rOVTUVfla pvffffiifl V gvIOVHII Stev. 87 V Ljubljani, torek 14. aprila \9k0 Cena Din 1"- Leto V Angleška vojska na Horweikem Z zasedbo Narvika, so Angleži dobili varno oporišče za prodiranje proti iugu ter vse švedsko železo zagotovili sebi - Nemško uradno poročilo priznava možnost angleškega uspeha pri Narviku London, 16. apr. o. Vrhovno poveljstvo angleške mornarice in angleke vojske je včeraj popoldne izdalo doslej najkrajše poročilo o vojaških operacijah. Poročilo se glasi: »Angleški oddelki so se izkrcali na več krajih norveške obale.« Podrobnosti o tem, da je angleška vojska prišla na norveška tla, ne dajejo nobenih, toda ves angleški tisk piše včeraj in danes samo o tem dogodku in ga slika kot eno najpomembnejših dejanj v sedanji vojni, s čimer so zavezniki prešli v napad proti Nemčiji, ki je s tem dobila tisto, česar se je od vsega začetka najbolj ogibala: drugo bojišče in sicer na tisti strani, s katere je gospodarsko in vojaško najbolj ranljiva. Listi sicer svarijo angleško javno _ mnenje, naj im pričakuje takoj kakih presenetljivih uspehov, vendar o« s« vsi strinjajo v sodbi, da pomeni izkrcanje angleške vojske na severnem Norveškem uspeh dobro premišljenega vojnega načrta. Angleži so v soboto uničili nemško vojno brodovje v Narviku, kjer je bilo potopljenih 7 nemških bojnih ladij ter se potem začeli tam izkrcavati Zdi se, da so se izkrcali razen tega tudi v pristanišču Namsos, ki leži v zalivu Folden in od koder drži avtomobilska cesta ter železniška proga v Trondhjem. Kakšna je usoda nemške vojske, ki se je bila pred tednom dni izkrcala v Narviku ter ga zasedla, ni znano. Pomen angleškega udora na Norveško ■kori Narvik je trojen: 1. Z zasedbo Narvika so Angleži osvojili najsevernejšo točko, do kamor so bili prišli Nemci in bodo odtod labko prodirali proti jugu, ne da bi se jim bilo treba bati kakega nemškega napada od zadaj, ali pa tega, da bi Nemci mogli ovirati dovoz angleških ojačenj zdaj, ko ie nemška vojna mornarica onesposobljena za resnejše nastope. 2. Z zasedbo Narvika, ki leži blizu švedske meje, so Angleži preprečili Nemcem, da hi mogli od Narvika prodirati proti švedski meji ter zasesti področje švedskih železnih rudnikov pri Kiruni, odkoder je Nemčija dobivala večino železne rude. Vse to železo bo sedaj dobivala Anglija. 3. 8 tem je Nemcem preskrba s švedskim želesom onemogočena, lakaj Angleži bodo Iah- s® jim bo zdelo potrebno — preprečili tudi malenkostni dovoz rude po švedskih železnicah iz Kirune na jug. Ta dogodek pomeni za Nemčijo poleg uničenja polovice njene vojne mornarice najhujši udarec v sedanji vojni. Stockolm, 16. apr. Ha vas: Angleške ladje m popolnoma uničile nemške pomorske sile, ki so se nahajale pri Narvik«. Angleški mornarji so zasedli del mesta pod zaščito angle- škega težkega topništva. Zaradi bombardiranja je bilo poškodovanih več poslopij, posebno pa kraljevi dvorec. Nemci so se umaknili ob železniški progi Narvik—Kirnna. Norvežani se Romuni|a je prepovedala izvoz iita in oljnih semen Bukare&ta, 16. apr. o. Romunska vlada je enoči izdala uradno sporočalo, v katerem pravi, da je sklenila prepovedati odslej ves izvoz žita iz države. 2e sklenjene pogodbe o izvozu ostanejo veljavne. Ravno tako je odslej prepovedan izvoz semena sončnic, katero je v Romuniji kupovala Nemčija za razna strojna oija. Dalje je vlada odobrila razne ukrepe obrambnega letalskega in mornariškega ministrstva o ureditvi zalog premoga, petroleja ki bencina za prometne in vojaške potrebe. V kratkem bodo omejili porabo tekočega goriva za zasebnike. pripravljajo, da jih obkolijo. Položaj Nemcev £'e težak. V tem kraju je dosti norveških čet, er je bila tudi izvedena splošna mobilizacija. Berlin, 16. aprila, o. Nemško uradno poročilo o dogodkih na norveškem severu pravi, da je treba vest o izkrcanju Angležev pri Narviku prištevati v področje možnega, da je pa ta angleški uspeh samo propagandnega po- Za obrambo nevtralnosti: mena. Če se je Angležem nspelo izkrcati pri Narviku, je treba vedeti, da leži Narvik 600 kilometrov od Trondhjema, ki je v oblasti Nemcev, in da je Nemcem nemogoče nadzorovati vsako točko silno nepristopne in zapletene norveške obale. Narvik nima nobenih pravih zvez z norveškim zaledjem, zato ne gre pripisovati temu angleškemu uspehn nobenega pomena. Romunija, Jugoslavija in Bolgarija bodo same skrbele za varnost plovbe na Donavi Tudi Madžarska, ki vidi v Jugoslaviji ključ za nadaljne stanje na Balkanu, se bo sporazumu o donavski polici|i pridružila nadaljevala politiku mira in reda na Donavi in da bo *a to zavarovala redno in svobodno plovbo na tej reki. Romunija je prepričana, da plovba na Donavi ne bo ovirana, ker so tudi ostale podonavske države sprejele podobne ukrepe.« Budimpešta, 16. aprila, m. Tudi v madžarsko prestolnico se polagoma vrača mir in mirno presojanje dogodkov na severu Evrope. Po madžarski sodbi so okoliščine take, da ni treba biti v skrbi glede nadaljnjega razvoja dogodkov na jugovzhodu Evrope. Poudarjajo, da ima Jugoslavija v svojih rokah ključ za razvoj nadaljnjega stanja na Balkanu _ in v Podonavja. Od Jugoslavije je vse odvisno in od njenega stališča. Krofri, ki so blizu 'zunanjemu ministrstvu pa pravijo, da je sedanja vojna prešla v delovno obdobje in da je treba na nemSki ter na zavezniški strani treba pričakovati novih akcij. Zaradi tega mora biti vsaka država Bukarešta, 16. apr. o. Romunska vlada je sklenila v zvezi z Bolgarijo in Jugoslavijo iava-jatti poostreno policijsko službo za zavarovanje plovbe po Donavi. Ta sklep je posledica raznih poskusov za sabotažo proti preskrbovanju Nemčije po Donavi, po drugi strani pa pomeni odgovor na nemško zahtevo, naj podonavske države dovolijo Nemčiji, da pošlje na razne predele veletoka in v ustje Donave svoje rečne bojne ladje. To bi nedvomno privedlo do zapJetljajev, keir bi do takega nemškega koraka Anglija in Francija ter Turčija ne ostale ravnodušne. Romunija in druge podonavske države so ta sklep sprejele, ker hočejo preprečiti vse zaplet-ljaje, ki bi se utegnili roditi na Donavi iz vojne med Nemčijo in zavezniki. To je nov dokaz, da hočejo te države za vsako ceno ohraniti v sedanji vojni nevtralnost in jo braniti proti komurkoli. Romunska vlada je ob tej priliki dala naslednje uradno sporočilo: Da se napravi konec vsem vznemirljivim vestem. je Romunija v sporazumu z ostalimi podonavskimi državami sklenila, da bo tudi v bodoče pripravljeno stalno. Vsi madžarski listi pozdravljajo toplo jugoslovansko-madžarski sporazum za zavarovanje retoe plovbe na Donavi. Poudarjajo, da Madžarska popolnoma odobrava stališče Jugo-člsiie in Romunije in se bo sedaj tudi sama pridružila te«« sporazumu brez omejitev. Nove obrambne odredbe na Švedskem Stockholm, 16. aprila. AA. (DNB.) Švedska vlada je izdala včeraj vrsto novih ukrepov «a zagotovitev preskrbe Švedske in okrepitev obrambe in varnosti države. Med dragim je vlada odredila, da se zaplenijo vse zaloge petroleja. Istočasnoh so bile izdane odredbe, da se trgovinski promet omeji v veliki meri. Odredba o prepovedanih vodah je bila razširjeaa na veliko število Ink, tako da so Poročita o borbi na Norveškem* praktične vse zahodne in jugovzhodne švedske luke proglašene za prepovedane ter je plovba v teh lukah vezana na prejšnje dovoljenje. Priprav- ljenost za obrambo proti zračnim napadom, ki je , bila v ponedeljek odrejena za južno in zapadno Švedske, je bila razširjena včeraj na vse švdsko ozemlje. Nemški vojski primanjkuje težkega orožja in bencina London, 16._ aprila. AA. Havaa: V uradnih londonskih krogih izjavljajo, da je ob včerajšnjem bombardiranja v Stavngerju bilo ubitih okoli 30 ljudi in da ao bila ob tej prilila težko poškodovana tri nemška letala vrste Junkers. Dve letali vnl* »Messerschmitt 102«, ki sta pripadali letališču v Stavngerju, sta bili zbiti. Poškodovanih je bilo tudi 13 vojaških letal, ki so bila na letališču. Ob priliki napada na neko drugo oporišče, katerega ime se ne Pomirljivo pisanfe italijanskega tiska o namenih in načrtih Italije v sedanji vojni Po madžarski sodbi bi poseg Italije spravil v vojno tudi Združen« države Rim, 16. aprila. m. Italijanski politični krogi, javnost iu časopisje z veliko pozornostjo spremljajo dogodke, ki se odigravajo na severu Evrope. Listi objavljajo v glavnem obširna poročila o bojih med nemškimi in norveškimi četami ter o britanskih napadih z bojnimi ladjami in letali. Prav takšno pozornost pa posvečajo dogodkom na zahodnem bojišču. Po italijanski sodbi ni izključeno, da bodo sedaj Nemci začeli z večjo akcijo na zahodu ob Siegfriedovi črti. S tem bi Nemčija rada oslabila akcijo zaveznikov na severu. Splošno se opaža, da se je nervoznost, ki se je ob začetku bojev na severu polastila italijanskega časopisja, polagoma polega in se časopisje bavi poslej z vprašanjem italijanskih koristi na Sredozemskem morju. O tem vprašanju je napisal znani tolmač italijanske zunanje politike časnikar Virginio Gayda članek, v katerem pravi, da je Redaj nastopil trenutek, da se preuči vprašanje Sredozemskega morja v vsej zgodovinski, sedanji in bodoči sestavi. V odločilnih trenutkih evropske zgodovine je bilo Sredozemsko morje poprišče bojev in sporov. Ti spori so vedno predstavljali nasprotja različnih imperialističnih sistemov in dveh različnih omik. Z različnimi rešitvami se je reševalo prvo obdobje evropske zgodovine, ko je že pripravljalo drugo. Nato govori članek o Francozih in pravi, da služi Sredozemsko morje Franciji za zvezo z Indijskim oceanom in za prevoz kolonialnih tet na evropsko bojišče. Te koristi Italija priznava, ne more pa dati privoljenja na razne oblike povelje-Vnnja in tlačenja na Sredozemskem morju, ker bi to nasprotovalo temeljnim življenjskim potrebam ostalih narodov v Sredozemskem morju. Glede Podonavja pa je v časopisju in javnosti spet prevladal optimizem. Časopisje poudarja, da nekateri ljudje res poskušajo zamračiti obzorje v Podonavju z vestmi, da se je Weygandova armada začela premikati bolj proti severu. Slične vesti so se širile glede vaj ialijanske vojne mornarice. Govorili so, da je vsa italijanska mornarica pod paro. S tem v zvezi je tudi vest o delni mobilizaciji mornarice. Poučeni progi izjavljajo, da