Političen list za slovenski narod. O Po poiti pn|mu velja: Sa telo leto predpličae 16 rld., ta pol leta 8 rld., » četrt le*« 4 rld.« u jtdta meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za tele leto IS rld., ia pol leta в rld., za četrt leta 8 rld., u jedtn meiee 1 rld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 rld. 20 kr. v«£ n«. leto. Posten» Številke po 7 kr. Naročnino in osnanlla (ia ter t te) vtprejema apravnlltvo ia ekspedlclja v „Katol. TIskarni", Kopitarjeve ulice It. 2. ftokoplii te ne vračajo, nefrankovana pisma ne Tiprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaja теак dan, itviemSi nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldnt. 158. V Ljubljani, v četrtek 15. julija 1897. Letnilc ХХУ. Shod v Št. Jerneju. (Konec.) O položaju. Drugi govornik, drž. poslanec dr. Žitnik, v daljšem govoru poroča o položaju, oziroma o državnem zboru. Vsebina njegovega govora je bila nastopna. Z velikimi nadami so šii mnogi poslanci na Dunaj. Nekdaj mogočna nemškoliberalna stranka, ki je toliko let gospodarila in odločevala v Avstriji na škodo državi, cerkvi in slovanskim narodom, je razdrobljena v manjše dele, ki pa so še vedno edini v preziranju jednakopravnosti avstrijskih narodov, v sovraštvu do Slovanov. To je pokazalo kratko zasedanje drž. zbora. Dva meseca, kratka, a velevažna doba. Boj med centralizmom in avtonomijo, nemško samovladaželjnostjo proti pravičnosti, katero zahtevajo Slovani s poštenimi Nemci, dosegel je vrhunec ogorčenosti, pa tudi škandalov, katere so vprizarjali nemški hujskači. Solnce nemškoliberalne hegemonije je prestopilo zenit ter leze proti zatonu ; zora puca, bit ce dana tudi v Avstriji po dolgih političnih bojih proti liberalnim nemškim voditeljem, ki so zaslepili svoj narod ter mu že mnogokje izruvali iz srca čut pravičnosti do nenemških narodov. Avstrijski Slovani nočejo dalje hlapčevati, temveč biti jednakopravni v državi, za katero žrtvujejo kri in blago. Slovanska večina noče biti i nadalje nakovalo, na katero bi neusmiljeno, s težkimi kladivi bili nemški iredentovci Schonerer, Wolf in tovariši. Našla so se srca za pravico, združila jih je ljubezen do svojih narodov in skupne države, zjedinila pravičnost do vseh in skrb za blagor preobteženih davkoplačevalcev. Združili so se najprvo slovenski poslanci s hrvatskimi in sedmerimi rusinskimi v slovansko kršč.-narodno zvezo na temelju Kristusove vere, ravno-pravnosti vseh narodov, vzlasti slovanskih, zjedinili v prepričanju o potrebi kršč.-socijalne reforme za zboljšanje gmotnega stanja ljudstva, pred vsem delavskih stanov. Tej zvezi so podali roke Cehi in Poljaki; pridružili so se jim nemški katoliški poslanci, možje pravičnosti in treznosti, ki so navzlic sramotenju pogumno ustrajali na naši strani v kratkem, a strastnem boju proti nemškim iredentovcem, za kar jim bodi izrečena zahvala. Pritegnili so z nami tudi peteri Rumuni in tako se je čez noč, nenadoma, reči smemo, proti volji vlade osnovala večina v trden obroč, katerega nemški Hefajsti niso mogli razdrobiti. Res, da v večini vsi klubi, vse stranke niso popolnem jednih mislij, jednih načel, a družijo jih načela, katera so izrazili v adresi na presvetlega cesarja: jednakopravnost vseh narodov, večje pravice deželnim zborom, versko-nravna vzgoja mladine in socijalne reforme. Neznatna je sicer ta večina, ker od 425 poslancev jih šteje