in tržaškem odvetniku in politiku bo- sta spregovorila zgodovinar Carlo Spartaco Capogreco ter publicistka in raziskovalka Lida Debeljak Turk. Srečanje, ki bo potekalo pretežno v italijanščini, bo v Salonu srečanj kulturnega krožka zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1, 7. nadstropje, ob tržaškem nabrežju. Začetek ob 17.30. V KNJIŽNICI v Divači bo v torek, 28. januarja, ob 18. uri potekalo 7. srečanje potopisnega študijskega krožka »Iz Knjižnice Divača v svet«. Tokratni gost bo Zoran Furlan, ki bo predstavil lepote Venezuele »Venezuela-iz-gubljeni svet«. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja v sredo, 29. januarja, ob 18. uri literarno srečanje. Gost večera bo pisatelj in režiser Marko Sosič, s katerim se bo pogovarjala Jaruška Ma-jovski. Vljudno vabljeni! SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi na sklop predavanj prof. Jožeta Pirjevca »Prva in druga svetovna vojna ter povojno obdobje«. Predavanje bo 29. januarja, ob 19.45 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA -ZTT vabijo na prvo kavo s knjigo v novem letu v sredo, 29. januarja, ob 10. uri. Dijaki klasičnega liceja v Trstu, pod mentorstvom prof. Majde Artač Sturman, bodo razpravljali na temo »Knjiga mlade briga«. Govorili bodo o svojem odnosu do branja in do (elektronske) knjige. Srečanje bo v Tržaški knjigarni ob skodelici kave. MFU - Magna Fraternitas Universalis - Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 30. januarja, ob 17.30 »Bralni krožek«, t.j. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo: Znanost in religija. Moderator dr. Guido Marotta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponc-hielli 3, Trst. PUST V NAŠEM SPOMINU - razstavo fotografij o pustu v Boljuncu bodo v četrtek, 30. januarja, ob 20. uri odprli v društvenem baru n' G'rici, v priredbi Skupine 35-55 in SKD F. Prešeren. Vabljeni. SOMPD Vesela pomlad vabi na praznovanje 35-letnice delovanja v dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah: v četrtek, 30. januarja, ob 20.00 pogovor o pedagoškem pristopu ustanovitelja Vesele pomladi Franca Po-hajača z avtorico knjige »Note brez pomote« Nežo Hribar. V nedeljo, 2. februarja, ob 16.00 uprizoritev mladinske spevoigre Kresniček Radova-na Gobca v izvedbi OPZ in MlVS Vesela pomlad. PRAZNOVANJE SV. JANEZA BO-SKA - Župnija sv. Jerneja ap.- Opči-ne, MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej ter Društvo Finžgarjev dom vabijo na praznovanje v petek, 31. januarja, v župnijski cerkvi na Opčinah: ob 19. uri bo slovesno sv. mašo oblikoval CPZ SV. Florijan od Banov pod vodstvom Melite Vidau Danieli, ob 20. uri bo koncert okteta Vrtnica iz Nove Gorice. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«, ki bo v petek, 31. januarja, ob 18. uri v veži Stadiona 1. Maj. Svoj poseg bosta na predstavitvi imela mag. Metka Gom-bac in dr. Mattiussi. Odprta bo do 23. februarja. SKD VESNA vabi v nedeljo, 2. februarja, ob 18.30 v Ljudski dom v Križ na ogled predstave »Ona-On« v izvedbi Patricije Jurinčič in Lovra Finžgarja. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri na ogled igre »3 račke«. Uprizoritev je primerna za otroke in odrasle. SKGZ IN SSO, v sodelovanju z ZSKD, Glasbeno matico, SSG in Slovensko prosveto prirejata ob slovenskem kulturnem prazniku osrednjo proslavo »Artsprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu« v nedeljo, 9. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Med proslavo bo v mali dvorani animacija za otroke. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju s KD Fran Venturini vabi na POZDRAV NOVEMU LETU DANES, 26. januarja, ob 17. uri v centru Anton Ukmar Miro pri Domju Nastopajo gojenci glasbene šole, mali kitaristi iz Brega, mladinski ansambel Rock n'bndimi in orkester Breg SKD Slovenec vabi na KULTURNO PRIREDITEV DANES, 26.1.2014, ob 19.00 v Srenjsko hišo v Boršt Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec; dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju ''TOP COOL'', tekst E. Rapotec, režija A. Corbatto S Poslovni oglasi GOSTILNA IŠČE OSEBJE. Mob. 340-1161040 UGODNO IN KVALITETNO opravljamo pleskarska dela, barvanje vrat, ograj... 0038651801276 V TRGOVSKEM PREDELU PRO-SEKA dajem v najem 4-sobno prenovljeno stanovanje. Tel. 040-2528049 V ZGONIKU oddam v najem pisarno. Mobitel +393351474621 JJjiriJ^i s^Ti'fiii^rfr feflAnbtrav vabi jutri v Pelerh nora dvora no. Donirettijeua 3, t nt vritr friivfjenju ifi delu goriikega pni in ki in pred^dnilw ^rgiTvfl Slogi Antona GngorCKa Govoril bo zgodovinar Pitei Stf« Začetek ob 20.30 Župnija sv. Jerneja ap. - Opčine MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej Društvo Finžgarjev dom vabijo na PRAZNOVANJE SV. JANEZA BOSKA v župnijski cerkvi na Opčinah v PETEK, 31. januarja 2014 ob 19. uri: slovesna sv. maša, ki jo bo oblikoval CPZ SV. FLORIJAN od Banov pod vodstvom Melite Vidau Danieli ob 20. uri: KONCERT OKTETA VRTNICA iz Nove Gorice Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 26. januarja. Tel. 040-229439 [d Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št. 040229586. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel.: 040-291498. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel.: 040-911570 ali 334-3095019. Loterija 25. januarja 2014 S Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. DAJEM na razpolago zemljišče, na sončni strani v Podlonjerju, za obdelavo zelenjave, v zameno za 28 l črnega vina. Tel.: 040-576116. GOSPO s Padrič, ki se je lani pozanimala za nošo (bluza), bi rada kontak-tirala. Tel. št.: 040-299820. PRODAJAM nezazidljivo zemljišče v Briščah, 3.794 kv. m., 10.000,00 evrov. Tel.: 349-0645402 (pon. - petek, 8.0017.00). PRODAM 4 ZIMSKE GUME, 195 65 15 v odličnem stanju. Cena: 100,00 evrov. Tel.: 338-4312449. PRODAM avto audi 100, temno zelene barve, prevoženih 156.000 km, letnik 1994, edini lastnik, v dobrem stanju za 2.000,00 evrov. Tel. št.: 040-213519. PRODAM lesene polizdelke - podesti in elemente za ograjo za izdelavo stopnic raznih lesnih vrst; tel. 0481882329 in 393-2989700. PRODAMO avto, škoda felicia iz leta 1998, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km, za 700,00 evrov. Tel. št.: 340-5706725. Bari 76 66 14 68 63 Cagliari 49 40 30 18 32 Firence 42 52 4 14 65 Genova 52 55 47 8 29 Milan 77 59 62 76 16 Neapelj 41 16 72 31 29 Palermo 44 87 48 57 15 Rim 63 68 42 38 17 Turin 24 22 67 75 61 Benetke 73 72 66 12 10 Nazionale 65 17 56 57 81 St 11 22 34 53 59 62 88 jolly 36 Nagradni sklad 8.383.433,64 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 11 dobitnikov s 5 točkami 26.955,18 € 886 dobitnikov s 4 točkami 337,24 € 29.088 dobitnikov s 3 točkami 20,46 € Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 33.724,00 € 166 dobitnikov s 3 točkami 2.046,00 € 2.225 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.903 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.556 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 9 prečnik - Tradicionalni novoletni sprejem slovenske stranke SSk: Tržaška mestna občina bi »požrla« vse majhne uprave Tajnik Damijan Terpin tudi o volilnem zakonu in spomladanskih upravnih volitvah TRST - Gostilna Sardoč je pred-sinočnjim v Prečniku gostila tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti, na katerem so, kot vedno, izstopala najbolj aktualna politična vprašanja. O njih je pred številnimi uglednimi gosti spregovoril strankin deželni tajnik Damijan Terpin, ki je posebno pozornost namenil snovanju novega italijanskega volilnega zakona ter spomladanskim upravnim ter evropskim volitvam, na katerih bo slovenska stranka znova nastopala v navezi z Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Terpin je v zvezi z delovanjem deželne uprave pohvalil predsednico Furlanije-Julij-ske krajine Deboro Serracchiani, glede novega italijanskega volilnega zakona pa njegova stranka zagovarja t.i. evropski model. Druge nakazane možnosti, zlasti sestava posebnega volilnega okrožja, kjer so Slovenci posebej prisotni, bi po mnenju SSk ne pripomogla k dobremu rezultatu. Terpin vsekakor upa, da bo slovenska manjšina sposobna pravočasno vložiti enoten in dogovorjen amandma k predlogu volilnega zakona. SSk je kritična do ukinitve pokrajin (postopek je v teku in ga bo zelo težko ustaviti), noče pa, da bi ukinitev (ali preseganje, kot ga imenujejo nekateri) pokrajin odprla pot tržaški mestni (ali metropolitanski) občini, ki bi enostavno »požrla« majhne občine. V tem smislu se je ravnokar opredelil devinsko-nabrežinski občinski svet, sicer ne na predlog Slovencev (niti SSk), temveč nekdanjega župana Giorgia Reta, ki mu je Terpin javno čestital. SSk nasprotuje ukinjanju oziroma združevanju majhnih občin, njenega pomena bi se morale zavedati tudi ostale manjšinske komponente. Slovenska stranka želi, da bi v vseh narodnostno mešanih občinah v Trstu in Gorici, kjer bodo spomladi volitve, prišlo do sodelovanja med SSk in ostalimi levosredinskimi komponentami, po zgledu občine Re-pentabor. Predvolilne novice, ki prihajajo iz Doberdoba, so vse prej kot spodbudne, še je sicer čas za soočenja in za pogajanja. Glede dolinske občine je Terpin izrazil željo, da bo leva sredina našla pravega županskega kandidata, ki bo sposoben zmagati na volitvah »in upravljati občino vsaj tako dobro, kot jo je deset let vodila dosedanja županja Fulvia Premolin«. Tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpinje spregovoril o najbolj aktualnih političnih vprašanjih foto damj@n Slovenijo sta v Prečniku zastopala predsednik Državnega zbora Janko Veber in ministrica Tina Ko-mel, deželni svet pa njegov predsednik Franco Iacop. Predsednica trža- ške Pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat je izpostavila zelo dobre odnose s SSk in posebej pohvalila delo predsednika pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija, medtem ko se je Lorenzo Baratter iz tridentinske av-tonomistične stranke zavzel za okrepitev sodelovanja med manjšinskimi in avtonomističnimi strankami. S.T. prečnik - Ob robu srečanja Dorfmann: Vespa načrtno napadel Južno Tirolsko PREČNIK - Novoletnega sprejema SSk se je udeležil tudi južnotirolski evropski poslanec Herbert Dorfmann, ki v evropskem parlamentu - kot je dejal - zastopa tudi slovensko stranko in z njo slovensko manjšino. Politik iz vrst SVP se ni mogel izogniti nedavne televizijske oddaje RAI Porta a Porta, na kateri se je voditelj Bruno Vespa vehementno spravil na novega predsednika bocenske pokrajine Arna Kompatscherja in na Tridentinsko-Južno Tirolsko. Oddaja po Dorfmanno-vem prepričanju odraža negativno razpoloženje dela italijanskega javnega mnenja do avtonomnih dežel in pokrajin, češ da njihovi prebivalci uživajo privilegije. »Namesto, da bi posnemali našo dobro upravo, nas nekateri blatijo in skušajo predstaviti kot krivce za nastale fi- nančne probleme,« je dejal evroposlanec, ki je pojasnil, da je oddaja Porta a Porta povzročila veliko razburjenja in tudi jeze med prebivalstvom Tridentinske-Ju-žne Tirolske. Dorfmanna, ki bo maja po vsej verjetnosti spet kandidiral za mandat v Strasbourgu, skrbijo vse pogostejši napadi na deželne avtonomije, na evropski ravni pa ga skrbi naraščajoča nestrpnost do Evropske unije, kateri bi morale biti narodne in jezikovne manjšine - je dejal - hvaležne za uveljavljanje večjezičnosti. Petkovo prireditev je po nastopu mladih harfistk Glasbene matice uvedla predsednica SSk in dolinska županja Ful-via Premolin, nakar je udeležence pozdravil domači župan Vladimir Kukanja. S.T. Herbert Dorfmann gore Plaz se je tokrat usmilil treh smučarjev TRBIŽ - Včeraj opoldne je snežni plaz na Škrbini v Krajni dol (For-ca della Val) na pobočjih nasproti smučišč Na Žlebeh presenetil tri avstrijske turne smučarje, ki pa so imeli srečo, da se vse skupaj ni končalo tragično. Ob tem je treba tudi povedati, da so bili dobro opremljeni, eden od trojice pa je imel tudi poseben nahrbtnik z varnostno plazovno zračno blazino, ki se jo lahko v primeru nevarnosti (predvsem kadar pride do plazu) odpre na poteg. Prav zaradi te blazine, naj bi vse tri plaz le delno zasul in so se sami rešili, še pred prihodom reševalcev. Že prej je namreč takoj stekla tudi reševalna akcija, v kateri so sodelovali člani Gorske reševalne službe iz Predela in finančni stražniki iz Tolmeča in Trbiža z lavinskimi psi, dvignil pa se je tudi helikopter Civilne zaščite. Ti so nato pregledali celotno območje plazu in tudi s pomočjo treh Avstrijcev ugotovili, da morebitnih drugih smučarjev pod plazom ni. Reševalce so poklicali štirje drugi turni smučarji, ki so videli plaz, ki se je spuščal v dolino in zasul trojico. Na območju plazu je bilo takrat približno še petdeset drugih smučarjev, vendar na srečo se nikomur ni nič zgodilo. Trije kandidati za deželnega tajnika DS TRST - Kot je sporočil deželni tajnik Demokrstake stranke Renzo Travanut se za mesto novega deželnega tajnika stranke potegujejo tržaška občinska odbornica za šolstvi Antonella Grim, župan Štarancana Lorenzo Presot in član tržaškega tajništva DS Francesco Foti. Kandidati imajo do 8. februarja čas, da deželni skupščini predložijo svoje kandidatne liste. Danes Lynx special TRST - Na slovenskem programu Rai bo danes ob 20.50 (ponovitev v četrtek, 30. 1. ob isti uri) v okviru oddaje Lynx special na sporedu dokumentarec Poti miru, ki obravnava vlogo alpinistov in njihovo sodelovanje z avstro-ogrsko oziroma z italijansko vojsko med prvo svetovno vojno. V ospredju so figura Juliusa Ku-gyja in Vladimirja Dougana, ki sta se opredelila za avstrijsko cesarstvo in Osvalda Pesamosce, ki je pristopil k italijanski vojski. Scenarij in režijo sta podpisala Sergio Beltrame in Sa-mantha Faccio. Deklice NE NEVESTE HUDA OBLIKA KRŠITVE TEMELJNIH PRAVIC OSEB Na stotine deklic med 9. in 18. letom starosti je vsako leto prisiljenih v poroko z moškimi, ki jih izbere družina. S tem dejanjem jih d prikrajšajo za pravico do otroštva in do I izobrazbe, ogrozijo njihovo zdravje in jih ' izpostavijo tveganju, da postanejo žrtve nasilja. ^ I TELEFONSKA ŠTEVILKA PROTI TRGOVINI Z DEKLICAMI < v 800 290290] 10 1 6 Nedelja, 26. januarja 2014 ZGODOVINA / slovensko stalno gledališče - Predsednica Maja Lapornik ob izteku mandata Finančno stanje je boljše, odprta vprašanja bodo rešena Jutrišnjo sejo Skupščine Slovenskega stalnega gledališča, ki bi morala izvoliti člane novega upravnega sveta, so zaradi prezasedenosti javnih upraviteljev ob Dnevu spomina na holokavst odložili. Upravni svet, ki mu predseduje Maja La-pornik, je vsekakor zadnjič zasedal pred dnevi in med drugim sprejel odločitev, da bo novega umetniškega koordinatorja imenoval novi upravni svet. Gledališče, v katerem se delo vsekakor nadaljuje, je že skoraj mesec dni (od 1. januarja) brez tega ključnega lika. Predsednica napoveduje, da bo ta problem kmalu rešen. Upravnemu svetu se izteka mandat, kmalu bo zasedala Skupščina SSG. O čem bo odločala? Naslednja seja Skupščine SSG bo namenjena izvolitvi novega upravnega odbora SSG, saj se naš mandat izteče v prvih dneh meseca februarja. Ali se bo statut SSG spremenil? Statutarne spremembe so vprašanje, s katerim smo se zadnje čase res veliko ukvarjali. Kot veste, predvideva sedanji statut SSG šestčlanski upravni svet, kar je bilo do nedavnega v nasprotju z določilom, ki narekuje, da je maksimalno število članov upravnih svetov pet. V tem smislu je bila sprememba statuta nujna. V okviru finančnega zakona pa je bil 27. decembra odobren zakon, ki omogoča, da lahko šteje upravni svet kulturnih inštitucij tudi več kot pet članov, v primeru, da upravniki delujejo povsem brezplačno in da sestavljajo upravni svet tudi predstavniki javnih ustanov. To dejstvo je potrdilo pravilno usmerjenost sedanjega statuta. Tudi Ministrstvo za kulturne dobrine pripravlja nove direktive, ki se nanašajo prav na upravljanje gledališč: predlagane spremembe naj bi zadevale trajanje mandatov upravnih svetov, bolje določale pravila umetniškega vodstva, uvajale možnost umetniških svetovalcev in podobno. Ta določila bodo za vsa gledališča obvezna in jih bo potrebno vnesti tudi v statut. Kar se tiče našega gledališča, pa bo v prihodnje treba natančneje opredeliti obveznosti posameznih članov Skupščine, ki naj bodo v skladu z našo širšo stvarnostjo. Iz vseh teh razlogov sledi, da bodo v bližnji prihodnosti statutarne spremembe nujne. Kakšno pa je finančno stanje gledališča, ki je bilo pred nekaj leti na robu zloma? Upravnemu svetu, ki ga vodim, je uspelo, da je uredil finančni položaj gledališča. Prav je, da povem, da je v tem smislu nadaljeval delo obeh komisarjev, ki sta naše gledališče prevzela v zelo težkem trenutku. Finančni obračun zaključujemo z rahlim pribitkom, kar ni slab rezultat. Poleg tega nam je uspelo, da smo dolg, ki ga je gledališče ustvarilo v preteklih letih, v treh letih zmanjšali za več kot tretjino. Ob tem smo v zadnjih sezonah ohranili lastno umetniško produkcijo, gledalcem ponudili široko paleto gostujočih predstav in smo prisotni na Tržaškem, na Goriškem in v Benečiji. Tudi delovne pogodbe številnih zaposlenih v SSG, ki so bili desetletja nameščeni le sezonsko, torej za določen čas, smo uspeli spremeniti v pogodbe za nedoločen čas, čeprav s skrajšanim delovnim urnikom. Verjemite, da vsa ta pot ni bila najbolj enostavna in lahka. Kljub odobrenim prispevkom je v zadnjih letih redno prihajalo do velikih zamud pri izplačevanju le-teh, zaradi česar smo bili večkrat prisiljeni v iskanje začasnih rešitev. Naj se na tem mestu zahvalim Zadružni kraški banki, ki je vedno razumela naše potrebe in nam pomagala. Vroča tema zadnjih mesecev je zamenjava umetniškega koordinatorja SSG. Zakaj odhajajoči člani upravnega sveta niso izbrali novega? »V zadnjih mesecih so nekateri zdrknili tudi na nizko raven polemičnih not v zvezi z nekaterimi posamezniki. Bržčas ima tak način bolj malo skupnega z visoko profesionalnostjo, ki naj bi nas vodila pri našem kulturnem poslanstvu,« pravi Maja Lapornik arhiv Upravni svet SSG je 18. oktobra 2013 objavil razpis za mesto umetniškega koordinatorja, termin prijave je zapadel 18. novembra. Na razpis se je prijavilo pet kandidatk oz. kandidatov. Ob koncu novembra je ena izmed članic Skupščine SSG javno pozvala Upravni svet SSG, da naj imenovanje novega umetniškega koordinatorja prepusti naslednjemu odboru, v kolikor se njegov mandat izteče februarja 2014. Ob tem se je v decembru postavila tudi nujna potreba po spremembi statuta, ker takrat še ni veljal zakon z dne 27. decembra. Tako je Upravni svet SSG na svoji seji dne 18. decembra sklenil, da takoj skliče Skupščino SSG in posodobi njegov statut, da bi ga uskladil z obstoječo zakonodajo, kar bi potem omogočalo takojšnje imenovanje novega upravnega sveta. Člani Skupščine so se sestali 9. januarja, Upravni svet SSG pa se je sestal 14. in 21. januarja: kot smo poudarili v našem tiskovnem sporočilu, smo sklenili, da - tudi glede na različna mnenja in stališča članov Skupščine SSG in glede na dejstvo, da se mandat sedanjega upravnega sveta izteče v začetku februarja 2014 - prepustimo izbor novega umetniškega koordina- torja novemu upravnemu svetu, ki bo predvidoma izvoljen v kratkem. Zakaj pa niste začasno podaljšali pogodbe Diani Koloini, glede na to, da je SSG zdaj že skoraj mesec dni brez umetniškega vodstva? Po izteku njene pogodbe (dne 31. decembra 2013) je po veljavni zakonodaji, ki urejuje delovno pravo, predviden obvezen premor tridesetih dni. Skupščina SSG je bila sklicana za 27. januar in novi upravni svet bo lahko kar najhitreje imenoval novega umetniškega koordinatorja in rešil to odprto vprašanje. Prepričana sem, da premestitev datuma seje Skupščine, do katere je prišlo zaradi sočasnih delovnih obveznosti njenih članov, ne bo bistveno vplivala na tak potek dogajanja. Kdo pa trenutno koordinira delo v gledališču? Ob umetniškem vodstvu je delo v gledališču razdeljeno po sektorjih - organizacija, tehnični sektor in administrativni oddelek -, ki jih vodijo trije koordinatorji, za vsak sektor posebej. Naj tudi ob tej priliki spomnim na dejstvo, da statut gledališča, ki je stopil v veljavo decembra 2010, ne predvideva več funkcije direktorja. To se je gledališču vseskozi pozna- lo. Do take odločitve je verjetno prišlo zaradi težke finančne situacije, v kateri se je gledališče znašlo pred komisarsko upravo. Menim, da bi bilo treba v prihodnjem obdobju udejanjiti in bolje določiti lik teh-nično-administrativnega koordinatorja, ki bi morda lahko zapolnil to vrzel. Prav pomanjkanje upravnega vodje, direktorja, če hočete, je upravnemu svetu nalagalo vrsto zadolžitev, ki jih le-ta navadno nima. Neutemeljeno pa je, da se za odločitev glede ukinitve direktorskega mesta v javnosti krivi sedanji upravni svet. Taka stališča razkrivajo nepoznavanje stvari in pristranskost. Kako komentirate kritike Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)? Soočanje in sprejemanje upravičenih kritik so pot do večje kakovosti in odgovornosti pri delu. V tem primeru pa menim, da ZDUS morda ni imelo celovitih in točnih informacij oz. prikaza o stanju v SSG. Na kritike smo kot upravni svet že odgovorili v našem tiskovnem sporočilu, ki ste ga tudi vi objavili. Ali je res, da del upraviteljev podpira kandidata za umetniškega vodjo, ki še ni nikoli delal v nobenem gledališču? Sedanji upravni svet je s svojo odločitvijo poskušal pospešiti imenovanje novega upravnega odbora, ki bo imenoval novega umetniškega koordinatorja. S kandidati, ki so se prijavili na razpis, smo opravili predvidene pogovore, nismo pa se o njih izrekli. Vaše trditve torej ne morem komentirati. V zadnjih mesecih - tu seveda ne mislim na zgoraj omenjeno pismo - so nekateri zdrknili tudi na nizko raven polemičnih not v zvezi z nekaterimi posamezniki. Bržčas ima tak način bolj malo skupnega z visoko profesionalnostjo, ki naj bi nas vodila pri našem kulturnem poslanstvu. Upravitelje izbere skupščina. Ali bi vi sprejeli nov predsedniški mandat? Predsednik SSG je imenovan na podlagi enotnega predloga treh slovenskih članov v Skupščini SSG. Pustimo času čas. Aljoša Fonda ssg - Pismo Tudi kritiki in teatrologi zaskrbljeni Po Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) se je s podobnimi argumenti oglasilo še Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), katerega odprto pismo skupščini članov Slovenskega stalnega gledališča je prav tako kritično do upravnikov tržaškega teatra. Stanovsko društvo kritikov in teatrologov opozarja, da SSG »že od začetka leta 2010 deluje brez poslovnega direktorja ali vsaj tehnično-upravnega koordinatorja, in celo laik ve, da to ne more ostati brez posledic za profesionalno delovanje ustanove«. Še bolj zaskrbljujoče pa je »izjemno hitro menjavanje umetniških vodij ali umetniških koordinatorjev, kakor so - neobičajno in nekako omalovažujoče za tako pomembno funkcijo v gledališču - poimenovani v Statutu Združenja SSG«. Podobno kot ZDUS, tudi DGKTS ocenjuje, da pogoste menjave škodijo gledališču, saj v navedenem obdobju nihče ni vodil SSG več kot 15 mesecev in tudi ni v celoti realiziral sezone, ki jo je zasnoval. »Da je v SSG Trst nekaj hudo narobe, priča tudi sedanje krizno stanje, ko se je gledališče v sredini sezone znašlo brez vsakega vodstva - brez tehnično-upravnega koordinatorja (...) in brez umetniškega vodstva,« piše v odprtem pismu, v katerem se društvo sprašuje, zakaj upravni svet »ni prej poskrbel, da bi lahko gledališče nemoteno delovalo in ga ne bi pustil 'brezglavega'« v času, ko imajo ostala slovenska gledališča že izdelan program sezone 2014-15. Stanovsko društvo ocenjuje, da je situacija »kaotična«, verjame pa, da bodo v upravni svet izvolili poštene in strokovne posameznike, ki bodo odgovorno opravljali naloge, določene v statutu SSG. FILM - Po uspeli petkovi predpremieri v ljubljanski Komuni z osmico v Tivoliju Grenko-sladka zgodba izza meje Zoran, moj nečak idiot v slovenskih kinematografih Na petkovi slovenski premieri filma Zoran, moj nečak idiot v ljubljanskem kinu Komuna je bilo zelo živahno in zabavno. Sledil je potem neke vrste »crescendo« v športnem baru Lepa Zoga (Tivoli), kjer so gostje iz Gorice poskrbeli za pravo primorsko osmico, pogostitev v stilu kraške krajine - ni manjkalo ne vina, ne jajc in ne pršuta. Dvoriščna gostilniška instalacija je vsebovala tako tarče kot puščice in druge drobne, a pomembne detajle filma, ki so ga praznovali. Seveda vse v vrvežu snemalcev, igralcev, gledalcev in drugih udeležencev, brez katerih filma ne bi bilo in zaradi katerih bo produkcija še dolgo živela. Mimogrede smo izvedeli, da se že dogovarjajo za distribucijo filma v Nemčiji, Avstriji, beremo v Delu. V Komuni so film predstavili režiser Matteo Oleotto, igralec Giuseppe Battiston, celotna slovenska filmska ekipa s presenetljivim Rokom Prašnikarjem v vlogi Zorana in glavni producent Igor Prinčič (Transmedia). Besedo imajo sedaj gledalci. Ti si bodo film lahko ogledali od 30. januarja dalje, ko bo na sporedu v ostalih slo- ■ ,m \ % ^ /."'m*'* - ■ S r L mbJH Glavna igralca Giuseppe Battiston (levo) in Rok Prašnikar venskih kinematografih. Oleottov film, ki tematizira življenje ob slovensko-ita-lijanski meji, v ospredje postavlja gren-ko-sladko zgodbo o Paolu in njegovem nečaku Zoranu. Ciničen in odrezav Paolo živi v Gorici in dneve večinoma preživlja v lokalni gostilni pri Guštiju. Dela kot ku- har v domu upokojencev, že vrsto let pa ga zaposluje tudi zasledovanje njegove nekdanje žene. Njegov rutinski vsakdan se spremeni po tem, ko izve za smrt svoje slovenske sorodnice. Namesto dediščine se pri njem pojavi njegov čudaški nečak, najstnik Zoran, ki ga Paolo nejevoljno vzame k sebi. Kljub Zoranovemu prihodu Polo svoje vsakdanje rutine ne spremeni, dokler nepričakovano ne odkrije, da sramežljivega najstnika zaznamuje nenavaden talent - Zoran je zelo spreten pri igranju pikada. Nečakovo spretnost uspešno unovči pri tekmovanjih v domačih lokalih in kmalu skuje načrt, kako bo z Zoranovo pomočjo osvojil nagrado v višini 60.000 evrov na turnirju pikada na Škotskem. Ob tem pa v svojem površnem pristopu do nečaka pozabi, da se bo Zoran prvič v življenju moral soočiti s težavami, tipičnimi za njegova leta. Zoran, moj nečak idiot je režiserjev filmski prvenec, vendar je Oleotto izkušnje z režijo pridobival že prej, saj je delal na televiziji. Kot je povedal, so mu bile izkušnje s televizije pri snemanju filma v veliko pomoč, se je pa lahko pri filmu, v nasprotju z delom na televiziji, poglobil v psihologijo likov. V filmu je v stranski vlogi Jureta zaigral Jan Cvitkovič, ki je povedal, da mu je bil način Oleottovega dela zelo všeč: »Je senzibilna in topla oseba, ni poln samega sebe. Dejansko ga zanima film, dejansko ga zanimajo ljudje. Ve, kaj dela.