Uspešno delovanje podružnice GM v Kanalski dolini Trst se pripravlja na koncert Pearl Jam V Sovodnjah občinski praznik S Primorski Stranka kompaktna, vendar z disidenti Marko Marinčič Kaj se dogaja v Demokratski stranki? Pred nekaj tedni je dosegla največji volilni uspeh v zgodovini italijanske leve sredine. V zadnjih dneh pa se je v njej pojavil oster konflikt med skupino disidentskih senatorjev in vodilno garnituro. Težko bi ta konflikt opredelili kot običajno dialektiko med večino in opozicijo v stranki. Včerajšnje zasedanje vse-državne skupščine stranke je pokazalo, da prave interne opozicije ni. Renzi trenutno premočno obvladuje stranko, disidenti pa niso videti kot struja, ki bi imela nek alternativni načrt. Bolj je to skupek posameznikov, ki so se še prej kot v politiki uveljavili vsak v lastni poklicni sferi in zato ne sprejemajo vloge pokornih yes-menov. Prav zaradi tega pa lahko spor preseže dimenzijo interne dialektike. V ozadju je videti konflikt glede temeljnih dilem ustavne ureditve države in demokracije. Tu se krešeta dve viziji ustavne reforme. Renzijeva vizija vsebuje nekaj inovativnih elementov, ki so volivcem všeč: zmanjšuje stroške za politiko, odpravlja nekatere spone dvodomnega parlamentarnega sistema, v imenu vladne učinkovitosti omejuje vlogo parlamenta v korist izvršne oblasti. Osnutek reforme pa gotovo vsebuje tudi vprašljive rešitve. Ima sploh smisel ohraniti senat kot nekakšen rekreativni krožek, kjer se v prostem času sestajajo župani in deželni svetniki? Komu bo zaupana jamstvena vloga pri sprejemanju ustavnih in drugih temeljnih zakonov? Kje bo protiutež brez preferenc in z močno volilno nagrado izvoljeni poslanski zbornici, ki bo zaradi tega pod popolnim nadzorom premierja in vodje glavne stranke na oblasti? Disidenti se zavzemajo za od vlade manj odvisen parlament, z lastno politično legitimacijo in resnično zakonodajno oblastjo, po načelu delitve oblasti. V obeh primerih je mogoče premostiti zdajšnje negativne plati dvodomnega sistema, zmanjšati stroške (v drugi hipotezi, ki predlaga razpolovitev števila parlamentarcev celo občutno več kot v prvi), poenostaviti in modernizirati sistem. Razlika je v tem, da je druga opcija zvestejša načelom parlamentarne demokracije in ravnotežja med centri oblasti. Prva opcija odpira pot drugačni ustavni ureditvi z veliko večjo koncentracijo oblasti v rokah ple-biscitarno legitimiranega liderja. Ta pot bi bila nedvomno nova. Utegne pa biti tudi nevarna. dnevnik št. 137 (21.070) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 15. JUNIJA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ITALIJA - Skupščina Demokratske stranke izvolila novega predsednika Mattea Orfinija Renzi: Skrb za Evropo delo za mlade in šolo MANJŠINA Iz Slovenije letos za 23 odstotkov nižji prispevek TRST - Društva in ustanove Slovencev v Italiji so v letošnjem letu iz Slovenije prejele kar 23 odstotkov sredstev manj kot lani. Prispevek je letos znašal dobra 2,5 milijona evrov, medtem ko je bila lani vsota dobre 3,3 milijona evrov. Deželni odbornik Gianni Torrenti je pri tem Slovenijo pozval, naj se odpove znižanju podpor in naj potrdi lanske prispevke. Na 2. strani ITALIJA - Nova tragedija na morju V brodolomu čolna umrlo deset prebežnikov RIM - V brodolomu čolna s pre-bežniki je včeraj pred libijsko obalo umrlo najmanj deset ljudi, medtem ko je italijanska vojaška mornarica rešila 39 ljudi. V Italijo je letos prispelo že preko 50.000 prebežnikov, tragedij na morju pa je nešteto. Najhuje je bilo v letu 2011 s 1800 mrtvimi, najhujša posamična tragedija pa se je pripetila 3. oktobra lani, ko je v brodolomu umrlo 366 ljudi. Na 21. strani GORICA - Na luknjastih cestah Šoferji avtobusov siti poskakovanja GORICA - Šola Slovenski šolski urad v Gorici tudi formalno rešen GORICA - Vprašanje goriškega urada za slovenske šole je po četrtkovih zagotovilih deželne šolske ravnateljice, da je pri njegovi ukinitvi šlo za spodrsljaj, tudi formalno rešeno. Po posredovanju poslanke Tamare Blažina je Daniela Beltrame v petek že izdala novo odredbo, s katero je razveljavila sveže sprejeti sklep št. AOODRFR-5259 o reorganizaciji osebja oddelkov Deželnega šolskega urada FJK. Na 10. strani DEŽELA - Delo Pomembno Jamstvo za mlade TRST - Več kot tri tisoč mladih pod 29. letom starosti se je že prijavilo na projekt Jamstvo za mlade (it. »Garanzia giovani«), ki je stekel v deželi Furlaniji-Julijski krajini v okviru istoimenskega evropskega projekta. Ta je nastal na državni ravni in je v deželi FJK dala zanj pobudo deželna uprava. Pri njem sodeluje vrsta dejavnikov, od pokrajinskih uprav do sindikalnih in delodajalskih organizacij. Zanimanje zanj stalno raste, kot je to v intervjuju za naš dnevnik potrdila deželna odbornica za delo Loredana Panariti. Na 4. strani V sodelovanju z PRI REJA ZNANSTVEN I POSVET SODOBNA LITERATURA V BENEŠKI SLOVENIJI MED TRADICIJO IN NOVIMI IZZIVI Četrtek, 19. junij 2014 - Občinska dvorana - Ul. Alpe Adria 56 - Špeter Sodelujejo: David Bandelj, Roberto Dapit, Danila Zuljan Kumar, Mateja Curk, Jadranka Cergol, Bogomila Kravos, Janoš Ježovnik, Irena Novak Popov in Miha Obit. Delovni jezik: slovenščina Predvideno je simultano prevajanje v italijanščino Dogodek se uvršča v niz pobud ob proslavljanju 40. letnice ustanovitve Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI). RIM - Italijanska vlada bo v prihodnjih treh tednih posvetila glavno pozornost trem temam, je povedal Renzi na skupščini, in sicer Evropi, neverjetni brezposelnosti mladih in »ogromni kampanji« za rast vzgoje in šolstva. To je povedal ministrski predsednik in tajnik Demokratske stranke Matteo Ren-zi na skupščini stranke, ki je bila včeraj v Rimu. Sicer se je Renzi dotaknil še drugih tem, začenši s problematiko podkupnin. Kdor zna, naj govori, kdor je zgrešil, pa mora plačati, je dejal in poudaril, da ne bodo prizanesli nikomur, niti strankinim ljudem. Na srečanju so na Renzijev predlog izvolili tudi novega predsednika Demokratske stranke. To je Matteo Orfini, ki ga je skupščina izvolila z veliko večino glasov. Na 21. strani Mlad par v Trstu ogoljufal tri osebe Na 4. strani Blagor ženskam odslej tudi v italijanščini Na 5. strani ■ m v V • V • V I • V Trzicu znizali davčni pritisk Na 10. strani Daša Grgič bo v torek nastopila v Parizu Na 19. strani Več informacij na www.slori.org Vljudno vabljeni! ZEGA DENIS Popravilo in montaža TV-SAT anten INTERNET PREK SATELITA ;ky INSTALLER JP Stivan 3/b 34011 Devin Nabrezina (TS) Tel./Faks: 040 208912 Mob.: 335 8033H4 e-mail: zegadenis@yahoo.it 9771124666007 2 Nedelja, 15. junija 2014 ALPE-JADRAN / manjšina - Lani 3.318.650 evrov, letos 2.557.580 evrov Kar 23-odstotno znižanje prispevkov iz Republike Slovenije Deželni odbornik FJK Torrenti poziva Ljubljano, naj se odpove znižanju podpor TRST - Slovenija naj potrdi lanske državne prispevke Slovencem v Italiji in naj se torej odpove znižanju podpor, za katerega se je odločila vlada premierke Alenke Bratušek. To je ob robu petkove seje deželnega odbora Furlanije Julijske krajine, ki je razdelil prispevke za leto 2014 slovenskim ustanovam in organizacijam, dejal deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Na negativne posledice znižanja prispevkov iz Slovenije je slovenske oblasti svoj čas opozorila tudi predsednica deželnega odbora Debora Ser-racchiani. Očitno zaman. Leta 2013 je Republika Slovenija slovenskim ustanovam in društvom v zamejstvu namenila skupaj 6.780.162 evrov, ki so bili tako porazdeljeni: Italija 3.318.650 evrov (48,95%), Avstrija 2.664.400 evrov (39,30 %), Madžarska 498.600 evrov (7,35%) in Hrvaška 298.512 evrov (4,40%). Leta 2014 pa je Slovenija slovenskim ustanovam in društvom v zamejstvu namenila skupaj 5.774.580 evrov, ki so bili tako po- Alenka Bratušek ansa Debora Serracchiani arhiv razdeljeni: Italija 2.557.580 evrov (44,29%), Avstrija 2.368.600 evrov (41,02 %), Madžarska 598.100 evrov (l0,36%) in Hrvaška 250.300 evrov (4,33%). Iz tega izhaja, da je znašala skupna redukcija sredstev iz Republike Slovenije, ki so namenjena delovanju društev in ustanov v zamejstvu v obdobju 2013-2014, malo manj kot 15 odstotkov (natančno 14,83 odstotka), vendar pa je posebej zaskrbljujoče, da je ta redukcija primarno zadevala ustanove in društva v Italiji, ne pa toliko v drugih »zamejstvih«. Društva in ustanove Slovencev v Italiji so namreč leta 2014 prejela za kar 23 odstotkov manj sredstev kot leto prej, medtem ko je redukcija sredstev za slovensko »zamejstvo« na Hrvaškem znašala 16 odstotkov, za slovensko »zamejstvo v Avstriji 11 odstotkov, Slovenci na Madžarskem pa so prejeli celo 20 odstotkov sredstev več kot leta 2013. Taborniški mnogoboj AJDOVŠČINA - Taborniki iz rodu Mladi bori so v Ajdovščini pripravili letošnji taborniški državni mnogoboj, že 60. leto po vrsti. Na njem se je zbralo preko 600 mladih tabornikov. Državni mnogoboj je največja tekmovalna preizkušnja za vse slovenske taborniške rodove. Na mnogoboju taborniki med seboj tekmujejo v postavljanju šotora, orientaciji, kurjenju ognjev, spretnostnem tekmovanju in lokostrelstvu, ki je včeraj zaradi vetra žal odpadlo, šaljivih igrah ter še nekaterih drugih panogah. Intervju z Lojzko Bratuž TRST - Radio Trst A bo danes ob 12.00 predvajal pogovor z goriško literarno zgodovinarko, jezikoslovko in kulturno delavko Lojzko Bratuž, avtorico številnih študij, antologij in zbornikov ter prejemnico mnogih priznanj. Z gostjo se bo pogovarjala urednica Ines Škabar, ponovitev bo jutri ob 14.10. Teden ljubiteljske kulture KOBJEGLAVA, GORJANSKO - Ob Tednu ljubiteljske kulture, ki bo trajal do 22. junija po vsej Sloveniji, bo danes ob 14. uri pri Kulturnem domu v Kobjeglavi ko-menski župan Danijel Božič posadil skorš. V programu sodelujejo člani domačega KD Kraški slavček. Program bodo nadaljevali ob 17. uri v zadružnem domu v Gorjanskem, kjer bodo podelili Štreljevo nagrado. V kulturnem programu sodeluje istrska etno glasbena skupina Vruja in otroška folklorna skupine Kamenčki. trst - Seja izvršnega odbora SSO Porazdelitev sredstev prizadela zlasti organizacije SSO TRST - Novosti, ki jih uvaja predlog porazdelitve sredstev za organizacije Slovencev v Italiji, ki ga je iznesel deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in ga je potrdila tudi deželna posvetovalna komisija za Slovence, so prizadele organizacije, ki delujejo v sklopu Sveta slovenskih organizacij, v prvi vrsti Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in zadrugo Goriška Mohorjeva, poleg tega je tudi sestava komisije neuravnovešena. To izhaja iz zasedanja izvršnega odbora SSO preteklo sredo na sedežu v Trstu, ki je bilo posvečeno pretežno porazdelitvi sredstev. Kot piše v sporočilu za javnost, so trije predstavniki SSO v deželni komisiji pozitivno glasovali za predlog izključno zaradi obveze odbornika Torrentija, da zagotovi sredstva, ki bodo omilila dodatno krčenje ob tistem, ki so ga slovenske organizacije že utrpele pri izidu razpisa za sredstva iz Slovenije za leto 2014. Do izraza pa je prišla tudi neuravnovešena sestava posvetovalne deželne komisije. Vprašati se je namreč treba, ali je smiselno, da komisarji, ki predstavljajo izvoljene javne upravitelje in šolstvo, na tako opredeljen, v določeni meri morda že vnaprej določen način posegajo v vsebine, ki zadevajo slovenske organizacije in društva, se sprašujejo pri SSO. Predsednik Drago Štoka je prisotnim članom izvršnega odbora poročal tudi o številnih dopisih članic SSO, ki se, predvsem SCGV Emil Komel in zadruga Goriška Mohorjeva, ki izdaja Novi glas, resno sprašujejo o lastni prihodnosti in o nevarnosti, da se po desetletjih bogatega delovanja prekine pomembno poslanstvo za slovensko narodno skupnost in širši družbeni okvir. Omenjena pisma tudi potrjujejo vmesnost alternativnih predlogov, ki so jih na seji komisije podali predstavniki SSO, a niso bili upoštevani. Pri tem gre podčrtati, da je tednik Novi glas eden redkih, če ne celo edini primer danes tako zelo