samo 215; a močna je v prepričanju svojih načel, trdna ostane v jedinosti in slogi proti skupnim nasprotnikom, nemški in laški iredenti. In vendar ta večina ni ničesa dosegla, more se ugovarjati. Moralno dosegla je mnogo. Dokazala je, da brez nje ali proti ujej ne more vladati ne (a ne druga vlada; dokazala je, da se ne udii razgrajačem, kateri, kakor je Schonerer rohnel v Ham- .J burgu, zahtevajo v Avstriji za nemški narod pravice prvorojenca ter nas zasramujejo kot „cigane". Če že govorimo o prvorojenstvu v Avstriji, potem smo pač mi Slovani, ki smo pred Nemci bivali v teh deželah, kbtere hočejo ponemčiti priseljeni Nemci. Toda mi ne poznamo prvorojenca, temveč le jednakopravne narode v Avstriji, v kateri smo in hočemo ostati zvesti svojemu presvetlemu vladarju, zvesti svoji veri, a zvesti tudi svojemu jeziku, katerega nas je rodna mati učila. Pravice božje do svojega jezika, pravice, katere nam je priznala država v svojih temeljnih zakonih, te pravice hočemo neustrašeno zahtevati, dokler se nam ne izvršb do zadnje pičice. Mi ne zahtevamo več, a tudi ne manj, ko drugi narodi. Mi nismo cigani, kakor nas imenuje Schonerer, ne pritepenci, kakor nas psuje besneči \Volf, temveč od nekdaj tu biva naš rod, ki je v mnogih bojih prelival svojo kri za Avstrijo in dom. Slovenec stal je s Hrvatom stoletja Nemcu na straži proti krvoločnemu Turčinu za krst častni in svobodo zlato ter si zaslužil vse pravice avstrijskega državljana do obstanka na svoji zemlji I Zato smo hvaležni dičnemu češkemu rodoljubu, princu Schwarzenbergu, ki se nas je na shodu v Budejovicah spominjal v tako laskavih besedah kot mož, ki ne obupajo v dolgoletnem boju za svojo pravo, temveč navzlic žalostni usodi krepko dvigajo zastavo za vero, dom in cesarja. Večina v državnem zboru noče boja, temveč resnega dela, ne krivic, temveč pravico za vse in povsod. Resno delo pa je mogoče, ako se doseže sprava med avstrijskimi narodi. Ključ do te sprave je na CešUem. Prvi se morajo spraviti Nemci s Čehi, pripoznati morajo Cehom na CeSkem, Moravskem in v Sleziji iste pravice, katere imajo sami. Odreči se morajo svojim predpravicam. Zato mi Slovenci odločno obsojamo otročjo svojeglavnost, rekše obstrukcijo nemških petelinov v državnem zboru ter z veseljem pozdravljamo jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti. Toda mi Slovenci in Hrvatje ne smemo čakati, kdaj si označeni petelinje zbrusijo kljune in ostroge. Pogumno in brez odloga moramo na delo ter zahtevati tudi za jugoslovanske pokrajine jednako jezikovno naredbo. To smo dolžni svojemu narodu, dik ga ohranimo na domači zemlji pod slavnim že-zlom habsburške dinastije. Mi ne smemo dopuščati, da nam z železnimi kavlji trgajo meso iz živega telesa in preko naših glav grade nemški most do Adrije, kjer si hočeta podati roke nemška in italijanska iredenta. Kujmo železo, dokler je še gorko; branimo svoj dom, dokler še imamo močij; netimo ogenj solidarnosti s plemenitimi krščanskimi idejami, da vsi narodi mirno in srečno žbtS okolu avstrijskega ognjišča. Bližnja prihodnjost je sicer temna, politični pro-roki napovedujejo razna vremena. Kdo se moti in kdo trdi resnico ? Toda pridi kar koli, upanje imamo, da se večina v državnem zboru ne zruši, temveč tudi v bodoče trdna ostane za pravico in resnico ; gojimo nado, da naroda slovenskega ne zapuste njegovi sedanji prijatelji in zavezniki, in da se