« / f / \L t / T i / / / Wa / IOO odtenkov vsakdana Ne zamudite zadnjih dni. Še je čas, da postanete naročniki Primorskega dnevnika. naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov. lahko objavljali brezplačno. Primorski r dnevnik info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Mruga 1 2 Nedelja, 26. januarja 2014 TEDENSKI POUDAREK PREDLOG VOLILNEGA ZAKONA ZAČEL POT V POSLANSKI ZBORNICI Renzijev vlak reform odpeljal Bo prišel do končne postaje? Vojmir Tavčar Zdi se, da so predolgo časa kalne in negibne vode italijanske politike sedaj nekoliko vzva-lovljene. Novemu sekretarju Demokratske stranke Matteu Renziju nedvomno gre zasluga, da se je po dolgem mrtvilu nekaj začelo premikati. Flo-rentinski župan skuša s svojo dinamičnostjo, ki je bila njegov glavni adut v bitki za osvojitev krmila Demokratske stranke, razgibati tudi italijansko politično sceno. Prvi korak, ki buri duhove, je bil dogovor s Sil-viom Berlusconijem o novem volilnem zakonu, o reformi senata in odpravi dvodomnega parlamentarnega sistema pa tudi spremembe pristojnosti države in dežel. Mnogi kritiki (zlasti manjšina v Demokratski stranki in manjše levičarske stranke) so Renziju zamerili srečanje in dogovor s Silviom Berlus-conijem, saj se je mladi firenški župan srečal z voditeljem, ki je bil obsojen s polnomočno sodbo zaradi davčne utaje in je bil zaradi tega prisiljen zapustiti senat (za odvzem mandata so glasovali pripadniki DS, SEL in Gibanja 5 zvezd). Prav to naj bi voditelju Forza Italia, ki je bil po obsodbi potisnjen na obrobje, omogočilo, da je zopet v igri in sicer v vlogi enega od reformatorjev volilnih pravil in morebitnih očetov spremenjene ustave in morda nastajajoče tretje republike. Skratka zopet naj bi imel vsaj delno možnost vedriti in oblačiti človek, ki je v očeh leve sredine negativni simbol zadnjega italijanskega dvajsetletja. Kritike je zelo zbodel tudi neposrečen Renzijev izraz, saj je med novinarsko konferenco govoril o »veliki uglaše-nosti« med njim in sogovornikom. Resnici na ljubo Renzi ni imel velike možnosti izbire, še zlasti potem, ko je Gibanje 5 zvezd z nastopi Bep-peja Grilla in Gianroberta Casaleggia (katerima je pritegnila velika večina parlamentarcev G5Z) zavrnilo vsakršno možnost dogovarjanja z Demokratsko stranko. Če ni hotel slediti zgledu desne sredine, ki je leta 2008 samovoljno na vrat na nos spremenila volilna pravila in zavrnila vsakršno možnost dogovarjanja s takratno le-vosredinsko opozicijo, čeprav naj bi v demokraciji veljalo načelo, da pravila igre usklajujeta večina in opozicija, se je moral Renzi nujno odločiti za dogovor z desno sredino, se pravi z najmočnejšo stranko tega tabora For-za Italia. Vsem pa je jasno, da pomeni dogovor s Forza Italia nujno dogovor z Berlusconijem, saj ima v tej stranki nekdanji premier edini odločilno besedo. Zato, da bi vlak reform lahko sploh odpeljal, je bil dogovor z Berlusconijem nujen. Berlusconi pa seveda ne bi bil Berlusconi, če ne bi imel kot kompas svojo politično in tudi ekonomsko korist. Zato je med tremi možnimi volilnimi sistemi, ki mu jih je predlagal fi-renški župan, izbral zase najboljšega za državo pa najslabšega, tistega, ki delno povzema španski vzorec: proporcionalni sistem, ki zmagovalcu odmeri dodatek in mu zagotovi večino v parlamentu, predvsem pa ima blokirane kandidatne liste (kar je za Berlusconi-ja odločilno, ker tako obdrži škarje in platno pri problemu kandidatov). Za razliko od sedanjih kandidatnih list, ki so imele več kot 20 kandidatov, so v predlogu, ki sta ga uskladila Renzi in Berlusconi in ki ga je nato podprla tudi Nova desna sredina Angelina Alfana, predvidene znatno krajše kandidatne liste: največ 6 kandidatov, ki naj bi kandidirali v manjših okrožjih; prag, ki stranki ali koaliciji strank zagotovi dodatek 18 odstotkov in večino v parlamentu pa je 35 odstotkov. Če nobena stranka ali koalicija ne doseže tega odstotka, se stranki, ki sta dobili največ glasov, pomerita v drugem krogu, zmagovalec pa prevzame krmilo države. Vstopni prag je kar visok in sicer 5 odstotkov za koalicije, 8 odstotkov za stranke, ki nastopajo same. Volilni zakon je vezan tudi na ustavno reformo, in sicer na odpravo sedanjega dvodomnega parlamentarnega sistema. Po nakazani zamisli bi glavni dom postala poslanska zbornica, ki bi izglasovala (ali odvzela) zaupnico vladi in bi bila edino zakonodajno delo. Senat bi izgubil kopico pristojnosti, postal naj bi neke vrste zbor predstavnikov krajevnih uprav, predvsem pa ne bi imel več vloge v zakonodajnem procesu. S temi in nekaterimi drugimi reformami, ki jih še predlaga, naj bi se po Renzijevem zagotovilu letni stroški za delovanje »politične mašinerije« znižali za milijardo evrov. Predlagani zakon ima marsikatero pomanjkljivost, saj se na primer po oceni politologa Piera Ignazija ne razlikuje veliko od »porcelluma«, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče. V njem prevladuje težnja po propor-cionalnosti, dodatki za zmagovalca izkrivljajo politično sliko in ne jamčijo dovolj pravične zastopanosti, blokirane kandidatne liste bi morali dopolniti z zakonom o strankah, ki bi stranke prisilil k dovolj demokratični in transparenti izbiri (niso nujno primarne volitve) kandidatov. Tem pripombam je treba z vidika Slovencev v Italiji dodati tudi dejstvo, da povsem prezira problem zastopanosti naše narodne skupnosti v parlamentu. (Vprašanje je pred nekaj dnevi že obsežno obdelal Sandor Tence in nima smisla, da bi ponavljal njegovo izvajanje.) Ob predstavitvi predloga Renzi ni zavrnil možnosti korektur, vendar je opozoril, da so sprejemljivi samo popravki, ki bodo usklajeni z vsemi predlagatelji in zopet poudaril, da je reforma volilnega zakona tesno povezana tudi z ustavno reformo (Upati je, da bodo reformni predlog ustave oblikovali z večjo pozornostjo od tiste, ki so jo doslej pokazali vsi, ki so skušali poseči v temeljno listino italijanske republike). Če volilni zakon ne bo odobren, ne bodo pokopana samo volilna pravila, ampak tudi sedanja mandatna doba, je bil odrezav fi-renški župan. Renziju se zelo mudi, saj želi med volivci utrditi videz reformatorja, ki svoje obljube udejanja in zna dovolj hitro ter učinkovito preiti od besed k dejanjem. Po rokovniku, ki ga je nakazal, naj bi zbornica do 15. februarja odobrila volilni zakon, nato pa naj bi ga do 15. marca dokončno odobril senat. Sredi februarja naj bi vložili predlog za ustavno reformo, ki naj bi jo oba doma v prvem branju odobrila maja. Dokončno naj bi parlamente ustavno reformo odbril z drugim branjem oktobra. Vmes bodo 16. februarja deželne volitve na Sardiniji, ki bodo za Renzija prva volilna preizkušnja, od kar je prevzel krmilo DS, nato pa bodo 25. maja evropske in upravne volitve, ki bodo zanj najbrž odločilna preiskušnja. Florentinskemu županu se mudi, ker se želi, da bi se njegova stranka predstavila na evropskih in upravnih volitvah (tudi sam bo zopet kandidiral za župana glavnega mesta Toskane) z nekaj konkretnimi rezultati in bi tako dokazal, da obveze udejanja. Vzporedno bo javno spodbujal vlado k večji učinkovitosti, češ da lahko ostane za krmilom samo, če uspešno rešuje konkretne probleme državljanov. Tekmovalnost s predsednikom vlade Enricom Letto se mu lahko tudi volilno obrestuje, zelo verjetno pa ne teži k temu, da bi takoj spodnesel Letto, ki je v stranki njegov dejanski tekmec, s katerim bo moral v prihodnje že meriti moči. Kljub temu pa ni verjetno, da bi Renzi želel takojšen odstop vlade, saj bi moral prevzeti krmilo v neugodnih razmerah in z dokaj majavo koalicijo, ne da bi bil sploh izvoljen v parlament. Preden se preizkusi na volitvah, mora doseči nekaj konkretnih rezultatov, če hoče pridobiti volivce tokrat s konkretnostjo in ne zgolj z obljubami kot na primarnih volitvah lanske jeseni. -/ Kot firenški župan tudi Berlusconi najbrž ne stremi za takojšnjimi volitvami, saj je v njegovi stranki zmeda še velika, izbira novega koordinatorja je že problematična, Forza Italia skratka še ni pripravljena za vo-live. Poleg tega pa bo Berlusconi v kratkem moral odslužiti kazen, ki mu jo je naložilo sodišče. Ni še jasno če jo bo odslužil v hišnem priporu ali pa z delom v kateri od socialnih struktur, njegova svoboda pa bo omejena in nikakor ne bo mogel voditi volilne kampanje. Zato se tudi njemu verjetno splača počakati in skušati zopet utrditi v javnem mnenju svoj ugled in nato nastopiti kot eden od očetov ustavne reforme. V takem primeru si bo Berlusconi prizadeval, da vlak reform pripelje do končne postaje. Glede na dosedanje izkušnje pa je tudi možno, da se premisli in prekliče dogovor (kot je to storil že nekajkrat), če bo ocenil, da bi se mu to lahko obrestovalo. Tudi če bo Berlusconi vztrajal pri dogovoru, Renzija ne čaka lahka naloga. Firenškemu županu je treba priznati znatno mero drznosti, ker bi z morebitnim neuspehom politično pogorel in bi bil obsojen na obrobje. Ni malo takih, ki si to želijo. Predvsem gre za nekatere, ki sodijo v manjšino DS, za del centrističnih sil, ki bi z novim volilnim zakonom potisnjene na obrobje, predvsem pa gre za večino G5Z, ki želi biti alternativna sedanjim silam. Beppe Grillo že postavlja volivce pred izbiro: če ga ne bodo podprli v zadostni meri, da bo njegova zmaga nedvoumna, se bo umaknil s političnega odra. Tem nasprotnikom je treba dodati še drugega, manj vidnega vendar bolj zahrbtnega. Gre za tisti splet birokratskih in korporacijskih sil, ki je prisoten v državi in njenih ustanovah in ki s svojim delom in vplivom pogojuje tudi politične odločitve in lahko znatno upočasni udejanjanje vsakršne reforme in vsakršnega ukrepa. Tudi zanje je Renzijev uspeh lahko nevaren še posebej, če želi florentinski župan odstraniti del teh zavor in pospešiti delo javne uprave. V tem trenutku je težko reči, kam bo pripeljal vlak reform, ki je po Renzijevem prizadevanju pravkar odpeljal. Težko je tudi reči ali bodo volilni zakon, ustavna reforma in ukrepi za delo dejansko koristili Italiji, ji omogočili zopeten vzpon ali pa jo obsodili na propadanje. Firenški župan je dokazal, da je spreten politik in zna pridobiti zaupanje ljudi, moral pa bo moral bolj brzdati težnjo po osornih odzivih na besede kritikov (kot v primeru napadov na Stefana Fassino in Giannija Cuperla). Čeprav končna postaja vlaka reform ni znana, pa se mora politika vendarle soočiti z dejstvom, da po jav-nomnenjskih raziskavah samo 6 odstotkov državljanov še zaupa strankam, medtem ko silam javnega reda zaupa 70 odstotkov anketiranih. Razkorak med javnim mnenjem in politiko je vse večji. Zato ima prav Ren-zi, ko poudarja, da je to morda zadnja priložnost za reforme, s katerimi naj bi si politika zopet pridobila nekaj ugleda in ljudje ne bodo več tako izrazito nasedali propagandi raznih populistov in mnogih kričačev, ki ne predlagajo ničesar, vendar ogorčeno bentijo čez politiko. Matteo Renzi vzbuja kar nekaj pomislekov zaradi odrezavosti nekaterih nastopov, pretiravanja v odločnosti in zaradi nedorečenosti ciljev, kljub temu pa lahko ob pomoči pametnih politikov, ki jim lastna korist ni glavni cilj, potegne italijansko politiko iz dosedanje kalne negibnosti, razgiba sceno in spodbudi novo dinamiko. Če bo v tem naporu pogorel, če ga bodo nasprotniki spodnesli, ne bo poražen samo Renzi, ampak bo to škoda za vso državo, saj se ne piše dobro demokraciji v državi, v kateri stranke ne uživajo nobenega ugleda in v katerih je razkorak med politiko in javnim mnenjem tako velik. Morda bi se ob tem morali vsi zamisliti. / MANJŠINE Nedelja, 26. januarja 2014 1 3 Gibanje »Povezani za jezik« pripravilo protestno zborovanje in oblikovalo akcijski načrt Tudi v Valenciji vrsta protestov proti krčenju šol in sredstev obveščanja v katalonščini Nezadovoljstvo zaradi šolskih reform, ki dejansko ukinjajo šole v katalonskem jeziku, se poleg Balearskih otokov širi tudi v Valenciji. Ne samo v istoimenskem glavnem mestu, tudi v manjših mestecih. Tako se je v Castellonu zbralo več kot tisoč ljudi na pobudi, ki jo je organiziralo drugtvo jezikovnih aktivistov Castello per la Llengua z zahtevo po šoli v katalonskem jeziku. Šlo naj bi za javno šolo, organizirano z javnimi sredstvi in seveda zelo kakovostno. Seveda je bil protest uperjen predvsem proti deželni vladi, ki načrtno uničuje pobude, s katerimi s v Valenciji uveljavljali katalonski jezik in kulturo. V dokumentu, ki so ga objavili ob tej protestni manifestaciji, so med drugim zapisali, da mora šola, ki jo zahtevajo, delovati kot povezovalni dejavnik vseh, ki si prizadevajo za ohranjanje ka-talonščine. Zahtevali so tudi sredstva javnega obveščanja v katalonščini, ki bi spodbujala rabo maternega jezika pri medsebojnem komuniciranju. Najpogostejše geslo, ki ga je bilo slišati med sprevodu, ki se je razvil po mestnem središču, je bilo »Fabra dimisio«, poziv predsedniku deželne vlade, naj odstopi. To je toliko pomembnejše, ker je bil Fabra preden je postal predsednik dežele prav župan mesta Castellon. Drugo vprašanje, ki so ga protestniki poudarjali, je zadevalo nedavni sklep o ukinitvi krajevne televizije v katalonskem jeziku. »RTVV no es tanca«, RTVV se ne sme zapreti, je bila enoglasna zahteva demonstrantov. Na zborovanju, s katerim se je končala manifestacija, je spregovoril tudi sindikalist katalonske televizije Vicent Mifsud, ki je dejal, da vse ljudstvo nasprotuje zaprtju televizije, gre torej za splošno zahtevo, naj RTVV nadaljuje s svojo dejavnostjo. Pred začetkom protesta so se v okviru pobude Povezani za jezik sestali predstavniki vseh organizacij, ki si prizadevajo za uveljavljanje kata- lonščine v Valenciji. To so bili predstavniki kulturnih ustanov, šolnikov, sindikatov, študentov, zasebnih katalonskih šol in drugih podobnih organizacij. Pozitivno so ocenili dosedanji potek kampanje za uveljavljanje kata-lonščine, saj je v Valencji potekalo že več protestov, kulturnih večerov, ce- lo človeško verigo med večjimi mesti so sklenili. Zahtev je več, od ohranitve televizije do vzpostavitve katalonske šole in do nove zakonodaje o jeziku, ki bi katalonščino (oziroma njeno valencijansko inačico) priznala kot uradni jezik v Valenciji, seveda poleg španščine. Na srečanju so se dogovorili, da bodo še okrepili mrežo organizacij, ki si prizadevajo za jezik, da bodo povečali medsebojno povezanost in koordiniranost in da bodo s skupnimi pobudami po vsej deželi opozarjali na probleme šole, na vprašanje sredstev obveščanja in na vlogo jezika nasploh. Dogovorili so se tudi o nekaterih pravnih postopkih, zlasti o tožbi, s katero naj bi si s pomočjo sodišča izborili obnovitev signala katalonske televizije (iz sosednje Katalonije) TV3, ki ga je dala deželna vlada ugasniti istočasno z ukinitvijo krajevne televizije v katalonščini RTVV. Gibanje Povezani za jezik je nastalo iz potrebe, da povežejo vse katalonsko govoreče regije, torej tudi Ba-learske otoke in severno Katalonijo, ki je sestavni del Francije, z namenom, da skupaj z matično Katalonijo obsodijo vse napade na katalonski jezik, za katere je v španski državi odgovorna predvsem Ljudska stranka, ter da oblikujejo skupne strategije. Z dražbo zbirali denar za nakup orožja, s katerim bi streljali na domorodce, ki terjajo svoje pravice Če razbiješ šipo si vandal, če ubiješ Indijanca pa ne! Na kmetijski dražbi v brazilski zvezni državi Mato Grosso do Sul so v začetku decembra lanskega leta zbrali milijon brazilskih realov (več kot 400.000 evrov) za financiranje dejavnosti, ki ji pravijo »odporništvo« proti dejavnosti domorodnih ljudstev, ki zasedajo zemljo, na katerih živijo od nekdaj in zahtevajo, da se država zavzame za njihove pravice. Sodišče je sicer dražbo najprej prepovedalo, vendar je bil pritisk kmetijskega lobija tako močan, da so pod pretvezo dvoma v njegovo nepristranskost in neodvisnost zamenjali sodnika, ki je sprejel to odločitev in lobi je kaj kmalu prepričal novega sodnika, kateremu je bila dodeljena zadeva, da prekliče prepoved. To se je zgodilo v rekordno kratkem času. Od trenutka, ko je bil sodnik zamenjan pa do preklica prepovedi dražbe so minile samo tri ure. Zagovorniki predstavnikov do-morodnega prebivalstva so ugovarjali takemu postopku z utemeljitvijo, da je protizakonit in ocenili, da bi moralo sodišče zadržati kakršnokoli odločitev vse do ugotovitve, ali so bili sumi glede nepristranskosti prvega sodnika utemeljeni ali ne. Odločitev o prepovedi je temeljila na oceni, da početje lastnikov kmetijskih obratov ni zakonito, ker dejansko vsebuje namen, da bi zasebniki nadomestili državo pri reševanju konflikta med kmetijskim lobijem in domorodnimi prebivalci, kar naj bi predstavniki kme- tovalcev »počeli z nasiljem, to pa je v nasprotju z ustavno zajamčenimi pravicami do življenja, varnosti in fizične celovitosti.« Dražbe so se udeležili številni politiki, med njimi več županov, predstavnikov države in zveznih predstavnikov. Senatorka Katia Abreu, predsednica državne kmetijske zveze CNA, je sicer zagotavljala, da zbrana sredstva ne bodo namenjena financiranju milice, ki naj bi se borila proti domorodcem in jih pobijala, kot so trdili njihovi zagovorniki. Ni pa znala pojasniti, na kakšen način nameravajo porabiti zbrani denar. Ze nekaj citatov izjav politikov, ki so se udeležili dražbe, z barvitostjo njihovega izrazoslovja kaže na cilje, ki jih želijo doseči. Tako je Ze Teixeira, državni predstavnik vladne desno usmerjene Demokratske stranke dejal: »Ze leta se kmetijski podjetniki soočajo z napadi. Če lahko banke najemajo svoje varnostnike, zakaj jih ne bi smeli imeti na kmetijah? Ta dražba je svarilo, da proizvodni sektor ne bo več čakal na pooblastila oblasti, da zagotovi svojo varnost.« Stanje domorodnih ljudstev državi Mato Grosso do Sul je zelo zaskr- bljujoče. To so problemi, ki se vlečejo že desetletja, rešitve pa še ni. Brazilska vlada namreč ni poskrbela za zakonodajo, ki bi domorodcem omogočila, da zasedajo svojo zemljo in jim torej zajamčila neodtujljivo pravico. Napadi na domo-rodno ljudstvo, v glavnem gre za pripadnike skupnosti Guarani Kaiowa, se kar vrstijo, več njenih voditeljev je bilo ubitih in zelo slabi življenjski pogoji teh ljudstev so že izzvali val protestov v Braziliji in tudi drugod po svetu. Pred kratkim je o umoru vodilnega predstavnika domorodcev poročala mednarodna organizacija Survival International. V zadnjem času se na mednarodnih družabnih medijih pojavljajo številne informacije o alarmantnem stanju brazilskih domorodnih ljudstev. O tem poročajo sami predstavniki teh ljudstev, pa tudi številne nevladne organizacije. Raziskovalec Imazon Paulo Barre-to je tako opozoril predvsem na pomanjkanje zanimanja interesnih skupin, ki dominirajo brazilsko vlado; to naj bi bil eden glavnih razlogov, da se stanje v državi Mato Grosso do Sul in v drugih brazilskih državah, ki se soočajo s podobnimi težavami, sploh ne rešujejo. Pod glavnim naslovom vodstvo gibanja Povezani za jezik med zasedanjem v Castellonu Levo: vinjeta nazorno prikazuje, kako si domorodci predstavljajo dražbo. Spodaj levo senatorka Katia Abreu. »Nikakor ni res, da v Braziliji primanjkuje zemlje za kmetijske dejavnosti. V državi je 58,6 milijona hektarov zapuščenih pašnikov, ki bi jih lahko uporabljali za živinorejo in torej povečali proizvodnjo izven ozemelj, na katerih živijo domorodna ljudstva. Vlada bi lahko poiskala ustrezna sredstva, če bi te konflikte prednostno obravnavala. Zadostovalo bi, da nekoliko zmanjša prispevke 22 milijard realov (približno 7 milijard evrov), ki jih letno namenja velikim podjetjem in se spopadla s korupcijo, ki dosega 70 milijonov realov (približno 23 milijard evrov). Vsi sodni postopki v zvezi z domorodci so zelo počasni in tudi v primerih, ko se končajo v njihovo korist, ni nobenih jamstev glede časa, v katerem naj bi se razsodbe dejansko izvajale. Na primer, domorodci na območju Rio Grande Guama že od leta 2010 čakajo na razmejitev zemljišč na osnovi razsodbe tamkajšnjega sodišča,« je opozoril Bar-reto. Sicer pa je dokaj običajno, da sodniki domorodcem, ki se borijo za svoje pravice, pravijo kar »gverila«. Blogerka Camila Pavanelli je opozorila na dvojno moralo nekaterih brazilskih politikov, ki so bolj ali manj tiho pristali na izvedbo dražbe v državi Mato Grosso do Sul. Ze v naslovu svojega zapisa je izpostavila dvoličnost politikov z besedami: »Če razbiješ šipo si vandal, če ubiješ Indijanca pa ne!