opevanega in iskanega združevanja, saj je nastal leta 1996 iz združitve Katoliškega glasa in Novega lista, piše v sporočilu. V razpravi so se člani izvršnega odbora SSO dotaknili tudi poviškov sredstev za Primorski dnevnik in ZSŠDI. SSO podpira stališče, da je manjšinski dnevnik bistvenega pomena za slovensko narodno skupnost v FJK, kot tudi, da si športna društva in or- ganizacije zaslužijo večjo podporo, vendar se sprašuje o nujnosti takšnega načina višanja prispevkov, ki je dejansko spremenil način porazdelitve in nesorazmerno zmanjšal sredstva drugim organizacijam, še najbolj članicam SSO, ki je v tem smislu zaskrbljen, da bodo nadaljnji koraki v okviru sicer potrebne reforme financiranja slovenskih organizacij in ustanov potekali na tak način, saj se mora pluralnost, ki se jo tolikokrat poudarja kot potrebo in temelj naše družbe, jasno kazati tudi v civilni družbi slovenske narodne skupnosti v FJK. Predsednik Štoka je tudi poročal o srečanju z novim županom občine Naborjet Borisom Preshernom o potrebi po ohranitvi tečajev slovenskega jezika, za kar pa mora poskrbeti deželna uprava, saj je jezikovna raznolikost Kanalske doline zgodovinsko in kulturno bogastvo. ukve - V SKS Planika zaključni nastop gojencev Glasbene matice Tudi letos uspešno delovanje podružnice Gm v Kanalski dolini celovec - Slovesna podelitev v ORF teatru Letošnja Kugyjeva nagrada je šla v roke radijski urednici Renate Pfeiffer V petek je v ORF teatru v Celovcu potekala osma podelitev Kugyjeve nagrade, ki jo podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, letos pa jo je za zasluge na medijskem področju, zlasti kot dolgoletna moderatorka in odgovorna urednica trijezične radijske oddaje Servus-Srečno-Ciao, Renate Pfeiffer. V podružnici Glasbene matice v Kanalski dolini poleg klavirja poučujejo tudi harmoniko UKVE - Gojenci podružnice Glasbene matice - šole Tomaž Holmar v Kanalski dolini so na koncu letošnjega šolskega leta v prostorih Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah pripravili zaključni nastop. Na prireditvi, ki jo je vodil profesor Manuel Figheli, so nastopili skoraj vsi gojenci podružnice. Nastop je bil interne narave, na njem pa so gojenci pokazali, kaj so se med šolskim letom naučili. Med letom je šolo obiskovalo petnajst gojencev, ki so se pod mentorstvom Manuela Fighelija učili harmonike in klavirja. Šola je tudi letos uspešno delovala, saj so njeni gojenci nastopali na 40. srečanju glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki je letos potekalo v Brdu pri Kranju, na srečanju z glasbeno šolo v Piranu, hkrati je lani jeseni gojenec nastopil v Celovcu v okviru Primorskih dnevov na Koroškem. Pred tem pa je ravnatelj Bogdan Kralj opravil na podružnici tudi izpite. Podružnica Glasbene matice med šolskim letom organizira še druge interne nastope in aktivno sodeluje pri organizaciji slovenskih kulturnih prireditev v Kanalski dolini. Omembe vredno je tudi, da bo gojenec podružnice opravil izpit na konservatoriju Tomadini v Vidmu v sklopu dogovora med le-tem in Glasbeno matico. R.B. OptikaAkustika končno tudi v Čedadu MAICO VIDIM INI SLISIM Maico vas vabi, da nazdravite z nami ob odprtju novega centra za boljši vid in sluh »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU, v Ul. Manzoni 21, tel. +39 0432 730123, odprto od torka do sobote 8.30-12.30 in 15.0019.00. Maico je vse bliže tistim, ki žel i- odpira prvi center OptikaAkustika v langobardskem ČEDADU, mestecu, ki ga UNESCO uvršča v svoj seznam svetovne dediščine jo slišati, da bi razumeli; zato, da boste lahko »slišali in razumeli«, boste v novem centru »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU našli najnovejše in najnaprednejše avdiološke naprave, s katerimi bomo lahko ugotovili, kako naj vam pomagamo za izboljšanje vašega sluha. Osebje podjetja Maico vas pričakuje v Čedadu, v Ulici Manzoni 21, od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00, tel. +39 0432 730123. Ob odprtju novega centra v Čedadu nudimo 25% popusta vsem, ki bodo izvedli brezplačni test sluha Maico. MAICO VEDO E SENTO OTTiČA| HCUSTICAIIOTTICAI , Prov& Gnatulfl deM UcHo U Ctulvcnmonfilo adeža MAICO v Čedada PREDEN SE ODPRAVITE NA POČITNICE, PRIDITE NASEDEŽ MAICO, KJERVAM NUDIMO BREZPLAČNO ČIŠČENJE VAŠEGA SLUŠNEGA APARATA! _ f ^ Nakupite baterije! Samo junija po 3 evre! Ob odprtju novega sedeža v Čedadu podarimo tistim, ki nas bodo obiskali, steklenico vina BAST1AMCH PREPREČEVANJE GLUH0STI ZA SVOJO VARNOST PREIZKUSITE BREZPLAČNO SVOJ SLUH Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Če ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh Za kogar se bo odločil za novo tehnologijo Maico, imamo do konca meseca ponudbo: »POPUST LETA GARANCIJE N< DAVČNI ODBITEK DO MEJE VIDEM Trg XX Settembre, 24 - Tel. 0432 25463 URNIK: PONEDELJEK - SOBOTA 8.30-12.30/15.00-19.00 GORICA Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481/539686 URNIK: PONEDEUEK-PETEK 9.00 -13.00 ČEDAD o l/o ^Pftje Ulica Manzoni, 21 - Tel. 0432 730123 URNIK: TOREK - SOBOTA 8.30-12.30/15.00-19.00 ČAKAMO VAS, DA PRIDETE BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH TRST Ulica Carducci, 45 - Tel. 040/772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 - 13.00/15.30 - 19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ TRŽIČ Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481/414262 URNIK: PONEDELJEK-PETEK 9.00 - 13.00/14.00 -18.00 » 4 0 Nedelja, 15. junija 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu dežela - Pogovor z deželno odbornico za delo, izobraževanje in politike za mlade Loredano Panariti Projekt Jamstvo za mlade: že več kot tri tisoč prošenj Več kot tri tisoč mladih pod 29. letom starosti se je že prijavilo na projekt Jamstvo za mlade (it. »Garanzia giovani«), ki je stekel v deželi Furlani-ji-Julijski krajini v okviru istoimenskega evropskega projekta. Ta je nastal na državni ravni in je v deželi FJK dala zanj pobudo deželna uprava. Pri njem sodeluje vrsta dejavnikov, od pokrajinskih uprav oziroma pokrajinskih okenc za zaposlovanje do sindikalnih in delodajalskih organizacij. Kot smo že poročali, je tržaška pokrajinska uprava že prejela 650 prošenj, zanimanje za projekt pa stalno narašča. To nam je potrdila tudi deželna odbornica za delo Loredana Panariti, s katero smo se včeraj pogovorili o uspehu te pobude. Odziv je bil zelo dober, je povedala odbornica, ki pričakuje še več prošenj. Špico bodo namreč po njenem mnenju dosegli po končanih maturah na višjih srednjih šolah, se pravi predvidoma v juliju. Višješolci bodo namreč po opravljenem državnem izpitu postali formalno brezposelni, zanje pa so v okviru projekta Jamstvo za mlade predvideni posebni pogoji in ponudbe, kot to sicer velja tudi za tiste, ki so dokončali univerzitetni študij. Namen projekta je namreč zagotoviti mladim od 15. do 29. leta starosti, da prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo po končanem formalnem izobraževanju ali po začetku brezposelnosti. Veliko večino dosedanjih prošenj so vsekakor posredovali mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (t.i. mladi NEET - Not in Education, Employment or Training). Namen projekta je v bistvu odpravljati brezposelnost mladih oziroma spodbujati njihov prehod iz iz- Loredana Panariti obraževanja na trg dela. Rim je projektu namenil 1,5 milijarde evrov; Dežela FJK bo prejela iz Rima 19 milijonov za prihodnja tri leta, projektu pa bo deželna uprava namenila dodatnih 12 milijonov evrov. Deželna vlada bo poleg tega namenila naknadnih 9 milijonov evrov za brezposelne nad 30. letom starosti v okviru programa Pi-pol, ki vključuje več projektov, kot sta Jamstvo za mlade ali »Imprendero«. Kako pa se ta projekt konkretno izvaja? Dežela FJK oziroma druge ustanove morajo poklicati prositelje na kolokvij v roku dveh mesecev glede na datum prošnje, je razložila Panaritije-va. Po kolokviju mora javna uprava v roku štirih mesecev nuditi odgovor oz. predlagati delovno mesto, izobraževalni tečaj, pripravništvo ali kaj dru- Dosedanji odziv je bil po odbor-ničinem mnenju vsekakor dober, če- prav pričakujejo, kot rečeno, mnogo dodatnih prošenj po končanih višješolskih maturah. Zelo dober znak pa je dejstvo, da se je doslej prijavilo mnogo mladih NEET, je poudarila odbor-nica Panaritijeva, ki so drugače težko »dosegljivi«. Deželna vlada je projekt Jamstvo za mlade že predstavila vsem pokrajinskim upravam, okencem za zaposlovanje, delodajalskim organizacijam in tudi univerzam. Posebni ukrepi so namreč predvideni tudi za mlade di-plomirance. Projekt se torej nadaljuje in razvija v mreži in v dogovarjanju z drugimi sogovorniki, je dejala odbor-nica. Na vidiku so dodatna srečanja z vsemi dejavniki, je še dodala Panariti-jeva in ocenila, da bo potrebno tudi pomisliti na neko obliko formalnega sporazuma, ki bo urejal prihodnje sodelovanje. Aljoša Gašperlin »Če se vrnem v London, ne pridem več nazaj« Veliko pripadnikov mlajše generacije, ki nimajo stalne službe, dela danes »malo tukaj, malo tam«, kot lahko večkrat slišimo. Na pogovor je pristala Elena Husu, ki se ukvarja z gledališkim ustvarjanjem in še marsičem. Kako se je začela tvoja študijska pot? Od vedno mi je blizu gledališče, že od otroštva sem nastopala v amaterskih skupinah, potem pri Studiu Artu. Poskusila sem z vpisom na AGRFT v Ljubljani, kjer me niso sprejeli in sem se potem odločila, da poskusim še drugje. Sprejeli so me v Londonu na London International School of Performing Arts (LISPA), to je specializacija za gledališko ustvarjanje, od igralstva do režije in scenografije. Pred tem sem v Trstu študirala, da bi postala socialna delavka, ampak nisem dokončala. Zdaj si spet v Trstu... Kmalu se moram odločiti, ali se dokončno vrnem v London, ali ostanem tukaj. V zadnjem letniku študija sem velikokrat prihajala v Trst, ker sem takrat sodelovala z Rossettijem za igro Il viaggio di Caterina, potem sem igrala še v igri Konec dober konec, to je bil projekt SSG-ja in Rossettija. Mislila sem, da bom nekaj tednov tukaj, potem pa se vrnem v London. S čim se trenutno ukvarjaš v Trstu? Trikrat tedensko vodim oddajo Mladi val kot zunanja sodelavka na radiu in vodim gledališke delavnice pri raznih društvih, osnovnih in nižjih srednjih šolah, včasih vodim razne dogodke, kot je npr. revija godb, če je treba pa tudi strežem v lokalih. Trenutno vodim dve mladinski dramski skupini pri društvu Jaka Štoka, otroško skupino v Barkovljah, skupino NSŠ v Doberdobu in skupino pri Ad Formandumu v Gorici. V sezonah 2011-2012 in 2012-2013 sem učila tudi pri Studiu Artu. Veliko stvari hkrati... Si zadovoljna s tem stilom življenja? Odvisno od dneva, danes bi rekla, da ne... Včasih imam štiri stvari na kupu, včasih pa je boljše. Tudi plačo vselej dobivam, ko zaključim projekt, pri katerem sodelujem, torej ne mesečno. Mogoče je sicer nekdo, ki ima stalno plačo, a se vsak trenutek boji, da izgubi službo, še bolj stresiran. Če bi se ponudila priložnost, pa bi seveda tudi jaz sprejela stalno delo. Zdaj pač cele dneve tekam gor in dol. Kaj pa na radiu, ste zunanji sodelavci zadovoljni s pogoji? Plača za 2 uri v živo, s tem da moraš še prej pripraviti oddajo, ni slaba. Ne vem sicer, kakšno je razmerje med pogoji za zunanje sodelavce in plačami stalno zaposlenih. Sicer bi bilo vseeno boljše, ko bi imeli fiksen urnik, in ne bi delali vsake tri mesece za nadaljnje tri mesece, kot predvideva pogodba... Kako izgleda življenje gledališčnika v Londonu? V Londonu je za igralce na nek način lažje. Veliko je konkurence in veliko prakse. Vsekakor pa se tam z igralstvom ne moreš preživljati. Najboljše je, da imaš zjutraj kakšno drugo delo, popoldne in zvečer pa imaš vaje. Si kdaj iskala službo tudi v Sloveniji? V Sloveniji nikoli. Kaj pa London? Če se vrnem v London, ne pridem več nazaj. Barbara Ferluga kvestura - Mlad par v nekaj urah ogoljufal tri osebe Pozor na goljufa Mlad par je ogoljufal kar tri priletne osebe v nekaj urah. Gre za moškega in žensko, ki uporabljata