vender jedenkrat prične resno delo socijalne reforme v blagor delavskih stanov in korist države. Govornik nato še ob kratkem pojasni pomen kmetiških zadrug, zavarovanja proti požarom in na- godbe z Ogersko, vprašanja, s katerimi se bode drž. zbor v prvi vrsti bavil. Konečno med živahnim odobravanjem zakliče: Mi Slovenci stavimo upanje v boljšo bodočnost, v žilavost svojo, vstrajnost in samozavest, v prvi vrsti pa v svojega dobrotljivega vladarja, ki z jednako ljubeznijo skrbi za vse narode svoje. Hvala Ti, presvetli vladar, prosimo Boga, da čuva in ohrani Tebe, Tvojo cesarsko hišo, Tvojo državo, naš narod in našo domovino ! Kot tretji govornik je nastopil novomeški vi-karij gosp. Matija P r e 1 e s n i k. Priporočal je v prepričevalnem govoru ustanovitev kmetijske zadruge v Št. Jerneju. Državni zbor v zadnjem zasedaju ni čisto nič storil za kmeta. In ali bo kaj storil v prihodnjem jesenskem zasedanju, kdo vč ? Kmet pa vender nujno potrebuje pomoči. Ker mu od drugodi ne sije sedaj noben dosti tolažilen žarek upanja, naj si pomaga sam. Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal I St. Jernejčani naj ustanove kmetijsko zadrugo ! Ta naprava jim bo kar največ koristila. Ta naprava v zvezi s posojilnico in z bralnim društvom bo pa tudi najboljša obramba proti rastoči socijalni demokraciji. Gospod govornik je nato obširneje razložil konečni pogubni namen socijalnih demokratov, ki hočejo tudi kmeta popolnoma upropasti. Vsi trije govori so napravili jako povoljen vtisek. Z vidnim zanimanjem so do konca pazno sledili poslušalci govornike. K sklepu se je gospod društveni predsednik zahvalil govornikom, zahvalil gospod št. jernejskemu dekanu za prijazno naklonjenost, prečital resolucijo, — ki je bila soglasno vsprejeta —, naj vlada tudi za slovenske pokrajine izdii češki in moravski podobno jezikovno naredbo, dalje brzojavno zahvalo princu Schwarzenbergu, ki se je tako odločno potegnil za Jugoslovane v svojem zadnjem imenitnem govoru in s trikratnim „Slava" - klicem papežu in cesarju zaključil shod. Bog živi katoliško politično društvo I Nemški „Volkstag" v Celovcu dne II. julija 1897 I. (Konec.) Predsednikom je bil izvoljen znani celovški podžupan dr. M e t n i c, ki je pozdravljal shod v imenu celovškega mesta. Čudno ; kjerkoli se zoper Slovence govori in po nemško kadi, ima veseli dr. Metnic nekako prvo mesto. Kedar naši mestni očetje počnejo kako prav „kunštno" zoper Slovence, porinejo Met-nica naprej, da bere kakSno „fulminantno" filipiko zoper nas in predlaga primerno resolucijo. Kedar Nemci ropotajo v deželnem zboru zoper nas, zopet je Metnic med njimi in ne zmanjka ga na nobenem nemškem shodu. Ni čuda torej, da so ga celo na „volkstagu" postavili za predsednika. V svojem govoru je udarjal na stari zvon o „koroškem miru" in govoričil o „miroljubnosti" Nemcev. Poznamo jo, to „miroljubnost". Da bi se jim dali tlačiti, da bi mi molčali k vsemu nesramnemu pritisku od te strani, pa bi bila po mišljenju Metnica in njegovih sodrugov — mirna Koroška! — Dalje je besedičil, da je nemško ljudstvo na Koroškem tesno združeno, in napovedal vladi brezobzirni boj. Dr. pl. H o h e n b u r g e r iz Gradca je imel glavno poročilo „o položaju nemškega ljudstva v Avstriji". Da bi verjel njegovim besedam, misliti bi moral, da ee naši Nemci kar živi did iz kože. V istiui ni tako! Da nemštvo prevladuje povsod, da Nemci