je do določenih premikov vojne mornarice res prišlo, toda to spada med redne in normalne vaje italijanske mornarice, ki so bile določene že prej in zato nimajo nobene zveze z dogodki na severu Evrope ali pa s kako italijansko akcijo na Sredozemlju. Ta mesec bo imela italijanska mornarica še več vaj okoli Tarenta, Sicilije, Gaete, Neaplja in Spezzie. Po končanih delnih vajah bo vsa mornarica imela več skupnih vaj, toda te vaje niso nič izrednega, ker so bile določene že mhogo prej. Budimpešta, 16. aprila. Vse madžarsko časopisje posveča veliko pozornost, ostremu tonu, ki ga je italijansko časopisje ubralo v člankih, v katerih obravnava cilje in težnje 'zaveznikov. Madžarski krosi so popolnoma prepričani, da Italija ne bo posegla v vojno. Nekateri listi pravijo, da bi vstop Italije v vojno neizogibno povzročil oboroženi poseg ameriških Združenih držav v evropsko vojno in tedaj bi se položaj nedvomno zasukal v korist zaveznikov. objavlja, 80 Uti zbiti trije Berniki bombniki. Včerajšnja bombardiranja so bila mnogo močnejša, kakor bombardiranja v prejšnjem tednu. Najnovejša švedska poročila pravijo, da imajo Nemci na Norveškem precejšnje krajevne ufipehe na jugovzhodnem bojišču, kjer so začeli široko zasnovane manevme, pri čemer se naslanjajo na enem krilu na švedsko mejo. Nemci so na jugovzhodnem bojišču že presekali umik tisočem Norvežanom. Končni cilj tega vojskovanja se zdi, da je pritisk proti severu, da bi potisnili Norvežane proti planinskim predelom. Položaj pri Kongsvingerju smatrajo za kritičen. Liet »Socialdemokraten« sodi, da razpolagajo Nemci na tem odseku z najmanj 16.000 vojakov ter zaradi tega padec tega mesta smatrajo za neizbežen navzlic junaškemu odporu Norvežanov. Toda ti hitri uspehi malo pomenijo. Nemci bodo morali razpolagati, če se bodo hoteli držati, s težkim topništvom in drugim težkim vojnim orožjem, ki se ne da prevažati po zraku. Dokaz, da Nemci že čutijo pomanjkanje, je v tem, da so se včeraj že na švedskem ozemlju morali spustiti še dve letali zaradi pomanjkanja bencina. Na sestanku med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju, je bilo nedvomno govora tudi o morebitnem vdoru Nemčije na Balkan in o tein, kaj naj bi tam dobila Italija. Toda Italija se dobro zaveda kaj tvega, če bi se spustila v vojno proti zaveznikom in ve, da je zahodu izpostavljena francoskemu napadu, do katerega bi nedvomno prišlo takoj, ko bi se Italija pridružila Nemčiji. Tako razpravlja današnje francosko časopisje. Člane angleškega poslaništva v Kopenhagenu so Nemci po zasedbi danske prestolnice naložili na dva tovorna avtomobila ter jih tako peljali po vsem mestu na sedež nemškega poveljstva, kjer so jih začeli preiskavati in za-liševati, poroča posebni dopisnik »Paris-soira«. Francozom pa je bilo to ponižanje prihranjeno. V Kopenhagen je pred 2 dnevoma dopotoval voditelj nemške policije Himmler, ki osebno vodi čiščenje danske prestolnice od nasprotnikov narodnega socializma. Pariško norveško poslaništvo je izdalo snoči sporočilo, v katerem pravi, da se prostovoljci za Norveško priglasujejo v tako velikem številu, da je poslaništvo prisiljeno ustaviti za nekaj časa vpis prostovoljcev Vesti 16. aprila V Berlinu odločno zavračajo napovedi o tem, da bi Nemčija pripravljala kake vojaške korake proti Balkanu. Ta dogovor je prišel z ozirom na vesti, da ae nemška vojska zbira vzdolž madžarske meje, od koder bi čez Madžarsko udarila na Romunijo in na Črno morje. Nemčija bi na Balkanu ukrenila kaj samo tedaj, če bi skušali Anglija in Francija balkanske države dobiti aa svojo stran. Nemško vojno poročilo pravi, da so Nemci potopili Angležem v bojih okoli Norveške 4 velike bojne ladje, 8 križark in tl torpednih rušilcev. Imen ne navajajo. Angleško poročilo pa pravi ,da niso Nemci potopili nobene njihove vojne ladje, nobene njihove križarke, puč pa 4 torpedne rušilce ... Norveška zakonita vlada je izdala odredbo, da mora norveško civilno prebivalstvo iti angleškim in francoskim vojakom v vseh rečeh na roko in da mora sprejemati od njili v plačilo angleški in francoski denar. Predsednik francoske republike Lebrun je poslal norveškemu kralju Haakonu brzojavko, v kateri S ra vi, da bo Francija nudila Norveški za obram- o proti nemškemu napadu vso podporo. Sovjetska letala, pripadajoča »armadi kmetov in delavcev za obrambo miru in varstvo malih narodov« so med vojno na Finskem vrgla na 516 finskih mestec in vasi 100.000 bomb. Ubila so z njimi 140 civilistov, ranila pa okoli 10.000 ljudi, povečini žensk in otrok. Nemške državne železnice so obvestile našo vlado, da je ustavljen ves promet čez Nemčijo na Dansko, Švedsko in Norveško. Iz tega se da sklepati, da se je že pokazala učinkovitost angleških min v Baltiškem morju. Holandski poslanic v Londonu je včeraj imel dolg posvet z angleškim zunanjim ministrom Halifa-xom. Zdi 6e, da sta se posvetovala o morebitni angleški pomoči, če bi Nemčija napadla Holandijo. Holandska vlada je razglasila vojno stanje v sedmih pokrajinah vzdolž nemške mejo. Ameriška vlada se bavi z mislijo, da bi zasedla dansko Gronlandijo, ker je prepričana, da bi se Nemci poskusili vgnezditi tudi tam, zdaj, ko so zasedli Dansko. Z Gronlandije bi lahko z letali napadli angleško Kanado in Združene države same. Prvi predsednik od Nemcev postavljene vlade na Norveškem major Quisling je moral odstopiti. Nemci mu zamerijo, da ni znal s kraljem Haakonom doseči sporazuma o tem, da bi se Norveška mirno prepustila nemškemu oboroženemu varstvu. Quisling bo .odslej vodil i\>-mobilizacijo Norvežanov v tiktih krajih, ki so pod nemško oblastjo. Predsednik nove nemške vlade na Norvškem je profesor Cristian-sen. V Moravski Ostravi so neznanci poškodovali ta- ble za razglase nemške narodnosocialistične stranke. Zaradi tega so morali po odloku nemške policije najuglednejši meščani, med njimi dr. Tesar, predsednik okrožnega sodišča, iu drugi, tri dni javno stražiti te table. Predsednik slovaške republike dr. Tiso se baje z madžarskimi voditelji pogaja o tem, da bi Madžarska in Slovaška sklenili personalno unijo, to je, da bi dobili skupnega državnega poglavarja. To naj bi se zgodilo zaradi tega, da bi se obe državi lažje ustavljali nemškemu ali pa morebitnemu sovjetskemu pritisku. Nemška vlada uradno zanikuje vest ameriške radijske družbe NBC, da se osebje nemškega zastopstva v Haagu že več dni pripravlja na odhod in da na poslaništvu z vso naglico sežigajo razne važne listine. V ameriških vladnih krogih ifjavljajo, da bo vla- da najbrž zasegla vse danske ladje, ki so v ameriških pristaniščih ter s tem pokrila škodo, ki so jo Amerikanci trpeli zaradi zasedbe Danske po Nemcih. Nemško poročilo o vojskovanju proti civilistom na Norveškem Berlin, 16. aprila. DNB. V noči dne 15. t. m. je objavila agencija Reuter sporočilo angleškega letalskega ministrstva, ki pravi, da so nemške letalske sile, ki operirajo na Norveškem, imele nalog, napadati z bombami osebno kralja Haakona. Razglas, ki ga je norveški vladar objavil svojemu narodu, pravi med drugim, da je nemška oborožena sila na naj-breeobzirnejši bi najbolj surov način napadla civilno prebivalstvo c bombami in strojnicami. Z nemške uradne strani se ob tej priliki objavlja tole: Samo P° sebi se razume, da ni govora o tem, da bi nemške letalske sile na Norveškem imele povelje napadati z bombami osebno kralja Haakona ter norveško civilno prebivalstvo. Kar se tiče trditve o napadu na civilno prebivalstvo, sta dve možnosti. Ali so v tem proglasu izrabili ime kralja Haakona, ali pa so svetovalci netočno poročali kralju ter je kralj podpisal razglas. Treba je reči, da norveški admirali in norveški generali severno od Osla nadaljujejo popolnoma nepotrebni boj proti Nemcem, ki nima upanja na uspeh. Kralja Haakona vodijo po malih krajih in gozdovih, kjer kralj nima možnosti dobiti neposredna obvestila o dejanskem položaju. V vseh krajih Norveške, v katerih so nemške čete, vladata mir in red. Navzlic temu norveški nasilniki, naklonjeni Angliji, izrabljajo ime svojega vladarja, da bi okleve-tali nemško državno obrambno silo, ki 6e v bojih strog drži odredb mednarodnega prava. Smrt za Norvežane! Oslo, 16. aprila, o. Radijska postaja v Oslu, ki J® v nemških rokah, vsak dan po večkrat oddaja naslednji razglas: »S smrtjo bo kaznovan, kdor bo uničeval prometna sredstva. S smrtjo bo kaznovan, kogar bo nemška vojska dobila, da nosi orožje. S smrtjo bo kaznovan, kdor bo skušal s protivladnim govorle-njem škodovati državi. S smrtjo bo kaznovan, kdor bo poslušal mobilizacijsko zapoved norveške vlade.« Te odredbe so v nasprotju z določili mednarodnega prava, po katerih ne 6me biti usmrčen nihče, kdor se je z orožjem postavil v obrambo domovios. ko ga je k temu poklicala zakonita vlada. Brugi večer »Gledališča mladih«! Ivan Cankar: »Lepa Vida« Pretekli petek je v frančiškanski dvorani .uprizorilo »Gledališče mladih« Cankarjevo »Lepo Vido« ▼ režiji Zvonimirja Sintiča. Dvorana je bila za to priliko zasedena izredno lepo, kar je vsekakor dokaz, da med občinstvom raste zanimanje za deJo in prizadevanja te mlade, nadarjene in požrtvovalne družine. Cankar je s svojo »Lepo Vido« ustvaril ne-snwtesi paneftirik tistemu nerazgonetljivemu, z ničemer na svetu zadovoljnemu hrepenenju po absolutni, čisti lepoti, tisti nemirni želji po sreči, ki ni od tega sveta in o kateri srce z močnim upanjem sluti, da bo nemara potešena, ko se bodo sesuli okovi telesne ječe. Z nekakšno togoto se upirajo od tega hrepenenja obsedene duše trdi, od objestnega življenja prekipevajoči življenjski resničnosti, prozaična se jim zdi in umazana, ni jim mar, če jih široki, robustno in preprosto lahkomiselno zdravi svet ima za bolne, za vstran izrinjene, za nenormalne, kaj jim mar, če tudi v resnici so različni od večine. Kdo je porok, si pravijo, da imajo sredi te prečudne uganke sveta, sredi nepreglednega toka, ki v svojih vrtincih požira stvari in dviga za čas na površino druge, sredi tragične minljivosti, ki bremeni vse, kar je bito rojeno, resnično prav tisti, ki jih je bila priroda v zibelki obdarila s preprostim nagonom, da brez razmišljanja, skoraj slepo, izpolnjujejo naloge, ki jim jih je bila postavila: da si zgrade dom