že znan trik: predstavita se kot znanca sina, vnuka in sploh sorodnika ali prijatelja izbrane žrtve in s tem pridobita njeno zaupanje. Tržaška kvestura opozarja, da gre za moškega in žensko, ki sta stara 25-30 let in govorita v italijanskem jeziku brez posebnega naglasa. Moški ima rjave lasi in je vi- sok približno 175 centimetrov; včeraj dopoldne je med zadnjo goljufijo nosil modro srajco, hlače pa so bile bež barve, medtem ko je ženska svetlolasa. Goljufa sta stopila v akcijo v petek, ko sta ogoljufala dve osebi, prvič v Ul. d'Al-viano in drugič na Istrski ulici. Za tretjo goljufijo sta poskrbela včeraj dopoldne v Ul. Vasari. V vseh treh primerih sta ukradla denar in nakit, potem ko sta žrtve pospremila do doma. Žrtev sta vsakič počakala pred izhodom iz supermarketa: pod pretvezo, da ji pomagata, sta jo pospremila do doma, kjer sta brez večjih težav izmaknila denar oziroma dragocene predmete. Policisti tržaške kvesture vabijo občane in še predvsem priletne osebe, ki bivajo same, da nemudoma zavrtijo telefonsko številko 113, ko zaslutijo, da se dogaja kaj nenavadnega. Nasilni mož je moral zapustiti dom in družino Policisti tržaške kvesture so včeraj izvedli odredbo sodnika za predhodne obravnave na tržaškem sodišču, ki je prepovedal 44-letnemu italijanskemu državljanu I. H., da še biva na istem domu z ženo in sinom. Moški, ki je sicer tujerodec, je namreč že več kot eno leto slabo ravnal z njima in ju tepel, da sta žena in sin utrpela zelo hude poškodbe ter probleme psihološke narave. Zaradi tega je sodnik na osnovi zakona 119/2013 (proti nasilju nad ženskami) odredil njegov izgon od doma in prepoved, da se jima približa. KAM PO SOLSKE KNJIGE? V GORICO - KATOLIŠKO KNJIGARNO Travnik/Piazza Vittoria, 25 tel.: 0481 531407/fax: 0481 549754 katoliska.knjigarna@gmail.com / libreriacattolica.go@gmail.com veliki trg - V deželi FJK včeraj državni shod Nenadomestljiva vloga italijanskih gasilcev Na Velikem trgu je bil včeraj 21. državni shod gasilcev. Dežela Furlanija-Julijska krajina ja namreč gostila srečanje članov tega zelo priljubljenega organa, katerih vloga je neprecenljiva. Na nabrežju ob Velikem trgu so odprli razstavo starih gasilskih vozil, v sosednji deželni palači pa so bili na ogled primerki raznovrstnih vozil in tudi čolnov, s katerimi gasilci dnevno pomagajo in rešujejo ljudi. Podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello je na včerajšnji slovesnosti med drugim poudaril, da bodo v prihodnjih dneh obnovili konvencijo med notranjim ministrstvom in civilno zaščito dežele FJK, ki bo še utrdila sodelovanje. / TRST Četrtek, 12. junija 2014 5 ALENKA REBULA - Uspešnica Blagor ženskam tudi v italijanščini Napredovanje žensk možno le v povezanosti Po 10.000 slovenskih izvodih, tudi prevod - Prva predstavitev v sredo v Nabrežini Knjiga Blagor ženskam velja za največjo uspešnico tržaške pisateljice, pesnice in psihologinje Alenke Rebula. Prav poseben priročnik, ki ženskam pomaga do večkrat težko dojemljive »ljubezni do sebe«, je izšel leta 2007pri Založništvu tržaškega tiska in od takrat romal v roke tisočih slovenskih bralk (morda pa tudi kakega bralca). Pri založbi Lindau iz Turina je pravkar izšel njen italijanski prevod, delo Tanje Tuta, ki nosi naslov La primavera dell'anima. Knjigo bodo prvič predstavili v sredo, 18. junija, ob 20.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. Na predstavitvi, ki bo potekala v italijanščini in jo prirejajo SKD Igo Gruden, Občina Devin Na-brežina ter sesljanska knjigarna Il Carso, bo ob avtorici sodelovala literarna kritičarka Tatjana Roje Alenki Rebula smo ob izidu novega prevoda postavili nekaj vprašanj. Vaša knjiga Blagor ženskam je dosegla neverjetno naklado. Ste slutili, da se bo tako dotaknila slovenskih bralk? Kako si razlagate tak uspeh? Res smo prodali okrog 10.000 izvodov. Nikoli ni bila izvedena raziskava, ki bi točno povedala, zakaj ima knjiga še vedno uspeh. Sem pa dojela, da je šla knjiga iz rok v roke in da je njena moč predvsem v občutkih, ki jih prebuja. Torej morda ni bistvena vsebina, ampak način, kako sem stvari povedala, toplina, ki jo ženske težko čutijo do sebe in jo knjiga prebuja. Ste se zato odločili tudi za italijanski prevod? Mislim, da imajo ženske podobne potrebe. Urednica založbe Lindau mi je rekla, da ji je knjiga blizu. Tudi prijateljice iz Nemčije so mi rekle nekaj podobnega. Nemoč pred nasiljem, nevera vase ... vsega tega ženske še zdaleč nismo rešile. Je italijanska inačica povsem enaka izvirniku, ali je bilo treba določene stvari prilagoditi »duši« italijanskih bralk? Ne, gre za prevod, moja hčerka Tanja se je pošteno potrudila, da bi »duh knjige« ostal izvirno močan. Nekaj malega sem spremenila na uvodnih straneh, a le zato, ker sem medtem nekatere stvari začutila drugače. Zakaj drugačen naslov? Ko pišem ali berem v italijanščini, doživljam svet in sebe nekoliko drugače. Zato sem dala naslov glede na svoje drugačne občutke. Tudi svoje pesmi navadno bolj prestavim v drug svet kot prevedem. Nekaj globljega se zgodi in potem napišem drugače KRIŽ - Obisk odbornika Torrentija Kriški Ribiški muzej zasluži pozornost Dežele Gasilska slika z včerajšnjega srečanja Deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti je včeraj v Križu obiskal nastajajoči Ribiški muzej, ki mu ga je predstavil predsednik Franko Cossutta. Tor-renti je pohvalno ocenil muzej, ki predstavlja edinstveno pričevanje o naši bogati ribiški in morski kulturi. Izrazil je pripravljenost deželne uprave, da podpre njegovo delovanje in naglasil, da bo treba skupaj poiskati vire za njegovo financiranje, tudi v sklopu evropskih sredstev. Zastopniki Združenja za Križ, ki je doslej v največji meri financiralo muzej, so Torrentiju (spremljala sta ga deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Uk-mar) predstavili načrte združenja, ki ima fotodamj@n namen gospodarsko in turistično ovrednotiti Križ, njegov novi predsednik pa je Boris Bogatec, ki je nasledil ustanovitelja Valentina Cossutto. Na srečanju v Sirkovem domu, ki je sledilo obisku muzeja, je bil tudi tržaški občinski odbornik Edi Kraus. Gostom so Križani predstavili še program letošnjega Kriškega tedna (začenja se 15. junija z uprizoritvijo komedije Umor v Vili Roung), ki se bo med drugim odvijal tudi v Ribiški hiši, ki je v lasti Združenja za Križ. V petek, 20. junija, pa bodo v Sir-kovem domu odprli razstavo o domačem arhitektu Viktorju Sulčiču, ki je živel in ustvarjal v Argentini. v enem jeziku ali drugem. V italijanščini pač zaživim drugačne svetove, čeprav ne gre za bistvene razlike. Predstavitev vaše knjige Blagor ženskam so spremljale številne delavnice, ki se jih je udeležilo na stotine žensk. Kakšen je po vaši oceni danes položaj žensk na Slovenskem? S katerimi težavami se soočajo? Kot jaz vidim, gre za ponavljajoče težave: odnos z moškim, odnos z otroki, odnos z mamo in očetom, odnos z lastno ustvarjalnostjo. Počasi dojemamo, da je mogoče napredovati le v povezanosti. Naravno bi bilo, da bi se ženske vseh generacij povezovale in podpirale in s tem krepile možnosti vsake posebej. Bodo tudi izid knjige La primavera dell'anima spremljale podobne delavnice? Bomo videli. Vse delam z Josipo Prebeg in še ne veva, ali bova šli tudi v te načrte. (pd) KONCERT - Na stadionu Nereo Rocco Pearl Jam Prihodnji konec tedna pričakujejo v Trstu več kot 30.000 oboževalcev V Trst naslednji vikend prihajajo še ene zvezde rocka - člani ben-da Pearl Jam, ki bodo v okviru italijanske turneje nastopili samo pri nas in v Milanu. Organizatorji pričakujejo ljubitelje te zasedbe iz Slovenije, Avstrije, Srbije, s Hrvaške, Madžarske in Češke ter iz različnih krajev Italije, velika večina vstopnic pa je že razprodana. To so na včerajšnji predstavitvi dogodka sporočili njegovi organizatorji, Live Nation Italia in Azalea Promotion v sodelovanju z Občino Trst, Deželo FJK in Agencijo za turizem FJK. Župan Roberto Cosolini je spomnil, kakšno priložnost predstavljajo koncerti tega kova za turistični razvoj mesta in lokalno ekonomijo, izpostavil pa je tudi brezhibne priprave na nedeljski koncert na tržaškem stadionu Nereo Rocco, kjer glasbeni velikani, kot so Pearl Jam, bržkone ne bodo razočarali svojih oboževalcev. Ameriški rock bend, ki se je v glasbeno zgodovino zapisal kot eden najpopularnejših in najbolj vplivnih v devetdesetih letih, se bo v Trstu predstavil z največjimi uspešnicami, od prvenca Ten vse do najnovejše plošče Lighting Bolt. Pearl Jam velja za eno od Velikih štirih skupin (Big Four) iz grunge gibanja, poleg Nirvane, Alice in Chains ter Soundgarden. Na voljo imamo še nekaj sto vstopnic na tribunah, je včeraj dejal Loris Tra-montin iz Azalea Promotion, ki je poudaril tudi, da običajno ob takih priložnostih obiskovalci zapravijo poleg vstopnice še dodatnih 150 evrov, kar je zelo dober podatek za gostitelja. Samo Deželi FJK naj bi od davka na dodano vrednost ostalo 600 tisoč evrov, je pojasnil Tra-montin, ki je zagotovil, da so odlično pripravljeni na prihod približno 30 tisoč gledalcev. Za vse tiste, ki se bodo udeležili koncerta benda Pearl Jam, naj povemo, da bo na stadion mogoče vstopiti po 16. uri. Tisti, ki bodo v Trst prispeli z avtomobili, jih bodo lahko parkirali v industrijski coni, kjer bo zaradi nedelavnika veliko prostih mest. Župan Cosolini se je zahvalil tudi nakupovalnemu centru Montedoro Freetime, ki bo brezplačno ponujal svojo garažno hišo. Od tam bodo obiskovalci lahko do stadiona prišli z avtobusi podjetja Trieste Trasporti. Povratna vozovnica bo stala 5 evrov, so povedali na včerajšnji predstavitvi, na kateri je bilo tudi rečeno, da bodo prevozi organizirani tudi v smeri železniška postaja - stadion. Avtobusni prevoz bo zagotovljen še dve uri po polnoči (če bo potrebno). V ulicah okrog stadiona pa bo pred začetkom koncerta veljal tudi poseben prometni režim. V nedeljo bo prepovedano parkiranje na Trgu Valmaura, v Ul. Palatucci, Miani od Ul. Flavia do Trga Atleti Azzuri d'Italia in v Ul. Ratto della Pileria. Od 14. ure dalje pa bodo za promet zaprti Ulici Val-maura in Palatucci. Vse podrobne informacije bodo oboževalci Pearl Jamov dobili tudi na letaku, ki ga bodo organizatorji delili že na avtocesti, vlaku, železniški postaji in drugih strateških točkah. S tem bi se radi izognili gneči in kaosu, so zagotovili na včerajšnji predstavitvi koncerta. (sč) ŠOLSTVO - Učni uspeh na slovenskih višjih srednjih šolah Izidi znani tudi na liceju Slomšek Na državni izpit letos 17 maturantov Znan je tudi končni učni uspeh na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška, kjer imajo letos 17 maturantov. Izidi na Liceju Franceta Prešerna pa ne bodo znani danes, ampak v torek, so nam sporočili na šoli. Vedno v torek bodo objavili izide tudi na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana. Licej Antona Martina Slomška -Humanistična smer 1. razred - izdelali so: Clelia Bandi (6,9), Nika Počkaj (6,8), Sarah Sedmach (6,7), Danjel Sedmak (8), Sara Smotlak (7,2), Kristina Vizintin (7,9). Trem dijakinjam je bilo ocenjevanje preloženo, dva dijaka nista izdelala. 2. razred - izdelali so: Rok Dolenc (7,8), Ketty Giannaccaro (6,8), Ivan Kaurin (6,5), Janina Krecic (8,6), Erika Labiani (9,1), William Matarrese (7,4), Karen Prester (8), Petra Racman (9), Štefanija Šuc (7,5), Helena Štoka (8,2). Trem dijakinjam je bilo ocenjevanje preloženo, en dijak ni izdelal, en dijak je izstopil. 3. razred - izdelale so: Martina Ferluga (8,5), Sara Grgič (6,8), Metka Kuk (8,5), Katarina Milic (7,1), Mara Peric (7,1), Hana Zidarič (7,4), Leah Zidarič (7,5). Dvema dijakoma je bilo ocenjevanje preloženo. 4. razred - izdelale so: Giorgia Ba-rut (7,8), Margherita Cenzon (7,9), Irina Go-ruppi (7,8), Tina Klun (7,8), Karin Kralj (7,7), Lara Kraljič (7,5), Serena Picco (7,4), Luisa Vescovi (6,5), Maša Vodopivec (7,6). Družbeno-ekonomska smer 2. razred - izdelale so: Irina Bezin (7,3), Nika Čermelj (8,6), Katrin Don (8,5), Alexa Gherbassi (7,4), Mateja Hervat (7,9), Veronika Racman (8,5), Hailin Starc (7,3). 