uživajo prav vse pravice, kaže prav vsakdanja skušnja; in še tožijo ti ljudje, da se jih — tlači. Tožil je, da so Nemci zaspali „zlate čase", ko bi prav po svojem okusu mogli potisniti slovanske narode v ozadje ter vsepovsodi poriniti nemštvo na prvo odločilno mesto. Zlasti hudo je prijemal pri tem prej vladajočo liberalno stranko; kajpak ni pomislil, da večina tistih, ki so mu ploskali in ki se sedaj štejejo med „dike" nacijonalne stranke, so bili prej vneti pristaši liberalcev. Na to je razpravljal o jezikovnih naredbah prav po — svojem, in se v potu svojega obraza trudil dokazati, da niso vsi jeziki v Avstriji jednako vredni, marveč je treba nemščino postaviti na prvo mesto, a vsi drugi naj ji hlapčujejo. Naravnost smešno je, če Hohenburger češčino postavlja še le v tretjo in četrto vrsto. Zanimiva je pa njegova izpoved, da so Nemci — pre-neumni (!), da bi se mogli priučiti češkemu jeziku 1 Hohenburgerjev govor je znova pokazal, da je pameten razgovor z ljudmi tega kalibra kratkomalo nemogoč! Postavljajo se jedino le na stališče, da jim gre vsa oblast in moč, a drugi naj jim tlačanijo. Zakaj pa kričači nikoli ne zahtevajo, da hočejo nositi tudi ves krvni in denarni davek v državi ?! Hic Ehodus! — Ze omenjeno nacijonalno oficijelno poročilo o shodu pravi, da so bili Hohenburgerjevi stavki „in echter deutschtr Herzenswiirme ge-schweisste Gedankenketten." Brr 1 Komu ne postaja slabo ? Oglasil se je potem posl. Sylvester iz Solnograda, ki je zagovarjal „deutsche Eidgenossen-schaft." Dr. R i c h t e r z Nižje Avstrijskega je naznanjal „borbo zoper Rim," posl. Boheim z Zgornj. Avstrijskega pa je obžaloval, da je tam še vse „črno", naznanjal pa, da se tudi tam že dani v obrtniških krogih. Nastopil je nato znani koroški parade - kmet posl. Tschernigg, ki je imel pegum, da je zbranim blebetal o — gospodarskem „delu" nem-škonacijonalne stranke. Rekel je, da se ta stranka „z iskrenim srcem briga za usodo kmeta in rokodelca in da je vsikdar pripravljena trpečim stanovom pomagati z dobrimi postavami." Obstrukcija, pri kateri se je posebno odlikoval Tschernigg in — dobre postave, kdor more združiti to, naj vzame na svoj umotvor le hitro — patent. Nazadnje jo je Tschernigg še zasolil klerikalcem, kajpak kot „dober katoličan", kakoršen se kaže pred volilci. Saj pravim : samo korajže je treba in lahko vodiš ljudi za nos, kakor je storil Tschernigg na tem shodu. Z i njim se je oglasil dr. Pessler z Zgornj. Avstrijskega in naš dr. 0. S t e i n w e n d e r , ki je s stavkom, kateri smo postavili na čelo članku, kratko označil vso smer tega shoda. Potem je govoril par navadnih fraz poslanec H e e g e r iz Slezije in za njim je naš milijonar in dični zastopmk V. kurije na Koroškem dr. A. L e m i š kar s „schneidende Klinge" izjavljal, da nemškega ljudstva ue zlomi niti „slovenisch - cleri-cale Umklammeiung", niti ga vpogne „das polnische Polizeiregiment". Zanimivo je, da je ta mož klečeplazil pred našo — deželno vlado, češ, da je ta ohranila — mir na Koroškem. Nazadnje je govoril še dr. D e r s c h a 11 a iz Gradca, ponavljal vse znane fraze in predlagal r e -solucijo, s katero zborovalci izjavljajo, da ostanejo združeni s svojimi severnimi brati, proslavljajo obstrukcijo itd. Zapeli so „Die Wacht am Rhein" in s tem je bil konec „komediji". Zvečer je bila veselica pri „Sandwirtu", kjer so se menda prav dobro imeli. Tam