in s premodrlmi napori skrbe do zadn je ure. v bistvu prav za prav samo za to, da ei bo njihov zarod mogel pomagati naprej vsaj prve čase po njihovem odhodu brez povratka, — samo za to, pa čeprav v poklicnem življenju z vso vero služijo ma-gari nekakšni visokopomembni »znanosti«. Te od žgočega, neutešnega hrepenenja mučene duše ne najdejo sreče r bleščečem dnevu, zakrknejo se v somračno nostalgičnost; kaj naj bi jim to življenje, če pa so mu postavljeno tako tesne meje, čemu ves trezni trud in premišljena prizadevanja, ko pa čez vse napore in uspehe tako naglo smrt pregrne svoj temni plašč in človeku, ki se je bil gnal za smotrom z vnemo kakor bi bila posvečena z nesmrtnim trajanjem, položi svojo ledeno dlan na čelo in pogasi ves žar v srcu? Dušo teh liudi muči žeja po večnosti, po sinji krajini z vsemi njenimi čistimi lepotami, ki jih čas ne more (skruniti in razde jati. Večnost sama je z željo po sebi kakor z žgočim žarkom zanetila ta srca, nobena reč ne bo do smrti pogasila v njih požara. Popolna mora biti večnost v svoji lepoti, taka se zrcali ▼ najtišjem kotičku kamrice srca, in ranjene, krvaveče duše se skozi življenje ženo za njo in k njej, za čisto, neizemsko lepoto, z ihto, ki n jih same pustoši in navdaja z bolečino, za katero vedo, da zanjo ni ne lelca ne tolažbe. Z okrutno jasnostjo čutijo v sebi bolečo pričujočnost te nezemske želje, pa vedo, da na svetu zanjo ni izpolnitve. Toda kdo bo srcu prepovedal hrepenenje. kdo zadušil glas duše, ki s tiho strastjo hoče dobiti svoje? Srečnejšemu med temi ljudmi, umetniku, je bil dan božanski dar, da jo zna izraziti v delih, s katerimi širokemu, vedro in lahkomiselno živečemu svetu vzbuja vsaj približno .‘'lutnjo o nedosegljivi lepoti odmaknjenih obrežij, drugi jo jecljajo z zmedenimi mislimi in omahujočim čustvom ob pijači v gostilniških zakotjih, zanemarjeni, zapuščeni, popotniki in romarji, ki so razočarani togotno vrgli vse od sebe in poslej le •■še hodijo svojo klavrno, sivo pot smrti naproti, norci in izobčenci, izgubljeni pijanci, čiste duše in odvratni vlačugarji z angelske nežnosti potrebnim srcem, garjevi otroci tega sveta. Vsi ti, ki življenja ne prežive v sanjah ter se ne pehajo in ubadajo brez razmišljanja in povpraševanja po smislu prav od zibeli do groba, ampak se boleče ostro zavedajo ob neutešni želji po večnosti tragične enkratnosti svojega bivanja na tem svetu, zavedajo, čeprav življenje morda togotno in nemarno prežive v varljivih sanjskih prividih, bi si dh ustvarjajo z mamili in opajanjem. In drugi, doračajoči otroci, zamišljeni občudovalci prirodnih lepot, plezalci, raizskovalci, klateži vseh sort, pustolovci, ki iščejo smrti na razne načine, in tretji, ki so zapro vase, se tiho sklonijo nad delo, ter vse življenje s trpko, vdano odpo- vedjo poskuajajo prisiliti k molku neizpolnjeno hrepenenje ter postanejo veliki, ker ostanejo močni kljub temu, da ne morejo do groba preglušiti strastnega glasu neizpolnitve želje, veliki, kor se brez godrnjanja in upiranja vdajo v trpljenje in neizbežnost, in v samoti svoje revščine razumejo vse trpeče okrog sebe ter jim neprestano hite na pomoč z vdano, nesebično ljubeznijo. Njih uteha izostane za bridkost življenja misel na dobro sesrtro Smrt in na svetlo, popolno srečo onkraj * groba. Heutešnemu hrepenenju, ki z grenko bolečino polni srna, je Cankar v »Lepi Vidi« zapel nesmrtno peeem, zapet z vseobvladujočo močjo od kraja odkritosrčnega srca. Gane nas in rani s prosto-dušnostjo izpovedi, s tragiko resničnosti in z otož- - n ostjo svetlobe, ki sije v najtemnejše kote člo-veSke duše ter m mračnega mlamola odloča obrise vprašanj, ki so že toliko plemenitih duhov nagnila k svetožalju. Uprizoritev tega Cankarjevega dela si je »Gttedatišče mladih« izbralo za svojo drugo na- logo. ki jo je rešilo brez dvoma na neprimerno pozitivnejši, čvrstejši in prepričljivejši način kakor je rešilo Biichnerjevega »Vojcka«. Cankarjevega vzvišeno poetičnega, simboličnega dela. režiser Sintič popolnoma pravilno ni pojmoval kot dramo, ampak ga je upodobil kot igro v slogu misterijev. Z efektnim, dobro naštudiranim zborom (ki ga je pripravil Jože Borko) in s tenkočutno glasbeno spremljavo (oboje tokrat ni izstopalo. ampak učinkovalo kot dobrodošel element za čim skladnejšo in čvrstejšo podobo dela) ter z dobro domislico, da je »Lepo Vido« samo le posredno pritegnil v odrsko akcijo (slišati je bilo le njen glas izza odra. ona sama pa se je prikazala le v sanjski sceni poveličanja) je dosegel močne impresije, ki so kulminirale zlasti v zanimivo iu pripravno rešenem sanjskem prizoru. Srečna je bila tudi misel, da je ves čas potekala v enotnem, rahlo patetičnem in plemenito otožnem govornem tonu. Pri tej uprizoritvi se je Sintič izognil nekaterim pretiranim zunanjim rekvizitom, ne da bi pri tem škodoval posebnosti, ki je značilna za hotenje in prizadevanja skupine; delo mu je izzvenelo ob ekspresionističnem nadihu dovolj polno in harmonično. Igralci, zlasti Blanč, Raztresen, Kačičeva in Battelino, so svoje naloge opravili prav zadovoljivo in obetajo, da bodo s svojimi nedvomnimi talenti postali že v kratkem prav kvalitetne igralske moči. Lfubljana od včeraj do danes Začuda lepi letošnji april je prijatelje sprehajanja in občudovanja spomladanske prirode izredno razveselil, saj takega meseca aprila kronika že lep čas ne pomni. S tem aprilom, ki je tako čeden in prijeten in ki kar ne more postati deževen, so pa manj zadovoljni naši kmetje in vrtnarji. Zdaj bi moralo biti nekaj dežja na vsak način, če ne, ne bo moglo ozeleneti. Trava, ki se ob dežju skoraj vidno potegne, zdaj prav za prav ne more nikamor, mahjna je in revna. Ce bo tako suho še kaj dolgo, potem bo zguba, tako pravijo. Včeraj se je — kakor vsak dan — popoldne in proti večeru spet nekaj oblačilo. Kazalo je, da se bo ponoči vretne temeljito sprevrglo. Pa se ni. Popoldne je vlekel močan veter, tako da zunaj ni bilo nič kaj prijetno — močan veter, zahodnik, ki prinaša dež. Ko se je stemnilo, pa je najbrž zgoraj na višavah pritisnil drug veter, ki je oblake naglo razpršil in ponoči je bilo nebo popolnoma jasno, redke zvezde so gorele in mesec je lepo sijal. Postalo pa jo hkrati tudi kar občutljivo hladno, tako da je bilo za današnji dan pričakovati še lepega vremena, kar se je tudi zgodilo. Davi je spet posijalo sonce, ki zdaj vzhaja vsak dan bolj zgodaj. Lepo jutro se je napravilo. Na vzhodu pa se je nebo začelo kaj kmalu mreniti, nekam nemirno je postalo, močan veter je razsajal gori. Vse kaže, da se bo zahodnik, ki je bil pri moči že včeraj, kaj kmalu uveljavil. Če pa ne zahodnik, potem pa jug. Oba v naše kraje navadno Včeraj smo počastili nase matere Prisrčna materinska akademija v ljubi,anski operi Ljubljana, 16. aprila. Kakor sonce, ko doseže opoldansko nebo, najbolj zažari in ogreva, tako nas ogreje vsako leto prireditev, ki jo priredimo na čast našim materam. Iz nje nam zažari tista topla in nesebična materina ljubezen, ob kateri raste in se greje doraščajoči rod iu v kateri najde utehe dorasli rod, ko ga je lažnivi blesk pustil samega, kakor čer v razburkanem morju. V času, ko treska jeklo ob jeklo, ko blodna pota srca in razuma vodijo v krivice in nasilja, ko zbegana človeška duša tava v temi in išče jasnine, je ostala materina ljubezen prvobitna kot je bila, čista in neskaljena in je ne more nič odvrniti od njene vzvišenosti. In v tej ljubezni, v kateri so človeški rod vzgaja k dobroti in lepoti, se združujejo vse matere in njih srca se krčijo v bolečinah, ko vidijo, kako gine cvetje, ki ga je njih skrbna roka ljubeče gojila. Ko se bo človeški rod zopet obrnil k tisti ljubezni, ki ga je učila resnico in pravice ter spoštovanja do vseh in vsega, tedaj se bodo zbeganemu duhu povrnile jasnine, po katerih hrepeni, pa jih ne more najti. Včerajšnja materinska proslava Krščanskega ženskega društva je privabila v opero naše matere s svojimi malčki, ki so z zanimanjem sledili voščilom in prizorom, namenjenim njihovim mamicam. Proslave so se udeležili ban dr. Marko Natlačen z gospo, škof dr. Gregorij Rožman, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič z gospo, predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukman in drugi. Najprej smo slišali »Razgovor o mamici«, ki ga je priredila Anica Černetova. Prav ljubek je bil ta prizor in je nosil poudarek v socialni plati in sicer v tem, da se mladi duhovi sučejo okrog vprašanja »boljše« in »slabše« mamice, dokler jih mrtva mamica vse skupaj ne združi. Kajti otroška duša je občutila, da ni važno, kaj in kakšna je mamica, ampak samo, da jo imaš in da še živi ter te greje v svojo ljubeznijo. Nato je gdč. Polajnarjeva občutno odpela Pavšičevo »Kaj bo zimski sen prineslo« ln Regerjevo »Uspavanko«. Posebno lepo in občuteno je zapela prvo. Zatem je govoril škofijski ravnatelj g. Jagodic o materini ljubezni, koliko prenese in žrtvuje ter se ne* sprašuje za ceno. Mati je prva knjiga, ki človeka vzgaja navznoter. Velika je materina naloga in odgovornost. Mati je tista, h kateri se Človek zateka, dokler jo ima. Zlasti pretresljiv je bil zadnji del govora, ko se je z veliko in globoko otroško ljubeznijo spomnil mrtvih mater. Poseben poudarek in globok dojem pa sta zapustili dve Kunčičevi uprizoritvi »Ali je kaj trden most« in posebno druga »Triglavska roža«. V prvi Kunčič na enostaven, preprost in otroški duši dovzeten način pokaže boj med zlim in dobrim. Za to uporabi najbolj enostavna sredstva, ki so vsakemu otroku najbližja: parkeljne in angele ter Pehtro, zlo žensko, ki pobira poredne otroke, ki ne ubogajo staršev. Dela kar stehta in tako otroku nazorno pokaže vrednost njegovih dejanj. Prizor deluje učinkovito in povezano ter zadene v živo. Vmes upleta prizore, ki vso stvar poživijo in ji dajo pečat prijetnosti in razgibanosti. V »Triglavski roži«, pravljični igri s petjem za odrasle in mladino, nas Kunčič popelje v bajesloven svet dobrih in zlih duhov. Za osrednje dejanje vzame zgodbo o bolni materi in otroku, ki bi ji rad pomagal, ter gre iskat zaklad, pa ga ujame gozdni mož. Zraven pa naniza toliko dejanj, da osrednja zgodba nekoliko izgubi na svoji širokosti, ostane pa skozi tisto gibalo, okoli katerega se vse suče