4. razred - izdelali so: Breda Ban (6,9), Filip Ferluga (6,7), Caterina Simeoni (8,2), Anton Zudek (6,4). 5. razred: k državnemu izpitu je bilo pripuščenih 17 dijakov. FUNDACIJA - Podelili mu jo bodo 3. julija Cristicchiju posebna nagrada Luchetta Simone Cristicchi med nekim tržaškim recitalom fotodamj@n Posebno nagrado Luchetta 2014, ki jo podeljuje Fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin, bo letos prejel kan-tavtor in igralec Simone Cristicchi. Izročili mu jo bodo 3. julija na odru gledališča Rossetti, kjer bo potekala prireditev Naši angeli, v sklopu katere bodo podelili mednarodne novinarske nagrade, poimenovane po štirih umorjenih kolegih. Na predvečer podelitve bo Cristicchi gost niza Antepremio: na dvorišču deželnega predsedstva na Velikem trgu se bo z njim pogovarjala novinarka Marinella Chiri-co. Kot so zapisali v utemeljitvi, bodo Cristicchiju nagrado podelili zaradi občutljivosti, s katero je v predstavi Magazzi-no 18 osvetlil dramo istrskega eksodusa, za katero se dolga leta ni nihče zmenil. Posebno nagrado Luchetta so v prejšnjih letih med drugimi prejeli novinarja Vittorio Zucconi in Piero Angela, astronomka Margherita Hack, organizacija Telefono Azzurro, karikaturist in risar Altan. 6 Nedelja, 15. junija 2014 TRST / dolina - Veseloigra skupine SKD Slovenec Top Cool V petek v SKD V. Vodnik - Prvič na dan borštanskega zavetnika Sv. An tona Prizor iz veseloigre Top cool V društvenih prostorih v Dolini je bil v petek na sporedu 2. junijski večer, ki ga je organiziral SKD Valentin Vodnik. Nastopila je dramska skupina SKD Slovenec iz Boršta in Zabrežca z veseloigro Top cool, ki jo je prvič uprizorila letos na dan bor-štanskega zavetnika Sv. Antona in ki jo je napisal domači avtor Edvin Ra-potec v narečju. Zgodba je postavljena v domačo vas (tokrat je družina živela v Dolini). Vsakdanje življenje družine predrami modni kreator in iskalec talentov, ki v mladi Lily zazna novo modno zvezdo. Novica še najbolj pretrese in prevzame mamo Zofko, ki komaj čaka na odhod v Milan, kjer je napovedan modni defile, na katerem bo prvič nastopila tudi njena hčerka. Oče Rafko je bolj ne-zaupljv do ponujene priložnosti za odhod mlade Lily v Milan, ampak se navdušijo sorodniki in Lilini prijate- fotodamj@n lji, ki si želijo ogledati prvi defile bodoče manekenke. Pred odhodom se zgodba zaplete, saj kreator in iskalec talentov ne ostane zvest svoji obljubi. Čim dobi obljubljen denar (pa še dodatnega za podkupnine, ki so v modnem sektorju nujne), se ne odzove na telefon in ga nihče ne vidi več do konca predstave, ko se sam pojavi v novi vlogi, a še vedno prepoznaven. Režija je zaupana domačinu Aleksandru Corbatto. Številni publiki je bila tudi tokrat predstava všeč, tudi otroci so se dogajanju smejali, tako da so bili organizatorji veseli z uspehom večera. Jasmin Pečar je v imenu SKD Valentin Vodnika POvabila še na naslednji večer, ki se bo odvijal v dvorišču pri Fžku v Dolini. Nastopal bo domači MoPz Valentin Vodnik in MePz Slo-venec-Slavec iz Boršta, Zabrežca in Ricmanj. (mv) prosek - V prostorih Društvene gostilne Srečanje Slovenskega zdravniškega društva TS-GO V prostorih Društvene gostilne na Proseku je bilo v petek, 6. junija, 173. strokovno srečanje Slovenskega zdravniškega društva Trst-Gorica na temo Nova fizjo-terapevtska metoda zdravljenja karpalne-ga kanala in teniškega komolca. Ta dva sindroma sta v zadnjih letih vedno pogostejša. Pri karpalnem sindromu je usoden pritisk na živec-nervus medianus. Tetive, ki vežejo mišice se vnamejo, prehod v zapestju se zoži in živec, ki gre skozi, je pod pritiskom. Vzroki in sprožil-ni dejavniki so različni. Poleg dednosti , kroničnih bolezni, alkoholizma, kajenja so vzrok za sindrom tudi ponavljajoči gibi v prisilni drži pri raznih dejavnostih.Tako so pogosto prizadeti uradniki, uporabniki računalnikov, glasbeniki, zobozdravniki, poklicni vozniki in tudi športniki. Na večeru je po pozdravnih besedah predsednika dr. Rafka Dolharja o zgoraj omenjeni temi najprej spregovoril specialist fizjater dr. Igor Košuta, nato pa je govoril mag. dr. Nikola Krstič, direktor MIC Mengeš d.o.o. in bivši tajnik zdravstvenega sveta Republike Slovenije. S pomočjo posnetkov je prikazal patologijo, način tradicionalnega zdravljenja in nato novo metodo, ki so jo odkrili v ZDA, in sicer Flextend sistem, tj. pripomoček, s katerim se izenači mišična moč flektorjev in ek-stenzorjev. Z vajami, ki jih pacijent vztrajno in po navodilih izvaja, reši problem sindroma karpalnega kanala in se izogne kirurškemu posegu. Prav tako je Flextend uporaben tudi za vaje pri sindromu teniškega komolca. Proizvajalec Flextend sistema je Oregon iz ZDA, patentiran je tudi v Evropski Uniji, uvoznik za Slovenijo je MIC Mengeš, ki ima zdravstveno posvetovalnico v Ilirski Bostrici. Predavanju je sledila večerja in pogovor o skorajšnjem dvodnevnem izletu 21. in 22. junija na Koroško, ki ima tudi namen, da se ohranijo in še okrepijo vezi s Koroškim slovenskim zdravniškim društvom. Marilka Koršič Šola poletnega obrezovanja Rez sadnega drevja je zelo pomembno opravilo. Z rezjo drevesa ohranjamo »mladostna«, spodbujamo njihovo rodnost in ohranjamo vzgojitveno obliko. Seveda moramo, preden se lotimo kakršnegakoli dela, poznati rodni les in osnovne zakonitosti rasti, da ne bi z našimi posegi v sadovnjakih naredili več škode kot koristi. Šola poletnega obrezovanja traja 6 ur, tečaj je razdeljen na dva dela: 2 uri v razredu s teoretičnim delom in uvodom v tehnike obrezovanja ter 4 ure na polju (praktični del tečaja z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Prvi uvodni del bo v torek, 1. julija, ob 18. uri na sedežu socialnega podjetja Ad formandum v Trstu. Prijave so v teku na telefonski številki 040-566360 ali preko elektronske pošte na naslov ts@adfor-mandum.org. Tečaji s kmetijskega področja Socialno podjetje Ad formandum sporoča, da je v teku vpisovanje na tečaj Splošno kmetijstvo (150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije, od tehnik gojenja in obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure. Pri-četek: 24. 6. 2014. Prav tako še vedno vpisujejo na tečaj Vodenje agriturizma (100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agriturizma, od predpisov, veljavnih v gostinskem sektorju, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov, ki izhajajo iz proizvodnega ciklusa). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi -praktične vaje v kuhinji - in higienskim predpisom v zvezi z ravnanjem s hrano ter marketingu in psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure. Pričetek: 26.6. 2014. Za vpisovanje: telefon št. 040-566360, e-mail ts@adformandum.org. col - V okviru pobratenja in že dolgoletnega sodelovanja Obisk učiteljev iz Logatca v osnovni šoli Alojza Gradnika V osnovno šolo Alojza Gradnika je pred kratkim prispela številna skupina učiteljev z ravnateljica Miša Strži-nar in osebjem osnovne šole Tabor iz Logatca. Učenci so s petjem, pod vodstvom Jane Drasič, toplo sprejeli goste, nakar je sledil pozdrav ravnateljice Marine Ca-stellani in župana Repentabrske občine Marka Pisanija. Občini Logatec in Re-pentabor sta namreč pobrateni in tako tudi šoli že tretje leto navezujeta prijateljske stike z že običajnimi obiski. Letos so prišli učitelji na strokovni obisk, tako da so lahko spoznali delovanje okoliških zamejskih šol oziroma šol, ki pripadajo Večstopenjski šoli Opčine. Rav- nateljica Marina Castellani je gostom podrobno prikazala in obrazložila možnosti različnih modelov organizacije pouka v vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah, seznanila jih je s številom učencev, učnega in neučnega osebja in obrazložila pomen vzgojno izobraževalne ponudbe, prikazala je državne kuriku-larne smernice, vzgojne in izobraževalne cilje ter projekte, ki se izvajajo na omenjenih šolah in pobude, ki jih omogoča Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. Slednje vsako leto nudi našim učencem brezplačne učbenike in delovne zvezke, nagradni izlet petošolcem in najuspešnejšim malim maturantom nižje srednje šole, učiteljem strokovna Goste je pozdravil župan, pa tudi šolski zborček fotodamj@n izpopolnjevanja, obisk knjižnega sejma v Ljubljano ter strokovni izlet za učitelje v Slovenijo. Namestnica OŠ A. Gradnika je podala učiteljem iz Logatca nekaj informacij v zvezi z organizacijo, delovanjem in pobudami, ki se izvajajo na šoli. Poudarila je pomen sodelovanja šole z domačimi kulturnimi in športnimi ustanovami, občino, starši, vaščani ter krajevnimi šolami in vrtci. Sledil je ogled šolske stavbe in prigrizek, za katerega so poskrbeli starši. Gostje in gostitelji so se nato napotili na Pesniško pot, kjer so učenci ponovno stopili v ospredje s petjem in recitacijami. Otroci so se tako poslovili in gostje so se v spremstvu učiteljic podali peš do cerkve na Tabru, kjer jih je pričakal gospod Tone Bedenčič. Obiskovalcem je ob ogledu cerkve in njene okolice posredoval veliko informacij in zanimivosti. Gostje so se nato nadaljevali pot v Repen do Kraške hiše, kjer so skupino pozdravili logaški župan Berto Menard in podžupan Vlado Puc ter repentabrski župan Marko Pisani, ki je predstavil gospodarsko in kulturno bogastvo repentabrske občine. Ogled Kraške hiše je popestrila gospa Silvana Blažina Škabar s tem, da je goste seznanila z dogajanjem ob priložnosti Kraške ohceti ter ovrednotila pomen narodne noše in vaških običajev. Učitelji so si nato v sproščenem vzdušju lahko izmenjali svoje didaktične oprijeme in izkušnje na družabnosti, ki je sledila uradnemu delu obiska, v gostilni Križman v Repnu. Polni lepih vtisov in novega elana so se gostje poslovili z obljubo, da se naslednjič spet srečajo v Logatcu. ad formandum - Razstavlja Oliver Indri Likovna razstava, kmalu še diplome ■ V okviru dogodkov AD FORMANDUM life so prejšnji petek na tržaškem sedežu izobraževalnega zavoda v ul. Ginnastica otvorili likovno razstavo sodobnega tržaškega umetnika Oliverja Indrija. Indri je diplomiral na DAMSu v Bologni leta 2003, trenutno živi med Barcelono in Dunajem. Njegov opus združuje različne zvrsti umetnosti: risanje, slikanje in vi-deoposnetke, pri tem uporablja svetle barve in ironično estetiko, da predstavlja bivanjsko absurdnost človeka in divjino narave. S tega vidika projekt z naslovom Bestiario XIII, ki ga avtor razstavlja na AD FORMANDUMU, želi ustvariti vzporednico med človekom in živalsko zvrstjo s tem, da se sklicuje na srednjeveški svet in predvsem na slike iz zbirke gotske umetnosti MNAC z Barcelone. Razstavo, ki jo AD FORMANDUM prireja v sodelovanju z združenjem Juliet, so obo- gatili mladi dijaki gostinske šole z njihovimi kulinaričnimi stvaritvarmi, ki so jih spremljala vina kmetije Rubijski grad. Ob zaključku šolskega leta bo na AD FORMANDUMU še podelitev diplom. Slovesni trenutek bo v petek, 20. junija, s pričetkom ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo mlade dijake, ki so zaključili triletni program poklicnega izobraževanja in usposabljanja, nagovoril pokrajinski tajnik Kmečke zveze Erik Masten. Letos bo šolanje zaključilo 30 dijakov, ki so se izpopolnili v kuharstvu in strežbi. Ob tej priložnosti bodo kuharsko čepico izročili tudi 16 tečajnikom, ki so uspešno zaključili enoletno poklicno usposabljanje, namenjeno odraslim brezposelnim osebam. Zanimiv je podatek, da je že polovica le-teh našla zaposlitev v gostinskem sektorju. Dogodek podelitve diplom je odprt javnosti. / TRST Nedelja, 15. junija 2014 7 TREBČE - Občni zbor Jusa Zaskrbljeni za jusarsko lastnino v Sloveniji Jus Trebče je v Ljudskem domu sklical redni občni zbor, na katerem sta upravni svet in nadzorni odbor prikazala svoje delovanje. David Malalan, predsednik upravnega sveta, ki ga sestavljajo podpredsednik David Kralj, tajnica Anica Ciuk, blagajničarka Guerrina Kralj in člani Bruno Carli, Marko Kralj, Zorko Crevato in Vasilij Kralj, je izpostavil probleme, s katerimi se je Jus