je govoril v imenu trgovinske zbornice posl. Winterhuber, ki je poudarjal, kako skozi in skozi „nemška" je imenovana zbornica. Nabirali so za „Siidmarko" in prebirali došle brzojavke. Brzojavne pozdrave so pošiljali razni nemški velikani od Schonererja do — celovškega župana Neunerja! Prebral se je tudi brzojav o dogodkih v Hebu. „Fr. St." pišejo o tem: „Uundertstimmige Pfui-Iiufe begleiteten die Verlesung des Telegrammes und der Eindruck war ein so nachhaltiger, dass die Theilnehmer sich — tiefen Groll im Ilerzen — fast plotzlich zerstreuten". No, ali so imeli tako slabo vest, ter so se zbali policije, da so izginili, kakor kafra na zraku ? ! Tako ee je vršil in končal danil, julija 1897. leta v Celovcu. — rn.— Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 15. julija. Skupni ministerski svet vršil ee je predvčeranjim pod predsedstvom cesarjevim. Vdeležili so se ga zunanji minister grof Goluhovski, državni finančni minister Kallay, državni vojni minister Krieg-hammer ter ministerska predsednika grof Badeni in baron Banffy. O čem se je razpravljalo pri tem posvetovanju, pač ni znano javnosti, vendar pa se splošno zatrjuje, da je bil na dnevnem redu notranje - politični položaj v Avstriji in na Ogerskem. Nemško-liberalni listi z nova naglašajo, da se Badenijevi vladi vedno bolj majo tla in da ne bo dolgo, ko prevzame vajeti avstrijskega državnega voza uradniško ministerstvo, na čelu mu sedanji tirolski namestnik grof Merveldt. Z druge strani se ta vest zopet najodločneje dementuje, toraj ji, kakor smo že svojedobno naglašali, ne moremo pripisovati nobene resničnosti. Pa tudi baronu Banfiyju prede v poslednjem času zelo trda, kajti opozicija v poslanski zbornici se vedno z večjo silo zaletava v vlado in njeno večino ter skuša ovirati parlamentarno delovanje. Parlamentarna večina in vlada. V očigled toliki agilnosti nasprotnikov slovanskega rodu obžalujejo praški „Narodni Listy", da se stranke, pripadajoče parlamentarni večini, vse premalo gibljejo in ne razvijajo niti polovico tolike delavnosti, kakor v nasprotnem taboru. Potrebno je, piše imenovani list nadalje, da se češki in kolikor mogoče tudi ostali slovanski narodi v sedanjem trenutku ne dajo prevpiti od nemških kričačev. Tudi ne uvidimo nadalje potrebe, čemu bi se posebno oziralo na sedanje ministerstvo. Prvi resni korak v našo korist, namreč izdaja jezikovnih naredb, se je oslabil s takozvanimi izvrševalnimi naredbami. Poslednje naredbe so nov dokaz, da ima ministerstvo premalo moči in ne more ozdraviti sedanjih notranjih političnih razmer. Po našem mnenju je prišel trenutek, v katerem se mora ne samo grof Badeni odločiti, ali bo še nadalje gledal, kako raste v nebo nemško drevo, ampak tudi vsi nenemški narodi moramo odločno pokazati, ali je mogoče še nadalje zaupati vladi, ki je nekako javno priznala, da ne mara parlamentarne večine brez nemških liberalcev. — Tega mnenja je tudi več drugih slovanskih listov in gotovo ne bi škodilo, ko bi ta opomin resno premislili vsi zastopniki slovanskih narodov. Avstrijski katoliški shod se letos ne vrši. Grof Sylva Tarouca razpošilja namreč oklic, v katerem naznanja, da se letos ne more vršiti splošni avstrijski katoliški shod in da se ta gotovo priredi prihodnje leto 1898. Poleg tega pa prosi imenovani član pripravljavnega odbora vse avstrijske katolike, naj prirejajo deželne, škofijske ali okrajne