« Pavanellijeva je opozorila predvsem na besede senatorke Katie Abreu, katero obtožuje, da je ocenila kot avtoritarne in nedemokratične ljudske proteste proti zakonodaji o lastništvu gozdov, pa tudi proteste proti prisotnosti vojaške policije na univerzi v Sao Paulu. Senatorka je izjavila, da je imela dražba namen, da »zagotovi finančna sredstva za boj proti okupacijam domorodcev«. Z drugimi besedami, denar, ki so ga zbrali, naj bi uporabili za nakup orožja, ki bi ga potem uporabljali za streljanje na domorodce. Sporočilnost senatorke Katie Abreu je torej zelo jasna: »Ni vandalizem, če razbiješ šipo. Če kritiziraš vlado, ne da bi razbijal šip, je to avtoritarizem, vendar to lahko počneš. Kaj pa, če streljaš na domorodce? OK, to lahko počneš.« Voditelji domorodcev, ki so se, kot rečeno, na sodišču pritožili proti tovrstni dražbi, so bili deležni številnih groženj. Ko je sodnik dražbo prepovedal, so jim začeli groziti s smrtjo. Kasneje je zvezno sodišče dražbo sicer dovolilo, vendar je organizatorjem predpisalo vrsto pogojev. Denar, ki naj bi ga zbrali, naj bi organizatorji deponirali na poseben račun, ki ga bo nadziralo sodišče, porabili pa ga bodo lahko šele potem, ko bo sodišče prejelo mnenje pristojnega zveznega ministrstva in predstavnikov domorodnih ljudstev v regiji. Vendar to določilo domorodcev ne prepriča: po svojih izkušnjah vedo, da ostanejo določila sodišča le na papirju in jih potem ljudje obidejo brez težav. Tako je zvezna poslanka Erika Kokay, ki je blizu domorodcem, že izjavila, da predstavlja dovoljenje dražbe zeleno luč za nov genocid nad brazilskimi domorodci: »Priča smo novemu primeru genocida, jasno je, da oni razmišljajo prav o tem. Dražba je dokaz, da razmišljajo, da bi sami prevzeli vlogo, ki bi jo morala po njihovem mnenju imeti država ter da je njihova dejavnost uperjena proti ustavi in proti demokraciji,« je dejala. OBLETNICA / 28. JANUARJA 1994 JE BILA V TOPNIŠKEM OBSTRELJEVANJU UMORJ] Mostar, Trst - MILENKA RUSTJA OTA »Otrok je postal smisel življenja ...« Milenka Rustja Ota, vdova Saše Ota, vodi lekarno na boljunški Gorici. Vtkana v vaško tkivo. V sebi nosi dve desetletji bolečine, pa tudi jeze, kot je priznala. »V dvajsetih letih se bolečina gotovo ublaži. A nekaj vedno ostane,« je nastavila pogovor. Kaj je bilo najhujše? »Ne vem, kaj bi rekla. Človek je navajen na določen tip življenja. Takrat sva bila oba dosti mlajša, polna načrtov. Ne nazadnje sva želela veliko, številno družino, ostala pa sva pri enemu samemu otroku. Hud je bil vsekakor občutek nemoči.« V kakšnem smislu - nemoči? »Nikoli nisem prišla do dna vsemu temu, kar se je zgodilo, kljub energiji, ki sem jo posvetila svojim osebnim raziskavam. Potem ostaja seveda tista praznina, ko doma tipaš, gledaš, in ga ni; občutiš, da ga ni.« Koliko let sta preživela skupaj s Sašo? »Pet let in pol.« Dejali ste, da niste prišli do dna temu, kar se je zgodilo. Ali ste iskali vzroke? »Sem iskala vzroke in storilce. Vse, kar mi je uspelo ugotoviti, je spoznanje, da se je okrog tega tragičnega dogodka ovila neke vrste gumijasta zavesa. Vse se je odbijalo, se vrtelo v krogu, a odgovorov ni bilo.« Ste iskali storilce v Mostarju? »Moje raziskave so bile od vsega začetka uperjene bodisi v "krivde" - v narekovajih, seveda - ki so jih imeli na Rai, ali bolje rečeno z njihovim pomanjkanjem odgovornosti, bodisi v iskanje storilcev v Mo-starju.« Ali so bili na sedežu Rai po vašem mnenju odgovorni, ker so poslali svojo novinarsko ekipo na tisto območje? »Po mojem so odgovorni, ker so poslali ljudi na tisto območje na tak način. Niso upoštevali evropskih direktiv za podobne primere, poslali so jih absolutno brez opreme. Potem se je vsakdo izgovarjal, češ: "Ne, mi jih nismo poslali tja; mi smo jih poslali drugam; če so šli tja, so šli sami." Osebno mislim, da nekomu ne pride na misel, da gre kar tako sam na določeno območje; mora biti prav, kako bi rekla ... ne le zelo navdušen, ampak že lahkomiseln. Pisanega o tem, kam naj gredo, pa ni bilo nič.« Ali je bil Saša lahkomiseln? »Ne, ne!« Bil pa je zavzet za delo. »To vsekakor. Ampak: lahkomiselnost lahko vidim pri petnajstletnikih, pri dvajsetletnikih, ne pa pri ljudeh z družino, starih čez trideset. Zrelosti so različne. Nekaj odgovornosti znotraj Raia je moralo biti, a temu nisem prišla nikoli do dna.« Prej ste omenili, da ste iskali storilce tudi v Mostarju. »Da. Rekli so mi, da je bil ta, je bil oni, je bil tretji ... Uradno naj bi sedaj bili Hrvati. Nihče se ni zanimal, kdo je resnično bil.« Niti italijanske oblasti? »Spominjam se, da je takratni zunanji minister Beniamino Andreatta poslal noto v bivšo Jugoslavijo, ki pa ni imela nobenega uspeha.« Ste bili v Mostarju? »Da. Kar sem sama tam raziskovala, je bilo - glede položajev enega in drugega tabora - precej nejasno. Raziskovala sem, kje so bili nastanjeni pripadniki ene frakcije in druge frakcije. Naročila sem celo balistično ekspertizo, da bi ugotovili točno, od kod je prišel strel.« Granata ... »Ja, granata, recimo, ampak tudi v tem mi ni uspelo priti do dna. To so bile moje raziskave. Potem pa so bile še druge zadeve, ki so bile s tem povezane.« Katere? »Kako to, da mi Rai takoj po umoru ni hotel posredovati slik, kljub temu, da sem jih prosila, naj mi jih posredujejo?« Ali ste jih potem prejeli? »Da, do njih sem prišla ... po svojih poteh.« Kako je bilo mogoče prestati tako grozno bolečino? »V največjo pomoč mi je bil otrok. Postal je smisel mojega življenja. Ker je bil najin, je bil tisto, kar sva hotela. Njegova vzgoja, odgovori na vprašanja, ki jih je -ne glede na tematiko - postavljal, so mi dajali moč. Morala sem mu biti oče in mati istočasno, kar je bilo tudi naporno, a je imelo svoj smisel. Kot je imela smisel vzgoja v slovenskem duhu. Moj sin je internacionalen, kar se tiče prijateljstev, a sodeluje tudi z vaškim društvom. Skušala sem mu dati vse tiste temeljne kamne, ki bi jih dobil, če bi bila še oba.« Koliko let je bil takrat star Milan? »Imel je tri leta. Treba se je bilo preživljati. Če sem hotela dostojno preživljati sebe in njega, sem si morala zavihati rokave. Treba je bilo delati, in delo ti tudi zelo, zelo pomaga. Z delom ti misli uhajajo drugam, z delom se človek fizično utrudi, tako nima problemov s spanjem.« Vi ste že takrat bili farmacevtka? »Da, delala sem v Furlaniji. Nekaj let prej sem zmagala mesto na natečaju in sem se vsak dan vozila na delo ter se nato vračala domov. Bilo je res naporno, a sem imela pomoč.« Katero? »Nikoli ne bom pozabila vrtca v Bor-štu. Sestre so mi rekle: "Pripeljite nam otroka, ko greste v službo, ker itak mi smo tukaj, ne gremo nikamor." Tako sem lahko pripeljala otroka v vrtec pol ure prej, neplačano, kar mi je olajšalo pot na delo. Računala pa sem lahko tudi na pomoč svojega tasta, ki ga sedaj ni več, in tašče: ko nisem mogla, sta onadva prišla po otroka v vrtec, ko pa sem bila dežurna, sta onadva skrbela zanj. Ob otroku in delu pa mi je bilo še nekaj v veliko pomoč.« Kaj? »Vera. Dosti mi je pomagala. Dala mi je smisel. Rekli bodo, da sem staromodna, a meni je resnično pomagala.« Ali je Milan spraševal po očetu? »Ne, bil je majhen. Navajen je bil, da je šel Saša večkrat od doma. To je bilo običajno. Jaz mu sicer nisem takoj povedala. Potem mu je moj tast na primeren način povedal, da ga pač ne bo več. Ampak otrok ni spraševal.« In sedaj? »Ne sprašuje, a v hiši ga vse spominja na to. Če želi, vidi.« Ali sodelujete s Fundacijo, ki nosi ime po treh mrtvih iz Mostarja in po Miranu Hrovatinu? »Hodim samo na uradna srečanja ... Mislim, da sem povedala vse. To ni pobuda, ki jo jaz čutim. Da, kar dela, je vse lepo in prav, ampak jaz tega ne čutim. Jaz čutim video natečaj, ker je to naša stvar, in bi bila tudi njegova, če bi bil še tu.« Saša je bil član Foto krožka Trst 80 ... »Da. Verjetno bi bil tudi za fundacijo, ampak ... « Fundacija je vsekakor pomagala nekaterim otrokom. »Seveda. Pomagali so zelo velikemu številu otrok. Vsa čast jim. Ampak, osebno: človek lahko nekaj čuti, ali ne čuti. Jaz sem vseeno vedno prisotna ob vsaki uradni priložnosti. Tudi v torek bom prisotna na odprtju novega sedeža.« Ali ste v stikih z otrokom, ki se je rešil ob eksploziji v Mostarju? »Nimam stikov. Srečala sem ga, ko je v začetku poletja '94 prispel v Trst, in to je bilo tudi vse.« V vas ostaja še vedno nekakšen občutek nemoči. »Da, to absolutno. Pa tudi občutek jeze. Sedaj se je jeza sicer nekoliko ublažila, a pred leti me je navdajala jeza, strašna jeza. Obstaja pa še. Kdaj pa kdaj se mi poraja vprašanje, kako bi se obrnilo naše življenje, življenje naše družine, če bi bil on še z nami. Mogoče bi šli v isto smer, v katero sem itak šla, ker sem skušala upoštevati v svojih odločitvah tudi to, kar bi on naredil. Ampak, od časa do časa se še vedno vprašam, kako bi bilo ... « Marco, Sa Marco Luchetta V torek, 28. januarja, bo minilo dvajset let od smrti novinarja Marca Luchette, snemalca Saše Ota in televizijskega tehnika Daria DAngela v Mostar-ju. Ubila jih je granata v vzhodnem delu mesta. Televizijska ekipa tržaškega sedeža Rai je v mestu v razbesneli vojni vihri pripravljala reportažo o tako imenovanih »mostarskih nikogaršnjih otrocih«, vojnih sirotah in najdenčkih. Dan prej, v četrtek, 27. januarja 1994, se je trojica podala v sirotišnico v zahodnem, hrvaškem delu mesta. V petek, 28. januarja, potem ko so od Hrvaškega obrambnega sveta dobili dovolilnico za prehod iz zahodnega v vzhodni del, so novinarji odšli v vzhodni del Mostarja preko Neretve po edinem mostu, ki ga med vojno še niso porušili. Nekaj po 15. uri, ko so se še nahajali v muslimanskem delu mesta, se je začelo obstreljevanje s topovi in minome-ti. Trije tržaški novinarji so se znašli v bližini za- Saša Ota klonišča, kjer je Saša Ota ga Željka, ki se je igral ni vanju. Približno ob 15.30 j la vse tri člane televizijsk Željko čudežno rešil. Zaradi obstreljevanja Ote in D'Angela do večeri proti večeru, potem ko so skemu kontingentu uspeli ljati v mostarsko bolnišni Dan pozneje je obram vane republike Herceg-Bo govornost za smrt treh no nem sporočilu je poudarilo »odgovorili« na napad mi natami nekaj minut prej cegovskega glavnega mest minometi in ciljali povelj GIANNA D'ANGELO, VDOVA DARIA D'ANGELA »Ko je v Mostarju poči Gianna DAngelo po dvajsetih letih še ni prebolela tragične izgube svojega Daria. »Imam ga tu, vedno tu,« je pritisnila roko na srce. Pogovor na domu na Proseku je obnovil spomin na zadnje dni njunega dvaindvajset let dolgega skupnega življenja. »Dario je odšel v Bosno v torek (25. januarja, op. av). Mesece prej, julija '93, je bil že na terenu, a takrat je bilo, kot da ne bi hotel iti. Dan prej, v ponedeljek, je odšel z doma. "Grem, da pozdravim Prosek, ker ne vem, ali ga bom spet videl," mi je rekel. Slutil je, da se bo kaj zgodilo, a je bil korajžen: dejal mi je, da bo tudi tokrat prinesel svojo kožo domov.« Dan pred tragedijo, v četrtek, je iz Bosne poklical domov, a Gianna ga ni slišala. »Odgovorila je hči Nathalie. Povedal ji je, da nameravajo naslednjega dne preiti v vzhodni Mostar, in da je tam zelo mraz. Dodal je, da komaj čaka na vrnitev domov. Meni ni uspelo, da bi se še zadnjič pogovorila z njim, ga pozdravila.« Na dan tragedije sta bili Gianna in Nathalie doma. »Popoldne sva bili obe v kopalnici, ko je nenadoma ugasnila luč. Ne, žarnica ni pregorela. Kar naenkrat je luč ugasnila. Bilo je prav ob 15.30, uri, ko je počila granata v Mo-starju. Hči je bila z mano. Kakšno nerazložljivo znamenje usode ... « Na tragični petek je proti večeru prispel na Prosek vodja oddelka tehnikov na tržaškem sedežu Rai. »Sprva mi ni povedal, kaj se je zgodilo, a doumela sem ... Zaprla sem se v sobo, in ne vem, kaj se je potem dogajalo. Vem le to, da sem ljubila svojega moža. Vedno sem ga nestrpno čakala, da je prišel domov.« Potem je bilo hudo. »Sama sem si morala pomagati, vse je slonelo na mojih ramenih, ker nisem imela nikogar. Za nekaj dni je prišla k nam mama, nato sem si morala za vse sama pomagati.« Dvajset let se Gianna D'Angelo zaman sprašuje, zakaj in kdo je kriv. Tudi okoliščine tragedije zanjo še niso pojasnjene. »Hči je govorila z muslimansko prevajalko, ki je spremljala novinarsko ekipo. Tudi ona je bila na kraju nesreče, a se je čudežno rešila. Otrok naj bi bil po njeni izjavi takrat še v zaklonišču.« Mnogo je očitkov tudi na vodstvo tržaškega sedeža Rai: »Zakaj so / OBLETNICA ENA TELEVIZIJSKA EKIPA TRŽAŠKEGA SEDEŽA RAI 20 let pozneje ša, Dario L DANIELA LUCHETTA »Marco je bil poseben človek« m^F J I v _ _ posnel otroka, štiriletne-% prostem kljub obstrelje-e priletela granata in ubi-e ekipe, medtem ko se je i so ostala trupla Luchette, a na kraju tragedije. Šele topovi utihnili, je špan-i trupla treh žrtev prepe-co. mbno ministrstvo samoz-sne dejansko priznalo od-vinarjev iz Trsta. V urad-o, da so Hrvati v Mostarju islimanskih sil, ki so z gra-napadle hrvaški del herta. Hrvati so odgovorili z stvo muslimanske vojske, Dario D'Angelo v bližini katerega se je takrat nahajala televizijska ekipa Rai. Med istim napadom je bilo ubitih še najmanj deset ljudi, več desetin pa jih je bilo ranjenih. Smrt treh novinarjev Rai je Trst zavila v žalost. Njihova trupla so dan pozneje prepeljali v Trst. Na deželnem sedežu Rai se jim je poklonilo na stotine Tržačanov. Pogrebno svečanost v ponedeljek, 31. januarja, v stolnici sv. Justa je vodil tržaški škof Lorenzo Bellomi. Obred je prenašal prvi radijski program Rai; komentatorju, članu zunanjepolitične redakcije in prekaljenemu vojnemu poročevalcu Ferdinandu Pellegriniju, je - prvič v dolgoletni novinarski izkušnji - od žalosti zastal glas ... Sašo Ota so pokopali v Borštu, Daria DAnge-la na Proseku. Marco Luchetta je bil star 42 let, Saša Ota 37, Dario DAngelo 47. Daniela Luchetta je v sredo popoldne privihrala polna elana na sedež fundacije, ki nosi ime po njenem možu, Saši Ota, Dariu D'Angelu in Miranu Hrovatinu. Organizacija se je septembra preselila v nove prostore v Ul. Roma, Daniela Luchet-ta je lani postala njena predsednica. Nekaj dni pred dvajseto obletnico tragedije v Mostarju so bili pri fundaciji vsi angažirani z zadnjimi pripravami načrta novega sprejemnega centra za zdravljenje otrok iz vzhodne Evrope in tretjega sveta. Dom na Kjadinu bodo predstavili v torek, 28. januarja, ko bo poteklo dvajset let od umora treh članov televizijske ekipe Rai na Balkanu. Po prvem zgodovinskem domu v Ul. Valussi in tistem v Ul. Rossetti bo to že tretji center za pomoč potrebnim otrokom in njihovim družinam. Fundacija, ustanovljena nekaj mesecev po tragediji, je v dveh desetletjih gostila skoraj tisoč otrok in njihovih sorodnikov iz držav Vzhodne Evrope, Balkanskega polotoka, Afrike, Azije in Južne Amerike, ki niso imeli v matičnih državah možnosti za zdravljenje. Obračun tega dobrodelnega delovanja je nadvse zavidljiv: kar 94 odstotkov otrok je po zdravljenju v Trstu ozdravelo. Sedaj gostita centra kakih dvajset otrok in njihovih sorodnikov. Prihajajo iz Bosne, Srbije, Makedonije, Ukrajine, Tunizije, Eritreje, Somalije, Kameruna, Venezuele. Fundacija je postala res nekakšen Zavod združenega sveta potrebnih otrok ... »Pred dvajsetimi leti nismo vedeli, kaj vse bo lahko pomenila fundacija. Niti zdaleč nismo mogli predvideti, da se bo tako močno razvila in postala del priznanih mestnih institucij. Ustanovljena je bila z željo, da bi v Trst pripeljali malega Želj-ka, ki je ostal v tistem bombnem napadu v Mostarju nepoškodovan. Želja se je ju- lija, šest mesecev po tragediji, uresničila. Prispel je z mamo. Njegov oče je bil izgnan iz Bosne, preselil se je v Göteborg, na Švedsko. Zeljka nam je uspelo združiti z očetom, sedaj živi na Švedskem. Star je 24 let, moja otroka, Carolina in Andrea z njim redno kontaktirata.« Da, otroka ... Za Danielo Luchetta sta postala po tragediji vir življenja. Tistih črnih dni se ne spominja podrobno. »Bilo je, kot da bi bilo vse nekako ovito v vato, živela sem, kot da bi bila ujeta v steklenici ... « A otroka sta postala glavna skrb matere: »Bila sta premajhna, da bi lahko sama razumela, kaj se je zgodilo, in prevelika, da bi lahko pozabila, kar se je zgo- vam njega. Marco je bil poseben človek. Poznala sva se trinajst let, deset let sva bila poročena, kar ni mnogo. A bilo je dovolj, da mi je spremenil življenje. Takega človeka redko srečaš. Nočem iz njega delati mit; seveda, imel je tudi slabe lastnosti, a bil je izjemen: z veliko inteligen- dilo. V najslabši starosti. Takrat čutiš, da jih moraš zavarovati. In ko si prizadevaš, da bi omilil žalost drugega, se tudi tvoja žalost počasi omili.« Otroka predstavljata trajen spomin na moža: »V njunih potezah zazna- lo, je na Proseku ugasnila luč« tja poslali mojega moža, ko so vedeli, kaj se tam dogaja?« Tragediji je sledilo mučno romanje za pripravo vse potrebne dokumentacije po moževi smrti. »Koliko poti sem morala prehoditi! Sem in tja po uradih. Vedno vse sama.« Med pogovorom je gospa Gianna razkrila staro, neuslišano željo moža Daria. »Zanimalo ga je snemanje, hotel je postati snemalec. Obiskoval je tečaje za snemalca, a ni mu uspelo: na natečajih se je zvrstilo na desetine, stotine kandidatov in ni mu uspelo. Zato je postal specializirani tehnik.« Pa še nekaj drugega, kar ima tesno opraviti s tragedijo v Mostarju, je žena Daria D'Angela razkrila. Za trenutek je prekinila pogovor in iz shrambe prinesla najlonsko vrečko, v kateri je bila večja temnomodra platnena torba. Iz nje je potegnila črn usnjen pas s celo vrsto žepov, v katerih so bile shranjene bele va-ljaste baterije. Nekateri predalčki so bili raztrgani, brez baterij. Usnje je bilo zlizano od uporabe, na notranji strani pasa je bilo mogoče še prebrati ime izdelovalca: Hamster. Tisto je bil pas, ki ga je bil imel Dario DAngelo s sabo v Bosni. »V Mo-starju, ko je eksplodiralo, ga je Dario nosil čez ramena, mi je povedal možev prijatelj, ki mi ga je izročil.« Gospa Gian-na je iz temnomodre torbe potegnila tudi nekaj belih baterij, tiste, ki jih je sila eksplozije odtrgala iz raztrganih žepov. »Poglejte to baterijo,« je dejala. Baterija s premerom tri do štiri centimetre je imela v sredini luknjo. Bila je popolnoma okrogla, globoka kaka dva centimetra. Kako je mogoče, da je granatni drobec v baterijo izvrtal tako natančno, okroglo luknjo? Pogled nanjo vsiljuje drugačno domnevo: laiku o razstrelivu in orožju bi se zdelo bolj verjetno, da se je v baterijo zapičil naboj. Kar pa bi sprožilo drugo vprašanje: ali je prišlo na kraju tragedije (tudi) do streljanja? Tudi na to vprašanje Gianna DAn-gelo po dvajsetih letih še ni dobila odgovora. co, živahen, globok, ironičen. Od njega sem se veliko naučila.« »Marco je razumel ljudi; imel veliko sposobnost analize dogajanja v Italiji. Imel je velik moralni čut, zapazil je to, kar se je takrat, v začetku devetdesetih let, pripravljalo. Jaz sem mu odgovarjala, da pretirava, pravila sem mu Kasandra. Poznejši dogodki pričajo, da je imel prav.« Sodelovanje Daniele Luchetta z gibanjem Girotondi (»Prvi ringa-raja smo opravili prav okrog tržaškega sedeža Rai ...«) je verjetno dediščina teh predčasnih moževih dognanj. Vdova je vsekakor hvaležna moževemu podjetju. »Ko sem izgubila službo - bila sem šolnica v zasebni šoli, ki so jo zaprli - me je Rai zaposlil kot progra-merko. Nekaj let sem tam službovala, potem je prevladala želja po poučevanju, tako sem se vrnila v šolo in dobila mesto profesorice, sedaj poučujem pri Banih in na Proseku.« Krivca za tragedijo ni iskala. »Zgodilo se je pač, v vzhodnem Mostarju je potekalo topovsko obstreljevanje. Vojni dopisnik dobro ve, čemu gre naproti. Ne vem pa, ali je bilo tako tudi za Ilario Alpi in Mirana Hrovatina v Mogadišu.« V tistih dneh takoj po tragediji jo je presenetil velik odziv ljudi. »Občutila sem veliko solidarnost, veliko toplino. Vse mesto se je strnilo okrog nas. Ljudje, ki jih sploh nisem poznala, preprosti ljudje so mi izrekali sožalje, z besedami lajšali bolečino. Očitno so cenili Marca in njegovo delo.« Stran pripravil Marjan Kemperle Fotografije: arhiv, foto Damj@n, Kata-lin Horvath 1 6 Nedelja, 26. januarja 2014 ZGODOVINA / NEKOČ ZNANI OSEBNOSTI IZ PEVME Brata Mohor in Niko Dominko Vili Prinčič Pred leti smo v našem dnevniku poročali o neljubem dogodku, ko so delavci pristojne občinske službe na dokaj nekulturen način s pokopališča v Pevmi odstranili starejši nagrobni kamen. Koncesija za omenjeni grob je sicer zapadla že pred mnogimi leti, vseeno pa je veljalo nenapisano pravilo, da se zgodovinske plošče in spomeniki ohranijo, tudi če je grob oddan novemu pokopu. Zgodilo pa se je, da delavci pristojne službe niso le odstranili nagrobnega kamna, temveč so ga ob ogorčenju domačinov s težkimi kladivi razbili kar na pokopališču, razbite kose pa odpeljali na odpad. Nekateri člani Krajevnega sveta so se po neljubem dogodku nemudoma podali na odpadno mesto nagrobnih kamnov in med grmadami raznega materiala skušali poiskati razbitine spomenika. Žal zaman. Šlo pa je za zgodovinski grob, saj sta bila poleg njune mame Tereze v grobu pokopana tudi sinova Mohor in Niko Dominko, znani osebnosti v domačem in mednarodnem kulturnem in druž-beno-političnem življenju. Družine Dominko (v nekaterih zapisih najdemo tudi Dominiko ali Dominico) v Pevmi že zdavnaj ni več. Zadnji stalni prebivalec v hiši Dominikovih sredi Pevme je bil Mohor, ki pa ni bil oženjen in je umrl že leta 1949. Ena družinska veja obstaja še v Ljubljani, druga pa v Pordenonu. Po pričevanjih si je slednja prevzela nalogo, da skrbi za grob prednikov v Pev-mi, a tega očitno ni storila. Mlajše generacije o tej družini očitno vedo malo ali nič, pa čeprav se hiša Dominkovih nahaja v samem središču vasi. Veliko let je bila prazna. Zdaj jo ob koncih tedna obišče nečakinja Andreja Dominiko iz Ljubljane. Z gospo Andrejo in njenim možem večkrat poklepetamo o tem in onem, pred časom pa sta nam posodila tudi nekaj družinskih fotografij, pisem in raznih dokumentov, s pomočjo katerih smo uspeli obnoviti življenjski po- ti Andrejinih stricev, Mohorja in Ni-ka. Bila sta sinova Antona Dominika in Tereze Sossou. Imela sta še sestro Ano, ki je umrla leta 1936, mama Te-reza pa je umrla leta 1926. Obe sta bili pokopani v zgoraj omenjenem grobu, kjer sta se jima kasneje pridružila še brata oz. sinova. Oče Anton pa je pokopan v Ljubljani, kjer je po vsej verjetnosti umrl, ko so med prvo svetovno vojno Dominkovi tam preživljali leta begunstva. Na uničenem grobu v Pevmi je stal napis, ki je bil vklesan po smrti mame Tereze leta 1926: »Daleč od dragega našega očeta, ki čaka vstajenja v Ljubljani, počiva v gospodu tukaj naša ljuba mati.