in se močno zaostri ter pride v tretjem dejanju do močnega dramatičnega zaplet-ka, ko mati žrtvuje luč svojih oči, da bi rešila sina. Razplet je Kunčič sijajno rešil. Otrok gre iskat zdravilno rožo, ki mater ozdravi in materina ter otrokova ljubezen izzveni v mogočno himno medsebojne ljubezni. V dejanje je vpletel toliko bajeslovnih podob: žark žene, gozdnega moža, vešče, škrata in toliko življenjskih originalov: upokojenega vojaka Sabljo, pastirja, vaško vra-žarko, ki stoji še na meji resničnosti in bajeslovja, da tudi odraslega dejanje ves čas ne izpusti. To močno Kunčičevo delo bo gotovo še večkrat našlo pot na deske tudi ob drugih prilikah. V njem se bo otroška domišljija zdravo in naravno izživljala do konca, pa tudi odrasel se bo rad potopil v tisti lepi svet mladosti. Zdi se, da konec nekako ne spada k celoti in da izgubi zvezo. Nekam preveč realističen se zdi, zato pa seveda stvar V celoti ne izgubi na učinkovitosti in privlačnosti ter Kunčiču čestitamo na tako prisrčnem in uspelem delu. Glasbene točke je uglasbil dr. A. Dolinar. Spretna režija in bogata scenografija prof. Šesta ter skrbna priprava požrtvovalne gdč. Slavice Vencajzove je igro močno poživila in k uspehu še bolj pripomogla. lupljeni denar ne prln .se sreče Moravče, 14. aprila. V času, ko se cene neprenehoma dvigajo, živine ni tako lahko dobro prodati. To je občutil posestnik z moravških hribov, ki zaradi bolezni ni bil dovolj poučen o kupčiji. Prodal je par volov za pleme; takoj pa je spoznal, da se je prenaglil. Rad bi bil razdrl in vrnil aro, toda kupec je ni maral sprejeti. »Kupčija je kupčija,« je dejal, »zakaj pa prodajaš«. Naposled je prodajalec le pregovoril kupca, dati pa mu je moral 100 din za besede. Pridobljeni denar je bilo treba porabiti tako, da bo kaj zaleglo. Kupil si je na sejmu nekaj perila, domov grede pa v gostilno, kot je ob sejmih pač navada. Kupljeno blago je položil na klop zraven sebe. Ko je hotel oditi, pa blaga ni bilo več na onem kraju. Nekdo ga je v gneči neopaženo izmaknil. Denar, ki ga je prodajalec težko odrinil, mu očitno ni prinesel sreče. prinašala dež, ki si ga zdaj kmetje že kar pošteno žele. Pa tudi vrtnarji tam po našem Trnovem in Krakovom niso bogve kako zadovoljni s tem, da morajo vsako jutro in vsak večer pohajati med gredami a škropilnicami. Krade|o kakor srake - pa ne samo zlata, zdaj še skoraj ra:št železo Ob poti na Grad so bile za okras postavljene štiri granate. Dolgo časa so jih tudi vsi uzmoviči pustili lepo pri miru, dokler se nista dobila neki Jože in France z Dolenjskega, ki sta dobila tako hude skomine po n jih, da se nista mogla več upirati skušnjavi. Prehuda je bila. Priplazila sto se — najbrž v temni noči — ter jih odnesla. Seveda ne gre, da bi kdo kar tako mimogrede »suval«, kar bi našel kje ob poti, pa čeprav bi to bilo namenjeno tudi njemu kot člunu »javnosti«. Policija je vso to stvar seveda vzela v roke. začela je pridno poizvedovati ter je nazadnje ugotovila, da sta eno od ukradenih granat pro,l;d i Jože in pa France v neki ljubljanski trgovini. Dobila sta zanjo pet kovačev in dva dinarja. Brž so ju pograbili ter ju izročili ljuldjanskcmu sodišču. Zdaj je »konjunktura« za »železne specialiste«, ki so se z izredno »marljivostjo« spravili na delo. Dan za dnem je policiji prijavljena kakšna tatvina železnine. Tako je bila te dni ukradena posestniku Jožetu Babniku 'zpod kozojca ns Vodnikovi cesti sto kil težka brana, ki je imela namesto špičatsih zob nože ter je bila vredna tisočaka. Zdaj so se menda na »posel z železnino« spravili celo že ljndsko-šolski otroci, ki baje postajajo odraslim že kar odlični »pomočniki«! Te reči pa prav zares niso niti najmanj razveseljive! Seveda se tatovi ne omejujejo samo na železnino ampak kradejo tudi drugo robo. Tako je bil te dni v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici ukraden Francu Vindišu zimski plašč, v katerem je imel Vindiš denarnico, pa ne prazno, ampak 250 din v njej. ZA BRATE IN SESTRE V KOČEVJU! Zdrava narodna zavest naj sc kaže v dejanju in ne samo v besedi. Zato bo vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan na vnebohod, dne 2. maja 1940, žrtvoval, kolikor zmore, za kočevske Slovence! Ta dan bo nabiralni dan za kočevske rojake po vsej Sloveniji! Hesti iz Belgrada Belgrad, 16. aprila, m. Zvečer se bo odpeljal v Budimpešto pravosodni minister dr. Lazar Markovič in bo v društvu madžarskih pravnikov predaval o vprašanju »Mednarodno pravo in politika«. Belgrad, 16. aprila, jn. Danes dopoldne se je pripeljal iz Zagreba v Belgrad podpredsednik vlade dr. Vladko Maček. Danes dopoldne je sprejel več politikov. Belgrad, 16. aprila, m. V zvezi s določitvijo najvišje cene za modro galico, je bila včeraj v Glavni zadružni zvezi konferenca, na kateri so ugotovili, da je cena modre galice, ki jo je urad za nadzorstvo nad cenami določil za izdelek tovarne »Zorka«, pretirana, ker ima ta tovarna pogodbo z državo za dobavo modre galice in se cene določajo po cenah bakra na londonski borzi. Zato bodo zastopniki vseh zadružnih organizacij odšli k pristojnemu ministru in bodo zahtevali, da so cene modre galice no zvišajo in da se vzame za osnovno merilo pri pogodbi s tovarno »Zorko« prejšnja cena, ki bo mnogo ugodnejša za kmetovalca. Belgrad, 16. aprila, m. Prometni minister Nikola Bešlič je včeraj zvečer odpotoval na inšpekcijsko potovanje v Kraljevo, kjer si bo ogledal velike železniško delavnice. Strahovit pretep med pijanimi fanti Eden v grob, drugi napol mrtev v bolnišnico, pet pa v zapori Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, 15. aprila. Ni še dolgo tega, ko je »Slovenski dom« poročal o velikem uboju, ki se je dogodil v Savcih v župniji Sv. Tomaž pri Ormožu, kjer so na zverinski način ubili mladega fanta. In že je preteklo nedeljo kronika spet zapisala uboj, ki presega dosedaj vse uboje. Preteklo nedeljo zvečer je večja družba popivala v vinotoču Matjašiča Vinca, posestnika v Mali vasi. Ko jim je alkohol zlezel v glavo, se je, kakor navadno pričel prepir. Prepir se je spremenil v pretep, vendar so se zopet pomirili, ko jišču je mrtev obležal 37 letni oženjeni Franc Kamenščak, ki ima doma 6 otrok. 39 letni Franc Vrbnjak, ki je tudi oženjen ter ima 7 otrok, pa je smrtno ranjen. Obveščeni so bili takoj orožniki pri Sv. Tomažu, ki so krivce takoj polovili. Ti so: trije bratje Erhatič, in sicer Ferdo, Jožef in pa Franček, v starosti 18 do 25 let, dalje 17 letni Eizrl Martin in slednji, glavar teh ubijalcev, 20 letni Tomaž Plohl. Vsi so bili odpeljani v zapor. Vsi so iz iste vasi in fare Sv. Tomaž pri Ormožu. Tembolj je žalostno, ker so se sosedje morl ooKni nnHoli Mn>nl! L: _X.‘ _ t__ so dva izmed pretepačev ukrotili. Cez čas se je i med seboj poklali. Morali bi dobiti strožje kazni, pretep znova začel, sedaj pa bolj za res. Na bo- 1 ker drugače ubojev ne bo konca ne kraja. Lepi uspehi Akademske skupfne S PD v zasneženih gorah Durmitorja Pred štirinajstimi dnevi sc je vrnila v Ljubljano petčlanska alpinistična odprava, (:i je dosegla ▼ zimskih gorah Durmitorja zelo lepe uspehe, ki še poleti veljajo za zelo težavne. V potu in delu te odprave mo zdaj izvedeli naslednje podrobnosti, ki bodo prav gotovo zanimale tudi širše občinstvo, saj govore o uspehih in razmerah ▼ pogorju, ki ga pozimi alpinistično še ni obiskal nihče. Odpravo so sestavljali r k a d emfki- gom ik i Dolar Dare, Dovjak To-Filipič Bojmiir, Malovrh Cene in Pa-■ršič Cene. je ie potovanje v teh krajih Odprava je odšla iz Ljubljane, dne 10. ■'rca. ob osmih. Razen približno ICO kg ane oo člani imeli s seboj še osebno epremo, kakor smuči, cepine, dereze, vrvi, Prusikove vrvice, kline, karabinerje itd. Kuhalnikov seveda pri taki odpravi ne rme manjkati. Akademiki so poskusili z mešanico petroleja in bencina (pol na pol), in se jim je prav dobro obneslo, tako da to reč lahko priporoče vsakomur. Do Slavonskega Broda so potovali z brzcem ter prišli v Sarajevo v ponedeljek iutraj. S pospešenim vlakom so ob pol r r mili zvečer nato odrinili proti Humu. Iz Huma dalje so se nato peljali z navadnim vlako* v Nikšič. kamor so prispeli v to- . rek dopoldne. V Sarajeva so imeli že prej |zvezc, pa so si tam dobili gonjače in tovorne konje za prem* prtljage — kar jim je naročila »Nabavljačka zadruga drž. či-novnika«. Ta vzdržuje zvezo med Nikši-čem, Savnikom in Žabjekom ki sicer pozimi s konji, poleti pa z avtomobili prevaža špecerijsko in ostalo blago za svoje podružnice. Konj in gonjač staneta (konj .nosi do 80kg) po 60 dinarjev na dan. Nosač noši 25 kg za 50 din dnevno. Nad Buikovikom so akademiki prebili noč v šotoru v snegu. V sredo opoldne so se ustavili v »hanu« v Gvozdu, kjer so ee srečali s tremi gonjači, ki so šli s konji iz Savnika v Nikšič po njihovo prtljago. Sneg je bil izredno slab, močno 6e je udiralo. Čez planoto Krnovo, kjer so krasni smučarski tereni, so šli e enim sa-irim konjem, ki je nosil njihovo osebno in plezalno opremo ter nekaj živeža za sproti. Pot je bila tako težavna, da se jim je konj nad Savnikom postavil s tovorom vred na glavo v sneg. Ve6 čas je deževalo, smuči 60 se udirale in le nerado drsele. Prespali so v čisti gostilni v Savniku. (Deževni četrtek so prebili nekateri člani e tem, da 6mo smučali po bližnjih breži-' nah v ogromno navdušenje in občudovanje Savničanov, ki so prvič videli smučanje. Čudili so se, kako »da se Slovenci mogu zaustaviti gdje god hoče«. Ves dan je lilo. Zvečer sta prišla do smrti utrujena gonjača, ki sta bila pustila prtljago tri ure daleč proč od Savnika. V petek popoldne 60 nato znosili fantje prtljago prav do Savnika. Proti večeru je posijalo sonce, ki je napovedalo za prihodnji dan lepo vreme. Pred zjasnitvijo je grmelo. Zvečer so zvedeli, da je belgrajska smuška in fotografska odprava že prišla v Žabjek. Belgraj-čani so prišli čez Rudo in Plevlje, mnogo ugodnejše, akademik« pa niso imeli pravih informacij za to smer, 6aj jim niti sarajevski »Putnik«, ko so ga vprašali za vremenske razmere in za prevozne možnosti tam v onih krajih, ni vedel ničesar povedati, še več, na vprašanje jim ni nita odgovoril. Dne 16. marca so ob devetih zjutraj po dobrem prigrizku odrinili iz Savnika s štirimi nosači. Konji niso mogli nikamor naprej. Hud jug je debel sneg tako omehčal, da se je udiralo čez vse meje. Vsakemu nosaču so dali 50 dinarjev ali »pet kovačev za ves dan. Do Zabljaka je odtod še 38 km, od Nikšiča do Savnika pa 47 kilometrov. Na svoji poti so akademiki-gorniki minili vas Previš in rinili čez planoto Ivico, kjer je vlekel neznansko močan veter, tako da so z nosači vred včasih komaj sproti lovili sapo. Nosači so bili kljub debelemu 6negu vsi v opankah, ker v teh krajih prebivalstvo dozdaj šene pozna drugega, praktičnega obuvala. Po dolgem, mučnem ubadanju in pehanju so končno ob šestih zvečer prispeli do kra- ja utrujeni v Zabijale. Tam ee je zbralo pol prebivalstva, ki je s strmenjem sprejelo težko otovorjeno, nenavadno opremljeno odpravo. Fantje so se odpravili v hotel »Cmo jezero«, kjer se je bila že nastanila belgrajska odprava, ki je pred njimi po ugodnejši poti in v boljših zvezah prispela v ta, pozimi od Boga zapuščeni l hribovski kraj. V hotelu je bilo mnogo prisrčnega rokovanja, veselih pozdravov, odkritega veselja in prijaznih besed. Vroč čaj je nekoliko oživil in segrel premrle ude ter 6pet vmil dobro voljo. Komaj pa so se naši fantje dobro vsedli ter se začeli razgledavati po gostinski sobi, so zapazili veliko fotografijo, mojstrsko povečano, ki jo je bil v hotel poslal baje »Putrih.