shode ter na ta način po močeh pospešujejo lokalno organizacijo. Konečno opozarja grof Sylva Tarouca na razna, v teku leta vršeča se zborovanja in božja pota ter vabi katolike k obilni vdeležbi. Želeti je, da bi se odzvalo temu povabilu glede prireditve shodov prav mnogo vnetih mož in s tem pripravilo pot velikemu shodu v bodočem letu. Občinski nastop pariškega mesta je črtal v proračunu mestne blagajne svoto 500 frankov, ki se je vsako leto dovoljevala usmiljenim bratom, ki vodijo zavod za hrome dečke. Svota 500 frankov ne pokrije niti stroškov za dva izmej 300 takih nesrečnih otrok, ki jih vzdržuje krščanska usmiljenost. Občinski zastop bi bil toraj s to svoto le priznal veliko potrebo takega zavoda, česar pa seveda socijalisti in radikalci nasproti katoličanom ne marajo storiti. Nasprotno pa je dovolil pariški zastop 5000 fr. podpore strokovnemu društvu ribičev. Seveda ribiči, več tisoč po številu, so volilci in jim toraj lahko povrnejo njih darežljivost. Turška vlada še vedno molči na skupno noto evropskih velevlastij, kakor tudi na brzojavni migljej našega cesarja in ruskega čara. Nekateri sicer trdijo, da se je pri zadnjem ministerskem svetu v Carigradu storil v tem oziru odločilen sklep, vendar pa ni nobene gotovosti v tem oziru, kajti Tewfik-paša še dosedaj ni prejel pooblastila, da se sme udeležiti poslaniških posvetovanj. Sodi se, da je to dokaz sultanove vztrajnosti v prvotnem naklepu. Jedino na grožnjo ruskega carja, da se bodo v slučaju, ako turške čete ne ostavijo Tesalije, pojavili pritiski v Mali Aziji, je baje sultan odgovoril, da se bo skušal ozirati na carjevo željo, da pa odklanja vsako odgovornost za posledice, ki jih bode provzroiil vtis na turško prebivalstvo in armado. To je pa po mnenju politikov samo prazen izgovor, ker v ljudstvu samem ni čuti nikake razburjenosti, marveč jo le umetno goj Eksekutivne dražbe. Marije in Mihaela Pukelsteina iz Ljubljane nepremakljivo posestvo (2548 gld.), terjatev 97 gld., dne 26. julija in 30. avg. v Ljubljani. 40 Srednja včerajšnja temperatura 15 4°, za 4'3° pod normalom. Vsebina 14. zvezka 1897: Cvetje s polja modroslovskega. (Spisal dr. Pr. L.) [Dalje.] — Zupanova Minka. (Idila. Zložil Ant. Hribar.) III. Pri skednju. 17. V Ljubljano. — Ka-menar. (Iz delavskega življenja. Spisal Vrhovski.) [Dalje.] — Pri Klemenčku. (Slika. Spisal P. Finžgar.) — Za vero in dom. (Iz dobe narodnega pro-bujanja. Spisal A. Sušnik.) — Ob Balkanu. (Spomini iz Bolgarije. Spisal Jos. Repina.) [Dalje.] — Slovenski kolesar. (Zložil Korinjski.) — Na tuji zemlji. XV. (Zložil M. O)— Klinopieni spominiki in sveto pismo. (Spisal dr. Fr. Sedej.) [Dalje ] —Pesimizem. (Spisal dr. V. Korun ) [Konec.] — Književnost: Lu-žiško srbska književnost. Druge književnosti, t C. Evzebij Fermendžin. - Razne stvari: Glagolica ua Slovenskem. — Na platnicah : Pogovar Od pijače, inu ventočejna tega Vina med enim G: Fajmoštram, inu med šterjim Farmanim. [Dalje.] — Slike : Iz Domovine. VIL (Sličica Barage.) — Z malo sestrico. (Narisal G) — Sprejemna dvorana v asirski palači. (Po Layardu.) — Iz domovine. VIII. (Sličica Barage.) — Iz domovine. IX. (Sličica Barage.) — Opeka s starobabilonskim napisom. (Po Cavaniolu.) Služba praktikanta, korespon-denta, ozir. knjigovodje razpisana je pri prvi žrebljarski in železo-obrtni zadrugi v Kropi. Prošnje poslati je na naslov zadruge. Vsprejem takoj. 