« Nedvomno gre za lepo misel, napisano v slovenščini kljub fašizmu, ki je bil leta 1926 že krepko na oblasti in je bil slovenski jezik pod udarom. Imeni hčerke Ane in sina Mohorja sta bili dodani kasneje. Sin Niko pa na nagrobnem kamnu ni bil omenjen. Najstarejši sin Dominkovih je bil Niko, ki je bil rojen 20. novembra 1869, njegov brat Mohor pa 10. aprila 1884. Oba sta pustila viden pečat v družbeno-političnem in kulturnem dogajanju tistega časa, ne le na krajevni ravni, temveč tudi v širših krogih. Mohor Dominko je bil zadnji župan občine Podgora-Pevma, starejši Niko pa je med vojnama, v kraljevini Jugoslaviji, postal Vrhovni državni sodnik. Najprej spoznajmo mlajšega od bratov, Mohorja, ki je bil v Pevmi in okolici poznana in priljubljena osebnost. Že mlad je vstopil v službo v tiskarni Andreja Gabrščka v Gorici in postal spreten stavec. Kot zaveden sin slovenskih staršev se je pri tem poslu izpopolnjeval in izobraževal, kar mu je koristilo v naslednjih letih. Ker pa tiskarsko delo ni prijalo njegovemu zdravju, ga je moral zapustiti in se lotiti dela na domačem posestvu, ki je bilo kar veliko.Poleg tega je prevzel tudi skrb za pošto v Pevmi, ki je prostore imela v hiši Dominkovih. To je bilo še v času Avstroogrske, kot tudi v času med obema vojnama in tudi kasneje, po drugi svetovni vojni. Ni pa poda- Na fotografijah z leve, v smeri urinega kazalca: Vrhovni sodnik Niko Dominko; Župan Mohor Dominko; Razvaline domačije Dominkovih v Pevmi leta 1918; Mohor Dominko z italijanskim kraljevim parom; Pevma leta 1910 tkov, ali je bil med prvo svetovno vojno Mohor vojak. Po prvi svetovni vojni, v dvajsetih letih, je bil za Mohorja Dominka čas vstopa v politiko. Sprejel je mesto komisarja za občino Podgora. Zaradi novih razmer je prejšnji župan Anton Klančič odstopil in predal posle Dominku, ki je občino vodil do novih volitev, na katerih je bil izvoljen za župana. To zadolžitev je uspešno opravljal do leta 1924, ko so oblasti začele uvajati komisarje in leta 1927 ukinile občino Podgora ter jo priključile občini Gorica. V hiši Do-minkovih še sedaj visi velika fotografija, ki je nastala 21. maja 1922 ob spomeniku na Kalvariji med obiskom italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. in njegove žene Helene v Gorici. Visoke goste je sprejel župan Mohor Do-minko, ki se je rad pohvalil, da je s kraljico Heleno govoril v slovenščini. Priljubljeni Mohor je bil član mnogih slovenskih organizacij, leta 1906 je bil tudi med ustanovitelji prosvetnega društva Naš prapor. Mohor Dominko je umrl 12. aprila 1949 zaradi padca s kolesom na strmini, ki iz Pevme vodi proti pevmskemu mostu. Pri padcu si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli pomagati. Kot navajajo takratni časopisi, se je pogreba v Pevmi udeležilo ogromno ljudi. Mohorjev starejši brat Niko je gimnazijo obiskoval v Gorici, pravne študije pa je dokončal na Dunaju. V sodno službo je vstopil najprej v Gorici, nadaljeval jo je v Sežani in Vod-njanu v Istri, kjer je postal sodnik. Sodno službo je nastopil v Pulju in na Voloskem pri Reki. Leta 1906 je postal dvorni tajnik na Vrhovnem sodišču na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je bil nekaj časa avditor v divizijskem sodišču v Gorici, zatem pa na vrhovnem vojaškem sodišču na Dunaju. Vedno je zatrjeval, da kljub strogi vojni zakonodaji ni nikogar obsodil na smrt. Po prvi svetovni vojni je bil v kraljevini Jugoslaviji imenovan najprej za državnega pravdnika v Celju, nato v Ljubljani, leta 1925 pa za namestnika Vrhovnega državnega pravnika v Zagrebu. Tri leta kasneje je Niko Do-minko nastopil službo Vrhovnega državnega pravdnika kraljevine Jugoslavije in na tem odgovornem mestu ostal do upokojitve leta 1936. Podob- no kot brat Mohor tudi Niko Domin-ko ni bil oženjen. Po upokojitvi je ostal v Zagrebu, po vojni pa je rad vsako poletje prihajal na nekajtedenski obisk v Pevmo. To se je zgodilo tudi poleti 1961. Dne 16. junija je pri izhodu iz Pavlinove gostilne na Drevoredu 20. septembra nerodno padel. Kazalo je, da ni nič hujšega, vseeno pa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno oskrbo. Izgledalo je, da se bo izvlekel, 5. julija pa so nastopile komplikacije, ki so bile za pacienta usodne. Dočakal je častitljivo starost 92 let. Dva dni kasneje so ga pokopali v družinskem grobu v Pevmi. Kot rečeno na začetku te zgodbe, ožji sorodniki niso poskrbeli, da bi na nagrobni kamen vklesali njegovo ime. Pred kakim letom, ko je še obstajal Krajevni svet za Pevmo, Štma-ver in Oslavje, so na eni od sej izne-sli željo, da bi na rojstno hišo Do-minkovih namestili spominsko ploščo bratoma Mohorju in Niku. Krajevnega sveta zdaj ni več, želja po plošči pa še vedno obstaja in prav bi bilo, da bi za uresničitev zamisli poskrbel kak drug krajevni subjekt. Mohor in Niko Dominko si to nedvomno zaslužita. PRIREDITVE, KRIŽANKA Nedelja, 26 . januarja 2014 1 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 26. januarja, ob 16.00 / Spiro Scimone: »Dvorišče, Koli« / Režija: Marko Sosič. V torek, 28. januarja, ob 9.30 in ob 11.00 / Vitja Avsec: »Kdor upa ne odneha«. / Jaki Jurgec. / Ponovitev: v sredo, 29. januarja, ob 9.30 in ob 11.00. V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 / Aldo Nicolaj: »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«. / Režija: Jaka Ivanc. V četrtek, 6. februarja, ob 20.30 / Andrej Rozman Roza: »Passion de Pressheren«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 26. januarja, ob 16.00 / Mattia Torre: »Qui e ora«. V sredo, 29. januarja, ob 20.30 / William Shakespeare, prevod in prilagoditev Vitaliana Trevisana: »R III - Ric-cardo Terzo« / Režija: Alessandro Gas-sman / Ponovitve: v četrtek, 30. in v petek, 31. januarja, ob 20.30, v soboto, 1. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 2. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 4. februarja, ob 21.00 / Claudio Misculin: »Obelix & Asterix«. V četrtek, 6. februarja, ob 20.30 / »Gioele Dix - nascosto dove c'e' piu' luce« / Nastopata: Gioele Dix in Claudia Fratte. Gledališče Miela V četrtek, 29. januarja, ob 21.00 / Moni Ovadia: »il registro dei peccati« / Ponovitve: V četrtek, 30., v petek, 31. januarja, v soboto, 1. februarja, ob 21.00 in v nedeljo, 2. februarja, ob 17.00. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 26 januarja, ob 16.30 / Neil Simon: »Prigioniero della Seconda Strada«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V sredo, 29. januarja, ob 20.00 / Ne- bojša Pop-Tasic: »Marlene Dietrich«. V petek, 31. januarja, ob 20.00 / Michael Frayn: »Hrup za odrom«. V četrtek, 6. februarja, ob 20.00 / Eugène Ionesco: »Morilec«. / Ponovitev: v petek, 7. februarja,ob 20.00 V sredo, 12. februarja, ob 20.00 / Srečko Kosovel: »Postani obcestna svetilka«. / Ponovitev: v četrtek, 13. februarja, ob 11.00. V četrtek, 13. februarja, ob 20.00 / William Shakespeare, Thomas Middle-ton: »Timon Atenski«. KOPER Gledališče Koper V sredo, 29. januarja, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet: »Rokov-njači«. / Ponovitev: v četrtek, 30 in v petek, 31.januarja, ob 20.00 in v soboto, 1. februarja ob 20.00. V ponedeljek, 3. februarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 20. januarja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Rad-ko«. / Ponovitve: v petek, 24. januarja, ob 19.30. V ponedeljek, 3. februarja, ob 10.00 in ob 17.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. V torek, 4. februarja, ob 11.00 in ob 19.30 / Ivan Cankar: »Kralj na Betaj-novi«. / Ponovitev: v sredo, 5.ob 19.30, v četrtek, 6. ob 20.00 ter v petek, 7. februarja ob 19.30. Mala drama V ponedeljek, 27. januarja, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. / Ponovitve: v torek, 28. in v sredo, 29. ob 20.30, v ponedeljek, 3. februarja, ob 20.00in v petek, 7. februarja, ob 20.00. V četrtek, 30. januarja, ob 17.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. V petek, 31. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »Mandic-Stroj«. Mladinsko Gladališče Ljubljana Veliki oder Jutri, 27. januarja, ob 19.30 / Komedija / Anton Pavlovič Čehov: »Utva«. / Ponovitev .v ponedeljek, 27. januarja, ob 19.30. V torek, 28. januarja, ob 19.30 / Satirična drama / Friedrich Dürrenmatt: »Fiziki«. V sredo, 29. januarja, ob 19.30 / Drama / Henrik Ibsen: »John Gabriel Borkman«. Mala scena Jutri, 27. januarja, ob 20.00 / Komedija / William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. V torek, 28. januarja, ob 20.00 / Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Tetris V petek, 31. januarja, ob 21.30 / Koncert / Indie rock večer z Rue Royale (ANG). Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V ponedeljek, 3. februarja, ob 21.00 / Koncert / Perpetuum Jazzile - Vocal Ecstasy. V torek, 4. februarja, ob 20.30 / Mu- zikal / Oblivion - Othello, la H e' mu- ta«. / Ponovitev: v sredo, 5. februarja, ob 20.30. V soboto, 8. februarja, ob 20.30 / Balet / »je suis Eleonora Abbagnato«. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 27. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopa: Jonathan Biss - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine. V torek, 11. februarja ob 10.30 / Koncert / Igudesman & Joo: »And now Mozart«. Nastopata: Aleksey Igudesman violina in Hyung-ki Joo klavir. / Ponovitev: v sredo, 12. februarja, ob 10.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V ponedeljek, 3. februarja, ob 19.30 / Katja Bucik: »Rdeči čeveljčki« / Plesna predstava. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 27. januarja, ob 19.30 / Koncert / »Silence in Simfonični orkester RTV Slovenija«. / Dirigent: Tomislav Fačini. V četrtek, 30. januarja ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske filharmonije / dirigent: Simon Krečič; solistka: Vonji Kim Ozim - violina. Linhartova dvorana V petek, 31. januarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopajo: Mef in Narodnoosvobodilni Bend. Kino Šiška V četrtek, 13. februarja, ob 21.00 / Koncert / Nastopajo: The Stroj. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarni- ca na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 2. februarja 2014. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PODROČJE PLEMIŠKIH FEVDALCEV V ANGLIJI ZGODOVINSKA UTRDBA VTEKSASU NEKDANJI DELAVEC NA LASTNIKOVEM POSESTVU NAŠA Športna DELAVKA KRIZMANCIC BRAZILSKO VELEMESTO SLOV. KO-ŠARKARICA TOMAŽ GRUDEN DESETI MESEC V LETU PRIVLAČNOST JEK, ZVOČNI ODZIV, ODMEV ANTON AŠKERC ANTIČNI GAZIANTEP / GROBO DOMAČE SUKNO PRVI MITOLOŠKI LETALEC ALOJZ REBULA VELIKO REŠETO SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL IN ZDRAVIL BURKEŽ FRANCOSKI PLES ALI IGRA S KARTAMI ZNAMKA ROMUNSKEGA DŽIPA LETNI GOZDNI POSEK PIJAČA ZA APERITIV MESTO V DALMACIJI LOJZE ABRAM STRANSKA STRUGA REKE BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAJVEČJE MESTO V PAKISTANU UŠESNI KAMENČEK POMENO-SLOVCI ENOGLASNA PESEM ALI SKLADBA NEKDANJI VODITELJ PSI NEMŠKA VO-HUNKA HARI ARABSKI ŽREBEC TV VODITE-LJICAMOLK SL. JEZIKOSLOVEC LOGAR NEKDANJI IZRAELSKI POLITIK (ABA) CIGAN NIKOLAJ ČERKASOV ANGLEŠKO MOŠKO IME NAJSTAREJŠI NOETOV SIN DEL GROZDA ŠVEDSKI ZGODOVINAR IN POLITIK (OSCAR) ŠPANSKI SPOLNIK REKA OB NEMŠKI MEJI ODSTRANJEVANJE MADEŽEV PRVA SLOVENSKA IGRALKA, ... RINA IRSKI FILMSKI IGRALEC NEESON ŽENSKO OSEBNO IME OBRI PLITVEJŠA KOTANJA S STOJEČO VODO PLETENA POSODA, KOŠARA Z ROČAJEMA REKA V SRBIJI TURŠKA SLADICA STUD, GNUS ELEKTRIČNA MORSKA RIBA MIRO CERAR AZIJSKA DRŽAVA ANDREJ JARC AMERIŠKA IGRALKA BASINGER ŽGANJE (NAŠA PISAVA) TIP NIZOZEM. AVTOMOBILA OKRETNO (GLASB.) NEMŠKI FILOZOF (GEORG) Športna VETROVKA AM. IGRALEC PACINO KRAJ VZHODNO OD ŽALCA GLAVNO MESTO BANGLADEŠA MIHA ARIH ITALIJANSKI AVTOMOBIL LEV TOLSTOJ TURŠKI IGRALEC (SERDAR) SLOVARČEK - AINTAB = nekdanje ime za turško mesto Gaziantep • AKAR = turški igralec • ALIN = švedski zgodovinar • DINIS = portugalski kralj • KADRILJA = francoski ples • RICOS = grški pesnik • ŽEN = slovenska košarkarica (Urša) 1 8 Nedelja, 26. januarja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Spremembe v populaciji divjadi Po Krasu se klati šakal, divjih prašičev je manj »Ko ponoči zaslišiš, kako tulijo šakali, se ti naježijo dlake.« Tako pravi Mau-rizio Zulian iz jameljske lovske družine, na območju katere so šakali že stalni gostje. Lovci so jih že večkrat opazili, nekaterim je uspelo tudi jih fotografirati. Za pravega izvedenca o šakalih velja Saimon Ferfolja iz Doberdoba; po njegovih besedah so se prvi šakali v naših krajih pojavili pred kakimi štiridesetimi leti, potem jih dolgo časa ni bilo na spregled, nazadnje so se na goriški Kras vrnili pred nekaj leti. Še največkrat so jih opazili na gmajni med Doberdobom in Foljanom, kjer jih je gozdna straža med lanskim poletjem tudi posnela. Zlati šakali (v latinščini Canis aureus) so na prvi pogled kot križanci med volkom in lisico. Gre za živali, ki imajo zelo močno povezavo med samcem in samico, v primerjavi z večino sesalcev je zato njuno partnerstvo dolgotrajnejše. Tudi obnašajo in komunicirajo med seboj podobno, kot to poznamo pri domačih psih ali volku. Tradicionalno je zlati šakal prisoten kot avtohtona vrsta na Balkanskem polotoku (Albanija, Makedonija, Srbija, Črna Gora, Bo-sna-Hercegovina in Hrvaška). Precej velika populacija šakalov se je razvila v Istri, »Ko ponoči zaslišiš, kako tulijo šakali, se ti na koži naježijo dlake« in sicer med Umagom, dolino reke Mirne in Buzetom. V zadnjih letih so se šakali začel širiti tudi na severozahod. »Po vsej verjetnosti primerki, ki jih v zadnjih letih opažamo na Goriškem, prihajajo ravno iz Istre,« poudarja Saimon Ferfolja in pojasnjuje, da so še zlasti na goriškem Krasu šakali dobili primeren habitat. »Pri nas imajo šakali na voljo veliko prehrane, saj se hranijo z malimi sesalci, mladiči srn, zajci, poleg tega pa najdejo tudi veliko naravnih votlin, v katerih se podnevi skrivajo oz. skotijo mladiče,« pravi Saimon Ferfolja, ki je pred nekaj leti zaključil študij na fakulteti za živalske vede Videmske univerze, s katero bo zdaj spet sodeloval ravno v okviru projekta za mo-nitoriranje prisotnosti šakalov na Krasu. Po njegovih besedah so prisotnost šakalov ugotovili vse od Doline do Nediških dolin, ravno na gmajni med Doberdobom, Foljanom, Martinščino in Jamljami pa jih je največ. Čeprav populacija šakalov narašča, pa jih je zelo težko opaziti v svojem naravnem okolju, kar še zlasti velja za dnevne ure. Šakali so namreč nočne živali, tako da so jih v foto-pasti večinoma ujeli prav ponoči, ko je včasih njihovo tuljenje slišati tudi v Doberdobu. Šakali za ljudi seveda ne predstavljajo nevarnosti, tudi škode ne povzročajo. V prejšnjih letih so pobrali edino nekaj ja-genj na kmetiji nad Polačem pri Foljanu, vendar je bila škoda res omejena in ni nikakor primerljiva s tisto, ki jo povzročijo volkovi ali medvedje. Na goriški Kras so se poleg šakalov v zadnjih letih naselili tudi jeleni. Lovci jih najbolj pogosto opažajo na planoti nad Dolom in Jamljami, kjer je začrtana državna meja, za katero se jeleni in košute seveda ne zmenijo. Z razliko od šakala, ki je v goriški pokrajini prisoten le na Krasu, jeleni naseljujejo tudi Brda. Po besedah direktorja briškega lovskega okraja Maria Leopolija je že kar precej je- lenov na Sabotinu, od koder se počasi premikajo v Brda. Leopoli je prepričan, da bi morali na deželi upoštevati porast števila jelenov tudi z izdajo dovoljenja za njihov odstrel, ki je zaenkrat prepovedan. Medtem ko populacije jelenjadi v Brdih narašča, briški lovci ugotavljajo, da se je število divjih prašičev znižalo. Lani so jih briški lovci uplenili okrog 550, zdaj pa opažajo, da njihova populacija ni tako številčna kot v prejšnjih letih, ko so predstavljali velik problem. Leopoli pravi, da se divji prašiči premikajo v nižinske predele Furlanije, saj so zelo prilagodljiva vrsta, zakaj jih je v Brdih manj, pa ni povsem jasno. Nekateri pravijo, da naj bi jih iz Brd izpodrivali ravno jeleni, drugi so prepričani, da se selijo ravno zaradi lovskega pritiska. Leopoli glede divjih prašičev še pravi, da bi bilo treba pravilno ocenjevati škodo, ki jo povzročijo. »Uporabljati bi morali iste metode kot zavarovalnice za škodo po toči in pozebi. Sedanji način preverjanja škode ni ravno natančen, zato pa bi bilo treba točno določiti, katera vrsta divjadi je odgovorna za izpad pridelka. Veliko škodo na grozdju namreč povzročijo tudi ptiči,« zaključuje Mario Leopoli. (dr) Šakala so julija lani ujeli v fotopast med Jamljami in Medjo vasjo foto m. zulian gradišče Ministrica podpira širitev centra CARA »Ko se bom vrnila v Rim, bom takoj pripravila pismo za ministrski svet, v katerem se bom zavzela za širitev centra za azilante CARA v Gradišču.« Tako napoveduje ministrica za integracijo Cecile Kyenge, ki je včeraj obiskala Videm in Por-denon. Ministrica je priletela v Ronke v petek zvečer z zadnjim letom iz Rima, saj se je vladna seja zavlekla, zaradi česar je zatem odpadel obisk Gradišča. Ministrica se je tako brez postankov na goriškem odpravila v središču Balducci pri Vidmu, kjer se je včeraj udeležila srečanja z videmskim županom Furiom Honsellom in predsednico deželne vlade Deboro Serracchiani. »Odločno sem zahtevala dokončno zaprtje centra za nezakonite priseljence CIE, saj v njem niso zagotovljeni osnovni življenjski pogoji. Po drugi strani podpiramo predlog senatorja Luigija Manconija o širitve centra za azilante CARA, ki ne odgovarja sedanjim potrebam, saj je premajhen,« pravi Serracchianijeva, ki pričakuje, da se bo državna vlada čim prej izrekla o prihodnosti centra CIE. Cecile Kyenge obžaluje, da ni uspela obiskati Gradišča, vendar zagotavlja, da bo čim prej obiskala mestece ob Soči in še zlasti njegov center za azilante CARA. Ministrico je včeraj v Vidmu pričakalo kakih trideset protestnikov, vendar se Cecile Kyenge nanje na zmeni. Po njenih besedah predstavljajo manjšino prebivalstva, saj si večina želi sožitja s priseljenci in sploh tudi ukinitve kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja. gorica - Podpredsednica pokrajine odgovarja na svetniško vprašanje Gradini enaka vsota kot lani Mara Černic: »Deželna odbornica Mariagrazia Santoro je predsedniku goriške pokrajine zajamčila, da bo višina prispevka za doberdobski rezervat popravljena« Odšli so brez slave in brez spomina Pri zadrugi Brajda dopolnjujejo seznam umrlih avstroogr-skih vojakov iz sovodenjske občine. Uspeli so že zbrati precej gradiva, ki ga zdaj preverjajo. Ker je bil arhiv občine So-vodnje uničen med drugo svetovno vojno, so dobrodošle in v veliko pomoč informacije sorodnikov. Pogrešajo zanesljive podatke o Francu Mozetiču (1896), bratih Jožefu (1888) in Francu (1890) Devetaku, Karlu Devetaku (1892), Alojzu Tomšiču, Antonu Lukmanu (pd Brkezu), Emilu / Frideriku Vizintinu / Vižintinu, Francu Češčutu (pd Paško), Jožefu Devetaku (pd Konto). Vsi so iz Sovodenj. Za območje Gabrij bi radi preverili oz. dopolnili podatke o sledečih rojakih, vojakih: Bernard Devetak (1894), Andrej Mozetič (1896), Leopold Pipan (1893), Peter Uršič. Glede stanja v Rubijah nimajo zanesljivih podatkov o Janezu Cotiču (1890). Na Vrhu bi radi zbrali podatke o usodi bratov Angela in Franca De-vetaka (pd Doljankina), na Peči pa zanesljivejše podatke o Andreju in Antonu Kovicu ter Alojzu Suliču (1892). Ker bo postavljena tudi razstava z naslovom »Odšli so brez slave in brez spomina«, se priporočajo za fotografsko in drugo dokumentarno gradivo. Informacije zbirajo Ljubica Bu-tkovič (tel. 329-7411459), Marija Češčut (0481-882657), Walter Devetak (337-536056) in Vlado Klemše (0481-882079). Mara Černic »Deželna odbornica Mariagrazia Santoro je predsedniku goriške pokrajine Enricu Gherg-hetti zajamčila, da bo višina prispevka za doberdobski rezervat popravljena in bo vsaj tolikšna kakor leta 2012, to se pravi 58.000 evrov. Dežela Furlanija-Julijska krajina je namreč v finančnem zakonu za leto 2014 popravila postavko namenjeno rezervatom. V letu 2014 je predvidenih za delovanje deželnih rezervatov 1.050.000 evrov.« S temi besedami podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic odgovarja na svetniško vprašanje, ki ga je v preteklih dneh vložil pokrajinski svetnik Svobode, ekologije, levice Mario Lavrenčič, potem ko je prišla v javnost vest, da naj bi deželna vlada namenila doberdobskemu sprejemnemu centru Gradina in tamkajšnjemu naravnemu rezervatu le nekaj več kot 21.000 evrov. »Pazljivo spremljam delovanje sprejemnega centra Gradina in razvoj doberdobskega rezervata, ker je leta sestavni del razvojnega projekta Kras 2014+, ki ga je goriška pokrajina oblikovala tudi na osnovi iztočnic, ki jih je nanizala nekdanja kraška gorska skupnost. Projekt Kras 2014+ namerava ovrednotiti Kras kot sestavni na- Mario Lavrenčič ravni, zgodovinski in kulturni element goriškega in deželnega prostora. Strokovni podatki kažejo, da je to razmišljanje pravilno in predvsem nujno,« poudarja Černičeva in pojasnjuje, da so v zaščitenih območij v Italiji našteli 101 milijon obiskovalcev. »Trend postopoma narašča v primerjavi z drugimi sektorji, kar potrjuje, da je tovrstna ponudba zanimiva. Podatke so predstavili na posvetu o parkih in zeleni ekonomiji, ki je pred kratkim potekal v Palermu. Zaščitena območja predstavljajo pomembno priložnost za ponoven zagon turizma. Konkretno se to udejanja z oblikovanjem turističnih paketov, ki združujejo naravne lepote s kulturnimi oz. zgodovinskimi znamenitostmi,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da se v naravnih parkih po Italiji nahaja preko 1.700 zgodovinskih središč, 150 muzejev, 300 gradov in utrdb, 70 zgodovinskih palač, 200 arheoloških najdišč in skoraj 300 svetišč. »Če k temu dodamo še enogastro-nomsko ponudbo, ki je originalna za zaščitena območja, rezervati oz. parki lahko postanejo priložnost tudi za gospodarski razvoj. Kras vsebuje vse te lastnosti in ta je vizija projekta Kras 2014+,« zaključuje Mara Černic. Fotografska razstava KAMNI SPOMINA Židovsko pokopališče v Rožni dolini JOSKO PRINCIC Vljudno Vas vabimo na odprtje fotografske razstave, ki bo v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri Kulturni dom v Gorici - Ul. Brass 20 ^ ,. t>75 Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI Ob Dnevu spomina bo gost večera Prof. Ferruccio Tassin Družbeni delavec in intelektualec, ki je iz pozabe rešil nekdanje taborišče v Viscu. Pogovor bo v italijanščini Četrtek, 30. januarja 2014, ob 20. uri KC Lojze Bratuž - Gorica / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 19 tržič - Gost dim se je včeraj dvigal iz Ulice Primo maggio Zgorela trgovina Zagorelo je v kurilnici, iz katere se je ogenj v trenutku razširil na ostale notranje prostore trgovine blazin in pohištva Lineaflex v Ulice Primo maggio v Tržiču. Ogenj je trgovino popolnoma uničil, saj se je takoj razširil na blazine in ostalo opremo, ki je bila razstavljena v prodajalni. Ognjeni zublji so uhajali celo skozi okna, tako da se je vnel tudi avtomobil tipa Fiat Punto, ki je bil parkiran za trgovino. Vročina je poškodovala tudi strop trgovine, zaradi česar so evakuirali stanovanje nad prodajalno. Požar se je vnel včeraj ob 11.30. V trgovini je bila takrat prodajalka, ki je zaslišala eksplozijo v kurilnici, v kateri se je nato vnel požar. Ognjeni zublji so se takoj razširili na blazine, prodajalka pa je zbežala v sosednjo ribarnico, iz katere so takoj klicali na pomoč gasilce. V roku nekaj minut je požar zajel celotno trgovino, zaradi vročine so počile šipe izložb, ki gledajo na Ulico Primo maggio. Gasilci so prihiteli s petimi tovornjaki; prišli so tako iz Gorice kot iz Tržiča in kar dve uri časa potrebovali, da so požar pogasili. Pogorišče so si zatem gasilci ogledali skupaj s tržiškimi karabinjerji, ki so sprožili preiskavo. »Vzrok požara še ugotavljamo, čeprav je že sedaj jasno, da je zagorelo v kurilnici, kjer je bilo več gospodinjstev priključenih na kurilno peč na metan,« pojasnjujejo gasilci in napovedujejo, da si morajo pogorišče in kurilnico ogledati tehniki, ki bodo s svojo ekspertizo natančno ugotovili, kaj se je pravzaprav zgodilo. Iz varnostnih razlogov so po požaru evakuirali stanovanje nad trgovino, v katerem je tre- doberdob Taborniki našli staro granato Najdena granata foto a.m. Doberdobski taborniki