« Pod njo je bilo zapisano »Durmitor -j Montenegro«. Od vraga, kaj? Zelo visoko I razvita narodna zavest, ali ne? Pa to še ni vsel Tega »Durmitorja« ne more prepoznati niti noben Črnogorec, kaj šele kdo drugi! Naši fantje so gledali stene, zdele »o se jim vedno bolj znane, vedno bolj domače in vedno lepše, no — in kaj? Kar kmalu so jih prepoznalil Ali veste, kaj je dejansko predstavljala ta lepa, velika fotografija? Kaj neki? Našo Škrlatico v Ju- I lijakih Alpah, fotografirana nekje t poti čez Pragi To so vam pa res tiči, tile možje, ki delajo reklamo za lepoto naše do- | movine! Glasen krohot ir. dobršna, pra- 1 vična jeza sta seveda sledili te; tolikanj presenetljivi ugotovitvi, Pj kaj hočetel Pri nas glede nekaterih stvari v celem vlada še mnogo prekoemata vest, da bi 6e kdo tudi ob takih rečeh in tako sramotnih , ugotovitvah utegnil toliko razburiti, da bit za bodočnost poskrbel, da se podobne reči ne bedo več dogajale, Se vedno pri nas v nekih krogih prevladuje ne ravno močno lepo nazirajne, da je glavno »kšefat«, vse drugo pa je tostranska stva». ki se jo na ta ah o«m način že da preboleti in ki prav za prav niti ne sme nikomur delati prevelikega glavobola. Dokler pa bo pri nas seveda vladalo takšno zažiranje, bo mars’kakžna stvar še dolgo drsela po krivem tuu. Čaa pa je bil, v6aj v teh, tako resnih razmerah, in ob dogodkih v širnem svetu, ki dajo človeku misliti na marsikaj, da bi se te reči vendar že spremenile. Želeli bi si, da te besede no padejo na živo skalo, ampak, da dosežejo svoj namen. Za reči take sorte konec krajev pri nas vendarle nekdo odgovarja, ali morda ne? Začelo se je delo na terenu Naslednji dan, bilo je 17. marca, vreme je bilo vedro, pa precej mrzlo, so Belgraj-čani, ki so se kakor naši, že zgodaj spravili spat, vstali že ob treh zjutraj. Nedolgo potem so odrinili iz hotela. Slišat« je bilo njihovo štorkljanje in vse te »opre-mne« glasove, ki done ob zgodnji uri, ko ljudje hlastno dogotavljajo še zadnje opravke, preden krenejo na pot. Naši, ki so bili utrujeni, so spali nekoliko dalj, saj so se enorali, če so hoteli kaj poštenega opraviti,^ tudi pošteno in temeljito odpočiti. Vsi so imeli še dolgo pot zadnjih ckii v nogah. Prav pošteno ae jim je zato prileglo dobro ležišče. (Nadaljevanj*) Od tu in tam Na zborovanju v Sarajevu je Miša Trifunovič a« dolgo in široko obravnaval razmere v radikakkih vrstah m pripovedoval podrobnoeU o poskusih, da bi 6e združili prav vsi radikali v eno stranko. Navajal je predloge, ki jih je postavil Dragiža Cvetkovič 6taremu Acu Stanojeviču, in povedal, da je radikalni glavni odbor vse te predloge odklonil, češ da ne more izreči sodbe prej, preden je ne izreče ljudstvo samo in se zato mora izogibati slehernemu ustanavljanju strank od zgoraj. Trifunovič je nato napadal sporazum, ker vidi v njem nevarnost za državo, kajti federativna država se je začela organizirati na narodnostni podlagi, kar pa utegne biti težko in nevarno, ker žive Hrvatje l-nilo dvorano, kakor tudi kritika, zlasti bele rajska, ki velja za najmerodajnejšo in ki jo najbolj upoštevajo. Ta kritika je zboru priznala sloves, ki ga uživa in uspeh, ki ga je zbor v Belgradu dosegel. Zato se nam čudno zdi, da je ljubljansko »Jutro« menda zopet po časnikarski dolžnosti prineslo kritiko sarajevskega kritika, ki se o zboru ni tako laskavo izrazila kakor belgrajeka. Človeku se zdi, da je to kritiko prineslo h neke škodoželjnosti. Značilno namreč je, da je prineslo ravno to kritiko, dočlm na primer o belgrajskl ni reklo ničesar. Človeku se zdi, da je bilo to narejeno s prozornim namenom in da je zopet zapihal »blag veter«, ki spremlja zbor na vsakem njegovem koraku. Ne bomo se spuščali v vrednost in objektivnost te kritike, pripomnili pa bi samo to: Kritik zboru očita, češ zakaj ni na programu imel tudi Lajovica. Pri tem pa je pozabil, da je biil prograim, ki ga je zbor odpel, točno označen kot naša vokalna glasba iz romantike, preporoda in Čitalnice do Novih Akordov. Toda prepričani naj bodo vsi, da bo šel zbor svojo pot naprej in se ne bo dal motiti od takih stvari. Moti se kdor misli, da bo s takimi stvarmi vzel požrtvovalnim ljudem veselje do dela. Tisti pa, ki ima za tem kakšne morebitne namene, pa je napravil Slovencem slabo uslugo, ki pa upamo da ni zadnja. Brez dvoma je kritika najbolj priznanega srbskega muzikologa in kritika g. dr. Miloja Milojeviča najmerodajnejša in najbolj upoštevanja vredna. S to turnejo je zbor svoj sloves, ki ga je užival doma, tudi drugod, pred najvišjimi našimi predstavniki potrdil in si ga utrdil. Ponesel je našo pesem na jug naše države ter jo podal v taki izvedbi, v kakršni je še niso imeli prilike šiiti. To je pokazalo občinstvo, ki je vsako pesem navdušeno in spontano sprejelo, kakor tudi kritika, kar smo zgoraj omenili. Zbor je našo pesem podal v dovršeni obliki in je dosegel popolen uspeh, s tem pa seveda tudi njegov odlični dirigent in interpret naše vokalne glasbe in narodne pesmi g. France Marolt, katerega dela za našo vokalno glasbo je važen in pomemben mejnik, delo, ki ga ne more nihče zanikati aimpak samo priznati. Po lepo uspelem koncertu v Belgradu, je zbor odpel svoj tretji koncert v Nišu. Na kolodvoru je pevce sprejela pevska župa in jih je pozdravil zastopnik župana mestne niške občine g. Dragomirja Živkoviča. Niški pevci so zapeli v pozdrav »Iz bratskog zagrljaja, Ljubljančani pa so odpeli v pozdrav Adamičevo »Zdravico«. Za pevce se je mestna občina lepo pobrigala in jim šila v vsakem pogledu na roke. Zmestila jih je v Niški Banji, ki je od Niša oddaljena 12 km. Na razpolago jim je dala dva tramvajska vozova, zvečer po koncertu pa avtobus, s katerim so se pevci odpeljali na udobna prenočišča in se odpočili od dolge poti. Za koncert v Nišu je vladalo veliko zanimanje in so se ga udeležili predvsem domačini. Od odličnikov so se koncerta udeležili ban Krasojevič Janičije, Dragutin Pavlovič, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, ki je pevce med odmorom tudi pozdravil, diviz. general Prendič, mestni župan Živkovič in mnogi drugi. Občinstvo je pesmi sprejemalo z navdušenim aplavzom in na koncu nikakor ni hotelo vstati s svojih sedežev. Kot zadnje mesto turneje je bilo carsko Skoplje, kjer so pevce že težko pričakovali, zlasti slovenska kolonija, ki je tam precej velika. Za Slovence v Skoplju je bil to velik dogodek, saj le redko pridejo v stik s kom od nas, ki smo od njih preče) daleč. Na kolodvoru je pevce sprejel zastopn-ilk APD (Akademsko pevačko društvo) in jim želel dobrodošlico. V imenu zbora se je zahvalil dr. Skoberne in v pozdrav je zbor zapel »Zdravico«. Pevci so se nato podali v spremstvu domačinov in številnih študentov in študentk na borzo dela, kjer jim je bilo odločeno prenočišče. Zvečer ob pol devetih je v Narodnem gledališču začel koncert, ki so se ga udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Dvorana je bila razprodana do zadnjega sedeža in občinstvo jo je napolnilo do zadnjega kotiSka. Koncerta se je udeležil g. Aleksič, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, ki je zastopal bana, ki se zaradi odsotnosti koncerta ni mogel udeležiti, komandant armije, armijski general Ilija Brašič, župan Mihailovič Josip ter drugi. Koncerta se je udeležilo zlasti ninogo Slovencev, za katere je bil koncert velik dogodek, saj imaio redko priliko slišati kaj takega. Zlasti mnogo je bilo opaziti oficirjev, ki so bili večinoma tudi Slovenci. V nekoliko ostri dvorani so zadoneli prvi zvoki naše pesmi in takoj našli mesta v srcili njih, ki so nas lepo in prisrčno sprejeli. Pesem za pesmijo je navduševala njihova srca in malu je bila povezanost med zborom in občinstvom taka, da sta bila ena. Zlasti so vžgali kakor povsod »Mlatiči« in z galerij se je čulo vzklikanje: »Još pika pok!