ubadal v zadnjem letu: med najbolj perečimi je zakonska ureditev ju-sarske lastnine v Sloveniji. Zakon, ki je bil sprejet l.1994, je namreč predvideval vrnitev lastnine posameznikom, kar pomeni, da je navzkriž s pravno osnovo skupne lastnine, za katero si jusarji v Italiji že dolgo let prizadevajo. Okrog osnutka novega zakona, ki bi v določeni meri popravil in nadgradil prejšnjega, je bilo kar veliko srečanj in razprav, toda padec vlade, ki jo je vodila Alenka Bratušek, je izničil načrte in zdaj bo treba na novo oblikovati besedilo. Problem je tudi rok, v katerem bi se bili morali Jusi priglasiti s svojimi prošnjami: ta je zapadel že l.2001 in bi ga bilo treba podaljšati, sicer bo za mnoge Juse in Srenje lastnina čez mejo izgubljena. Projekti, ki jih trebenski jusarji razvijajo že nekaj let, so napredovali počasi zaradi pomanjkanja finančnega kritja. V sklopu projekta Oživimo trebenska ledin-ska imena so jusarji že postavili veliko kamnov z ledinskimi imeni, pa tudi tabel z mapami, zdaj pa bo treba počakati na nove prihodke, ki bi omogočili nadaljevanje dela. Tudi obnova kala je zahtevala veliko dela in denarja, zdaj pa bi bilo treba kal vzdrževati: jusarji so zaman prosili Marka Mil-koviča, predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta za pomoč, ki bi lahko prišla v obliki ilovice za utrjevanje dna; v Gro- padi je namreč propadel načrt za Muzej vode in Trebenci so upali, da bi lahko neizkoriščena sredstva uporabili za svoj kal. Upati je tudi, da bi družba SNAM, ki je bila odgovorna za izsušitev kala, lahko prispevala kaj denarja za njegovo obnovo. Jusarji so se v minuli zimi nekoliko manj posvetili čiščenju poljskih klancev, ker je bilo vreme največkrat neprimerno za ra-buto, posamezniki pa so vložili 24 prošenj za pobiranje suhljadi in prispevali vsaj nekaj drobiža v izsušeno blagajno: največji strošek lanskega leta je bil priziv, ki ga je Jus Trebče vložil s pomočjo odvetnika Petra Močnika. Zadeva je pravno zelo kompleksna in je tudi bistvena za priznanje ju-sarskih pravic, za katere so se Trebenci prvič potegnili že l.1837, ko je 142 jusar-jev zahtevalo knjiženje zemljišč, ki so jim bila za časa Avstroogrske dodeljena za uporabo. Tržaška občinska uprava je l.1998 naročila geom. Italu Ventu obširno raziskavo, čigar izsledki in zaključki prezirajo veliko dejstev in zakonskih določil, zato je odv.Močnik vložil zelo razčlenjen in poglobljen priziv, kar je doslej stalo že 2.500 evrov. Luisa Lia, predsednica nadzornega odbora, ki ga sestavljajo Albert Ciuk, Mario Crevato, Carlo Furlan in Katja Kralj, je v svojem poročilu ugotovila pravilno delovanje upravnega sveta, blagajničarka Guerrina Kralj je orisala stanje blagajne, v kateri je samo še 1000 Evrov, nato so predstavniki ostalih vaških društev izrekli svoje pozdrave in podporo prizadevanjem ju-sarjev. S skupnimi močmi bodo vsa društva tudi letos organizirala jesenski praznik, ki bo vsaj za silo ublažil finančno stanje, za organizacijo tradicionalnega kresovanja pa bo poskrbel Mladinski krožek. Srečanje Prešernovcev ob 45-letnici mature ... Bilo je poletje 1969, ko je močan - številčno in sicer - razred znanstvenega liceja France Prešeren polagal zaključne izpite po novih pravilih. V klasični paralelki so se s ključno šolsko preizkušnjo spopadli v 4. To je bil prvi letnik, ki ni več opravljal zaključnega izpita po tradicionalni metodi, ki je predvidevala vse predmete. Tokratno obletnico z zaporedno številko 45 so proslavili v prostorih kluba Sirena, kjer se je zbralo množično predstavništvo "realcev" in predstavnik "klasikov". V živahnem razgovoru so se prepletali spomini, utrinki iz poklicnega in družinskega življenja posameznikov, komentarji na današnji čas. Razpoloženje pa je bilo kot takrat, ko so skupaj zaključevali del pomembne poti. Morda še bolj brezskrbno. Saj je že marsikaj za njimi. .in tistih izpred 40 let Junija smo nekdanji sošolci V. razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna v Trstu praznovali 40-letnico mature. Ohranili smo lepo navado, da se srečamo vsakih pet let in pre-živimo večer v prijetni družbi. Vežejo nas nepozabni spomini na najstniška leta, ko smo razvijali zelo pomembne in dragocene vezi ter doživljali sproščene in napete trenutke. Popestrili so jih nešteti dogodki in različni občutki. Vse to je pustilo v nas globoke sledi, ki jih danes - kot je dejal nekdo med večerom - skrbno hranimo v kotičku srca. JUBILEJ - Anastasia Purič 50 let življenja in 30 zborovodstva Jutri, 16. junija bo slavila 50 let in 30 let zborovodstva Anastasia Purič, ena znanih kulturnih delavk iz Tržaškega, izredno aktivna tako na zborovski sceni kot nasploh na slovenskem tržaškem kulturnem področju. Ze od svoje mladosti se je ukvarjala z glasbo in je v letih napisala vrsto skladb, priredb in scenske glasbe, na drugi strani pa se ukvarja še s publicistiko. Pri šestih letih je začela s študijem klavirja, v teku let pa se je spoprijela še z drugimi izzivi, kot je kompozicija, pevska tehnika in dirigiranje. Z zborovskim petjem se je soočila kot mali otrok, najprej v otroškem zboru, nato pri domačem mešanem zboru Lipa, v raznih drugih sestavih, dokler pa se od pevskih vrst ni selila na "drugo stran", namreč k zborovodstvu. Poučevati je začela kot korepetitor pri raznih zborih in ne nazadnje bila dolgoletni korepetitor prestižnega Tržaškega Okteta. Leta 1984 je bila povabljena, da na noge postavi novoustanovljeni mešani zbor Skala iz Gropa-de. Tega je uspešno dirigirala dvanajst let, nato je vodila MePZ Višava iz Fer-lugov in štandreški MePZ Oton Zupančič ter novoustavnovljeni šolski zbor tržaškega liceja Galilei. Leta 2001 je vstopila kot dirigent MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, ko je njegov zaslužni dirigent Ignacij Ota žal prera-no preminil. Po par letih je prevzela še vodstvo MoVS Lipa iz Bazovice. Trenutno vodi oba zbora, pri katerih skrbi in spremlja rast, želje in načrte. Z zborom Vodnikom je leta 2011 izdala zgoščenko posvečenemu prav dolgoletnemu dirigentu in skladatelju Ignaciju Oti, ki vsebuje ob skladbah dolinskega glasbenika še druge naših skladateljev. Z MoVS Lipa iz Bazovice je v letih obogatila sestav z mlajšimi pevci in s sodelovanjem pri projektu skladb severnega Jadrana pa s člani tamburaškega orkestra KD F.Pre-šeren. Novi projekt te skupine je snemanje prve zgoščenke, katere bodo vezna nit skladbe iz območja severnega Jadrana. Kot publicistka je sodelovala med drugim z Jadranskim koledarjem, Novim glasom, Primorskim Dnevnikom, Musko in il Piccolo. Delala je vrsto let na deželnem sedežu RAI kot skladateljica, avtorica besedil, asistentka pri režiji in nazadnje kot urednica za lahko glasbo. Kot avtorica skladb omenimo obilo scenske glasbe za radijske drame za deželni sedež RAI, kot za Stalno Slovensko Gledališče v Trstu, pri katerem je sodelovala še kot glasbenica in igralka. Uglasbila je še veliko drugih scenskih glasb, med katerimi je bila kar dvakrat dobitnica nagrade za najboljšo scensko glasbo (32.festival mladinskih gledališč v Trebinju -BIH, 30. festival neprofesionalnih mladinskih gledališč v Velenju - Slo), prvič z gledališko skupino Tabor Mladih s Včeraj danes [I] Lekarne predstavo "Kresna noč" v režiji Marka Sosiča, drugič pa z gledališko predstavo "Samo malo jih zaide v te kraje" v režiji Sergeja Verča. Ustvarila je scensko glasbo še za gledališče Miela in festival Mittelfest, v zadnjem času pa je izdelala prikupno glasbo za otroško skupino Breg, za glasbeno pravljico »Večerne pravljice Ole Luk Oiea« in "Bine brvinc" v režiji Bože Hrvatič. Ustvarila je glasbene utrinke za dokumentarec "Popotovanje v deželo očetov" in zgoščenko poezij "Primorska, moja duša in srce", napisala glasbo za balet Zaromil in za multimedij-ski projekt "Images" Ani Tretjak, Ser-geja Glikova in Alda Castelpietra. Danes, NEDELJA, 15. junija 2014 VID Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 22.44 in zatone ob 9.09. Jutri, PONEDELJEK, 16. junija 2014 BENO VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1008.8 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 13 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C. OKLICI: Andrea Marchesi in Silvia Bi-doli, Giovanni Gregoretti in Olha Yu-skiv, Stefano Modena in Ada Baratto, Marco Moscheni in Emanuela Frontino, Dante Del Favero in Elena Porzio, Manuel Abbondanza in Milena Arsic, Gianluca Catania in Jessica Cominot-to, Valerio Raiola in Gloria Santori, Mi-livoj Pertot in Ivana Bizjak, Dario Gal-dieri in Marianna Guarino, Massimi-liano Clemente in Nataša Samsa, Tomaž Metlika in Manuela Lamagno, Fabrizio Fragiacomo in Adriana Pinto, Nathan Namer Pilutti in Federica Sal-vagno, Davide Colasuonno in Claudia Fonda, Marco Cerar in Andrea Mozzo, Emanuele Concollato in Clara Lorenza Petris. Dt u Jf lif ihtm frrlf J: i t na: v v^bi jutri v Pifterlinovo dwuno. DOrtiitKijeva 3, TU I j. ri-4.it TJ JH.- i p^ccljico Matejo Gumböt in njeno knjigo POZNEJE SE POMENIVA Avtorico in njeno delo bo piedVtffvila prof. Vilma Purii Začetih ob 20. SO Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg San Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg San Giovanni 5 - 040 631304. Od jutri, 16., do sobote, 21. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 14. junija 201 Bari 43 42 59 45 73 Cagliari 41 54 22 26 45 Firence 62 40 49 86 69 Genova 54 33 53 40 68 Milan 27 30 64 25 89 Neapelj 13 85 50 20 4 Palermo 81 41 80 42 16 Rim 64 22 4 75 32 Turin 64 79 23 53 4 Benetke 45 71 13 56 17 Nazionale 80 50 84 42 33 Super Enalotto Št. 71 3 31 45 48 71 76 jolly 75 Danes, 15. junija 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg San Giovanni 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 8 dobitnikov s 5 točkami 757 dobitnikov s 4 točkami 28.388 dobitnikov s 3 točkami 11.132.353,95 € --€ -- € 32.538,45 € 347,26 € 18,42 € Superstar 70 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnika s 4 točkami 34.726,00 € 105 dobitnikov s 3 točkami 1.842,00 € 1.791 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.960 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.180 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 15. junija 2014 TRST / Pred 40. leti sta si obljubila večno zvestobo Magda in Vojko Še mnogo srečnih in zdravih dni jima želijo Neja, Jan, Samo, Anna in Rado Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem je uspešno diplomiral iz Geografije kontaktnih prostorov Matija Sirk Iskrene čestitke in najlepše želje za naprej mama, tata in Jerica ¿i Čestitke Veseli smo, da je naš MATIJA uspešno opravil diplomski izpit in mu iz srca čestitamo, nona Nerina, Vilma, Matjaž, Jernej in Jakob. SKD Vesna čestita svojemu predsedniku MATIJI SIRKUza opravljeno diplomo na Univerzi na Primorskem. Čestitkam se pridružujejo prijateljice in prijatelji iz Križa. BREDA in EGON, veliko ljubezni, sreče in veselja v novi skupni poti vama želita Valentina in Aleksi. Včeraj sta si večno zvestobo obljubila naša odbornica BREDA BERZAN in njen izvoljenec EGON. Vso srečo in veliko ljubezni jima želimo vsi pri SKD Slavec Ricmanje-Log. Jutri praznuje naša draga ANI rojstni dan. Veselo praznovanje, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo Diego, Nataša z Andrejem in malim Leonardom, mama, brat in vsi, ki jo imajo srčno radi. Te dni je praznovala okroglih 80 naša pevka ANICA. Vse najboljše in še mnogo petja ji želijo vsi od TPPZ P. Tomažič. Draga TINA, polnoletna si postala, za tvojo nono pa boš vedno še ta mala. 18. ugasnila jih boš, 18. poljubčkov bo poln moj koš. Iz srca ti želim vse skrite želje in še kaj. Nona Željka. uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »3 Days to Kill«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »Ana Arabia«; 16.30, 20.00 »365 Paolo Fresu«. FELLINI - 17.00, 19.10, 21.20 »The Congress«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.10, 22.