so se med včerajšnjim popoldanskim srečanjem odpravili na čiščenje okolice sprejemnega centra Gradina. Med pobiranjem najrazličnejših odpadkov z roba ceste, parkirišča in stez ob sprejemnem centru so zagledali staro topovsko granato in jo seveda pustili na svojem mestu. O najdbi so nato obvestili doberdobske karabi-njerje, ki so zagotovili, da bo poskrbljeno za varno odstranitev neeksplodiranega ubojnega sredstva. Tovrstne najdbe na doberd-obskem Krasu niso ravno redkost, čeprav je od prve svetovne vojne minilo že skoraj sto let. Okolica Doberdoba je posejana z najrazličnejšimi vojnimi ostanki, včasih pa se še vedno najde tudi kaka cela granata. ba preveriti, ali je prišlo do gmotne škode na podu. Ostala tri stanovanja v poslopju ob trgovini naj ne bi bila poškodovana. Lastnica avtomobila Fiat Punto, ki ga je požar uničil, pa je ravno prodajalka, ki se k sreči ni poškodovala. Medtem ko so gasilci gasili požar, so tržiški mestni redarji skrbela za urejanje prometa v Ulici Primo Maggio, avtomobile so preusmerjali v Ulice San Giusto, San Giorgio in San Sergio, pri čemer je prišlo do zastojev, saj so obvozi zmedli marsikaterega voznika, ki ni domačin. Ogenj trgovino blazin popolnoma uničil bonaventura gorica - Poslednja pot Micheleja Martine štandrež - Umrl je Danilo Nanut Zvest Juventini, v vasi priljubljen V tržaški bolnišnici je v petek umrl Danilo Nanut - Blažonov, ki je bil doma iz Štandreža. V domači vasi je bil izredno poznan, imeli so ga radi zaradi vedrega in prijaznega značaja. Vedno je bil nasmejan in dobre volje, rad je pravil vice in z njimi še drugim pomagal, da so se radostno nasmejali. Rodil se je 7. februarja leta 1936; vedno je živel v Štan-drežu, najprej na Pilošču, nato v Klancu v Ulici Natisone in nazadnje v Ulici Monte Grappa. S sovaščani se je rad srečeval ob nogometnem igrišču Juventine in v gostilni Turri, kjer je s prijatelji vsak dan kvartal in se z njimi pogovarjal o najrazličnejših temah. Prav med igranjem bri-škole pri Turriju ga je obšla slabost, po štirinajstih dneh v nezavesti v tržaški bolnišnici je v petek umrl. Zapušča ženo El-viro, dva sinova - Valterja z ženo Miloj-ko in Borisa z ženo Marianno - ter tri vnuke, Adama, Sašo in Alessandra. V mladih letih je bil zaposlen kot steklar pri Korenu, nato je delal v tiskarni Lukežič v Križni ulici, nazadnje pa v tiskarni v pokrajinski umobolnici. V pokoju je bil že trideset let. Danilo Nanut je bil vseskozi vključen v vaško življenje; že kot otrok se je s prijatelji srečeval pri vodnjaku na Piloš-ču, kjer so igrali nogomet. Takoj po drugi svetovni vojni je z mnogimi mladimi pristopil k mešanemu pevskemu zboru kulturnega društva Oton Župančič, kasneje je pel v moškemu pevskem zboru najprej pod taktirko Franca Lupina in zatem Aleša Hobana. K amaterskemu športnemu društvu Juventina se je približal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil trener mladinske ekipe do 1981. V sezoni Danilo Nanut - Blažonov 1981/82 je bil izvoljen za predsednika in od leta 1982 do leta 1990 je bil kot odbornik odgovoren za člansko ekipo. Vedno je rad pripovedoval, kako je bilo pri društvu, ko so igrali še na starem nogometnem igrišču in so slačilnico greli s pečjo na drva, za kar je sam skrbel. Včasih je povedal tudi, kako so na starem nogometnem igrišču prirejali šagro. Med gradnjo novega nogometnega igrišča, ki je trajala skoraj deset let, je morala Ju-ventina igrati na nogometnem igrišču v Ulici Baiamonti v Gorici, Danilo Nanut pa je bil vseskozi zraven. Do zadnjega je vsak dan prihajal do štandreškega nogometnega igrišča, sledil je mladinskim ekipam, zlasti ekipi, v kateri nastopa vnuk Alessandro. Ob nedeljah je bil vedno prisoten na domačih tekmah članske ekipe, ki jo je pogosto spremljal tudi med gostovanji. Pri Juventini bodo njegove nasvete in opozorila še kako pogrešali; njemu v čast je včeraj članska ekipa odigrala prvenstveno tekmo proti Ronkam s črnim trakom na roki. Datum pogreba še ni bil določen. Bil je človek dialoga in sožitja »Z veliko mero poguma se je zavzel za pomiritev odnosov med tukajšnjimi narodi, zato da bi Goriški pripravil boljše življenje« - Po mestu trijezični lepaki Gorica se je včeraj poslovila od enega izmed svojih najbolj uglednih sinov. Michele Martina je umrl v svojem 87. letu, bil je župan, poslanec in senator iz vrst Krščanske demokracije. Napredne družbeno politične sile mesta mu pripisujejo zlasti zaslugo, da je Gorico daljnovidno odprl slovenskim sosedom, da je oral ledino sožitja. Tudi zato so študijski center Rizzatti, inštitut za srednjeevropska srečanja ICM, inštitut za družbeno in versko zgodovino ter združenje Concordia et Pax razobesili po mestu trijezične lepake - z italijanskim, slovenskim in furlanskim besedilom -, s katerimi se klanjajo njegovemu spominu. »Kot protagonist je prispeval k spremembam, ki so se korak za korakom in v težkih razmerah dogajale na goriški meji, na najbolj odprtih vratih Evrope,« je med drugim zapisano. Plakat z istim sporočilom je bil tudi ob vhodu v travniško cerkev, kjer je potekal žalni obred. Ljudje so napolnili svetišče, pred oltarjem je stala redarka s praporom mesta. Poleg vdove, hčere, sina in drugih svojcev so izstopali sedanji župan in trije njegovi predhodniki, dalje dva parlamentarca, predvsem pa mnogi, ki so bili Micheleju Martini sopotniki v družbeno in političnih sredinah, nastalih na njegovo pobudo ali z njegovo pomočjo. Njegovo predanost rodni zemlji in njegovo preseganje meje je v homiliji izpostavil mašnik Renzo Boscarol, njegov evropski kredo in nastavljanje sodelovanja z Novo Gorico pa Nicolo Fornasir. Dvakrat je bilo z oltarja slišati slovensko besedo: »Z veliko mero poguma se je zavzel za pomiritev odnosov med tukajšnjimi narodi, zato da bi Goriški pripravil boljše življenje ... Trudil se je za dialog, v različnosti je prepoznaval lepoto. Naj nam bo za zgled.« Po koncu žalnega obreda bumbaca pevma - Divje odlagališče Mimo je pripeljal osel, namesto dlake pa za sabo pustil blazino Še ni znano, kdo in kdaj bo s pokopališkega zidu odstranil to sramoto Blazina ob pokopališkem zidu foto vip »Kjer se osel valja, tam dlako pusti,« je star pregovor, ki še kako velja. Dokaz smo našli tudi v Pevmi. Na osla, ki je dlako pustil, kjer ne bi smel, so nas opozorili domačini, ki so se zgrozili nad malomarnostjo in popolnim pomanjkanjem omike neznancev, ki so na zid pokopališča naslonili odrabljeno blazino. Pod krinko noči so se pripeljali z večjim vozilom in odvrgli dvoposteljno blazino, na kateri so vidni znaki dolge uporabe. Ob zidu pokopališča sicer stojijo zabojniki, ki jih je namestila občinska uprava, vendar so na- menjeni staremo cvetju, vazam in svečam s pokopališča. V nobenem primeru to ni kraj za odlaganje najrazličnejše šare. Na občinskem ozemlju so zbirni centri za tovrstne odpadke. Na razpolago je tudi služba, ki na osnovi telefonskega dogovora pride pobrat večje odslužene premete kar na dom. Zato si ne znamo razložiti, da se kljub temu najdejo neotesanci, ki jim je skrb za okolje deveta briga. Blazina že nekaj dni stoji ob zidu pokopališča. Kdo in kdaj bo odstranil to sramoto, pa še ni znano. (vip) 20 1 4 Sobota, 25. januarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Dan spomina »Noč« Elie Wiesla občinstvo postavila pred zid okrutnosti Pohvalno je, da se združenje eStoria, ki enkrat letno prireja večdnevna zgodovinsko kulturna srečanja, ne omeji na majska množična zbiranja v Ljudskem vrtu in drugod po Gorici. Na njegovo pobudo in v sodelovanju s tržiškim združenjem Apertamente je ob dnevu spomina na množične deportacije med drugo svetovno vojno v petek zvečer potekalo v Kulturnem domu branje spominov, ki jih je zapisal madžarski Jud Elie Wiesel. Številčno glede udeležencev, ki jih je bilo nekaj več kot petdeset, izbira velike dvorane ni bila sicer upravičena, scensko pa ni bilo drugačne izbire, kajti le velikost pravega odra z ekranom v globini je omogočila polno izraznost sporočila treh nastopajočih, zlasti gledališkega igralca in flavtistke. Prvi je spregovoril s pozdravom publiki predstavnik združenja eStoria Adriano Ossola, ki je s kratkim opisom priklical lik avtorja besedila. Elie Wiesel je s sestrama preživel deportacijo leta 1944, nekaj taborišč in vojno, starša pa sta oba preminula in bila sežgana v krematorijski peči. Po vojni ni hotel niti slišati spodbud, naj opiše svojo kalvarijo, po srečanju z nekim francoskim novinarjem pa je po letu 1955 napisal v francoščini okrog 900 strani dolgo pripoved z naslovom »Noč«. Povzetek tega besedila, ki sodi v »taboriščno slovstvo«, je kasneje izšel kar v tridesetih jezikih. Kasneje je želel Orson Welles posneti film na osnovi Wieslove knjige, a avtor tega ni hotel. Gledališki in televizijski igralec Luciano Virgilio, Videmčan iz Rima, je nato mojstrsko začel brati odlomke iz spominov, priklenil nase pozornost poslušalcev in jih popeljal po celoviti krivulji usodnega dogajanja, ki so ga morali de-portiranci pretrpeti od trenutka aretacije preko vkrcanja in transporta do pripora, prisilnega dela, selitev v druga taborišča, razsula SS-ovske straže in prihoda zavezniških vojakov. O tem smo v desetletjih že marsikaj prebrali, učinkovita odrska interpretacija pa nas vsakokrat postavi pred zid okrutnosti, ko nam recitatorjev glas postreže s pogoji preživetja 80 teles, ki se dneve in dneve gnetejo v živinskih vagonih, z dramami ločitve družinskih članov in po delovni sposobnosti ter starosti, z dnevnimi obroki daleč prenizko kalorične jušne žlo-budre, s pretepanji in streljanjem, ko še tako verni zavržejo boga in molitev ter jih ob osvoboditvi pretrese pogled na same sebe, če se pripeti, da se utegnejo po poldrugem letu in več pogledati v ogledalo. Izkušnjo z ogledalom je nekaj dni prej omenil tudi pisatelj Boris Pahor, ko je v go- riškem Kinemaxu navedel, kako so se včasih taboriščniki pretreseno zamislili nad sabo, ko so položili nekaj trenutkov več pogled na sotrpine: drugi so jim bili za ogledalo, kako jih je taboriščno življenje povsem izmozgalo. Na petkovem večeru je nastopila tudi flavtistka Marina Cioccato iz Vidma, ki je z občutkom in očitno navajena izvajanja pred publiko prepletala med odmori besednih opisov vrsto melodij, ki so prisotne spomnile tudi na nekatere filme s taboriščno tematiko, kot je na primer Beni-gnijev »La vita e bella«. (ar) goriška V spomin na žrtve holokavsta Na Goriškem se bo jutri in pojutrišnjem zvrstilo več pobud ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst in na žrtve nacističnih taborišč. Na sedežu Tržaške univerze v Ulici Alviano v Gorici se bodo jutri dopoldne zvrstile tri lekcije na temo holokavsta. Ob 10. uri bo spregovoril Pietro Neglie, ob 11. uri Cesare La Mantia, ob 12. uri pa Anna Cipriani. V Tržiču bodo jutri ob 10. uri položili venec pred spomenik taboriščnikom na pokopališču v Ulici XXIV Maggio, ob 18. uri bo v dvorani občinskega sveta predavanje o koncentracijskem taborišču Auschwitz v priredbi združenja Lega navale; ob 18. uri prireja združenje Apertamente javno srečanje v Kinemaxu, med katerim bodo prebirali odlomke iz knjig Prima Levija in nato predvajali film »Au revoir les enfants« Louisa Malleja. V goriški sinagogi bodo danes ob 17. uri odprli razstavo del, ki so nastala v okviru delavnice Univerze za tretje starostno obdobje UTE. V goriškem in tržiškem Kinemaxu bodo jutri in pojutrišnjem ob 17.45 in 20.45 predvajali film »Hannah Arendt«, ki ga je režirala Margarethe Von Trotta. V palači Locatelli v Krminu bo v torek, 28. januarja, ob 18. uri srečanje na temo holokavsta in njegove težke dediščine; govornica bo predsednica raziskovalnega središča Leopoldo Gasparini iz Gradišča, Silva Bon. Luciano Virgilio bumbaca razstava Pomniki judovske prisotnosti V pobude ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst se vključuje tudi goriški Kulturni dom. Lani so v goriškem kulturnem hramu priredili koncert, na katerem je nastopil madžarski glasbenik judovskih korenin Janos Hasur, letos pa prirejajo razstavo »Kamni spomina«, s katero se bo predstavil Jo-ško Prinčič. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri in razkriva zanimivosti judovskega pokopališča v Rožni dolini pri Novi Gorici. Novost dogodka pa je tudi v povezavi med goriškim Kulturnim domom in judovsko skupnostjo iz Furlanije-Ju-lijske krajine, ki ima svoj sedež v Trstu. V Kulturnem domu so prvi stik z judovsko skupnostjo navezali novembra lanskega leta, ko je potekalo sedemdeset let od deporta-cije goriških Judov. Joško Prinčič se je s fotografijo začel ukvarjati v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja in je med ustanovitelji goriškega foto-kluba Skupina 75. Z uspehom je razstavljal do leta 1978 in za svoje fotografije prejel več nagrad. Z osebnimi razstavami se je doslej predstavil v goriškem deželnem avditoriju, v Debenjakovi galeriji v Kanalu, v galeriji Zveze bank v Celovcu in v občinski galeriji v Folja-nu. Med jutrišnjim odprtjem bo Prinčiča predstavil umetnostni kritik Saša Quinzi iz Gorice. števerjan - Ob njenem rojstnem dnevu Za stoletno Marico pravi vaški praznik Slavljenka po maši na vaškem trgu Minulo nedeljo so v Števerjanu z velikim praznikom za njen stoti rojstni dan počastili domačinko Marico Rožič Vogrič. Slavljenka se je najprej udeležila maše, ki sta jo darovala domači župnik Marjan Markežič in družinski prijatelj g. Erco-le Colautto. Mašnika sta jubilantki zaželela še veliko zdravja in veselja v krogu domačih, ki jih z molitvijo in dobrimi besedami venomer spodbuja in povezuje v eno samo veliko družino, sposobno premostiti marsikatero težavo. Preden je ob koncu obreda v nabito polni cerkvi zadonela zahvalna pesem, se je gospa Marica zahvalila vsem, ki so jo na njen rojstni dan počastili, predvsem pa sinovom Lucijanu, Florjanu, Romanu in Štefanu ter hčeri Dragici, ki, »čeprav so že tudi oni stari, so še vedno moji otroci in jih imam rada ter molim zanje in za njihove družine«. Slavljenko so nato pospremili v sosednjo dvorano, kjer ji je pevsko dobrodošlico pripravil domači mešani pevski zbor društva F.B. Sedej. Pesmi »Lipa zelenela je«, ki ji je posebej priljubljena, je sledila predstavitev knjige »Povest o Marici z Ušja«, ki jo je po njeni pripovedi spisal Marjan Terpin. Uvodne besede je povedala Silvana Vogrič, vnukinja gospe Marice, in prebrala pesem očeta Lucijana. Nato sta spregovorila Marija Češčut v imenu Goriške Mohorjeve, ki je knjigo izdala, in avtor Marjan Terpin. Prisotne je pozdravila tudi števerjanska županja Franca Padovan, nakar je vsa vaška skupnost ob bogato obloženih mizah nazdravila slavljenki in ji zapela »Na mnogaja ljeta«. Po vaškem prazniku se je jubilantka s svojimi najdražjimi umaknila v družinsko gostilno Vogrič. Skupina najmlajših prav-nukinj je babici deklamirala nekaj verzov in ji zapela. Nona Marica ima res številno družino, v kateri je veliko trdoživih žensk, njej podobnih: med desetimi vnuki so samo trije moški, kar enajst je pravnukinj in le pet pravnukov ter pra-pravnuk Matteo. Ponosna je nanje, saj so »vsi navezani na foto s. ptttoli slovensko besedo in zemljo«. Na gostiji v družinskem krogu, na katero so bili vabljeni prijatelji in sosedje, so bili prisotni tudi njeni nečaki in nečakinje - sinovi in hčere že pokojnih sester Feličke, Zane in Avguste ter brata Pepeja Rožiča. Stoletna Marica se je do poznih popoldanskih ur veselila ob na-rodnozabavni glasbi, za katero sta poskrbela brata Mihael in Aleš Lavrenčič, ter ob ubranem prepevanju kvarteta iz Brd. Med tem je pripovedovala spomine in anekdote iz svojega življenja. Za vsakogar je imela pravo besedo, vsakomur se je ob odhodu zahvalila in zaželela vse najboljše. Darove je odklonila; izkupiček nabirke, ki je potekala med gostijo, je izročila župniku Markežiču. Ta ji je obljubil, da bo čim prej poskrbel za ogrevanje v vaški cerkvi, zato da se bo v zimskem času lahko tudi ona udeleževala maš. ABONMA ZA GORICO Spiro Scimone DVORIŠČE, KOLI (dve enodejanki) režiser: Marko Sosič jutri, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vozni red brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce: Poljane-pri gostilni na avtobusni postaji ob 19.15 Doberdob-na trgu sv. Martina ob 19.20 Romjan-pri šoli v ulici Capitello ob 19.30 Tržič-ulica San Polo pri bolnici ob 19.35 Štivan-pri križišču na avtobusni postaji ob 19.40 Jamlje-na avtobusni postaji ob 19.55 Gabrje-na avtobusni postaji ob 20.05 www.teaterssg.com / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 21 gorica - Sezona SSG »Dvorišče« in »Koli« v režiji Marka Sosiča Jutri v Kulturnem domu - Na voljo brezplačni avtobus Nova uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča, diptih enode-jank sodobnega sicilskega dramatika Spira Scimoneja »Dvorišče« in »Koli«, je doživela zelo spodbuden sprejem kritike in občinstva. Režijo Marka Sosiča in kreacije igralcev je navdušeno pohvalil tudi sam avtor. Prisluhniti sočloveku, verjeti v izboljšanje življenjskih razmer, v človeško solidarnost, v moč besede, ki razkriva šibke točke in očitne napake politikov ter družbenega ustroja, so teme, s katerimi se prodorno ukvarjata tudi enodejanki. Dvorišče je umazan prostor revščine in bede, a tudi zatočišče, kjer je v medsebojni solidarnosti mogoče vse iznajti na novo. Koli pa omogočijo ljudem, da se dvignejo nad umazanijo sveta. Izključno moško igralsko ekipo sestavljajo Primož Forte, Vladimir Jurc, Romeo Grebenšek in Luka Cimprič. Sceno je podpisal Peter Furlan, kostume Igor Pahor, izvirno glasbo Stefano Schiraldi, oblikovanje luči pa Peter Korošic. Predstava bo na sporedu jutri, 27. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; opremljena bo z italijanskimi nadnapisi. Abonenti in obiskovalci iz goriške pokrajine bodo kot običajno lahko izkoristili brezplačni avtobus, ki bo odpeljal ob 19.15 s Poljan; naslednje postaje bodo Doberdob (19.20), Romjan (19.30), Tržič (19.35), Štivan (19.40), Jam-lje (19.55) in Gabrje (20.05). Iz predstave foto l. ouaa gorica - Nastopili bodo prvega maja V Palabigot prihajajo Harlem Globetrottersi Svetovno znano košarkarsko moštvo Harlem Globetrotters bo 1. maja nastopilo v športni palači Palabigot v Gorici v okviru turneje, med katero bo obiskalo Bari, Avellino, Ancono, Jesolo, Varese, Cantu in Vigevano. Košarkarska ekipa iz newyorške mestne četrti Harlem je prvič zaigrala pred 87 leti na ulici v Hinckleyju, kjer se je na njenem nastopu zbralo tristo gledalcev. Danes se lahko pohvali, da je odigrala več kot 130 tisoč tekem po 121 državah, najvažnejše pa je, da so njeni igralci povsod poznani tudi zaradi svojega človekoljubja, saj so več milijonov dolarjev namenili za najrazličnejše dobrodelne akcije; zaradi tega je bila ekipa Harlem Globetrotters leta 2003 sprejeta v »World Sports Humanitarian Hall of Fame«. Naj dodamo, da so med osmimi častnimi člani ekipe tudi papež Janez Pavel II, Nelson Mandela in Henry Kissinger. Ekipa si prizadeva, da bi pro-movirala mir in bratstvo med narodi. Harlem Globetrottersi so sinonim za odlično družinsko zabavo in vrhunsko košarko. Lani so po petih letih odsotnosti v Furlaniji-Julijski krajini nastopili v Trstu, kjer se je v dvorani Palarubini zbralo 4000 gledalcev. Prireditelji upajo, da bodo v goriški športni palači ponovili tržaški uspeh, pri čemer ciljajo tudi na publiko iz sosednje Slovenije. Na spletni strani dogodka sicer piše, da je zmogljivost goriške dvorane 3.500 sedežev, cene vstopnic pa niso še znane. (av) Lani so Harlem Globetrottersi nastopili v Trstu KRAS DOL-POLJANE Pripravljajo niz zgodovinskih pobud Pri društvu Kras Dol-Poljane so pripravili program delovanja za letošnje leto, o katerem bodo spregovorili tudi med društvenim rednim občnim zborom, ki bo v soboto, 1. februarja, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Še pred občnim zborom se bodo društveni odborniki v sredo, 29. januarja, ob 20. uri na svojem društvenem sedežu na Palkišču srečali z Brunom Santinijem in Mitjo Jur-nom, s katerima se bodo pogovorili o pobudah ob 100-le-tnici začetka prve svetovne vojne. 8. februarja bo nato Prešernova proslava, med katero bodo odprli razstavo o bratih Rusjan; spregovoril bo kulturni delavec Vili Prinčič. Društvo Kras bo zatem priredilo tudi praznik ob dnevu žena, pustovanje za otroke in pik-nik ob velikonočnem ponedeljku. Prihodnji mesec se bo začel plesni tečaj, medtem na društvenem sedežu že zdaj pridno telovadijo. Martina Šolc med otroki V FEIGLOVI KNJIŽNICI Bo goska spet prelisičila lisjaka? Katero pravljico bo tokrat goska povedala lisjaku, da je ne bo pojedel? Otroci so že izvedeli, zakaj goska pripoveduje požrešnemu, a naivnemu lis-jačku pravljice in si tako pridobiva dragoceni čas v upanju na pobeg in rešitev. »Čas za pravljico« je naslov knjige, iz katere Martina Šolc črpa svoje zgodbe. Zvrstila se bodo tri srečanja in torej tri pravljice, povezane v eno samo zgodbo. Zadnjič je goska nagovorila lisjaka s pravljico »Pod medvedovim dežnikom«. Otroci se veselijo srečnega razpleta in si z Martino vedno radi podajo roko za skupno rajanje in petje. Jutri se bo zgodba nadaljevala, otroci pa bodo izvedeli, kako bo goska spet prelisičila lisjaka. Pravljična urica bo ob 18. uri v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. Razstave centru Lojze Bratuž v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 26. januarja, ob 16. uri »Lulu - Una storia di luce e ombra« združenja Latoparlato iz Coma. 27. januarja ob 20.45 koncert pianista Jo-nathana Bissa; informacije in pred-prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v ponedeljek, 27. januarja, ob 18. uri »Roka« (Miha in Maja Nemec), nastopa KD Teater na konfini in SNG Nova Gorica; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja v Gorici bo 31. januarja ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Soffio di luce« Sergia Sca-barja. Umetnika bo predstavil Saša Quinzi; na ogled bo do 22. februarja. U Kino ~M Gledališče »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« v župnijski dvorani A. Gregorčič v Štandrežu: danes, 26. januarja, ob 17. uri »Trije vaški svetniki«, nastopa dramski odsek PD Štandrež; prodaja vstopnic in rezervacija sedeža uro pred predstavo. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri dramski odsek PD Štandrež s komedijo »Trije vaški svetniki«. V četrtek, 6. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja »Mladi oder«. Predstave bodo v Kulturnem DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Il castel- 10 magico«; 18.00 - 21.20 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.15 »A spasso con i dinosauri«; 20.40 »The Counselor - Il Procuratore«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.40 »Nebraska«; 21.45 »Zoran, il mio nipote scemo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 »Frozen - 11 regno di ghiaccio«; 18.00 - 21.20 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 »Nebraska«; 15.40 - 22.15 »Il capitale umano«. Dvorana 3: 15.00 »A spasso con i di-nosauri«; 16.45 - 18.30 »A spasso con i dinosauri« (digital 3D); 20.20 -22.15 »I, Frankenstein«. Dvorana 4: 15.20 - 17.20 - 20.00 -22.00 »Last Vegas«. Dvorana 5: 15.00 - 19.50 - 22.10 »The Counselor -Il Procuratore«; 17.15 »The Butler - Un maggiordomo alla Casa Bianca«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: ob Dnevu spomina 17.45 - 20.45 »Hannah Arendt«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 18.00 - 21.00 »Dietro i candelabri«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »The Wolf of Wall Street«. Dvorana 2: ob Dnevu spomina 18.00 »Arrivederci ragazzi« (vstop prost). Dvorana 3: ob Dnevu spomina 17.45 - 20.45 »Hannah Arendt«. Dvorana 4: 17.20 - 20.00 - 22.00 »Last Vegas«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »In solitario«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 21.00 »Philomena«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formandum v Gorici bo 28. januarja od 14. do 18. ure v prostorih Best Western Gorizia Palace; informacije po tel. 0481-81826, go@ad-formandum.org. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 27. januarja, ob 17. uri; Mavrica v Bračanu v torek, 28. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 29. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja za starše srečanja s predstavitvijo izobraževalne ponudbe na posameznih vrtcih in šolah: osnovna šola na Vrhu 27. januarja ob 18. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Ke-kec v Števerjanu v torek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; Mavrica v Bračanu v sredo, 29. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 30. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe: OŠ Župančič v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom v Gorici prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v OŠ Župančič v Ul. Brolo v Gorici v petek, 31. januarja, od 8.30 do 10.00. 0 Mali oglasi POŠTENA IN DELAVNA gospa z izkušnjami išče delo v dopoldanskem času kot negovalka ostarelih in invalidov, lahko tudi za varstvo otrok in kot hišna pomočnica; tel. 003864-0272290. □ Obvestila tf •• v« «v t Vzgoja in vecjezicnost V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji v goriškem Kulturnem domu bo v torek ob 18. uri Cristiano Procentese predstavil svojo knjigo o španskem šolskem sistemu »Educazione e plurilinguismo« (Vzgoja in večjezičnost). Spregovorile bodo tudi Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika, Suzana Pertot s Slo-rija in Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma; vstop bo prost. Drugo pravilo igre Kinoatelje, Prologo in Pokrajinski muzeji prirejajo v palači Attems Petzenstein v Gorici v torek ob 17.30 javno srečanje z naslovom »Drugo pravilo igre« ob robu likovne razstave, posvečene igralki Nori Gregor. Sodelovali bodo Hans Kitzmüller, Neda R. Bric in Aleš Dok-torič. Uro pred dogodkom bo voden ogled razstave. Dalmatinske klape V Športnem centru HIT v Šempetru bodo v okviru turneje po Sloveniji 1. februarja ob 20. uri nastopile dalmatinske klape Maslina, Kumpanji, Bonaca in Cambi. Gosta večera bosta Tedi Spala-to in Marko Pecitic - Peco. Predrodaja vstopnic že poteka; kot je razvidno s spletne strani Eventima, je prostih le še nekaj mest. (km) činah deželni svet potekal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v sredo, 29. januarja, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu. 0 Prireditve »SIJE, SIJE SONČECE« - ljudska pesem v besedi in glasbi. KD Danica vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture v soboto, 1. februarja, ob 20. uri v centru Danica na Vrhu. Nastopili bodo ŽVS Danica, otroci OŠ Vrh in MPZ Miren. Priložnostno besedo bodo imeli Blaž Pucihar, Damijan Stepan-čič in Dušica Kunaver, avtorji zbirke »Pojdi z menoj, s pesmijo po Sloveniji«. Potekalo bo včlanjevanje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri v Tu-movi dvorani KB centra na Korzu Verdi 51 v Gorici predavala psihologinja Ester Ferletič o anksioznosti; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 30. januarja, ob 20. uri na srečanje »Pod lipami«. Ob Dnevu spomina bo gost profesor in zgodovinar Ferruccio Tassin, večer bo vodil Peter Černic. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja s podjetjem Avrigo v dneh 14., 15. in 16. februarja Valentinov vikend v Termah Olimia v Sloveniji. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51 v Gorici, ob sredah od 10. do 11. ure čimprej in najkasneje do 29. januarja. Podrobnosti in potek letovanja nudijo organizatorji na sedežu; na račun 100 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). Prispevki PUSTNA SKUPINA KD Sovodnje vabi otroke, mlade in odrasle, ki bi se jim želeli letos pridružiti na povorkah, da se prijavijo do ponedeljka, 27. januarja, pri Anji (tel. 348-3245039). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo zaradi istočasne zasedenosti v Finžgarjevem domu na Op- V spomin na Otilijo Kuzmin darujejo Dragica, Ketty in Robert 30 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje. Pogrebi DANES V ROMANSU: 14.30, Alessan-drina Zampar por. Dibarbora v cerkvi in na pokopališču. 22 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Rekord NBA: »Melo« nasul kar 62 točk! NEW YORK - Carmelo Anthony je napisal novo stran zgodovine enega najslovitejših moštev Lige NBA New York Knicks. Za zmago nad Charlottom (125:96) je nasul izjemnih 62 točk. 29-letni krilni košarkar, ki je drugi strelec lige, je s tem dosežkom popravil osebni rekord in postavil tudi novega v zgodovini kluba. Do zdaj ga je imel v lasti Bernard King, ki je leta 1984 dal 60 točk. Iz igre je zadel 23 od 35 metov (6:11 za tri točke), zadel vseh deset prostih metov, temu dodal še 13 skokov. Na Li drugič najboljša MELBOURNE - Kitajka Na Li je zmagovalka odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Teniška igralka iz Wuhana je v finalu gladko, brez izgubljenega niza, premagala Slovakinjo Dominiko Cibulkovo s 7:6 (3) in 6:0 ter se veselila svojega prvega naslova na turnirjih za veliki slam v Melbour-nu ter drugega v karieri. Leta 2011 osvojila naslov na igriščih Roland Garrosa. Njena tekmica Cibulkova je prvič zaigrala v finalu katerega od turnirjev za grand slam. ;o zmagoslavje v Cortini d'Ampezzo in v Saporu in Petra alpsko in CORTINA DAMPEZZO - Napoved vodje ekipe Team to aMaze Andree Mas-sija, da forma prihaja, ni bila iz trte izvita. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je včeraj na drugem smuku za svetovni pokal alpskih smučark v Cortini dAmpezzo zmagala in stopila prvič v olimpijski zimi na najvišjo stopničko. » Velik kamen se mi je odvalil od srca. Že prej sem dobro smučala, vendar nekako vse skupaj ni steklo. Danes mi je Mauro Pini, novi trener, kot navodilo pred tekmo prvič dejal, da naj smučam s čustvi. Prvič mi je nek trener to rekel ... Andrea Massi mi vedno reče, da naj pustim čustva nekje zadaj, meni pa se zdi pomembno, da čustev ne zatiram, čeprav je to v poklicnem športu včasih potrebno, če hočeš biti vrhunski,« je po prvi letošnji zmagi dejala Mazejeva in priznala, da odkar je prišel Pini, se je napetost v ekipi sprostila. »Vsi smo bolj mirni in tako pričakamo tudi tekme. Tako lahko bistveno bolj zbrano naredim, kar moram.« Za Mazejevo je za 27 stotink sekunde zaostala Švicarka Marianne Kaufmann-Abderhalden (+0,27), tretja pa je bila Tina Weirather iz Liechtensteina (+0,38). Nemka Maria Hofl-Riesch, ki je v petek dosegla tretjo zmago v tej zimi in vodi na skupni razvrstitvi, je bila četrta. »Stopnjevanje forme je bil moj cilj,« je še pojasnila Mazejeva. »Tekmi v Cortini in v Kranjski Gori, kjer še nisem zmagala, bodo pomembne za samozavest pred olimpijskimi igrami. Po teh korakih, ki sem jih naredila v zadnjem času, lahko tudi Vi-tranc pričakujem bolj optimistično in bom lažje nastopila. Danes sem zmagala na smuku, ki je moja najboljša disciplina sezone po izidih sezone. To je kar malo smešno. Največ pa lahko naredim na slalomu, zato se naslednje tekme v tej disciplini zelo veselim.« Izidi: 1. T. Maze (Slo) 1:37,79, 2. M. Kaufmann-Abderhalden (Švi) +0,27, 3. T. Weirather (Lie) +0,38, 4. M. Hofl-Riesch (Nem) +0,54, 5. S. Cook (ZDA) +0,56, . A. Fenninger (Avt) +0,56, 7. J. Mancuso (ZDA) +0,63. Skupno (po 22 tekmah): 1. M. Hofl-Riesch (Nem) 1011, 2. T. Weirat-her (Lie) 863, 3. A. Fenninger (Avt) 839, 4. T. Maze (Slo) 709, 5. L. Gut (Švi) 696, 6. M. Shiffrin (ZDA) 614. smučanje - košarka - SP Italija se bo odpovedala »wild cardu« RIM - Potem ko je košarkarska zveza FIP po evropskem prvenstvu v Sloveniji napovedala, da bo zaprosila za povabilo (wild card) za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji, je včeraj predsednik zveze Gianni Petrucci napovedal, da se bodo temu odpovedali. Košarkarska zveza bi morala za nastop plačati približno 830 tisoč evrov, kar pa se Petrucciju zdi neetično. Prvič zato, ker na primer pri kolesarstvu ali odbojki so povabila brezplačna, obenem pa zato, ker bi radi uvrstitev na SP dosegli na igrišču. Italijanska košarkarska reprezentanca je na Eurobasketu osvojila 8. mesto, kar pa ni zadostovalo za uvrstitev na SP. Uvrstilo se je prvih sedem reprezentanc. Za Petra Prevca prva posamična zmaga zoi 2014 - Soči Američani previdni med sprehodi SOČI - Pred olimpijskimi igrami v Sočiju je ameriško zunanje ministrstvo športnikom te države, ki bodo sodelovali na tekmovanjih, svetovalo previdnost pri gibanju izven olimpijskih prizorišč in v olimpijskem mestu. Opozorilo se nanaša predvsem na nošenje uradnih olimpijskih oblačil s prepoznavnimi ameriškimi oznakami izven varnega območja olimpijske vasi.Jakne v ameriških barvah rdeči, beli in modri, s prepoznavno ameriško zastavo na prsih in zvezdami ter črtami na rokavu, ki bodo del ameriške uradne olimpijske opreme, bodo lahko v Sočiju zelo prepoznavne, kar pa je z vidika varnosti tudi zaskrbljujoče. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ansa SAPORO - Smučarski skakalci so na daljnem Japonskem poskrbeli za novo veselje ljubiteljev smučarskih skokov. Na tekmi svetovnega pokala v Saporu, sicer v močno okrnjeni konkurenci, so kar štirje osvojili mesta v prvi deseterici, dva sta stopila tudi na zmagovalni oder. Najdlje je skočil Peter Prevc, drugi pa je bil Jernej Damjan. Z zmago je Prevc oblekel tudi rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku svetovnega pokala, pred Poljakom Kami-lom Stochom ima 11 točk prednosti, prednost pa lahko še okrepi po še drugi tekmi v Saporu, kamor se Prevčevi neposredni tekmeci niso odpravili. Tretji, Avstrijec Gregor Schlierenzauer, za Prevcem zaostaja 62 točk. » Tekma se mi je zelo dobro izšla, naredil sem tehnično dva zelo dobra skoka, povsem sem bil zbran, kar je tudi moj cilj, da poskušam to, kar imam, še izboljšati in utrditi. Trenutno se zima odvija po načrtih. Res je, da je bila konkurenca na tekmi okrnjena, ampak vedno je treba za dober rezultat prikazati zelo dobre skoke. Sigurno je zelo dobro, da cela ekipa stopnjuje nastope. Mislim, da so to dosežke, ki vlijejo samozaupanje vsem, tako tekmovalcem kot trenerjem in celi podporni ekipi, da gremo lahko bolj mirne glave spat,« je po zmagoslavju razmišljal 21-letni Prevc. Zelo zadovoljen je bil tudi Damjan, ki pa se z načrti v Sočiju še ne obremenjuje: »Skoki so pač tak šport, da je treba vedno gledati iz tekme v tekmo, biti zbran na posamezen dan, edino tako lahko potem funk-cionirašna najvišji ravni.« Glavni trener slovenske moške ekipe v smučarskih skokih Goran Janus je prepričan, da kljub okrnjeni konkurenci tekma ni bila niti najmanj lahka, saj je veter nenehno spreminjal jakost. Čestital je vsem fantom, saj so vsi dobro skakali. Izid: 1. P. Prevc (Slo) 294,6, 2. J. Damjan (Slo) 277,0. 3. N. Kasai (Jap) 272,1. 4. R. Kranjec (Slo) 266,9, 5. D. Ito (Jap) 261,2, 6. A. Kofler (Avt) 260,5, 7. N, Dežman (Slo) 255,6, 12. T, Naglič (Slo) 252,1, 18. R, Hrgo-ta (Slo). 247,9, 29. J, Tepeš (Slo) 217,5. PLANICA - Avstrijka Daniela Irasch-ko-Stolz je zmagovalka tekme svetovnega pokala smučark skakalk v Planici. Najboljša Slovenka je bila Urša Bogataj na četrtem mestu. nogomet - A-liga Le točka za Napoli in Juventus RIM/NEAPELJ - Chievo je prekrižal načrte Napoliju in v mestu pod Vezuvom odtrgal gostiteljem dragoceno točko v boju za obstanek. Gostje iz Verone so povedli v 18. minuti s Sardom. Varovanci trenerja Beniteza so izenačili po zaslugi Albiola (88. min.). Vodilni Juventus je v Rimu igral neodločeno 1:1 z Laziom Edyja Reje. Rimljani so povedli s pomočjo enajstmetrovke Candreve (Buffon je prejel rdeči karton). Za črno-bele je izenačil Llorente. Vrstni red: Juventus 56, Roma 47, Napoli 44, Fiorentina 43, Inter 32, Verona 32, Torino 29, Parma 29, Lazio 28, Genoa 26, Milan 25, Atalanta 24, Sampdoria 21, Cagliari 21, Udinese 20, Chievo 18, Bologna 17, Sassuolo 17, Li-vorno 13, Catania 13. Danes: 12.30 Verona - Roma, 15.00 Cagliari - Milan, Inter - Catania, Livorno - Sassuolo, Parma - Udinese, Sampdoria - Bologna, Torino - Atalanta, 20.45 Fiorentina - Genoa. PO AVSTRALIJI - Kolesar moštva Sky Avstralec Porte je zmagovalec predzadnje etape dirke po Avstraliji. Italijan Ulissi, član moštva Lampre, je bil drugi, Avstralec Gerrans je s tretjim mestom znova prevzel vodstvo v skupnem seštevku dirke. Matej Mohorič (Can-nondale) je etapo končal na 64. mestu. TRST -19 - Tržaški košarkarji so v drugoligaškem prvenstvu Adecco Gold izgubili na gostovanju v Veroni. Končni izid je bil 80:61. Za Tržačane je največ točk dosegel Candussi (14). Liga Aba: Olimpija - Radnički 85:56, Igo-kea - Krka 83:74. 1. SKL: Grospuplje -Portorož 71:79 DERBI MILJČANKAM - Ženska A2-liga: Triestina - Valmadrera 84:29, Interclub Milje - Sporting club Videm 71:52. VATERPOLO - V 6. krogu A2-lige je tržaški Pallanuoto Trieste izgubil na gostovanju proti Quintu s 5:3. formula ena Predstavili Ferrarijev bolid F14 T T MARANELLO - Ekipa formule 1 Ferrari je naslednja, ki je pred novo sezono svetovnega prvenstva razkrila letošnji dirkalnik. Moštvo iz Maranella je predstavitev bolida F14 T opravila kar prek spleta (na sliki ANSA), avtomobil pa bodo prvič v živo predstavili na testiranjih v Jerezu naslednji teden. Ferra-rijevo predstavitev sta spremljala tudi oba voznika, nekdanja svetovna prvaka Španec Fernando Alonso in Finec Kimi Raik-konen. Novi bolid je zaradi novih pravil v sezoni 2014 v primerjavi z lanskim precej spremenjen, pri Ferrariju so sporočili, da ima le malo skupnega s predhodniki. »V zadnjih letih smo imeli nekaj priložnosti za zmage. Upam, da smo zdaj tako daleč, da bomo tudi zares zmagovali. Res je, da je letos veliko sprememb, ki bodo vplivale na slog vožnje. Radoveden sem, kako se bo obnesel novi dir-kalnik,« je od predstavitvi dejal Alonso. Polet Tine i Tina Maze je v Cortini 23. stala na najvišji stopnički ansa alpsko smučanje - Smuk v Kitzbühlu Zmaga Svindalu, razočarani Slovenci Zmagovalec prestižnega smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v avstrijskem Kitzbuhlu je domačin Hannes Reichelt. Za prvo smukaško zmago na Streifu je prehitel Norvežana Aksla Lund Svindala, ki je zaostal 21 stotink sekunde, ter ameriškega asa Bodeja Millerja, ki je za najhitrejšim zaostal 34 stotink sekunde. Slovenci so na smuku razočarali. Andrej Šporn je bil 30. (+2,67) in bo tako ostal brez nastopa na olimpijskih igrah v Sočiju, Rok Perko 45 (+4,13). Najboljši »azzurro« je bil Južni Tiro-lec Christofer Innerhofer. V Kitzbuhlu bo danes še su- perveleslalom (ob 10.15), ki bo skupaj s kombinacijskim slalomom (ob 15.15) štel za superkombinacijo za pokal Hahnenkamm. Zaradi napovedi sneženja bodo dokončne urnike startov sporočili zjutraj. Izidi: 1. H. Reichelt (Avt) 2:03,38, 2. A. Lund Svindal (Nor) +0,21, 3. B. Miller (ZDA) +0,34, 4. A. Theaux (Fra) +0,66, 5. C. Innerhofer (Ita) +0,77, 6. C. Janka (Švi) +0,85, 7. M. Franz (Avt) in T. Ganong (ZDA) +1,03. Skupno: 1. A. Lund Svindal (Nor) 837, 2. M. Hirscher (Avt) 735, 3. A. Pinturault (Fra) 556, 4. F. Neu-reuther (Nem) 491. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 23 moška c-liga - Boljši tudi od neposrednega tekmeca za 1. mesto Nepremagljivi Fincantieri - Olympia 2:3 (21:25, 25:20, 21:25, 25:21, 8:15) Olympia: Hlede 5, Pavlovic 5, Juren 7, Komjanc 17, Persoglia 10, Terpin 31, Plesni-čar (L) Lavrenčič 1, Vogric 4, Vizin 0, Ma-gajne, Čavdek (L2), Černic 0. Združena ekipa Olympie je prvi del prvenstva končala nepremagana. V Tržicu je pred njo sinoči pokleknil tudi prvi zasledovalec Fincantieri. Boril se je kot lev in iztržil točko. Prednost Goričanov znaša zdaj štiri točke. Takšna prednost bi jim ob koncu rednega dela zagotovila napredovanje brez igranja play-offa. Goričani so sinoči poleg nasprotnika premagali tudi velik pritisk, ki jim večji del tekme ni dovolil, da bi igrali kot znajo. Trener Marchesini je na začetku tekme poslal na igrišče standardno postavo, v kateri je na krilu začel Juren. Olympia je z napadalnim servisom takoj prevzela vodstvo in ga nikoli ni izpustila iz rok. Z enakomerno porazdelitvijo točk med napadalci je dosegla najvišje vodstvo 18:11. Ni igrala ves čas brezhibno, toda vsekakor boljše od požrtvovalnih, a slabše organiziranih gostiteljih. Po visokem vodstvu je nekoliko popustila, tako da se je Fincantieri nevarno približal do izida 18:20, a je bilo to tudi vse. Tržičani nikoli niso puščali vtisa, da jim lahko uspe preobrat. Toda v drugem setu se je po vodstvu Olympie z 10:6 pokazala povsem drugačna slika. Fincantieri je po nekaj uspešnih blokih dobil krila in pri izidu 14:13 prvič vodil na tekmi. Nato je imel tudi nekaj sreče in kljub Marchesinijevim menjavam povedel celo 20:14, na valu pridobljene samozavesti pa set uspešno tudi končal in poravnal izid v setih. Tretji set je bil prava muka. Ekipi sta se po živčnih igri na obeh straneh izmenjavali v vodstvu, vendar je bolje kazalo nasprotnikom, saj je Olympia precej padla v storilnosti napada, blok pa tako in tako ni bil dober (le 5 točk v petih setih). Ponovno se ji je moška c-liga »Kovinarji« so bili premočni Soča - FerroAlluminio 0:3 (27:29, 13:25, 20:25) Soča: Waschl 2, Lupoli 2, Man-freda, Cobello 16, Corsi 10, S. Komjanc 10, K. Komjanc, Franzot 3, Margarito (L). Trener: Markič. Soča se je tokrat odlično upirala solidnemu Ferro Alluminiu. Varovanci trenerja Markiča so odigrali odličen prvi set, ki so ga izgubili po napetem boju šele pri izidu 27:29. Škoda, saj so Corsi in soigralci vodili pri izidu 24:23, nato pa je prevladala večja izkušenost nasprotnikov. Ferro Alluminio je nato prevladal tako v drugem kot še v tretjem setu. (av) MOŠKA D-LIGA Pulitecnica Friulana - Sloga Tabor 3:0 (25:17, 25:19, 25:12) Sloga Tabor: Antoni, Cettolo, Mi-lič, Taučer, Trento, Žerjal, Rauber (L), Felician, Guštin. Trener: Berlot. Sloga Tabor je nepričakovano prepustila vse tri točke domačinom. Slogašem tokrat enostavno ni šlo nič od rok. Res je sicer, da so igrali v temni telovadnici in da je bilo igrišče omejeno s pregradno zaveso in se v takem neobičajni situaciji niso znašli, a je to lahko le zelo skromno opravičilo za tako medel nastop. Domačo ekipo odlikuje zelo dobra obramba, ki pa bi jo ob normalni igri Sloga Tabor morala ugnati brez večjih težav. Žal se to tokrat ni zgodilo, saj so Slogaši tekmo izgubili na lastnih napakah: popustili so na vsej črti, bili neučinkoviti na servisu in negotovi v sprejemu, zaradi tega je bil seveda tudi napad neprodoren. odprlo šele pri vodstvu nasprotnikov z 20:18, ko je dosegla pet zaporednih točk, nato pa tudi odrešujočo 25. točko. A se je v četrtem setu spet zataknilo. Olympia ni zaključevala napadov in se izpostavila nasprotniku, ki ga v bloku ni zaustavljala. Fin-cantieri je visoko povedel 20:13, Goričani pa so reagirali prepozno. Tako je o zmagovalcu odločal 5. set Z napadi Terpina (na koncu 31 točk in 60-od-stotni izkoristek v napadu) in dvema strupenima servisoma Persoglie je Olympia po-vedla s 7:3, ob menjavi igrišča pa je bilo 8:5. Po bloku Pavlovica se je Olympia razigrala in popolnoma dotolkla končno strte nasprotnike. V tržiški športni palači se je sinoči zbralo več kot 200 gledalcev bumbaca moška b2-liga - Po sedmem letošnjem »tie-breaku« Sloga Tabor iztrgala prvo točko neugodnemu Sisleyju Volley Treviso - Sloga Tabor Televita 3:2 (25:16, 20:25, 25:14, 22:25, 15:9) Sloga Tabor Televita: Cettolo 15, Iaccarino 22, Jeron-čič 7, Mirko Kante 4, Ambrož Peterlin 11, Princi 1, Matevž Peterlin (L), Bolognesi, Vasilij Kante 0. Trener: Gregor Je-rončič. Sloga Tabor Televita je v Trevisu odigrala svoj letošnji sedmi »tie-break«, iz Trevisa pa prihaja z dragoceno točko, sploh prvo, ki jo je naša ekipa v vseh teh letih (tako v članskem kot v mladinskih prvenstvih) osvojila v sloviti Ghiradi. Slogašev se vsekakor letos res drži smola, saj so bili tudi tokrat proti ekipi, ki je na lestvici za njimi, okrnjeni: Vasilij Kante je lahko le občasno stopil na igrišče za blok, Bolognesi zaradi poškodbe itak ne more igrati, Jerončič prav tako še ni okreval po poškodbi, za nameček pa je za gripo zbolel še Sirch, ki sploh ni mogel v Treviso. Njegovo vlogo je prevzel Mirko Kante, zaigral zelo značajno, v bloku je dobro »držal« domače napadalce, izkazal pa se je tudi z nekaj res dobrimi posegi v obrambi. Treviso je mlada ekipa, odlikuje jo odličen servis, s katerim na domačih tleh spravlja v težave tudi ekipe z vrha lestvice, med igralci pa izstopa korektor Bortolato, ki je praktično neustavljiv z vsakega položaja. Tekma se za slogaše ni začela najbolje: po začetni izenačenosti so takoj prevzeli pobudo domačini, ki so stalno vo- dili in brez težav prišli do petindvajsete točke. V drugem so slogaši takoj pokazali zobe. Treviso je vodil do 6. točke, ko so naši igralci reagirali, povedli z 11:7 in prednost obdržali do konca. Tudi v tretjem so bili najprej v prednosti slogaši (8:5), a je Treviso izenačil pri deveti točki, odločilni vzgon pa mu je dal Bortolato s serijo neubranljivih asov, ki so dobesedno razbili Slogin sprejem in seveda tudi moralo. Četrti set je bil na začetku spet v rokah Trevisa, ki je vodil do 15. točke, ko so se slogaši spet izkazali s svojo značajno igro. Znali so tudi premostiti težave, ki jih je z nekaj nerazumljivimi odločitvami povzročil sodnik (Gregor Jerončič je celo dobil svoj prvi rumeni karton v karieri!) in povsem zasluženo izenačili. V petem je potem Treviso takoj nanizal 5 zaporednih točk, povedel s 7:2 in tekme je bilo v bistvu konec. Kljub porazu je bil trener Jerončič po tekmi zadovoljen: »Med tednom smo zaradi bolezni trenirali manj kot običajno, glede na situacijo pa je bila reakcija fantov nadvse pozitivna. Treviso je mlada ekipa, zdaj prihaja v obdobje, ko se začenja poznati delo. Imajo tri izredne serverje, pred njimi lahko res damo kapo dol! V tem elementu je bila tudi glavna razlika v njihovo korist. Po tekmi je sicer lahko govoriti, da je škoda za peti set, a je osvojena točka v Trevisu res zelo dragocena. Pač nismo uspeli obdržati naleta, ki smo ga imeli v četrtem setu, a moram kljub temu podčrtati, da sem ob današnji tekmi res užival!