«, kar se je tudi zgodilo. Zbor je moral dodati še nekaj pesmi, ker občinstvo nikakor ni hotelo ven. Burno je ploskalo in pevci, čeprav že nekoliko utrujeni, so dodali še »Vojaško« in »Zdravico«. Kot priznanje za delo APZ-a je pevsko društvo >Mokranjac«, ki smo ga imeli priliko slišati že v Ljubljani, podelilo APZ častno članstvo, kakor tudi »MuziSka škola« v Skoplju. Zboru so poklonili častne diplome in kopijo freske Kerubina iz pečke patrijarhije iz 14. stoletja z željo, da bi videli, da tudi Skoplje predstavlja mesto velike in slavne kulture. Zlasti prisrčno je bilo srečanje med predstavniki naše pesmi akademiki-pevoi in slovensko kolonijo v Skoplju, v imenu katere je ga. Kristančičeva izročila dirigentu prekrasen šopek rdečih nageljnov kot naš slovenski simbol. Kolikor je še ostalo časa so si pevci ogledali slavno carsko Skoplje, nato pa so se zopet vsedli na vlak in odpeljali domov, zavedajoč se, da so s to turnejo napravili naši pesmi kakor tudi našemu imenu veWo uslugo. Se nekaj zanimivosti iz starih arhivov Ljubljana, 16. aprila. Doslej je posebna komisija na tehničnem oddelku banske uprave pregledovala stari arhiv samo dopoldne, odslej naprej namerava poslovati tudi še popoldne. Treba je poudariti, da imajo vsi člani komisije, od navadnega sluge do najvišjega gospoda obilo dela, mnogo prahu morajo vsrkati, vsi so prašni kljub temu, da nosijo na sebi črne halje. Od prahu jim postajajo roke popolnoma suhe. Komisija si je za svoje nabavila nekaj lizola, potrebno pa bi bilo, da bi banske uprava komisiji preskrbela vse potrebne stvari za boj proti neznosnemu prahu, ki je na spisih ležal deset in desetletja. Zanimivo je dalje, da je stari papir, ki so ga pred sto in več leti Izdelovali, silno trpežen in vzdržljiv. Ne vemo, da li bo sedanji papir, na katerega pišemo razne listine s pisalnimi stroji, mogel vzdržati toliko stoletij in ohraniti pisavo čitljivo. Stare listine so imele svojo veljavo, ne da bi bilo potreba pritiskati na nje »štampiljke« pristojnih oblasti, zadostoval je le ponosen podpis sodnika in drugega oblastnika, pa je listina Imela popolno veljavo. Le guverner v Ljubljani ie imel poseben pečat, ki so ga pritiskali na velevažne listine. Oblasti so v starih časih tudi skrbele, da so obrtniki redno in točno prišli do plačila. Skrbele so v prvi vrsti, da so bile obveznosti posameznih uradnikov In nameščencev v redu izpolnjene. Zanimiva je neka listina, kako so oblasti pomagale nekemu ljubljanskemu čevljarju do plačila. Neki visok uradnik je naročil čevlje pri dotičnem čevljarju. Ostal je dolžan 5fl. Uradnik je bil naglo premeščen v Beljak na Koroško in »pozabil« je na ubogega ljubljanskega čevljarčka. Ta se je zatekel na oblast in kmalu so mu izposlovali plačilo Bfl. Ni bilo potrebno dolgo okrog pisariti. Pri stavbni direkciji (po naše sedaj tehničnem oddelku), ki je obsegala vso Kranjsko in del južne Koroške, so bili nameščeni na višjih mestih sami tujci, ki so se naselili v Ljubljani in katerih potomci so ostali pri nas še do nedavnega časa. Nižje službe, zlasti cestarsko, so opravljali domačini — Slovenci. Cestarji so bili takrat spoštovani ljudje, kajti skrbeti so morali noč in dan za red na cestah. Pri stavbni direkciji so imeli tudi posebnega uradnega risarja. Stari arhivi navajajo med drugimi risarja Franceta Dežmana. Ta je bil izboren risar in je med drugimi načrti narisal tudi načrt Ljubljane, ki je sedaj silno redka stvar in dragocen. 0 tem risarju navajajo spisi, da je 1.1838 hudo zbolel. Zaprositi je moral dopust. Bolan je bil več dni. Ker so ga nujno potrebovali, so do »Amtszeiclmerja« poslali uradni poziv, da se mora takoj zglasiti v uradu. Med raznimi načrti so sedaj v starem arhivu našli tudi načrt nekdanje moške kaznilnice na Gradu, ki je izdelan v vseh podrobnostih. Načrt je prevzela sedaj vseučiliška knjižnica. Zanimiva je dalje zgodovina nekaterih ljubljanskih javnib poslopij, o katerih so ohranjeni spisi in načrti v teh starih arhivih. Ti arhivi imajo tudi še svojo posebno zgodovino, hranijo svoje posebno »uradno življenje«. Kod so vse jih premetavali in vezali? Kje vse so bili hranjeni? Skoraj za enkrat o vsakem spisu ni mogoče točno to navesti. Nekateri spisi so bili hranjeni v starem »lontovžu«, drugi drugod okoli Križank, nazadnje so prišli v sedanjo Kunstljevo hišo (vogal Novega trga in Brega), kjer je bila dolga leta po prevratu 1918 nameščena gradbena direkcija. Od tam so arhiv prenesli v sedanje prostore na teh- ničnem oddelku v Gledališki ulici v hišo Pokojninskega zavoda. Razni personalni podatki nam tudi kažejo, kako so se tujci s severa priseljevali v Ljubljano in v druga naša mesta. Dotok je bil znaten. Prav ti tujci so bili nekaka prednja straža za prodiranje nemškega življa v Ljubljano, da se je potem lahko v raznih dokumentih skliceval ta k nam prodirajoči element, da so ti kraji bili že od davnih časov zasedeni od nemškega življa. Zanimivi so tudi podatki o vodnem stanju Ljubljanice leta 1845. To leto so napravili po načrtih nasip na desnem bregu Ljubljanice. Splošno je mnenje med poznavalci tega starega arhiva, da bodo odkrite mnogotere zanimivosti in podrobnosti iz naše kulturnotehnične zgodovine. športne vesti Krai i. ® !'s © 5 S ® 1-s Tempe- ratarv v O4 i: -s a* 1 I Sc f Veter (smer, Pada- vine . « n . ** n m/m S Ljubljana 758*3 14-8 5-8 67 3 W, — — Maribor 755-2 15-7 4t) 70 0 SSK, — — Zagreb 759-9 16-0 -1-0 riO 0 0 — Belgrad 759- 13-0 1-0 70 3 w, — — Sarajevo 761-5 12-0 o-o 70 6 0 — — Vis 759-3 9-0 3*0 80 0 NNE, — i— Split 760-0 16-0 6-0 40 0 NE, — — Kumboi 756* 15-0 10-0 40 0 NE. — — Rab 761-2 15-0 5-0 70 0 ENE, — — Žirje 759-9 16-0 6-0 80 0 NE, — — Položaj v domačem nogometnem prvenstvu. Po nedeljskih prvenstvenih tekmah se je položaj v prvenstveni tabeili prvorazrednih klubav zlasti v ljubljanski skupini precej izmenjal. V ljubljanski skupini je od začetka tekmovanja pa vse do nedelje vodil ljubljanski Mars, ki pa je zaradi nesrečne tekme v nedeljo zdrknil na tretje mesto. Prva dva kluba v ljubljanski skupini sta oba iz Gorenjskega in imata oba enako število točk. Boljši pa je Kranj, ker ima ugodnejšo razliko v golih. Vedno bolj se uveljavlja Hermee. ki je po nedeljski zmagi prišel na četrto mesto in s tem prehitel Jadranaše. Mnogo si je tudi opomogla Reka, aa katero se zdi, da se bo le izvlekla od padca v drugi razred. Na zadnjem mestu je še vedno Svoboda. V mariborski skupini položaj zaradi tega ni čist, ker so nekateri klubi odigrali manj tekem kakor pa drugi. Kljub temu pa je položaj že toliko jasen, da bo prvi klub v tej skupini gotovo ČSK iz Čakovca. To ni posebno ugodno znamenje za nogomet na naši severni meji. V celjski skupini so klubi v glavnem odigrali vse tekme. Le Olimpu manjka še ena tekma. Več kot verletno pa Je, da se položaj tudi v tej skupini ne bo do konca prvenistva kaj posebno izmenjal. Danes v tej skupini krepko vodi trboveljski Amater in bo ver-| jetno ta položaj obdržal tudi do konca sezone. V drugem razredu je zaenkrat najboljši Korotan. Moštvo je v zadnjih treh tekmah pokazalo lepo in solidno znanje. Naši smučarji na Kaninu. Prejšnji teden so odpotovali trije naši tekmovalci za alpsko kombinacijo v Italijo na Kanin, kjer so vsako leto važne mednarodne tekme v smuku iz Kanina, s katerimi italijanska smučarska zveza zaključi svojo smučarsko sezono. Letos je Jugoslovansko-zimskošport-na zveza poslala v Italijo Pračka Cirila, Emila Žnidarja in Sašo Molnarja. Pri nedeljskem smuku iiz Kanina — proga je bila dolga okoli 3 km, višinska razlika je bila okoli 800 m — je zmagal Italijan Chleroni v času 2:25. Drugi je bil Bessoni, 2:38; tretji Confortola 2:56; četrti Silvio Alvera 2:56.1 (vsi Italijani). 5. je bil Nemec Schlicht. Do 9. so vsa mesta zavzeli italijanski tekmovalci. Na deveto ineSto pa se je plasiral naš Ciril Praček s ?n?om 3:41.13. Trinajsti je bil Saša Molnar v {snu 4:11. Krnil Žnidar je odstopil, ker si je pri treningu zvil roko v komolcu. Skupno Je šlnrialo 30 njaboljših tekmovalcev. V ženski konkurenci je bila prva Nemka Pro*uuI, Vremenska napoved: Deloma oblačno in ve- trovno vreme. V jutranjih urah zmerno hladno. Koledar Danes, torek, 16. aprila: Benedikt. Sreda, 17. aprila: Rudolf. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuatek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Podružnica SVD v Šiški priredi v sredo, 17. aprila ob osmih zvečer v šoli v Sp. Šiški predavanje »O gojitvi zelenjadi«. Predaval bo g. ravnatelj A. Lap. Vabljene posebno gospodinje. V Ljubljani na Gosposvetski cesti 3 otvori v nedeljo 21. aprila ob 10.30 g. Pavle Obersnel umetniški salon, ki ga bo vodil pod imenom »Galerija Obersnel«. Razstavni prostori bodo cenjenemu občinstvu brezplačno dostopni. Ljubiteljem likovne umetnosti bo s tem omogočen ob vsaki priliki nakup likovnih del naših priznanih umetnikov. Poleg tega nudi galerija Obersnel tudi okvire vseh vrst, domač izdelek po konkurenčnih cenah. Ustanove veletrgovca Antona Kolenca letos ne bodo razpisane. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Kolenca objavlja, da zaradi tehničnih ovir raizpis ustanov za tekoče šolsko leto ni mogoč. Prosilci, ki so že vložili prošnje, se lahko prijaivijo zopet jeseni, ko bodo ustanove na novo razpisane. Oni, ki želijo, da se jim vrnejo prošnjam priložene listine, naj to javijo Kuratoriju v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju. Simfonični koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek, dne 22. t. m. v Unionu, nadaljuje z izvajanjem bogate slovanske glasbene literature. Naš skladatelj F. Bernard je na sporedu s »Scherzom«. Bernard je imel prve skladateljske uspehe v Mariboru, kjer je bila že 1. 1932 z velikim uspehom izvajana njegova »Fantazija za violino in orkester«. — Bolgarski skladatelj Panča Vladi-gerov Je na sporedu s Klavirskim koncertom št. in Vardar rapsodijo. Vladigerov je najznamenitejši sodobni bolgarski skladatelj in prvi bolgarski komponist, ki Je dobil priznanje v Parizu, Londonu, Varšavi. Berlinu, Dunaju, Stockholmu, Beogradu itd. — Čajkovski je na sporedu s IV. simfonijo. Je najčisteje izkristalizirani tip slovanskega skladatelja, čigar 100 letnico rojstva slavi letos ves kulturni svet. — Koncert pripravlja orkestralni korpus 70 godbenikov pod vodstvom dirigenta dr. D. Švare z vso vnemo. Predprodaja je že pri blagajni Kina Union. LJUBLJANSKO GLEDALCE DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Torek, 16. aprila; Revizor. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 17. aprila: Županova Micka, Var h. Red A. Četrtek, 18. aprila: Revizor. Red B. Petek, 19. aprila. Zaprto. (Generalka.) Sobota, 20. aprila: Hamlet. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. OPERA — začetek eb 8 zvečer: Torek, 16. aprila. Balet Hrestač, Jolanta. Red B. Sreda, 17. aprila: Lucia di Lammermoor. Red Sre-da. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Go-stiča. Četrtek, 18. aprile: Adriana Leijouvreur. Red Četrtek Red B bo imel drevi predstavo Čajkovrfcega baleta »Hrestač« in lirične eoodejaenke »Jolanta«, je po svoji melodični barvitosti in mehkem čustvenem občutju med najlepiimi njegovimi deli. Peli bodo: Vldalijeva, Franci, ravn. Betetto, Janko ki Dolničar. Sonja Ivančičeva, ki je z izrednim uspehom debutirala v naslovni partiji Donizettijeve »Lucije Lammermoorske«, bo ponovila svoj nastop jutri. Tenorsko partijo bo pel kot gost Jože G os tič. Predstava bo za red Sreda. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani po* novno prosi svoje cenjene obiskovalce, da prihajajo k predstavam točno, da ne motijo s poznim prihajanjem poteka dejanja in svojih soobiskovalcev. njej pa sledita dve Italijanki De Rossi Nives i* Schaljani. Hrvaški časopisi v svojih športnih rubrikah ostro polemizirajo z zaključki ljubljanskega nedeljskega sestanka srbskih in slovenskih atletov. Hrvati resolucij, ki so bile na tem sestanku sprejete, seveda ne priznavajo in zatrjujo, da bodo hrvaški atleti šli po svoji poti nemoteno naprej in da se ne bodo dali vplivati od nikogar. Triboj Grške, Italije in Jugoslavije. Grški časopisi izjavljajo, da bo koncem junija v Orfiija v Atenah triboj atletskih reprezentanc Italije, Grčije in Jugoslavije. Ta triboj bi trajal dva dni ln bi 6 to veliko prireditvijo Grki proslavili 10letnico svojega odličnega tekača čez zapreke Manti-kasa. Grški časopisi celo pišejo, da Je ta triboj Že definitivno dogovorjen. Pri nas o tem ni znano ničesar. Povračilna tekma med Švico in Hrvatsko. V nedeljo igra v Bernu v Švici hrvaška nogometna reprezentanca povračilno mednarodno tekmo s švicrasko reprezentanco. Hrvaška nogometna reprezentanca bo v glavnem sestavljena iz ietita igralcev, ki so pred 14 dnevi premagali Švicarje v Zagrebu. Vprašanje je ali bodo hrvaSki nogometaši na švicarskih tleh tudi lahko dosegli tako ugoden rezultat. Švicarji bodo vsekakor hoteli oprati svoj težak porn? v Zagrebu. Hrvati bodo do-slali v Bern M pralcev. pristanišča, je hotela Stran 4 »SLOVENSKI DOM«, dne 16. aprila 1940. ^tev- 87- Smrtne sence na filmskem platnu Hollywood ima lepo Število poklicnih akro-Datov, ki morajo biti vsak hip pripravljeni tvegati vrat za nagrado, ki jim je priznana za njihovo nevarno delo. Spuščati se z letalom strmoglavo na tla, zaletavati se z avtomobilom v dreveSi vlak, jfchati preko zevajočih prepadov, vse to je njihova vsakdanja naloga. V Evropi je število takih vratolomnih junakov znulno manjše, vendarle imajo na primer na Angleškem več filmskih akrobatov, ki v svoji drznosti in uspehih ne zaostajajo za svojimi ameriškimi tovariši. Prvak med njimi je baje neki Sam Lee, ki ga marsikateri obiskovalec kina nedvomno na videz pozna, ne da bi vedel za njegovo pravo ime. Kakor časnikarji, morajo tudi filmski umetniki lake vrste občinstvo zabavati brezimno. Samova pisana preteklost Sam Lee je bil rojen pred šest in tridesetimi leti v Londonu. Oba njegova roditelja sta bila cirkuška igralca in Sam je po njima podedoval veselje do akrobatstva. Kot devetleten deček se ie v nekem belgijskem cirkusu že vežbal v padanju iz letala. Nato je prišel na Angleško, kjer je igral pri nekem kinu. Pozneje se je spet pridružil skupini belgijskih cirkuških akrobatov »Karlov«. Po odsluženi vojaški službi je postal učitelj telovadbe. Nazadnje se je dokončno posvetil filmski karijeri in sicer, kakor sam pravi, »deloma zaradi zaslužka, deloma pa iz veselja, da zna nekaj napraviti, česar drugi ne zmorejo«. Zmerom je imel tolažilno zavest, da se mu ne bo nič zgodilo, in to mu je dajalo pogum pri njegovih podvigih. Za en funt preplezal drveči vlak Ob neki priložnostni vožnji iz Londona v Laiu-don v Essexu je sprejel stavo, da bo za en funt splezal skozi okno kupeja, se povzpel na vrh voza ter preplezal vee dolgi vlak. Vse se mu je dobro obneslo. Ko pa je bil vlak že blizu namembne postaje, ga je zapazil na strehi neki signalist, ki je na mah telefoniral v postajo pisarno, da je na strehi londonskega vlaka neki norec. Ko je tvegljivi Sam stopil v Laindonu na peron, sta ga že čakala dva uniformirana redarja in nesrečni glumec je moral razen dobljene stave plačati še en funt globe iz svojega. Po tem denarnem neuspehu je Sam sklenil, da ne bo več tvegal po nepotrebnem, marveč samo tedaj, kadar bo neizogibno nujno in mu bo nagrada zagotovljena. Kakor sam trdi, je igral že vse sloveče osebnosti v najbolj znanih filmih, med drugimi tudi zvezdnico Čeoily Cuortneidge. Njeno mesto je zavzel v trenutku, ko sede na konja in jo ta vrže vznak s sebe. Sam je prav tako dober glumec kakor akrobat. Ker združuje v svojih vlogah obe spretnosti, ima temu ustrezajoč tudi izborno plačo. Za približno dvajset nevarnih vlog, ki jih mora igrati vsako leto, zasluži 500 funtov, to je precej nad sto tisoč dinarjev na leto. V enajstih letih samo šest tednov v bolnišnici Sam Lee se je v toku svojega enajstletnega akrobatstva samo parkrat nepomembno telesno poškodoval. O tem pričajo tri brazgotine na njegovi glavi, popravljena desna noga in pretegnjena leva roka. Vse to pa ga ne ovira pri opravljanju njegove službe. Vse poškodbe so mu vzele samo šest tednov časa za zdravljenje v bolnišnici. Sam pravi, da se mu njegovo vratolomno početje zdi strašnejše na platnu, kakor pa v trenutku, ko ga dejansko opravlja. Tako mu na primer ekok z Eiffelovega stolpa na oder, ki je bil napravljen 14 čevljev pod njim ni povzročil nikakršnega strahu. Ko pa je samega sebe gledal na platnu, je pri tem občutil nenavaden strah in nemir. (g) Usoda nevtralcev: tako sliko so nudila danska rajo brez dela počivati doma, ker Rabelj, ki je odsekal štiristo glav Vrh Boliotovega Kuka (2522 m) na Durmitorju pozimi. Slika z vzpona, ki so ga kot prvi izvedli akademiki, člani Akademske skupine SPD., letos marca meseca. Bobotov vrh je najvišji vrh Durmitorja. (Opis na drugi strani!) V začetku februarja lanskega leta se je v pariški podzemski železnici nenadno zgrudil, zadet od kapi, starejši gospod in umrl, še preden so ga prinesli v bolnišnico. Mož je bil odlične zunanjosti, krasnih ostrih potez in koničaste brade. Po njegovem prijaznem očetovskem izrazu bi ga bil vsakdo imel za zdravnika, advokata ali celo za narodnega poslanca. V resnici pa ni bil nihče drugi kot znani francoski državni rabelj Anatol Deibler. Tiha, kakor je bilo njegovo življenje, je bila tudi smrt človeka, ki je nepretrgoma 40 let opravljal službo republikanskega opravnika za »Hautes Oeuvres« Njegov zadnji »klijent« je bil Arabec Sada Abd-el-Kader, ki je bil obglavljen lani 24. januarja v Lyonu. V času smrtnega napada je bil Deib-ier ravno na poti k svojim pomočnikom, ki so ga željno pričakovali na železniški postaji v Montpar-nasu. Naslednji dan bi bil moral izvršiti smrtno obsodbo na nekem morilcu Piilergeu v Deibler-jevem rojstnem kraju. Giljotina, id jo po domače imenujejo »vdova«, je bila že skrbno pripravljena. Deibler je namreč gledal na to, da je to mrko orožje delovalo brezhibno, s čimer je bila obsojencu pot na drugi svet izdatno olajšana. Deibler ima za seboj stodvajset-letno tradicijo Po pokolemju Bavarec je bil Anatol Deibler sin, vnuk in pravnuk francoskih državnih rabelj-nov, kajti ta poklic je opravljala njegova rodbina nad sto in dvajset let. Vse od svoje zgodnje mladosti so mu razburjale domišljijo krvave povesti njegovega očeta rabeljna, vendar pa mu taka ka-rijera ni ugajala in deček je sklenil, da se ne bo vrgel po očetovem zgledu. Ampak, gorje ti, če si rabeljnov sin! Sošolci so se ga z nekakšnim praznovernim strahom izogibali in celo strogi gospodje pri rekrutiranju so »pozabili« nanj, ko je dopolnil dvajseto leto in bi bil moral iti k naboru. To ga je strašno bolelo, kajti bil je vri, zaveden francoski državljan. Užaljen se je sam prijavil, toda tam so mu pojasnili, da je kot sin rabeljna po stari navadi oproščen od vojaške službe. Hoteč se, če le mogoče, izogniti tradicionalnega poklica, ki ni imel veselja zanj, je fant vstopil kot pomočnik v neko trgovino. Nastal je oster spor z očetom in sinom, v katerem pa je nazadnje zmagal oče in tradicije. Anatol je odnehal in se ko pomočnik pridružil svojemu očetu. Prva glava, ki je padla pod njegovim nadzorstvom, je bila glava očetomorilca Lantza. Od tega časa dalje je padlo zločinskih glav pred očmi suhega molčlji-vega moža, čigar brada je postala prav tako legendarna kakor njegovo ime. Njegovo rekordno leto je bilo 1921. ko je padlo pod giljotino tri in dvajset glav. Bil je mojster pri svojem poslu in v pol minute je »vdova« brezhibno opravila svojo nalogo. Za vsako glavo 2500 frankov nagrade V svojem zasebnem življenju je bil Anatol Deibler miren meščan, ki je s svojo ženo, hčerko 1 in štirimi sinovi, pomočniki, udobno živel v svoji vili v pariški okolici. Njegova letna plača je bila sicer skromna, poldrug tisoč frankov mesečno, toda vsaka smrtna eksekucija mu je vrgla 2500 frankov nagrade, tako da je samo pri njih zaslužil lep milijonček frankov. Da bo tradicijonalno k rabeljsko čast uživala njegova rodbina še nada-. lje, je Deibler v oporoki imenoval za svojega na-' slednika pri giljotini nečaka Andreja Obredita, ki je bil več let njegov prvi pomočnik pri obglavljanju. (g) Dudley Pound -povel n k britanske mornar, ce Ob velikih bojih med nemškim in zavezniškim brodovjem, ki se bijejo na obalah Norveške, naj z nekaterimi potezami orišemo šefa operativnega oddelka zavezniškega bro-dovja, sira Dudleya Pounda. Lord sir Pound je najvišji poveljnik mornarice v operativnem pogledu, dočim je za oskrbovanje in organizacijo odgovoren, pri Nemcih tako »priljubljena«, prvi lord adraira; litete Churchill, ki je tako rekoč naj višji predstavnik mornarice za kraljem. Iz Chur- chillovih uradnih prostorov potekajo tudi vse najvažnejše odločitve, ki zadevajo mornarico. Churchill in Pound v vseh vprašanjih popolnoma soglašata, saj bi spričo roundovega značaja drugače ne moglo biti, ker se Ie-ta ne bi dal kar na lepem odriniti s svojega položaja. Admiral Pound spada v šolo onih, angleških pomorskih častnikov, ki so postavili težišče vse pomorske vojne nu gospodarsko stran — na blokado, in ki se izogibajo kakršnega koli tveganja. Pound se drži gesla ameriškega admirala Mahana, ki se glasi »Fleet in Being«. Po tem geslu naj brodovie budno pazi na vsak korak sovražnika, ne da bi pri tem izpostavljalo v nevarnost svojih težkih in dragocenih ter za skrajno silo pripravljenih ladij. Te politike se Anglija oklepa že od Trafalgarja sem in zaradi nje je Anglija postala in ostala gospodarica svetovnih morij. Admiral