460 3—2 j5S5SaS25HSH5£ TJradne in trgovske s firmo priporoma K iT. TISKARNI [ v Ljubljani. gC^1 Zajamčeno samouista odlikovana z najvišjimi odlikovanji Tomaževa fosfatna iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljine prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zelenjavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfate. Jedva neclostajofa množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj sa pošiljajo 56 36—16 prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi 3Iaricnffasse 11. tffiupčijsfio naznanilo. Podpisani usojajo si slavnemu občinstvu javiti, da se bode veli/ti mesarsRi oBrt dne li. t. m. zamrlega gosp. Ivana Jagra v enaki meri in z nespremenjenimi sredstvi nadaljeval in slavnemu občinstvu tudi v prihodnje dobro in solidno postreglo. Z odličnim spoštovanj ein *3vana %3acjra dediči. V Ljubljani, dne 14. julija 189 7. 466 3—i J® ffibtl «s- I. kranjski laneno-oljnati lirnež. I. kranjsko čisto laneno olje. ■teesftveffiraei (gnetlo) priporoča najceneje 59 104—74 cftdotf tJCaupfmann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in Jcleja v Ljubljani. X> u n a j si k a o i* sc a. Dn6 14. julija. Skopni driavni dolg v notah..... Skopni državni dolg v srebra ... Avstrijska zlata renta i%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerslca zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4 200 kron . . Avilro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Kemiki dr», bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 10 mark............ SO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ O. kr. cekini........... 102 gld. 10 kr. 102 123 101 122 100 953 lJ68 119 58 11 9 45 6 25 25 . 20 . 60 , 20 . 75 ; 50 , 67", . 73 , 52'/, 55 „ 65 . Dn6 13. julija. 4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5 % državre srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolinice Budolfove želes, po 200 kron Tišine si očke 4%, IGO gld....... Dunavske vravnavne svečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , Posojilo goriškega mest-........ 4% kranjsko delelno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice driavne železnice . . n „ juine železnice 3* . » . južne železnice b% . , dolenjskih ieleznic 4* 157 cld. 50 kr. 161 . 25 1S9 , — 93 , 85 141 . — 128 . 25 M 108 „ 50 « 112 . 50 m 98 . 75 n 99 „ 80 » 225 , 25 • 180 „ 75 m 126 , —■ » 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld...... • . 4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genćis srečke, 40 gld....... Waldsteinova srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečko......... Akcije anglc avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba . Montanska družba avstr. plan. . . . , Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 147 20 25 76 22 158 3435 396 84 122 158 126 gld. - kr. * • ■ m . 25 „ » • . 25 , в • . 25 , . 50 . • • « в ' I? ' • • . 65 . , 50 . . 62 . ЖЈГ Nakup ln prodaja ИЈЛ »aktvritnih driavnlh papirjev, sre4k, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanj« naibiaojsega dobitka, ffalantna izvršitev naredil na borzi. Menjarnfčr.a delniška družba „iVBL K IS C U B" «olizsile it. iQ Dunaj, Rariahilferitrasu 74 fl. ЛаГ Pojasnila-£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednost*:!? papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega ibreetovanja pri popolni varnosti Bf* naloženlb ц1атп1о.