« naši oskarji 2013 Spletni prenos z Opčin in par Ban-Sancin V četrtek ob 18.30 bomo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah slavnostno podelili naše športne Oskarje 2013. Priznanja bomo v sodelovanju z ZSŠDI podelili najboljšim odbojkar-jem, odbojkaricam, nogometašem, košarkarjem in letos prvič tudi predstavnikom drugih športov, ki branijo barve slovenskih klubov v Italiji, ter članskim in mladinskim ekipam leta. To pa ni vse. Priznanja oziroma oskar bomo podelili tudi najboljšemu trenerju. Posebna priznanjabodo še: oskar brez meja, oskar za odmeven mednarodni uspeh in oskar za mlade upe. Prireditev bosta povezovala Marko Sancin in Eugen Ban, priznani radijski duo, ki na tržaškem Radiu Trst A vodita jutranjo uspešnico RadioAktivni val. Na Primorskem dnevniku smo se obenem odločili, da bomo prireditev s spletno kamero neposredno v živo prenašali tudi po našem spletu. ženska c-liga - Zalet presenetil Sijajen podvig Varovanke trenerja Bosicha zadale prvi poraz vodilnemu Zalet - Libertas 3:1 (18:25, 26:24, 25:18, 25:20) Zalet: Babudri 13, Balzano 5, Cris-sani 2, Gridelli 6, Spanio 6, Štoka 16, Pre-stifilippo (L1), Grgič 1, Costantini, Cvel-bar, Preprost, Škerl. Trener: Bosich. Zalet je poskrbel za pravo senzacijo, saj je v mestnem derbiju premagal glavnega in nespornega favorita za napredovanje, tržaški Libertas, ki je imel pred to tekmo kar 15 točk prednosti pred našo ekipo. Če je projekt Zalet potreboval reklamni spot, ga je prav gotovo sinoči dosegel. Vse se je odvijalo v sanjskem okviru: polna telovadnica navijačev obeh društev, lepa in napeta igra, požrtvovalnost, volja do zmage na obeh straneh mreže, predvsem pa velika želja naših igralk, da bi spravile na kolena ekipo, za katero se od samega začetka ve, da cilja v višjo ligo. Zaletovke so začele zelo dobro, takoj povedle z 8:3, ko so prevzele po- budo gostje in nanizale serijo točk. Bo-sicheve varovanke so reagirale, za zmago v setu je bilo sicer prepozno, napovedale pa so povsem drugačno igro v nadaljevanju. To se je tudi zgodilo, saj so od drugega seta dalje zaigrale kot prerojene. Učinkovito so servirale, tako da sicer odlična podajalka Wolf, ki je še lani igrala v B1-ligi, velikokrat ni mogla vključevati v igro svojih centrov. Dobre so bile zaletovke tudi v bloku, kjer so velikokrat zaustavljale napade nasprotnic, tako da smo lahko gledali celo serijo zelo dolgih akcij, v katerih so bile boljše prav naše igralke. Trener Edi Bosich seveda ni mogel skriti navdušenja: »Tekmo so igralke zelo občutile, kar se je poznalo že med tednom, saj še nikoli niso tako dobro trenirale kot tokrat. Dobro delo se je seveda obrestovalo, tako da so danes nudile gledalcem - in same sebi - res lepo predstavo!« ALPSKO SMUČANJE Na Zoncolanu dve uvrstitvi v deseterico Dečki in naraščajniki so včeraj tekmovali na Zoncolanu v veleslalomu. Med posameznicami se je na najvišje mesto uvrstila Katrin Don (Brdina), ki je bila 5. med naraščajnicami. Zaradi napake v prvem spustu je zaostala preveč, da bi lahko dosegla višjo uvrstitev. V drugem spustu je sicer dosegla drugi najboljši čas. Prepričljiv je bil nastop dečka Mattie Del Latte (Mladina), ki tekmuje z leto starejšimi smučarji. Po prvem spustu je bil šesti, zaključil pa na osmem mestu. Med tekmovalci letnika 2001 je bil tretji najboljši. Deklice: 24. Linda Polli (Maldina), dečki: 8. Mattia Del Latte, 31. Jan Sedmak (oda Mladina), odstopili Enrico Rožič (Devin), Ivan Sosol, Anthony Devetak, Tomas Cudiz (vsi SPDG); naraščajnice: 5. Katrin Don (Brdina), odstopila Petra Basezzi (Devin), naraščajniki: 20. Matej Kalc (Brdina), 24. Jan Ostolidi (Mladina), 26. Rudy Škerk, 27. Matej Udovič (oba Devin), odstopili Carlo Francesco Rossi (Brdina). 1. ženska divizija Vodil Zalet Sloga nato pa zmagal Kmečka banka Zalet Kmečka banka - Zalet Sloga 3:2 (21:25, 21:25, 25:22, 25:10, 15:12) Zalet Kmečka banka: Costantina, Kalin, Klobas, Moro, Škerl, Vattovaz, Barut (L1), De Walderstein (L2), Pertot, Zonch, Rauber. Trener: Coloni. Zalet Sloga: A. Goruppi 10, Cabrelli 5, T. Spanghero 10, Kralj 8, Pertot 7, Valič 8, Bar-bieri (L), Venier 0, Jarc 0, Starec 0, A. Spanghero, I. Goruppi (L2). Trener: Calzi. V slovenskem derbiju 1. ženske divizije je Zalet Sloga že vodil z 2:0. Nato pa so odboj-karice Zaleta Kmečke banke poskrbele za preobrat. Acli Ronchi - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:13, 25:16, 25:13) Soča: Cotič 2, Černic 3, Malič 4, Čajic 1, Čelikovic, Brumat, Abrami, Brisco,Gerin 2, De-vetak 5. Trener: Visintin. Prvouvrščeni Ronchi je bil za mlade igralke Soče pretrd oreh. Ronchi se je sicer v vseh nizih prilagodil igri šibkejših gostij, veliko so tudi grešile, tako da so sočnake dosegle veliko točk po njihovi zaslugi. Vseskozi pa so se borile in prikazale vse, kar so zmogle. Govolley - Millenium 3:0 (25:22, 25:23, 25:20) Govolley: Bressan 15, Winkler 5, Povšič 7, Valentinsig 3, Zavadlav 10, Devetak 6, Ter-čič 7, Mosetti (L), Paulin in Sosol n.v. Odbojkarice Govolleyja so z zbrano igro in pravim pristopom zasluženo premagale solidno ekipo Millenium. Zalet Kontovel - Poggivolley 3:0 (25:18, 25:16, 25:20) Zalet Breg - Oma 3:2 (25:6, 22:25, 20:25, 25:14, 15:12) Val - Minerva 3:0 (25:23, 25:15, 25:14) 1. MOŠKA DIVIZIJA CGS - Val 3:2 (25:23, 13:25, 15:25, 25:21, 15:10) VAL: Faganel 14, I. Devetak 15, Juren 17, Brandolin 10, Fedrigo 11, R. Devetak 5, Zor-gniotti 1, Braini 1, Frandolic (L), n.v. Corva in Nanut. Trener: Corva. Val, brez poškodovanih Sfiligoja in Uliana, je kljub velikim pričakovanjem ostal brez željene zmage. Največ težav so imeli valovci s prilagoditvijo v telovadnici, zato je bilo veliko napak v sprejemu, servisu in obrambi. V drugem in tretjem nizu so z osnovno, a dinamično igro prevladali in povedli v nizih 2:1, v četrtem pa so se preveč sprostili in dovolil, da je CGS prevladal vse do konca. Olympia Terpin - Cus Trieste 2:3 (25:21, 20:25, 25:16, 13:25, 13:15) OLYMPIA: J. Hlede (L), Mucci 1, Komjanc 1, Černic 12, Cotič 10, Čevdek17, Frandoli, Polesel 3, Crobe2, Boschini 1, Štekar, D. Hle-de 0 . Trener: Terpin. Olympia je izgubila po petih nizih, potem ko je vodila 1:0 in 21:0. V ključnem četrtem nizu je popustila in dovolila gostom, da so izsilili peti niz. Tudi končnica je bila izenačena, a le do 12:12. Po dveh naivnih napakah je imel CUS lahko pot do zmage. največ težav so imeli torkat Goričani v napadu in sprejemu. Prevenire - Naš prapor 1:3 (25:18, 17:25, 21:25, 14:25) 24 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / O GORIŠKI ŽENSKI ODBOJKI Glavna tema jutrišnje oddaje Športel (na TV Koper ob 18.00) bo goriška ženska odbojka. O tem se bo voditelj Igor Malalan pogovarjal s trenerko Govolleya Paolo Uršič, trenerjem Zoranom Jerončičem ter kape-tanko ekipe, ki letos igra v 1. diviziji, Giulio Bressan (na fotografiji). Sodelavka Valentina Sancin je pripravila anketo o tem, kako bi lahko dvignili raven goriške ženske odbojke. V oddaji bodo predstavili tudi četrtkovo podelitev Naših Oskarjev. O tem seje sodelavec Andrej Marušič pogovarjal z urednikom športne redakcije Aleksandrom Korenom. Oddajo bodo popestrili še prispevki iz tekmovališč. POLET KWINS SE JE ZBUDIL V DRUGEM POLČASU Prvi polčas je bil skorajda zaskrbljujoč. Poletovci so sicer prvi po-vedli, nato pa je borbena Modena uspela izenačiti. »V drugem polčasu pa smo dokazali, da smo veliko boljši od Modene. Na-digrali smo jih v vseh elementih igre. Lep dokaz je podatek razmerje strelov v gol 25:9,« je po zmagi ocenil Samo Kokorovec. Kočni izid je bil 7:1. Med strelce so se vpisali: Grusovin 2, Battisti 2, Fabietti, Maritto in Degano. V prihodnjem krogu, v soboto, bo Polet Kwins igral v Forliju zaostalo tekmo proti Sanbenedettu. Polet je še vedno zanesljivo prvi na lestvici v A2-ligi v hokeju na ro-lerjih. Polet: Biason; Mariotto, Cavalieri, Battisti, Fabietti, Medeot, Poloni, Zol, Grusovin, Deiaco, Monteleone, Mitja Kokorovec, Degano. Trener: Rusanov. košarka - Jadran Franco v državni diviziji C premagal drugega na lestvici Natančni meti za tri točke Jadran Franco - San Marino 68:57 (17:17, 39:37, 51:49) Jadran: D. Batich 16 (-, 5:9, 2:4), Ban 12 (2:2, 2:5, 2:6), De Petris 4 (-, 2:3, -), Franco 8 (2:2, 0:2, 2:6), Malalan 4 (-, 2:8, -), M. Batich (-, -, 0:2), Slavec 13 (4:6, 0:2, 3:6), Marusic 11 (1:2, 5:9, 0:2), Ri-dolfi, Leghissa n.v. Trener: Mura. Skoki: 36 (11 v napadu in 25 v obrambi), pridobljene žoge 4, izgubljene žoge 15. Jadran Franco s četrto zaporedno zmago nadaljuje prepričljive nastope v tem letu. Včerajšnja zmaga ima še večjo težo, saj je Jadran dohitel San Marino (in San Vendemiano) na drugem mestu, hkrati pa izničil razliko, ki si jo je priigral v prvem delu prvenstva, ko je izgubil za šest točk. Na skupni lestvici vodi pred tremi zasledovalci Mestre, ki so včeraj premagale San Vendemiano 64:66. Srečanje med dvema najboljšima obrambama prvenstva se je na Opčinah razpletlo v bistvu izza šestmetrske črte. Odločilni za zmago Jadrana so bili tokrat meti za tri točke, ki so jih vsakič od- daljili od nasprotnika. Tako je bilo že v drugi četrtini, ko so po izenačeni igri štiri zaporedni meti (po dva koša sta dosegla Slavec in Daniel Batich) jadranovci povedli 37:33 in nekoliko zadihali. Izenačenost v zadnjem delu pa je spet prekinil met za tri točke: štiri minute pred koncem je bil najprej uspešen Franco, sledil je še met Bana. San Marino je po Jadranovi reakciji pri zaostanku 63:55 v bistvu vrgel puško v koruzo. Zaman je iskal rešitev v metih iz razdalje, ki so se vsakič odbili od obroča. Zaključna trojka Bana je le nekaj sekund pred koncem dala samo še piko na i. Nasploh pa je igra slonela na obrambah obeh ekip, tako da je bilo - z izjemo izdelanih metov iz razdalje - številno zgrešenih metov na obreh straneh, prav tako je bilo veliko napak. San Marino je vselej dokazal, da je dobra ekipa, ki odlično kroži žogo. Jadran se je taki ekipi znal upreti tudi s preračunljivo igro, svoj doprinos je tokrat dal tudi Marusic, Daniel Batich pa dokazal, da je še vedno lahko zelo nevaren. (V.S.) Daniel Batich je sinoči na Opčinah dosegel 16 točk fotodamj@n Domači šport Danes Nedelja, 26. januarja 2014 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 12.25 v Gradežu: Bor Radenska - Monfalcone; 20.15 v Gradežu: Falconstar - Breg DEŽELNA D-LIGA - 17.30 v Vidmu: CBU - Kontovel UNDER 14 - 11.00 pri Briščikih: Kontovel -Libertas NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Manzanu: Manzanese - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Sevegliano 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Ponziana; 14.30 v Dolini: Breg - Domio 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Podgori: Piedimonte - Zarja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 na Proseku, Rouna: Kras -Montebello Don Bosco; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Azzurra - Juventina; 10.30 v Krminu: Cormonese - Sovodnje ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet Kontovel - Azzurra UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Zalet Barich - Zalet Sokol UNDER 15 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Cervignano NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR (Csi Fitet) - V športnem centru v Zgoniku (organizator AŠK Kras): od 9.00 mladinske kategorije, od 13.00 člani Jutri Ponedeljek, 27. januarja 2014 KOŠARKA UNDER 19 - 20.30 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Guardiella - Dom primorski_sport facebook 4 nogomet - Vnaprej igrane tekme v deželnih amaterskih prvenstvih Sreča na strani Juventine Predsednik Kerpan: »Zmaga je pomembna« - Sovodenje bi si zaslužile kaj več - Dva gola Vršeta na Padričah - Mladost OK PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Ronchi 1:0 (0:0) Strelec: Dominutti (avtogol) v 52. min Juventina: Sorci, Iansig (Bečirevič), Racca, Ghirardo (Pantuso), Sellan, Man-freda, Jarc, Zorzut, Giolo, Markič, Stabile (Beltrame). Trener: Murra. Pogosto se reče, da je občinstvo dvanajsti igralec. Tokrat lahko mirno priznamo, da je bila sreča dvanajsti igralec Ju-ventine. Ronchi, v katerem igra Slovenec Michele Leghissa, je bil trd oreh in tudi, ko je ostal z igralcem manj, je spravil v težave domačo enajsterico. Glede na prikazano igro, si ne zasluži mesta, ki ga zaseda na lestvici. Srečanje se je začelo z enominu-tnim molkom v spomin na Danila Nanu-ta, ki je bil velik navijač Juventine. Do devetdesetih je bil odbornik belordečih in v sezoni 1981/82 je bil izvoljen za predsednika društva. Sama tekma je bila grda, kot je priznal tudi predsednik Marko Kerpan: »Igrali smo slabo, važno pa je, da smo zmagali.« V prvem polčasu je Juventina med 15. in 16. minuto dvakrat streljala proti vratom Ronchija. V 23. minuti pa so domači navijači pobledeli, ko je Sorci neverjetno ubranil strel iz bližine nasprotnikovega napadalca. V 28. minuti je Stabile sprožil močan strel, ki ga je vratar odbil v kot. Ob izteku je Ronchi ostal z igralcem manj. Drugi polčas je Juventina začela preudarno in v 1. minuti je Stabile zapravil odlično podajo Jarca z volejem nad vrati. V 7. minuti pa se je sreča nasmehnila gostiteljem: po kotu Stabileja sta nasprotni vratar in branilec nerodno posredovala in žoga je končala v mreži. Ronchi je po golu poskusil izenačiti, a se domača obramba ni pustila presenetiti. Ob koncu tekme je Bečirevič v kazenskem prostoru lepo zaustavil žogo in zaključil z levico ven z vrat. Juventina je dodala lestvici še tri točke, s prikazano igro pa naredila korak nazaj. 1. AMATERSKA LIGA Isontina - Sovodnje 3:1 (1:1) Strelec: v 23. Bajec Sovodnje: Devetak (Baldissin), Ster-gulz, Tomsič, Galliussi (Maurencig), Vi-zintin, Bernardis, Trampus, Flocco, Devetti, Panič (Černe), Bajec. Trener: Sari. Sovodenjci so tokrat igrali bolj zbrano kot ponavadi, na koncu pa so vseeno odšli domov praznih rok. Belo-modri so imeli skozi večji del tekme pobudo v svojih rokah. Predvsem v prvem polčasu so zgrešili kar nekaj lepih priložnosti za gol. Potem ko je bil v tretji minuti Devetti neuspešen sam pred vratarjem so nasprotniki poved-li v 16. minuti z lepim strelom iz razdalje. Sedem minut kasneje pa je izenačil Bajec po lepem predložku Paniča. V drugi polovici srečanja so nasprotniki povedli po zaslugi avtogola Stergulza v eni izmed redkih priložnosti v polovici igrišča Sovodenj. Tomsič in soigralci so nato imeli kar tri zaporedne kote, Isontina pa je odlično izkoristila protinapad in zapečatila srečanje v 42. minuti. 3. AMATERSKA LIGA Gaja - Villanova 2:1 (1:0) Strelec: Massimo Vrše v 11. in 47. min. Gaja: Venanzi, Rossone, Pečar, Cer-kvenic (Jankovič), Missi, Bernetič, Perlan-geli (Mania), Vella (Veglia), Milič, Sbrocc-hi, Vrše (Saša Prodanovič). Trener: Bones. Navdušenje, borbena igra in »zimzeleni« Massimo Vrse. Nogometaši Gaje so našli recept za zmago. V prvem krogu drugega dela prvenstva so zeleno-rumeni zasluženo z 2:1 odpravili Villanovo. Zmaga bi lahko bila bolj gladka, ko ne bi domača obrambna vrsta zaspala pri edini resni akciji gostov. Vsekakor junak včerajšnjega srečanja na Padričah je bil gropajski napadalec (stanuje sicer v Sesljanu), ki je pred krat- kim praznoval štirideseti rojstni dan. Svoje moštvo je osrečil na najboljši način, z dvema, povrh tega lepima goloma. Prvega je z natančnim lobom dosegel v prvem polčasu, drugega z močnim strelom pa takoj po povratku s slačilnic. Gostje so nato zmanjšali zaostanek, toda do konca se rezultat ni več spremenil. (jng) Mladost - Poggio 1:0 (0:0) Strelec: Mauro Peric v 70. min. Mladost: Ballerino, Tison, Patessio, Buffolin, D. Perc (S. Kogoj), Bagon, M. Peric, E. Kogoj, Cadez (Furlan), Bressan (M. Ferletič), Skarabot (Vizintin). Trener: Vit-turellli. Z zmago proti Poggiu se je ekipa do-berdobskega društva približala vodilnemu Audaxu, ki ima pred današnjo tekmo proti Staranzanu dve točki prednosti. Številni gledalci so v Doberdobu videli izenačeno tekmo. Zmagoviti gol Maura Perica, ki je po podaji Bagona z glavo preusmeril žogo v mrežo, je padel v drugem polčasu. VČERAJ ŠE - Elitna liga: Chions -Ism 1:3, Cjarlins - Rivignano 3:2, Muggia - Azzanese 3:0; 1. AL: Aquileia - Begliano 3:0; 2. AL: Azzurra - Moraro 2:2. DEŽELNI MLADINCI Kras - Sant'Andrea San Vito 4:0 (2:0) Strelci: Bianco, Drioli, Giani, Castellano. Kras: Karan, Costa (Taglialatela), Racman, Bianco, Sineri, Messina, Drioli (Selakovič), Krizman, Halili (Vescovo), Giani, Castellano (Farazzano). Mladinci Krasa so v prvem krogu drugega dela gladko premagali tržaške vrstnike. Varovanci trenerja Campa so bili skozi celotno tekmo boljši v vseh elementih igre. LJUBITELJI - Izid: Sovodnje -Crmor 1:1. košarka - D-liga Zaporednih porazov • v v — je ze sest Sokol - San Vito 64:84 (17:21, 34, 58:56) Sokol: Ferfoglia 6 (-, 3:6, 0:3), Potocnik 2 (-, 1:6, 0:1), Što-kelj 13 (5:6, 1:3, 2:4), Hmeljak 11 (2:2, 3:6, 1:3), Ušaj, Visciano 14 (4:6, 5:6, -), Doljak, Jevnikar 15 (4:6, 4:5, 1:3), Peric, Coloni, Sar-doč, Hrovatin 2 (-, 1:2, 0:2), trener Lazarevski. PON in izključen: Doljak (30) Sokol je v drugem povratnem krogu doživel že šesti zaporedni poraz. Nadaljuje se torej »črno obdobje« nabrežin-skega moštva, ki pa je proti San Vitu igralo zelo solidno tri četrtine. Gostitelji so bili Tržačanom povsem enakovredni in v tretji četrtini celo vodili za sedem točk. V tem delu sta še zlasti dobro igrala Jevnikar, ki je odlično kot organizator igre vodil ekipo in prispeval tudi 15 točk, ter Vi-sciano, ki je gospodoval pod košema in bil s 14 točkami drugi najboljši strelec nabrežinske vrste. V zadnji četrtini pa je sledil pravi polom domače vrste tako v obrambi kot v napadu. Mladi in hitri gostje so brez težav uhajali proti košu Sokola, v napadu pa gostitelji niso bili več tako učinkoviti kot v prvih treh četrtinah. Dosegli so namreč le šest točk. Skratka, igralcem Sokola je zmanjkalo sape, kar je posledica slabega obiska na treningih. V prihodnjem krogu (v petek) čaka varovance trenerja La-zarevskega nova težka preizkušnja, derbi proti Kontovelu. (la-ko) košarka Podvig domovcev Athletismo - Dom Gorica 55:64 (18:13, 29:26, 37:51) Dom: Voncina 2, Sanzin 2, Terčič, Zavadlav M. 7, Zavadlav G. 6, Collen-zini 1, Abrami 34, Graziani 2, Kos 2, Bernetič 8, Ventin. SON: 23. 3T: Zavadlav M. in Abrami 1. Trener: Delli-santi. Domovci so poskrbeli za pravi podvig in v gosteh premagali vodilno ekipo v lestvici. Varovanci trenerja Dellisantija so odigrali eno izmed najboljših letošnjih tekem, gledalci v telovadnici pa so bili priča pravemu »Abrami showu«. Mladi Domov playmaker je namreč Athletismu nasul 34 točk s sanjsko tretjo četrtino, med katero je dosegel kar 19 točk. Če pomislimo, da je Abrami v prvem delu prvenstva proti isti ekipi dal 29 točk, je povsem upravičeno, da je predsednik Athletisma po tekmi povedal, da je Domov playmaker zanj prava nočna mora. Vsi domovci pa si tokrat zaslužijo pohvalo, saj so po slabem začetku odlično odreagirali in v napadu odlično zaustavili nasprotnikove ostrostrelce. Sedaj je treba upati, da bodo rdeči nadaljevali s solidnimi nastopi, saj so v letošnji sezoni predstave zelo nihajoče. (av) DEŽELNI UNDER 17 Breg/Jadran - Arcobaleno 57:72 (17:22, 29:38, 42:58 ) Breg Jadran: Del Fabbro 4, Škabar 6, Petrovsky, Štoka 2, Ciuch 3, Mandič 19, Antler nv, Daneluzzo nv, Martelos-si 2, DellAnno 3, Devetak 8, Tulliach 10. Trener: Švab. Združena ekipa je morala priznati premoč ekipe Arcobaleno, čeprav so si varovanci trenerja Marka Švaba tokrat zavihali rokave in si se borili skozi vse srečanje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 25 nedeljski intervju - Manuela Di Centa Tihotapila je nogavice, prišla je v parlament Na pragu svojega prvega rojstnega dne po Abrahamu je Manuela Di Centa gostobesedno razpela svoje spomine. Začela je pri nedavnih dosežkih v politiki, kolo časa pa je zavrtela nazaj do leta 1984, ko je v Sarajevu prvič nastopila na olimpijskih igrah (OI). Vmes je bilo polno uspehov, padcev in vzponov - tudi na vrh Everesta. Na lanskih volitvah niste bili izvoljeni v parlament, ste pa vložili pritožbo. Kdaj jo bodo obravnavali? Pritožila se je tudi dežela Furla-nija Julijska krajina, ki zahteva nazaj izgubljeni sedež v poslanski zbornici. Ta pritožba ima sedaj prednost, o njej bo ustavno sodišče razpravljalo 11. februarja. Moja zasebna tožba zato čaka na razplet te obravnave. Kandidirali ste z Ljudstvom svobode, ki pa se je nato razcepil. Komu pripadate zdaj, Berlusconi-jevi Forza Italia ali Alfanovi stranki? Zdaj se ukvarjam s športno politiko, saj sem funkcionar tako v italijanskem olimpijskem odboru kot v mednarodnem komiteju. Z državno politiko se trenutno ne ubadam. V italijanskem parlamentu ste bili od leta 2006 do lani. Ste izpolnili vse svoje namene ali pa je kak načrt ostal nedokončan? Z uvedbo športne smeri na lice-jih sem dosegla, kar sem si zelo želela. Ni bilo lahko, trajalo je dobra tri leta, naposled pa je bil zakon sprejet v času Montijeve vlade, se pravi v izteku mandatne dobe. Žal je na polovici poti ostal zakonski predlog o materinskem nadomestilu za športnice. Sodeč po podatkih na internetu, ste tej temi posvetili veliko svojega časa. Kaj ste želeli doseči? Nekatere športnice, ki zanosijo, se znajdejo v težkem precepu. To ne velja za tiste, ki so v državnih športnih službah, ali za tiste, ki imajo bogato sponzorsko zaledje. To velja za vse ostale dobre športnice, ki jim v času nosečnosti nihče ne pomaga. Vi nimate otrok. Ste o težavah športnic z otroki začeli razmišljali sami ali pa so vas na to vprašanje opozorile športnice, ki so vedele, da ste v politiki? Eno in drugo. Ko sem še tekmovala, se je moja reprezentančna kolegica morala odreči nastopu na olimpijskih igrah, ker je zanosila. Mislim, da je njej pomagala družina, a to ne sme biti rešitev. Mora ti pomagati država, tako kot pomaga delavkam. Nimajo vse športnice družine za sabo. Nekatere zato splavijo. Vaš zakonski predlog je poslanska zbornica sprejela soglasno. Uspelo vam je zediniti pregovorno razklano italijansko politiko. Je bilo to težje kot priti na vrh Everesta? Premagati sem morala veliko nevedenja in predsodkov poslanskih kolegov. Šla sem v boj s kulturno zaostalostjo. Na koncu pa mi je le uspelo, čeprav sem bila le navadna poslanka. No, ravno navadna pa že ne. Da, navadna. Kaj drugega? Bili ste prvakinja v teku na smučeh, delali ste na televiziji kot voditeljica ... Mislite, da vam prepoznavnost ni pomagala pri uveljavljanju svojih zakonskih predlogov? Res je. A v parlamentu sem bila čisto navadna poslanka, saj nisem imela vodilnih vlog v stranki. Zato so- glasno podporo svojemu predlogu štejem za eno mojih najlepših medalj. A žal, kot veste, imamo v Italiji dvodomni sistem in ta zakonski predlog je obtičal v senatu. Zdaj pa povejte, zakaj ste si želeli priti na vrh Everesta. Šlo je za poseben oklepaj v mojem življenju, od katerega je minilo -hja - že dobrih deset let. Sledila sem takratnemu prijatelju Fabiu Meraldi-ju, ki je zdaj moj mož. On, ki je gorski tekač in po poklicu gorski vodnik, je takrat postavljal svetovne rekorde v hitrostnih vzponih in sestopih. Skoraj po naključju sem se pridružila njegovi odpravi na Everest. Rekla sem si, da bom šla počasi in po svojih močeh. Na OI leta 1994 v Lilleham-merju ste zablesteli. Osvojili ste dve zlati medalji, dve srebrni in eno bronasto. Kateri je bil ključni dejavnik, da se vam je ravno na olimpijskih igrah vse vklopilo na najboljši način? Pot do tistih petih kolajn je bila zelo dolga. Leta 1982, pri 17 letih, sem dosegla osmo mesto na svetovnem prvenstvu članic, med mladinkami pa sem osvojila srebrno kolajno. Dokazala sem, da nekaj veljam. A potem so nastopile težave, pojavile so se bolezni in razni zapleti ... Zgodilo se mi je pač življenje. A nikoli me ni minila želja, da pridem tja, kamor sem vedela, da lahko pridem. Blišču? Če zmaguješ, te vabijo na razne družabne prireditve, te pa slabo učinkujejo na tvojo zbranost. Jaz pa sem ohranila maksimalno osredotočenost. Vse je bilo podrejeno pripravam na tekme. Božič zame ni obstajal. Velika noč tudi ne. Praznikov nisem nikoli preživljala z družino, ampak samo s trenerji in tehničnim osebjem. Kako ste potemtakem doživljali svojo zadnjo olimpiado v Na-ganu leta 1998, po kateri ste končali kariero? Ste šli na Japonsko sproščeni in zadovoljni, ker ste vedeli, da je konec naporov? Vam je ta misel morda povzročala težave pri zbranosti? ■ W \V u BE Na višini 7.400 metrov sem si nadela kisik in prišla na vrh. Neverjetna izkušnja! Koliko priprav je terjal ta podvig? Vsaj dve leti prej sem začela s specifičnimi in znanstvenimi pripravami. Z možem sva se vzpela na mnoge visoke gore po vsem svetu. Živela sva v Bormiu, tako da sva lahko tudi blizu doma trenirala na štiritisočakih. Je pa zanimivo, da še nekaj let pred vzponom na Everest nisem sploh vedela, kaj je cepin, kaj so dereze ... Vse se je zgodilo po naključju. Da pa sem prišla na vrh najvišjih gor sveta, mi je nedvomno pomagalo notranje ravnotežje, ki sem ga vzpostavila z dolgoletnimi tekmovalnimi izkušnjami. Kako pa ste se v svoji karieri pripravljali na svetovna prvenstva ali na OI? Ste priprave pred začetkom sezone prilagodili tem vrhuncem in s tem nekoliko zanemarili pokalne tekme? Nikoli nisem tempirala forme samo za OI ali za svetovno prvenstvo. Kvečjemu sem v olimpijski sezoni šte-dila z nepotrebnimi potovanji ali ne-nujnimi obveznostmi. Na svetovnem prvenstvu leta 1993 mi je končno uspelo osvojiti dve srebrni kolajni. Res je, bili sta samo dve medalji, nista bili zlati, a zame sta vsaj tako pomembni kot vse tiste z OI. Dobila sem jih namreč po mnogih težkih trenutkih. V Lillehamer-ju sem torej nastopila z veliko samozavestjo in s težko prigaranim notranjim ravnotežjem. In bolj od tega, da sem se okinčala s petimi medaljami, se mi zdi pomembno, da sem zmagala tako v klasični tehniki kot v prosti, kar takrat ni bilo tako enostavno kot zdaj. Takrat ste se namreč smučarke delile na specialistke v eni ali drugi tehniki ... Ne samo to, tekaško smučanje je bilo takrat precej drugačno od tega, kar je ta šport danes. Orodje tega poklica je zdaj drugačno, s čimer je postalo veliko lažje zmagovati v obeh tehnikah. Drugače pa naj povem, da niso bile samo tiste olimpijske kolajne. Osvojila sem tudi dva svetovna pokala. Vem ... In veste, kolikšnemu blišču sem se morala odreči? Ne. Težave v Naganu niso bile povezane s psiho, ampak s telesom. Takrat sem imela velike težave s ščitnico in jih imam še danes. Zato sem na tisto olimpiado prišla krhkega zdravja. Vseeno sem nekaj odnesla. Bron, ki smo ga osvojila v štafeti, je bil lep dosežek. Meni je bilo vseeno žal, da nisem prispevala tega, kar bi lahko. Kakšne spomine pa imate na svoje prve OI v Sarajevu leta 1984? Bila sem sama kot pes, to je prvo, česar se spomnim. Obstajala je namreč moška ekipa, ženska pa ne. Ker pa sem dosegla nekaj odmevnih rezultatov, me je italijanska zveza hočeš nočeš morala poslati na OI. Pa ne zato, ker bi si zveza to želela, a bolj zaradi tega, ker se je zveza bala, kaj bi rekle druge države, če mene ne bi bilo tam ... Tako da sem v Sarajevo šla - zelo »tehnično« rečeno - samo po sreči (Di Centa je uporabila barvitej-ši italijanski izraz, op. av.). Ko pa sem prišla v Sarajevo, sem občutila, da uresničujem svoje sanje. Veste, kdaj sem si zaželela olimpijskih iger? Zdaj se boste smejali ... Povejte. Ko sem z očetom gledala OI v Innsbrucku leta 1976. Spremljala sem jih po TV Koper Capodistria, saj jih druge postaje niso predvajale. Očetu, ki je bil moj prvi trener, sem rekla: 'Nekega dne bom smučala boljše od tistih na TV.' In res, zgodilo se je, čeprav ne že v Sarajevu. Na tistih OI, tega se zelo dobro spomnim, me je prehitela šampionka Marja-Liisa Kirvesniemi. Pred sabo imam zelo jasno sliko. Ona je imela štartno številko, ki je bila za dve višja od moje. To pomeni, da je štartala minuto po meni. V trenutku, ko me je prehitela, sem sama sebi rekla: »Tokrat je tako, a čez čas jo bom premagala.