Pound je danes star 62 let in je vstopil v mornarico, ko mu je bilo 14 let. V bitki pri Skagerraku v zadnji svetovni vojni je poveljeval kot kapitan linijski ladji »Colos-sus« in je bil leta 1917 imenovan za šefa. operativnega oddelka admiralitete. Medtem ko je opravljal še razne druge dolžnosti na admiralskih in drugih frontnih položajih v Angliji in v čezmorskih pokrajinah, je bil imenovan leta 1955 za poveljnika sredozemskega bro-dovja. Znano je, da je za časa abesinske vojne in španske državljanske vojne zavzemal lord Pound precej neprijazno stališče proti Italiji in Nemčiji. V maju je bil imenovan za prvega pomorskega lorda. Prav tako je zanimivo, da se je stari admiral po svetovni vojni zelo zavzemal za povečanje vojnega brodovja, in tik pred zasedbo. Na stotine ladij, ki mo-Danska ostati — nevtralna. da je v Ženevi pri razorožitveni konferenci zavzemal enako stališče. Sir Pound uživa med angleškimi mornarji veliko spoštovanje in priljubljenost. Znana je njegova odločnost. Ne pozna razlike med častniškim zborom in moštvom. V angleškem časopisju je bil že večkrat primerjan s kapitanom Blighom iz zgodovinskega filma »Upor na ladji Bounty«. Domačemu brodovju poveljuje admiral Forbes, dočim poveljuje sredozemski angleški vojni mornarici admiral Cuningham. Oba sta preizkušena pomorska častnika, ki ju čaka v sedanji vojni še nemala preizkušnja in ki bosta morala rešiti še marsikako težko vojno nalogo. Drobne Modre sobe za otroke. V zadnjih letih so začeli zdravniki drugače misliti o barvah v bolniških sobah. Kirurgi dajejo že nekaj časa modro barvanim operacijskim sobam prednost, celo bolniškega perila nimajo več povsod belega, temveč ga barvajo modro. Sedaj priporočajo tudi za dojenčke in majhne otroke modre sobe namesto belih. Svetlobni dražljaji so v-takšnih sobah manjši nego v belih, zalo so tudi otroci mirnejši in lažje zaspijo. Drevesa v Pariza in Berlina. V Parizu so našteli na mestnem ozemlju 86.217 javnih dreves, v Berlinu pa nad 600.000 javnih in zasebnih dreves. Med slednjimi prevladuje slovanska lipa. V dimnik je padel. Ko so v Londonu popravljali neko streho na hiši, je eden delavcev padel v dimnik. Obtičal je tako nesrečno nekje med zidovjem, da so morali podreti precejšen kos stene, če so ga hoteli rešiti, nesrečni delavec je moral tičati v tej črni luknji celih 14 ur, preden je spet zagledal beli dan. Ko so ga osvobodili neljubega objema, je bil še vedno toliko prestrašen, da so mislili, da jim bo umrl. Program radio Ljubljana Torek, 16. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Phan venček veseliti zvokov (plošče) — tl šolska ura: Po naših otokih na Jadranu (V. Pirnat) — 12 Solistične točke (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Radijski Šramel — 18.40 Vera in filozofija (Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Anek dote o Francetu Prešernu kot človeku (Rud. Dostal, Lj. — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarska poročila in nasveti (Drag. Potočnik) — 20 Ljubljanski pevski jazz-kvartet — 20.45 Koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dobro voljo (plošče). Drugi programi Torek, 16. aprila: Belgrad: 20.10 Kom. zbor — Zagreb: 21 Zab. tconc. — Bratislava: 20.15 Schumannove skladbe — Praga: 21 Češka gl. — Sofija: 20.30 Vok. konc. — Beromfinster: 19 Češke peemi — Budimpešta: 19.25 Cig. ork. — Bukarešta: 20 Simf. konc — Stockholm-H6rby: 19.30 Lahka gl. — Trst-Milan: 18 Kom. gl — 22.20 Klavir — Rim-Bari; 2045 Schlzejeva opera »Črni Peter« — Florenca: 20.30 Opereta — Sottens; 20.30 Igra o Kolumbu. M l’ , M Sredi dopoldneva je posadka na kljunu ladje zagledala nekaj, kar je imela za periskop podmornice, in je začela streljati. Pograbil sem rešilni pas in planil na krov. Nisem videl ničesar, kar bi bilo podobno periskopu, toda posadka je le oddala kakega pol ducata strelov. Šestcolske granate so odskakovale na milje daleč po morskem površju, kakor ploščati kameni nad ribnikom. Nikdar nismo zvedeli, če je res prišla do nas podmornica, toda ladja je več ur križarila sem in tja. Nazadnje smo pa le živi in zdravi dospeli v Liverpool. London v vojni je name naredil mrk, dolgočasen in moreč vtis. Cestno razsvetljavo so zvečer zatemnili, okna trgovin so bila nerazsvetljena, omnibusi so zaradi nevarnosti iz zraka vozili s pritajenimi lučmi. Jezero v parku St. James so bili izsušili, da ne bi moglo služiti za razpoznavanje pri bombardiranju Downing Streeta ali zunanjega ministrstva. Po cestah si videl civilno prebivalstvo v ponošenih, slabih oblekah in zakrpanih čevljih. Bledi, upadli obrazi so nosili sledi ostrega utesnjevanja prehrane. Stotine ljudi so se gnetle po cestah, stale v vrstah, da bi kupile omejeno količino živil: mesa, sladkorja, masla, slanine in čaja. Tudi jaz sem dobil nakaznico za živež. Od nje mi je natakar vsakokrat odščipnil majhen trikot, kadar sem naročil meso. Ker je bilo masti malo, so vsi ljudje hujšali. V našem uredništvu smo se kratkočasili s tem, da smo vsak teden delali sezname, kdo izmed nas je najbolj shujšal. V majhni restavraciji Wellingtona na Fleet Streetu, kjer je jedlo veliko ameriških dopisnikov, smo odkrili, da nam kratkovidni natakar dovoljuje, da sami odtrgamo od živilske nakaznice trikot, ki nam je dajal pravico do mesne jedi. Pogruntali smo, da ima vogal vozovnice za avtobus ravno tako obliko in barvo. Pogosto smo preslepili starega Carla, natakarja, in tako dobili petkrat do šestkrat na teden meso. Gobasti, sivi kruh smo jedli kar suh in uživali ploščice saharina namesto sladkorja, zakaj v restavracijah niso dajali na mizo ne sladkorja, ne masla. Stanoval sem v poceni hotelu, sobe so bile mrzle, vlažne in nezakurjene zaradi strogih določil o porabi premoga. Topla kopel je veljala 25 centov, v sobah ni bilo posebnih kadi. V najemščini za sobo — kakih 1.62 dolarja dnevno — je bil vštet tudi zajtrk, ki je bil sestavljen iz ene ribe, čaja in suhega prepečenca. Riba je bila tako gobasta in zoprna, da je ponavadi nisem mogel jesti. Večkrat se mi je ta jutranja riba zdela sumljivo znana. Najbrž so mi večkrat prinesli na mizo — isto. Zato sem pozneje vsako jutro vrezal ribi v hrbet začetniei svojega imena in s tem prisilil hotel, da sem vsak dan dobil vsaj svežo ribo, če že drugega ne. Žene in dekleta v grobih sivih uniformah so bile sprevodnice v podzemeljski železnici in na avtobusih. Možje so vsi tičali v vojski. Popravilo moje ure je nekoč trajalo dva meseca in obleko so mi nekoč znažili štiri tedne. Poslali so jo zaradi snaženja 800 km daleč na Škotsko. Podzemeljska železniea in avtobus sta se nstavila ob dvanajstih, da so hranili premog in silo, na cestah je bilo malo avtomobilov, zasebne vozove so pobrali za vojne namene ali pa so jim čisto prepovedali voziti, da bi štedili z bencinom. Tisto jesen so Nemci izvedli več letalskih napadov na London. Zadnji teden v septembru leta 1917 so nemške »Gothe«, novi tri-motorni bombniki, petkrat napadli središče Londona, City: v ponedeljek, torek, petek, soboto in nedeljo ponoči, ponavadi že zgodaj zvečer. Tisti teden so se trgovine zapirale že ob petih, da so nameščenci mogli priti do doma še pred začetkom letalskih napadov. V nedeljo se je desetim nemškim letalcem posrečilo predreti zunanji obrambni pas. Ta teden sem delal samo ponoči. Poročilo o bližnjih letalskih napadih smo v našem uredništvu vedno dobili najprej, in sicer po brzojavnem aparatu agencije »Ex-changc Telegraph«. Aparat se je nenadoma ustavil, brnel nekaj sekund, potem pa zatipkal: »Pozor, sovražni letalci so preleteli obrežje!« Vsa luč po cestah je ugasnila, omnibusi in električna železnica so se na mah izpraznili in podzemeljski vlaki so se ustavili. Sirene obrambe proti napadom iz zraka so zatulile in rakete so dajale opomine. Razletavale so se z glasnim hruščem visoko nad mestom. Posebni policisti so med predirnim žvižganjem kolesarili po mestu in pometali ljudi s ceste. Vsakdo je iskal zavetja v kleteh, v podzemlju in na postajah podzemeljske železnice. Po kakih 20 minutah so zagrmeli obrambni topovi na vzhodnem robu Cityja. Ogenj se je naglo bližal. Žarki žarometov so kakor besni iskali letalce v višini 2500 do 3000 m. Zaslišali smo težko grmenje trimotornih »Gotli«. Razletavajoči se šrapneli — pogosto pol ducata hkratu — so se pobliskavali na nebu. Iz višine dveh milj smo slišali, kako regljajo strojnice lovskih letal. Na strehe in na ceste so deževali drobci šrapuelov. Motorizirani topovi so drveli po ccsteh in zdaj pa zdaj ustrelili. Nekaj sekund po blisku smo zaslišali težke eksplozije udarjajočih bomb. Ponavadi sem opazoval zračne napade od vhoda Teinplc Cham-bers. v katerih je bilo naše uredništvo; pred padajočimi rdeče žarečimi šrapnelskimi drobci, zavarovan pod skalnim obokom vrat. Vsakomur, tudi tekačem, sem dal, kakor ponavadi, prosto, brž ko je bil napovedan zračni napad. Sicer pa tudi nismo mogli ničesar brzojaviti o zračnem napadu, dokler ni prišlo uradno sporočilo, kajti cenzor je prepuščal le slednja. Medtem ko je ogenj v središču že pojenjal, je na zahodu še vedno trajal Naši tekači so planili na cesto in pobirali žareče šrap-nelske drobce « pločnika ter jih prinašali k vhodu v hišo, kjer so sc potem shladili. Neko noč je eksplodiralo več težkih bomb nekaj sto metrov od našega urada in poslopje se je treslo kakor ob potresu. Hrušč eksplozij in pa majanje tal. sta nas na moč omamljala in spravljala v strah. Sledovi nekega izstrelka se še danes poznajo na podstavku obeliska na Bmbankmentu, kjer je bil granit od drobcev liudo poškodovan. bronasti levi pa preluknjani. Isto noč so padle druge bombe v bližini bolnišnice Charing Cross. Po vojni sem srečal v Koblenzu znanega letalca Hansa Chrisli-ansena, ki je bil vrgel več teh bomb. Obnovila sva spomine. Pripovedoval mi je. da bi bili radi tedaj zadeli hotel »Cecil«. katerega so jim bili vohuni popolnoma pravilno označili kot glavni stan kraljevskih letalskih sil. Zgrešili so ga le za kakih sto metrov, čeprav so bili več kakor dve milji visoko. Zn Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja - Uredniki Mirke Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva olica 6-111 Telefon St 4001 do 4005 Uprava: Kopitarjeva ulica *