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.20 »In-compresa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Le week-end«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gabrielle«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.00 »Hiša velikega čarodeja«; 14.30, 16.20 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 14.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.10, 16.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2 -3D«; 19.00, 20.30 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.00 »Locke«; 16.30, 19.10 »Možje X - Dnevi prihodnje preteklosti«; 16.45 »Na robu jutrišnjega dne«; 18.10, 20.00 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 17.45, 19.45 »Sosedi«; 18.15, 20.15 »Zlohotnica 3D«; 14.20, 16.05 »Zlohotnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 21.45 »X-Men - Giorni di un futuro pas-sato«; 16.30, 18.10 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.10, 22.10 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 18.00, 21.40 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30 »Go-ool!«; 18.40, 20.10 »Tutta colpa del vul-cano«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 20.15 »Disney's Maleficent 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 21.30, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Apartment 1303 - La paura ha inizio«; 15.00,15.30,17.30,19.30 »II magico mondo di Oz«; 19.10, 21.40 »3 Days to Kill«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men -Giorni di un futuro passato«; 17.00 »Goool!«; 15.15,17.30,19.45,22.00 »II capitale umano«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:15.50, 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2:15.30,17.10,18.45, 20.30 »II magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3:15.40,17.45,19.50, 22.10 »3 Days to Kili«; Dvorana 4: 17.30,20.00 »Tracks - Attraverso il de-serto«; 15.30, 22.10 »Tutta colpa del vulcano«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Le week-end«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija. M Izleti KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Petrčane od 21. do 28. junija, se je sprostila dvoposteljna soba. Kdor je zainteresiran, je naprošen, da čim prej pokliče na sedež krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, v jutranjih urah. KLUB PRIJATELJSTVA IN VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Info in vpis na tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). □ Obvestila KK BOR IN ZSSDI organizirata celodnevni »Košarkarski kamp« na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta, od 1., do 5. septembra. Za informacije in vpis: 340-6445370 (Karin Malalan) ali ka-rinmalalan@gmail.com ŽUPNIJA SV. MARTINA NA PROSE-KU sporoča, da bo praznik Sv. Trojice danes, 15. junija. Ob 10.30 bo upokojeni gospod nadškof Alojz Uran vodil slovesno somaševanje. Mašo bo obogatil MePZ Cantemus iz Kamnika pod vodstvom Urbana Tozona, na orglah Alenka Cergol. Sledi krajši koncert. Toplo vabljeni! DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« prireja danes, 15. junija, 40. ša-gro v Praprotu. Program: turnir v skrlah za »17. Memorial Doljak Radovan«, tekmovanje v Orienteeringu, tekma v košnji, nastop Nabrežinske godbe in mladinske sekcije, nastop radijske oddaje »Radioaktivni live 2«; nastopajo Eugen Ban, Boris Devetak, Tjaša Ruzzier, Marko Sancin in Aljo-ša Starc. PRAZNIK POMLADI NA OPČINAH prireja danes, 15. junija, od 16. ure dalje kotalkarski nastop, Ul. Alpini 128/1, v prostorih združenja Poli-sportiva. Vabljeni! DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za informacije in izračun davka IUC (Enotni občinski davek), ki zavzema davek IMU, TASI in TARI do ponedeljka, 16. junija, od 9. do 13. ure. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org MALA GLEDALIŠKA ŠOLA Matejke Peterlin se prične v ponedeljek, 16. junija, ob 8.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001/08, od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.1517.00. Tel. 040-2171044 (tajništvo), 333-2939977 (Roberta). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bo-lonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje: ponedeljek, 16. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, družabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it. FOTOVIDEO TRST80 vabi na redni občni zbor, ki bo v torek, 17. junija, ob 8.00 v prvem in v sredo, 18. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v Ul. S. Giorgio 1, II. nadstropje, blizu bivše ribarnice. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bo v torek, 17. junija, od 20.00 na sedežu na Padričah tovariško srečanje ob zaključku sezone. V torek, 24. junija, ob 20.45 generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 29. junija, ob 17.00 na proslavi na Orleku. GLASBENA MATICA in GuitARS Ter-geste, v sodelovanju z društvom »Festival Kras«, vabita vse otroke osnovnih šol na poletni center »Kitaristi«, ki bo potekal od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija, v prostorih KRD Dom Briščiki. Rok prijave do srede, 18. junija. Podrobne info na gui-tars.tergeste@gmail.com. JUS MAVHINJE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v prostore Osnovne šole. SKLAD MITJA ČUK organizira v ponedeljek, 23. junija, zvečer, tradicionalno kresovanje na Opčinah (Pik'lc). Ob priliki nabiramo les za kres. Kdor želi, ga lahko prinese na Pik'lc od srede, 18. junija, dalje. Info: 040-212289 - pon / pet 10.00 - 12.00. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 19. junija, ob 20.30 na- stopalo na trgu v Nabrežini. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 19. junija, ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu F. Prešeren. Vabljeni vsi člani! OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s Pokrajino Trst, vabi v petek, 20., soboto, 21. in nedeljo, 22. junija, na re-penski Plac na občinski praznik s sledečim programom: v petek, 20. junija, ob 20.00 otvoritev; ob 20.30 koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MoPZ Vesna iz Križa, ob spremljavi tamburaškega ansambla; ob 22.00 Dj Lovro. V soboto, 21. junija, ob 20.00 ples z ansamblom »Alpski kvintet«. V nedeljo, 22. junija, ob 11.00 »Pohod po poti kraških kalov«; ob 18.00 nastop srbske folklorne skupine kulturnega društva »Pontes-Mostovi« iz Trsta; ob 19.00 ples z ansamblom »Kraški kvintet«. Vsak dan bodo odprti kioski in osmice. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940. PODELITEV DIPLOM dijakom gostinske šole v Trstu, ob zaključku triletnega programa poklicnega izobraževanja in usposabljanja »Gostinski delavec« bo v petek, 20. junija, ob 19. uri na sedežu zavoda Ad Formandum, Ul. Ginnastica 72. Vabljeni! ZDRUŽENJE IARPA vabi na razstavo v petek, 20. junija, v nekdanjo pralnico Sv. Jakoba, Ul. S. Giacomo in Monte 9. Urnik: 10.00-12.30 in 16.00-21.00. Po 18.00 na sporedu glasbeni utrinek ter poezija. EKOLOŠKA SOBOTA PRI SV. IVANU - AcegasAps, Občina Trst in Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol prirejajo potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 21. junija, od 10. do 18. ure na sedežu VI. rajonskega sveta (Rotonda del Boschetto 6). SKLAD MITJA ČUK vabi v »Mavrično angleško poletje«: od 30. junija do 11. julija teden za osnovnošolce (9-10 let); od 21. julija do 1. avgusta za srednješolce. Od ponedeljka do petka, od 8.00 do 13.30 ples, naravoslovje, umetnost, matematika, šport, glasba, tečaj jezika. Vpisi na Skladu Mitja Čuka do sobote, 21. junija, od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel. št.: 040-212289. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Zeljeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123. FOTOVIDEO organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, v prostorih društva v Lonjer-ju. Informacije na tel. 329-4128363 (Marko). NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija, organizirajo AŠD Zarja, ŠC Melanie Klein in ZSŠDI. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanie-klein.org ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno. NOGOMETNO DRUŠTVO F.C. PRI-MORJE obvešča, da organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5. do 12. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 23. do 28. junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Za dodatne informacije je na razpolago gospod Zuppin na tel. št. 329-6022707 ali na: zuppinroberto@yahoo.it V KD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, bomo izdelovali venčke Sv. Ivana v ponedeljek, 23. junija, od 9.30 dalje. Kdor se srečanja udeleži, naj prinese s seboj škarje in primerno cvetje. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sklicuje redni občni zbor v torek, 24. junija, ob 9. uri v prvem in v sredo, 25. junija, ob 18. uri v drugem sklicanju, Ul. Sv. Frančiška 20. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pri-četek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org. ARTEDEN '14 - SKD Lonjer - Katina-ra prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija, do 4. julija, od 9.00 do 12.00. Vpisnine in informacije na: 339-5963683 (Madda-lena) ali 340-9185606 (Martina). NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison. Urnik: pon. in torek 9.00-13.00; sreda, čet., petek 14.00-18.00. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo od ponedeljka, 30. junija, do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00 odhod ob 13.30, v petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štalci, ali na tajni-stvo@skd vigred.org (info 3803584580). POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578. SOMPD VESELA POMLAD prireja poletno glasbeno delavnico za osnovnošolce »Veselo poletje pri veseli pomladi«, ki bo od 30. junija do 4. julija, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Delavnico vodita glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Info na tel. št. 328 3635626, e-mail: go-ranruz@gmail.com EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. KRU.T v sodelovanju z DSU Trst vabi, v četrtek, 10. julija, na celodnevno druženje z jutranjo plovbo do Rovinja in po-vratkom v poznih popoldanskih urah. Vse dodatne informacije na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 v dopoldanskih urah, krut.ts@tiscali.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3. do 10. leta starosti, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis: 3343611757 (Kristina) ali info@cheer-dancemillenium.com / TRST Nedelja, 15. junija 2014 9 V SALEŽU PRODAM HIŠO. Lepa pozicija, dvorišče, mali vrt. Info.348-3968222 INDIVIDUALNA BREZPLAČNA PSIHOLOŠKA SVETOVANJA v sodelovanju s psihoterapevtko dr. Elis Miliani nudi lekarna Sv. Roka v Nabrežini. Informacije in rezervacije na tel. 040-200121 V NAJEM DAJEMO OBNOVLJENO GOSTILNO-PICE-RIJO 'DOLINA'. Kličite na št. 040-226161, 040226565 e-mail andrejka99@yahoo.it BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. DRUŽINA ZAHAR ima odprto osmico v Borštu št. 58. Tel.: 348-0925022. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni. Tel. št.: 040208451. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št. 040-200782. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. H Poslovni oglasi DRUŠTVO VAŠKA SKUPNOST PRAPROT organizira 14. in 15. junija 2014 40. ŠAGRO V PRAPROTU DANES, 15. JUNIJA 2014 ob 10.00 uri odprtje kioskov 17. MEMORIAL DOLJAK RADOVAN turnir v skrlah Tekmovanje v ORIENTEERINGU ob 18.00 uri TEKMA V KOŠNJI ob 19.00 nastop NABREŽINSKE GODBE in MLADINSKE SEKCIJE; ob 21.00 nastop radijske oddaje RADIOAKTIVNI LIVE 2 nastopajo Evgen Ban, Boris Devetak, Tjaša Ruzzier, Marko Sanzin in Aljoša Starc. H Mali oglasi IŠČEM DELO kot varuška že izkušena z otroki. Klicati na tel. št. 040-225068. IŠČEM svojo izgubljeno jakno, znamke sergio tacchini, modre barve. Kdor jo je pomotoma vzel v četrtek, 5. junija, v dvorani Kuturnega doma v Nabrežini, naj pokliče na tel. št. 040-200984. SCOOTER MALAGUTI F 15, 50 cc, v dobrem stanju, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. SCOOTER PIAGGIO MP3, 250 cc, tri-kolesnik, letnik 2006, črne barve, servisiran, prodam. Tel. št. 040291479 ali 331-3901302. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo SKD LIPA - Bazovica Pesem na Mizarju nedelja, 15. junija ob 20. uri Športni center Zarja Sodelujejo: opz Slomšek Mepz Lipa Movs Lipa pihalni orkester Arcobaleno iz Trsta pod vodstvom Erika Žerjala 0 Prireditve DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na zaključno prireditev v sezoni. Nastopili bodo MoPZ Sv. Jernej z Op-čin, ki ga vodi Walter Lo Nigro, harmonikar Igor Zobin in vokalno-in-strumentalna skupina Ano ur'co al' pej dvej. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) danes, 15. junija, ob 18. uri. Četrt ure pred pri-četkom je poskrbljeno za prevoz od cerkve do Marijinega doma. »ARTSPREHOD« predviden danes, 15. junija, ob 21.30 na muzejski ploščadi Metelkove v Ljubljani, odpade zaradi slabe vremenske napovedi in predvidenih nizkih temperatur. Praznik ljubiteljske kulture bo kljub temu izveden v okrnjeni in skrajšani obliki. Kdor želi prireditev obiskati je vljudno vabljen. Info na tel. 040-635626, www.zskd.eu. SKD LIPA iz Bazovice prireja danes, 15. junija, ob 20. uri zaključni koncert vaških zborov Pesem na M'zarju. Kot gost bo igral pihalni orkester Arco-baleno iz Trsta pod vodstvom Erika Žerjala. Koncert bo v Športnem centru Zarja. SKD VESNA »KRIŠKI TEDEN«: danes, 15. junija, ob 20.00 v Sirkovem domu komedija »Umor v Vili Roung« (DS Sedej iz Števerjana); v torek, 17. junija, ob 20.30 v Ribiški hiši komik Žan Papič in degustacija domačih vin; v petek, 20. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu razstava o Viktorju Sulčiču in »Postales de tango«; v ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 v Sirkovem domu kvintet »Trobinova«, sledi kres; v torek, 24. junija, ob 20.30 v Ljudskem domu »50. let festivala slovenske tržaške popevke«. DSI vabi v ponedeljek, 16. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje s pisateljico, urednico in predavateljico Matejo Gomboc ob izidu njene zbirke kratke proze »Pozneje se pomeniva« (Mladika, 2014). Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Vilma Purič. Začetek ob 20.30. NŠK IN ZSKD - Razstavi Mario Ma-gajna - Evropski fotograf in Razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, bosta na ogled v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Turjaška 1) od 17. do 28. junija. Odprtje bo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri. Na ogled bosta vsak dan razen nedelje od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 14. ure. ODPRTJE RAZSTAVE: v torek, 17. junija, ob 17. uri v knjižnici v Divači. Vabljeni na ogled fotografij »Občina Di-vača-biser v našem prostoru«. Predstavili se bodo člani foto kluba Žarek SPDT se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu 43. srečanja obmejnih planinskih društev. iz Sežane, ki prav letos slavi 20-letni-co svojega delovanja. GODBENO DRUŠTVO PROSEK, v sklopu 110. obletnice delovanja, vabi v sredo, 18. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, na koncert tržaške mestne godbe Civica orchestra di fiati Giuseppe Verdi; v soboto, 21. junija, na športnem igrišču na Konto-velu, koncert Brkinske godbe 2000 iz Hrpelj. Sodelujejo mažoretke iz Po-virja. Vsi koncerti se bodo pričeli ob 20.30. V primeru slabega vremena bodo koncerti v športni dvorani Ervat-ti pri Briščikih. MLADINSKI DOM v sodelovanju z župnijo Boljunec, organizira ob priliki župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika v petek, 20. junija, ob 20. uri v domači cerkvi koncert. Nastopa »Grajski oktet« iz Moravč. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 20. junija, ob 20.30 na večer »Cuando calienta el sol - Pozdrav poletju« ob petju, glasbi, siju sveč in... de-gustaciji penine od Piščancev. Nastopajo: ŽVS Barkovlje in mladinci Glasbene kambrce. Vodi A. Pertot, klavir B. Zonta in harfa T. Donis. Za info in prijave na tel. 338-7845845, 040-411567. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na »3. Junijski večer« v petek, 20. junija, ob 21. uri na dvorišču pri Fžku. Nastopata MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in MePZ Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj. VEČER AFRIŠKIH PLESOV IN TOLKAL v okviru pobude Trebče pod zvezdami, v organizaciji SKD Primorec, bo v petek, 20. junija, ob 21. uri na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Nastopa- DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM pod pokroviteljstvom Slovenske Prosvete - vabi na - ZAKLJUČNO PRIREDITEV Nastopajo: • MoPZ »Sv. Jernej« z Opčin (vodi Walter Lo Nigro) • harmonikar IgorZobin in pevka Mateja Petelin ter • vokalno-instrumentalna skupina »Ano ur'co al' pej dvej« Danes ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) jo plesalke in glasbeniki društva As-sociazione Officine Artistiche. V primeru slabega vremena bo pobuda v soboto, 28. junija, ob 21. uri. »SVETO-IVANSKI VEČERI« V BO-LJUNCU: SKD F. Prešeren prireja glasbeni večer s kantavtorjem Ivom Tulom v soboto, 21. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri na dvorišču društvenega bara gledališki večer s predstavo »OnaOn«. V ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na Jami kulturni večer z MoPZ Fantje pod Latnikom in otroško jazz-baletno skupino SKD F. Prešeren. Vabljeni! KD SLOVAN s Padrič tudi letos organizira pester spored ob Kresovanju. V soboto, 21. junija, 14. nočni orientacijski pohod »Lov na Mrjasca«. V nedeljo, 22. junija, ob 18. uri v parku Zad za kalom delavnica »Kaj je orientee-ring?«; ob 20. uri nastop otrok KD Slovan in mladega harmonikarja Se-bastjana Pečarja, sledi veseloigra KUD »Grešni kozli«, kraška muziKomedi-ja (u)TRI(N)KI. V ponedeljek, 23. junija, ob 17. uri extempore za otroke »Čarovnica na vasi«. Ob 21. uri na vaškem trgu nastop MePZ Slovan Skala, sledi nagrajevanje pohoda ter zad za kalom prižig kresa. POGREBNO PODJETJE Oi?trenutku žahsli... vljudnost ...in tradicija TRZIC OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! DRUŠTVO TIMAVA, MEDJA-VAS, ŠTIVAN vabi na Kresovanje, ki bo v ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri pred cerkvijo Sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Program bo obogatila kraška muzikomedija (u)TRI(n)KI, v izvedbi KUDa »Grešni kozli«, ki ga sestavljata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD VIGRED vabi v Šempolaj (pri Ka-lu) v ponedeljek, 23. junija, od 21. ure dalje na tradicionalno kresovanje. Zapustil nas je naš dragi Silvan Gregori Žalostno vest sporočajo žena Klara, sin Max, hči Maruška in vnukinja Erika z družinami. Od njega se bomo poslovili v torek, 17. unija, od 12.30 do 14. ure v ulici Co-stalunga. Ob 15. uri bo sledil pokop na pokopališču v Bazovici. Padriče, 15. junija 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo nečaka Davorin in Edvin z družinama ter svakinja Alma Ob izgubi bivšega pevca Silvana Grgiča izreka odbornici Eriki in družini ter vsem svojcem iskreno sožalje KD Slovan-Padriče Ob izgubi dolgoletnega člana in balinarja Silvana Grgiča izreka ŠAZ Gaja iskreno sožalje družini in svojcem. Ob izgubi dragega Silvana Grgiča, svojega nekdanjega predsednika nadzornega odbora, izreka prizadeti družini iskreno sožalje Gozdna zadruga Padriče 13.6.2013 13.6.2014 Christian Sustersich Misel nate je in bo vedno živa. Mama Silvana, oče Marino, brat Manuel, žena Sharon in sin Nathan 10.6.1999 10.6.2014 Elviro Olenik Spomin nate je vedno živ. Marija Dolina, 15. junija 2014 250 Nedelja, 15. junija 2014 / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Deželna šolska ravnateljica razveljavila odredbo o reorganizaciji osebja Slovenska izpostava rešena, vloga urada ovrednotena Vprašanje goriškega urada za slovenske šole je po četrtkovih zagotovilih deželne šolske ravnateljice, da je pri njegovi ukinitvi šlo za spodrsljaj, tudi formalno rešeno. Po posredovanju poslanke Tamare Blažina je Daniela Bel-trame v petek že izdala novo odredbo, s katero je razveljavila sveže sprejeti sklep št. AOODRFR-5259 o reorganizaciji osebja oddelkov Deželnega šolskega urada FJK, hkrati pa je pooblastila deželnega načelnika Urada za slovenske šole Igorja Giacominija, da samostojno organizira slovenski deželni urad in goriško pokrajinsko izpostavo, ki bo torej potrjena. Na nevarnost ukinitve goriškega urada za slovenske šole je v začetku tedna opozoril Sindikat slovenske šole. V pismu, ki ga je naslovil na Deželni šolski urad, se je kritično izrazil o vsebini odredbe za reorganizacijo osebja Deželnega šolskega urada, ki je bila sprejeta 6. junija. Vanjo so namreč vključili tudi slovensko govoreče uslužbence, ki so bili zaposleni na podlagi 7. člena zakona št. 932 iz leta 1973: glede njihovih zadolžitev je še v teku postopek na ministrstvu za šolstvo, ki je za mnenje o domnevni neskladnosti omenjenega zakona z določili zaščitnega zakona št. 38/2001, na podlagi katerega je deželni Urad za slovenske šole lahko zaposlil dodatno osebje, vprašal državno advokaturo. Še hujša napaka, ki jo je vsebovala odredba Deželnega šolskega urada, pa je po mnenju Sindikata slovenske šole bila dodelitev dveh uslužbencev goriške izpostave Urada za slovenske šole goriškemu skrbništvu, kar bi v bistvu pomenilo ukinitev slovenskega urada v Gorici. Z deželno šolsko ravnateljico je nemudoma stopila v stik poslanka Tamara Blažina. Beltramejevo je opozorila na nesprejemljive posledice reorganizacije, sogovornica pa je obljubila, da bo napaka odpravljena. To se je zgodilo v presenetljivo kratkem času: drugega dne, v petek, je bil novi odlok že podpisan. »S tem zelo pomembnim ukrepom smo od nevarnosti ukinitve prešli do dejanskega ovrednotenja urada za slovenske šole, v okviru katerega bo lahko učinkovito delovali tako dosedanje osebje, ki je bilo predvideno po zakonu iz leta 1973, kot tudi novi funkcionarji, ki so bili uspešni na lanskem natečaju, razpisanem na podlagi zaščitnega zakona št. 38/2001. Nova odredba Giacominija pooblašča, da na najboljši način organizira deželni Urad za slovenske šole in goriško izpostavo, kar omogoča celo okrepitev njene vloge,« sporočajo iz kabineta poslanke Blažinove in pristavljajo: »Ta dosežek bo torej odlična priložnost za še boljšo organizacijo našega urada, kar bo koristilo celotnemu slovenskemu šolskemu sistemu v Furlaniji Julijski krajini.« Novica o podpisu novega odloka je razveselila tajnika Sindikata slovenske šole Joška Prinčiča, ki je izrazil zadovoljstvo, ker je »deželna šolska ravnateljica takoj razumela - in tudi rešila - pereči problem«. »K temu je ob našem protestu prav gotovo odločilno pripomogla intervencija Tamare Blažina,« pravi Prinčič, čigar zadovoljstvo deli goriški pokrajinski predsednik SKGZ Li- vio Semolič, ki je prav tako v začetku tedna opozoril na nastalo težavo. »Iz neugodnih okoliščin smo prešli v novo situacijo, ki odpira dejansko pozitivno perspektivo za razvoj goriškega urada. Ta odločitev je nadvse dobrodošla, ne nazadnje zato, ker segajo pristojnosti goriške izpostave vse do vi-demske pokrajine in specifično do špetrske dvojezične šole,« pravi Se-molič in zaključuje: »Zadovoljen sem nad takojšnjim pozitivnim razpletom tega vprašanja, ki je bil sad koordiniranega nastopa najpomembnejših slovenskih predstavnikov, od poslanke Blažinove in ravnatelja Giacominija dalje.