« In res, to se je potem zgodilo. To so lepe plati življenja. Ko ste nastopili v Sarajevu, je bil svet še razdeljen v dva bloka. Kako so vas, Italijanko, sprejeli v Jugoslaviji? Zelo dobro. Svetovali so mi, naj poskusim turško kavo. Zato sem šla v tisti slavni predel mesta ... Pomagajte mi, prosim, ker imena ne bom znala izgovoriti, kot je treba. Mislite na Baščaršijo? Tako je. Spomnim se, da sem turško kavo popila v nekem velikem šotoru. Bilo je vse zelo preprosto, ljudje so bili gostoljubni. Tam torej nisem občutila te železne zavese. Bili so drugi primeri, ko sem se je zavedela. In sicer? Sovjetske oz ruske tekmovalke so imele prepoved, da bi se pogovarjale z nami. Zato smo to delale na skrivaj. Jaz sem jim nosila nogavice, one pa so mi v zameno dajale kaviar. Tudi to se je dogajalo ... Zato sem zdaj zelo vesela, da Rusija gosti OI. To je velika priložnost, da se Rusija odpre svetu. Boste šli v Soči? Kajpada! Da ne bi šla? Saj sem vendar športni funkcionar, OI pa so moj svet in moje življenje. Pa še moj brat tekmuje, tako da bom tam tudi kot navijačica. Menda ne gre pričakovati, da bo Italija pobrala veliko medalj ... Nobenega jamstva nimamo, imamo samo velika upanja. V hitrostnem in umetnostnem drsanju si lahko obetamo dober rezultat, prav tako v sankanju. Pri teku na smučeh bi morda Pellegrino lahko pripravil presenečenje, morda tudi kaka štafeta, v alpskem smučanju pa je vse zelo vprašljivo. Seveda pa ne morem mimo nordijskega kombinatorca Alessandra Pittina. Že pred štirimi leti je dokazal, kaj velja, zdaj pa v njem vidim sebe, ker se po številnih težavah uspešno pobira. Je tudi Karnijec, kar ste po duši tudi vi ... Ne samo po duši, tudi po dejanjih! Zelo sem trmasta. Zapisano. Hvala za pogovor. Ne, počakajte še trenutek ... Vi ste slovenski časopis, zato mi prosim pozdravite vse slovenske bralce. Velja. In seveda tisto veliko šampion- ko ... Petro Majdič? Da. Ni bila samo velika šam-pionka, bila je tudi vedno nasmejana, res krasna oseba. Kaj pa sploh počne? Ima kako funkcijo v športnem svetu? To vprašanje boste morda lahko postavili kar njej, saj bi se lahko srečali v Sočiju. Majdičeva bo tam vodila slovensko ekipo. Res? No, če bo prilika ... Hvala za namig. Peter Verč 26 Nedelja, 26. januarja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Klepelutke 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Proti miru, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Braccialetti rossi 23.30 Speciale Tg1 Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del- Nedelja, 26. januarja Raimovie, ob 19.05 lo spirito 10.15 Belli dentro 10.40 Super-cinema 11.25 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.30 Talk show: Matrix 7.00 Film: Un principe in giacca e cravat-ta 8.35 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cro-nache Animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.10 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domeni-ca Sportiva 7.10 Nad.: La grande vallata 8.05 Film: Arco di trionfo 9.55 Serija: New York, New York 10.45 23.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 E' uno di quei giorni che... 13.45 Dok.: FuoriGeo 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 23.30 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 22.40 Report (2 Rete 4 7.10 Media Shopping 7.40 Superpartes 8.20 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Dok.: Storie di viaggio a... 10.00 Sv. Maša 10.50 12.50 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 12.00 Ricette all'italiana 13.55 Don-navventura 14.45 Film: Il ladro 17.00 Film: Terapia e pallottole 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Miami Supercops - I poliziotti dell'8a strada 23.20 Film: Defiance - I giorni del co- O Italia 1 7.00 Superpartes 7.35 Nan.: $#*! my dad says 7.50 Nan.: Padre in affitto 8.30 Film: L'apprendista mago 10.30 Film: Il maggio-re Payne 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Film: Ember - Il mistero della città di luce 15.50 Film: Magiche leggende 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.20 Film: Ritorno al futuro - Parte II (zf, '89, i. M. J. Fox) 21.30 Lucignolo La 7 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 L'aria che tira 11.00 Otto e mezzo 11.40 Serija: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: L'ultimo treno 16.30 Film: I vichinghi 18.30 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 La7 Doc - Giornata della memoria 21.25 VREDNO OGLEDA Sabrina Režija: Sydney Pollack Igrajo: Harrison Ford, Julia Or-mond in Greg Kinnear Kljub dejstvu, da je predelava Wilderjeve uspešnice veliko manj prepričljiva od originala, je romantična povest o nesrečni Sabrini vselej privlačna in tistim, ki radi sanjajo, se nikoli ne uda-jo in verjamejo v moč ljubezni, bo Pollackov remake istoimenskega celovečerca nedvomno všeč. Na Long Islandu se odvija življenje sramežljive Sabrine, ki se je zaljubila v bogatega Davida Larrabeeja, sina premožne družine, pri kateri je Sabrinin oče uslužben kot šofer. Ko se oče zave hčerkinih čustev jo prestrašeno pošlje v tujino, da bi v Parizu pozabila na bogatega Davida. Ob Sabrinini vrnitvi domov pa se marsikaj spremeni, saj je niti David ne spozna... Film: La chiave di Sara (dram.) 23.15 Film: Arrivederci ragazzi (dram.) / ^ Tele 4 pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.00 Film: Slepo zaupanje 11.45 Nad.: Mentalist 12.40 Film: Voznikovo priznanje 14.30 Jamie - obroki v pol ure 15.00 Serija: Čari molekularne kuhinje 16.00 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen 16.25 Film: Ljubezen na drsalkah 3 18.10 Odd.: Okusi brez meja 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Očka v krilu (kom., i. R. Williams) 22.10 Film: V zraku (dram., i. G. Clooney, V. Farmiga) 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta |r Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.15 Film: Sanjska ptica (anim.) 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Noč Modrijanov 2013, 2. del, pon. 15.25 Film: Navihani Bram 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Legende velikega in malega ekrana 18.40 Risanke 18.55 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.05 Stopimo skupaj za naše šolarje - Z veseljem v šolo 21.35 Nad.: Oblast 22.40 Dok. serija: Village folk 23.20 Alpe-Dona-va-Jadran 23.45 Dnevnik (t Slovenija 2 7.00 Globus 7.30 Alpe-Donava-Jadran 8.15 Turbulenca 8.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (m), pon. 10.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: super-kombinacija, superveleslalom (m), prenos 11.10 Športni izziv 11.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (ž), prenos 13.00 Bangers - oddaja o prostem smučanju in deskanju 13.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (ž), prenos 15.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superkombinacija, slalom (m), vključitev v prenos 16.10 Potujoča muzika 2013 17.25 Rokomet - EP (m), finale, prenos 19.25 Odbojka - polfinale pokala Slovenije (m), Salonit Anhovo - Lunos Maribor, prenos 21.30 Žrebanje Lota 21.40 Dok. odd.: Zaporničarji 23.20 Kratki film: Se-strična 23.40 Tv-igra: Sigmundove sanje (t Slovenija 3 9.15 Primorska kronika 9.40 21.30 Žarišče 10.00 20.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.00 Svet v besedi in sliki 17.15 Satirično oko 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 14.00 22.30 Čezmejna Tv 14.20 17.05, 22.15 Avtomobilizem 14.40 Alpsko smučanje 15.10 Folkest 2013 17.25 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Serija: Village folk 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 Copeam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dokumentarec 23.10 Rokomet, finale (m) Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 15.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Duhovna misel 19.20 Predstavljamo: Skrivnosti slovenskega jezika 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Med nami 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani A Kanal A 6.00 Risanke 7.2016.40 Serija: Akcija 7.50 Serija: Igrače za velike 8.25 Serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 9.30 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.25 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.15 Film: Adijo, ljubezen 15.10 Film: Policijska akademija 3 17.05 Serija: Rubikon 18.00 Top 4 s Tjašo Kokalj 19.05 Dirke na daljin-ca 20.00 Serija: Top Gear 21.00 Svet - Povečava 21.30 Film: Rocky Balboa 23.20 Film: Skrivnost gozdne noči RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Vio-linček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradij-ski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). horoskop_ & OVEN 21.3.-20.4.: Nepričakovano srečanje z osebo vas bo navdalo z novim zagonom, ki ga boste v številčnih izzivih na osebnem področju še kako potrebovali. V službi poskušajte se izogniti stresu. BIK 21.4.-20.5.: Vaše miselne sposobnosti bodo nadpovprečne, kar bo dobro vplivalo na doseganje ciljev. Znašli se boste v nenehnem iskanju aktivnega preživljanja prostega časa. Pazite na počutje. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V finančnih odločitvah boste nepremišljeni, kar lahko vpliva na potek dogodkov pred vami. Prijateljstvo: na tem področju je pred vami prijetno obdobje. Čas boste preživeli v druženju. RAK 22.6.-22.7.: Monotonost «« vsakdanjih opravil vas bo zelo motila. Poskušali boste uiti dolgočasju, ki vas bo še posebej na delovnem mestu močno utesnjevalo. Ljubezen: lahko pride do sprememb. y^ LEV 23.7.-23.8.: Bodite pozi-(^^r tivni, predvsem pa poskrbite, da se boste dobro počutili v lastni koži. Znebite se predsodkov, ki vas bodo omejevali pri opravljanju obveznosti. Zdravje: čas namenite zdravju. DEVICA 24.8.-22.9.: Veliko ^^ skrbi in obveznosti bo pustilo posledice na ravni vaše osebne energije. Nadaljevanje v enakem ritmu je nesmiselno, zato si vzemite nekaj časa za počitek in obnavljanje organizma. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjih dneh boste polni pozitivne energije in posledično dobro razpoloženi. V spopadanju z miselnimi izzivi boste zelo uspešni. Z nadrejenim se boste dobro ujeli. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na ljubezenskem področju se lahko pokažejo razpoke. Zanemarjanje težav in nenehno prelaganje partnerskih obveznosti je vašo zvezo spravilo v nezavidljiv položaj. STRELEC 23.11.-21.12.: S svojimi predlogi in odličnimi zamislimi lahko prihodnji teden vzbudite pozornost nadrejenega. Kljub pomanjkanju podpore kolektiva nadaljujte s takšnim zagonom. KOZOROG 22.12.-20.1.: Vezani kozorogi boste trpeli v statističnem partnerskem odnosu, zato ne boste najbolje razpoloženi. Prijateljstvo: pokažite več obzirnosti in zanimanja do idej prijateljev. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Do partnerja boste včasih hladni. Nestrpnost ne bo dobro vplivala na razmerje. Zagotovite si nekaj prostora in časa zase ter se posvetite drugim obveznostim. RIBI 20.2.-20.3.: Ribe, ki se poklicno ukvarjate z ustvarjanjem in umetniškim izražanjem, boste uspešne. Rutinsko delo vas bo upo-časnjevalo in jemalo energijo. Zdravje: dovzetni boste za prehlade. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. januarja 2014 27 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.35 Risanke 7.30 Protestantesimo 8.00 Nan.: Perlasca - Un eroe a quattro zampe 10.00 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Boss in incognito 22.40 Serija: Blue Bloods 23.40 Razza Umana V" Rai Tre 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.00 Speciale Tg3 - Shoah 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vre- menska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tredicesimo apostolo - La rivelazione 23.30 Film: Fuga per la liberta - L'aviatore V Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Dok.: Il viaggio piu lungo 15.00 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Gli anni spezzati 23.20 Talk show: Porta a Porta 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 16.55 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Show: Zelig 23.30 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 23.1S Correva l'anno u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nad.: Carabinieri 10.50 Ricette all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My life 16.50 Serija: I delitti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Aktualno: Quinta colonna 23.50 Terra! 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (p Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Infodrom 10.55 Kratki film: Mu-zikal mladih bikcev 11.00 Zapleteno? Niti ne! Digitalne informacije 11.05 Odd.: Moja soba 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.35 Risanke in odd. za mlade 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.55 Otroški kanal 9.30 Zabavni kanal 10.25 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 14.40 23.20 Točka 16.10 Dober dan, Koroška! 16.45 Prava ideja! 17.25 Odbojka - pokal Slovenije (m), finale, prenos 20.00 Serija: Dediščina Evrope 21.50 Nad.: Vera |lf- Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski pregled 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 12.00 Redna seja Državnega zbora: 21. redna seja DZ, prenos 16.10 20.15, 22.50 Na tretjem... 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 15.20, 23.30 Čezmejna Tv 14.20 Vsedanes - Šola 14.50 Ciak Junior 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Ora musica 17.30 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 „Ritorni" 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Komelovi prijatelji 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Znanstveni večer 21.00 Preverjamo kakovost - Od vil do vilic 21.20 Oglarjenje na Trnovski planoti 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 7.05 16.50 Nad.: Vihar 7.55 15.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 8.50 10.05, 11.20 Tv Prodaja 9.0510.20 Nad.: Ko listje pada 11.35 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.30 Serija: Tv dober dan 13.25 Serija: Svingerji 14.00 Serija: Petične nosečnice 14.55 Nad.: Razočarane gospodinje 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Kateri je pravi? 22.00 24UR - zvečer 22.30 Serija: Gasilci v Chicagu 23.25 Nan.: Dvojnica 0.15 Nad.: Lov na osumljenca Kanal A 6.45 Risanke in otroške serije 8.10 Epizode 8.45 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 13.05 Serija: Alarm za Kobro 1110.05 17.05 Nan.: Chuck 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.00 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.30 Film: Empire Falls 16.3018.00, 19.55 Svet 16.35 Epizode 20.05 Film: Svetloba 22.10 Nad.: Igra prestolov 23.1S Film: Morilca osamljenih src RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasovi svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 39. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; IRIS Ponedeljek, 27. januarja Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA SchindlerS list ZDA 1993 Režija: Steven Spielberg Igrajo: Liam Neeson, Ben Kingsley in Ralph Fiennes Na dan spomina bo še enkrat zaživela filmska predelava resnične zgodbe o Oskarju Schindlerju, češkem poslovnežu, ki je poizkusil zaslužiti bogastvo med drugo svetovno vojno s poceni izkoriščanjem židovske delovne sile in končal svoje življenje v popolni revščini. To predvsem zato, ker se je v določenem trenutku odločil, da se bo potegnil za rešitev več kot 1000 poljskih Judov, ki bi drugače končali v holokavstu. Na lepem so se mu namreč Židje zasmilili in se je zato odločil, da jim bo pomagal, kakorkoli zna in zmore. Rezultat Spielbergovega dela je sedem oskarjevih nagrad in 321 milijonov dolarjev zaslužka. 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Sto-rie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saran-no suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scel-ta da Radio Capodistria; 23.00 Osserva-torio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 26. januarja 2014 ŠPORT / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 960 970 980 Danes bo deželo prešlo manjše območje nizkega zračnega pritiska, ki bo s severa prineslo hladen zrak. Jutri pa pričakujemo močno atlantsko fronto, ki bo naše kraje dosegla zlasti v večernih urah. Napoved je zato kompleksna in ne povsem predvidljiva. V_A Ponoči in zjutraj bomo imeli oblačno vreme z rahlimi padavinami. V nižjih predelih bo možen tudi rahel sneg. Dopoldan bo vreme bolj spremenljivo, popoldan pa se bo razjasnilo, ponekod bo delno jasno. Najvišje temperature se bodo spustile. Danes bo pretežno oblačno, ponekod bo naletaval sneg. Popoldne se bo oblačnost od zahoda manjšala. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -6, na Primorskem od -2 do 0, najvišje dnevne od -3 do -1, na Primorskem do 8 stopinj C. Ponoči bo oblačno, dopoldan spremenljivo vreme. Popoldan se bo znova pooblačilo. V gorah bo zapadel sneg, ki bo po večini zmeren in bo dosegel tudi vznožja dolin. Proti večeru bo po nižinah in ob morju rahlo deževalo. Pihala bo zmerna burja. Jutri bo pretežno oblačno. Možnost padavin bo majhna. Kanin - Na Zlebeh . . .390 Vogel ................175 Kranjska Gora.........40 Krvavec...............80 Cerkno................30 Rogla..................70 Piancavallo...... . . . .160 Forni di Sopra .......170 Zoncolan............180 Trbiž .................100 Osojščica ............120 Mokrine .............260 brezplačni avtobusni prevoz za abonente in obiskovalce: PRVI AVTOBUS 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00- Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Borst, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija priporočena www.teaterssg.com DELAVNICA Kultura kot dejavnik konkurenčnosti deželnega sistema. Priložnosti Novega programa Skupnosti 2014-2020 ponedeljek, 27. januarja 2014 Avditorij, Deželna palača, Ulica Sabbadini 31-Videm PROGRAM 9.00 Prijava 9.30 Pozdrav predstavnikov oblasti Franco Iacop, Predsednik deželnega sveta Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Gianni Torrenti, Deželniodbornikza kulturo, šport in solidarnost 10.00 Priložnosti v okviru programa Skupnosti 2014-2020: evropski strukturni in naložbeni skladi. Deželni ukrepi na področju kulture Anna Del Bianco, vodja Glavne direkcije za kulturo, šport in solidarnost Dežele FjK 10.20 Nove prioritete v okviru audience development Marco Marinuzzi, svetovalecza Program Skupnosti Glavne direkcije za kulturo, šport in solidarnost 10.40 Vloga Urada Dežele FJK za povezovanje v Bruslju Luisa Poclen, Koordinatorka Urada Dežele FJKza povezovanje v Bruslju 11.00 Coffee break 11.30 Kulturne politike z evropske perspektive posl. Silvia Costa Evropska parlamentarka Komisije za kulturo in izobraževanje poroča za Evropski parlament o Programu Kreativna Evropa 2014/2020 12.00 Priložnosti Skupnosti v prihodnjem Programu 2014-2020: skladi za kulturo z neposrednim upravljanjem Kreativna Evropa Marco Marinuzzi Cosme Elena Mengotti, Glavna direkcija za kulturo, šport in solidarnost Horizon 2020 Ginevra Tonini, Area Science Park, Odgovorna urada za usklajevanje in internacionalizacijo deželnih raziskovalnih ustanov Evropa za državljane 2014-2020 Marco Marinuzzi Erasmus+ Emanuele Giassi, Glavna direkcija za kulturo, šport in solidarnost 13.15 Buffet Lunch 14.30 Kako ustvariti projektno idejo: predstavitev dobrih praks Zbornica za trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo v Pordenonu - podjetje Concentro Luca Penna, Vodja podjetja Concentro PERYPEZYE URBANE projektWebtvs for European Culture Giovanni Sabelli, Fioretti direktorin project manager združenja Perypezye Urbane regi9ne autonqma friyli venezia giuua 15.30 Programirani posegi Moderatorji: Elena Mengotti in Emanuele Giassi Paolo Rosso, svetovalec Dežele Furlanije julijske krajine za kohezijske politike 2014-2020 17.00 Sklepi Gianni Torrenti, Deželni odbornik za kulturo, šport in solidarnost VPISOVANJE Organizacijsko tajništvo Področje socialne blaginje skupnosti cultura@welfare.fvg.it Spletno vpisovanje: www.regione.fvg.it