« (Ale) gorica - Sindikat FILT-CGIL opozarja na nevzdržno stanje Luknjaste ceste ogrožajo zdravje šoferjev avtobusov Avtobus podjetja APT bumbaca Tudi šoferji avtobusov so naveličani poskakovanja po luknjastih cestah goriškega mestnega središča. Vsak avtomobilist, ki se je preizkusil v vožnji pred cerkvijo sv. Ignacija ali v Ulici Sauro, dobro ve, kako neprijetno se je peljati po teh razritih in razpo-kanih cestiščih, kaj šele šoferji podjetja APT, ki tresočo pustolovščino doživljajo vsak delovni dan, in seveda tudi večkrat dnevno. »Vožnja po teh cestah ni le neprijetna, ampak ogroža tudi zdravje šoferjev, saj lahko povzroči mikrotravme hrbtenice,« poudarja Marko Sosol iz goriškega tajništva sindikata FILT-CGIL, po katerem so sindikalisti na zadnji seji komisije za določanje urnikov mestnih avtobusov ponovno opozorili upravo podjetja APT na težave, ki jih ustvarja zanemarjenost goriških ulic. »Luknjaste ceste povzročajo kar nekaj ško- de tudi samemu podjetju, saj zahtevajo vozila zaradi obrabe amortizerjev in pnevmatik pogostejše vzdrževanje,« pojasnjuje Sosol, po katerem bi podjetje APT moralo sklicati sejo z občinsko upravo in se dogovoriti o rešitvi tega vprašanja. »Če bo kdo izmed šoferjev imel zdravstvene težave, bo morala uprava za to odgovarjati,« meni So-sol in izpostavlja, da so številni občani že zahtevali povračilo škode, ki je nastala na njihovih vozilih, ali tudi za telesne poškodbe, ki so jih dobili med vožnjo ali hojo pred travniško cerkvijo. Kaj pa pravijo na občini? Župan je pred časom napovedal, da se bo obnova Ulice Sauro začela proti koncu letošnjega leta, obnove ceste na Taravniku pa se ne morejo lotiti, dokler ne bo rešen sodni spor s podjetjem Luci Costruzioni. (Ale) »Denar za dom Culot v deželnem rebalansu« »Dežela bo zagotovila prispevek, ki je potreben za prenovo goriškega doma za starejše občane Angelo Culot.« Tako zagotavlja načelnik goriške občinske svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, po katerem je deželna odbornica Maria Sandra Telesca napovedala, da bodo o rebalansu proračuna glasovali 24. julija. »Goriška občina lahko zdaj nadaljuje s postopkom za obnovo dela doma, ki bo stala en mili- jon evrov in v katerem bodo gostili šestdeset starejših občanov,« pravi Cingola-ni in pojasnjuje, da lahko goriška občina pripravi tudi razpis za izbiro podjetja, ki bo dom upravljalo. Danes to dela zadruga Onda nuova, pri kateri je zaposlenih 23 delavcev; pogodba z zadrugo zapade 31. januarja leta 2015. »V domu je zdaj 37 gostov; njihovo število bi lahko povečali na 45, če bi se občina že zdaj odločila za sprejetje nekaterih novih gostov v vidiku začetka obnovitvenih del,« poudarja Giuseppe Cingolani in poziva župana, naj čim prej preveri, ali je omenjena možnost uresničljiva. m SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Italijo 23. OBLETNICA OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE Slavnostna govornica Patricija Sulin Evropska poslanka Kulturni program MPZ "Fantje izpod Grmade" Zborovodja Herman Antonič Petek, 20. junija 2013ob 20.30 Pod lipo - Klanec 14 - Steverjan Sodelujejo: Krožek Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, Zdr. za vrednote slovenske osamosvojitve, Svet slovenskih organizacij tržič - Proračun Davčni pritisk zmanjšan Proračun tržiške občine je vreden skoraj sedemdeset milijonov evrov; občinski upravitelji so ga pripravili s ciljem izvedbe vseh predvidenih javnih del, znižanja davčnega pritiska in ohranitve kakovosti vseh občinskih storitev. »Po dveh letih težav smo pripravili proračun, s katerim zagotavljamo občini novega zagona. Še naprej si prizadevamo za nižanje davkov in poleg izvedbe javnih del tudi za vzdrževanje telovadnic in šolskih poslopij, saj želimo zagotoviti otrokom maksimalno varnost,« poudarja tržiška županja Silvia Altran, ki je vsebino proračuna predstavila skupaj z občinskim odbornikom Frances-com Martinellijem. Po njegovih besedah so glede dodatka k davku Irpef povečali število občanov, ki ga ne bodo plačevali, saj ga bodo morali poravnati le tisti, ki zaslužijo od 20.000 evrov navzgor; doslej je veljala mejna vrednost 15.000 evrov. Odločitev je oprostila plačila davka 3622 novih občanov. »Davka Tasi ne uvajamo, saj nismo hoteli bremeniti občanov s srednjimi dohodki,« pravi Martinelli, medtem ko županja pojasnjuje, da občan s katastrskih dohodkom 450 evrov in 19.200 evrov dohodkov ne bo plačeval davka Irpef, ker leta velja od 20.000 evrov navzgor, in niti davka Tasi. Glede denarja, izgubljenega z ukinitvijo davka IMU za prva stanovanja, so se na tržiški občini odločili, da ga bodo unovčili z dvigom davka IMU na ostalih nepremičninah. Za druga stanovanja bo veljal količnik 9,9 promila, za banke, veliko distribucijo in industrijske obrate pa 10,3 promila. Glede davka Tari so se odločili, da znižajo dohodek za 45.870 evrov, čemur bo sledilo obsežno znižanje stroškov za finančno leto 2015. Skupaj z zvezo trgovcev Ascom preverjajo celoten sistem plačil, da bodo koristniki plačevali nižjo vsoto, namesto da bi jim po plačilu vračali denar. Med javnimi deli je predvideno nadaljevanje obnove županstva; gradbena dela naj bi se začela julija. Pred koncem letošnjega leta se bo začela tudi prenova doma za starejše občane. V Tržiču nameravajo urediti tudi nov sedež civilne zaščite, prizadevajo pa si tudi za podpis pogodbe z družbo Fincantieri za ureditev lastniških odnosov glede nekaterih nepremičnin in železniških tirov, ki vodijo do ladjedelnice. »Ko bomo uredili zadevo, bomo lahko pridobili več novih parkirnih mest pred muzejem ladjedelništva, hkrati pa bomo lahko odstranili železniške tire, ki jih več let ne uporabljajo in ki delijo mesto na dva dela,« pravi tržiški občinski odbornik za javna dela Massimo Schiavo in pojasnjuje, da proračun temelji na denarju, ki so ga dobili po likvidaciji podjetja Iris, in na prispevkih, ki jih je zagotovila deželna vlada. Po njegovih besedah načrtujejo tudi več vzdrževalnih del - obnovili bodo nekaj cest in pločnikov (350.000 evrov), Trg Republike (180.000 evrov), osnovne šole in telovadnice (389.000 evrov), javno razsvetljavo (320.000 evrov), športno palačo (65.000 evrov) in zelenice (60.000 evrov). Veliko pozornost so namenili tudi znižanju stroškov; še največ denarja nameravajo prihraniti na osebju (291.000 evrov). Izračunali so, da bo vsak Tržičan povprečno plačal 780 evrov davkov. »V glavnih mestih pokrajine plačujejo občani od 90 do 110 evrov več. Sprašujemo se, zakaj? Kateri so politični razlogi? V Tržiču živi 29.000 ljudi; z 90 evri več bi imeli na razpolago 2,5 milijona evrov več, s čemer bi krili 1.781.000 evrov nekritih občinskih storitev in bi lahko ukinili davek Irpef,« poudarja Francesco Martinelli. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. junija 2014 1 1 gorica - Otroška igra združenja Prologo Igrajmo se z Mirfriede Pace V družbi radovedne deklice s pomenljivim imenom bomo odkrivali goriški prostor in sledi prve svetovne vojne Kulturno združenje Prologo iz Gorice je v četrtek v Pokrajinskih muzeji v goriškem grajskem naselju predstavilo zanimivo otroško igro, ki ob zabavi pomaga otrokom, da spoznajo bližnjo in širšo okolico Gorice in da se seznanijo s krutimi dogodki iz prve svetovne vojne. Igro so si omislili Silvia Klainscek, Walter Klains-cek, Stefano Ornella in Franco Spano, osnovana pa je na 8,50 metra dolgem in 3,50 metra širokem platnu, na katerem je zarisana proga, po kateri se morajo pomikati mladi tekmovalci. Na progi srečajo točke, ki so v zgodovini ostale zapisane kot kraji bojev in trpljenja. Hitrost premikanja po začrtani poti je odvisna od velike gumijaste kocke, ki s pikami pokaže, koliko korakov mora napraviti tekmovalec. Pri tem uporablja tudi igralne karte, na katerih so narisani in opisani dogodki iz krvavega spopada. Opisi so mirovniško naravnani in jih v šaljivem tonu pooseblja deklica s pomenljivim imenom Mirfriede Pace. Domiselna igra se vklaplja v številne projekte ob stoletnici začetka prve svetovne vojne svetovne vojne. Uvodni pozdrav in čestitke snovalcem igre sta izrekli direktorica Pokrajinskih muzejev Raffaella Sgubin in Antonella Gallaroti, predstavnica Fundacije Goriške hranilnice, ki je finančno podprla izvirno pobudo. Igro so podrobno obrazložili njeni snovalci, ki so poudarili tudi dejstvo, da so vsi kraji na igralnem polju navedeni v dveh oz. treh jezikih - v italijanščini, slovenščini in nemščini. Razne risbe, ki se pojavljajo na igralni površini in na igralnih kartah so pripravili goriški likovni umetniki Claudio Mrakic, Silvia Klainscek, Stefano Ornella, Antonio Colmari, Paolo Fi-gar, Ivan Crico, Paola Gasparotto, Alfred De Locatelli in Alessandra Ghi-raldelli. Na predstavitvi je bilo tudi nekaj otrok, tako da so prireditelji z njihovo pomočjo prikazali in odigrali partijo. Povedano je bilo tudi, da bodo igralno polje lahko posodili poletnim centrom ali šolam (v prihodnjem šolskem letu) v želji, da bi med svoje programe vključili tudi učenje zgodovine na svojevrsten način. V programu je tudi izdelava manjših, namiznih igralnih polj, slišati pa je bilo željo, da bi pravilnik igre in opise krajev in dogodkov prevedli tudi v slovenščino. Igra bi tako bila primerna tudi za slovenske šole v zamejstvu in Sloveniji. (vip) Kresna noč v Selcah Preizkušanje igre v Pokrajinskih muzejih bumbaca V parku v Selcah bo v soboto, 21. junija, od 20.30 dalje svetoivansko kresovanje, ki ga prirejata društvi Jadro in Tržič. Zagotovljena bo glasba, na voljo bo pijača. Kdor bo pripravil venec s poljskim cvetjem, bo nagrajen. Spomnili se bodo tudi Fabia Scropette, ki je vsako leto skrbel za kres. V slučaju dežja prireditev odpade. SPDG prireja izlet SPDG prireja 5. in 6. julija izlet v skupino Lagorai z vzponom na Cima dAsta (2847 metrov) iz severozahodne smeri (Caoria). Prevoz bo predvidoma zagotovljen z društvenim kombijem. Izlet je precej zahteven in primeren za člane z dobro kondicijo. Predstavitev izleta in de-finitivne prijave na sedežu društva v četrtek, 26. junija, ob 20. uri. Ob prijavi je obvezno vplačilo akontacije za prevoz in prenočitev. Koordinator bo Vlado (3317059216). Opera v Gorici in Tržiču V goriškem in tržiškem Kinemaxu bodo v torek, 17. junija, ob 20. uri predvajali neposredni prenos opere Benvenuto Cellini, ki bo uprizorjena v londonskem gledališču Coliseum. Živi spomini na gradu V grofovi dvorani na goriškem gradu bo jutri, 16. junija, ob 20.30 predstavitev zgoščenke mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž z naslovom Živi spomini. Za predstavitev bo poskrbel prof. Janko Ban. gorica - Solidarnostna akcija Družini malega Reneja izročili nabrane prispevke Z izročitve nabranih prispevkov malemu Reneju »Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga.« Tako pravi slovenski pregovor, ki je v zadnjih tednih na Goriškem še kako aktualen zaradi solidarnostne akcije »Pomagajmo malemu Reneju« in zatem še zaradi zbiranja pomoči za po-plavljence v Bosni in Hercegovini, pri kateri so se še posebej angažirali mladi košarkarji Doma iz Gorice. Obe akciji sta lepo uspeli, kar ponovno dokazuje, da solidarnost ne pozna meja. Zgodba malega Reneja je močno odmevala v javnosti, saj se njegova mama nikakor ni želela sprijazniti z odločitvijo slovenskih zdravnikov, da se njenemu dveletnemu sinčku amputira nogica. Uspešna nabiralna akcija, v kateri je sodelovalo veliko število ljudi in organizacij, bo omogočila Reneju, da bo že 20. junija prestal prvo operacijo v Milanu, 4. julija pa bo s svojo mamico poletel na Florido, kjer ga čakata še najmanj dve operaciji in zahtevna rehabilitacija. Predstavniki goriškega Kulturnega doma, ki je maja sprožil nabiralno akcijo pod taktirko goriškega Solidarnostnega odbora, so prejšnji četrtek oddali Reneje-vi družini nabrana sredstva - 3.765 evrov. K nabirki so aktivno pristopili tudi ZSKD, ZSŠDI, športno društvo Juventina, športno združenje Dom, festival Komigo 2014, kulturna zadruga Maja, Dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice, Dijaški dom Srečko Kosovel iz Trsta, goriški slovenski vrtci Pikapolonica, Sonček, Pika Nogavička in Ringaraja, goriške slovenske jasli Tika-taka, kmetija Draga iz Števerjana in športno društvo Isontina iz Koprivnega. Srečanje z Renejem in njegovo družino, na katerem sta v imenu pobudnikov solidarnostne akcije Igor Komel in Marino Marsič izročila nabrana sredstva, je bilo nadvse prisrčno in ganljivo. Rene je živahen, družaben in bister fantek, ki bo julija dopolnil dve leti. Družinski člani so se toplo zahvalili vsem »zamejskim« dobrotnikom. Z raznimi nabirkami so doslej skupno zagotovili kritje stroškov za prvo operacijo, zato se bo zbiranje prispevkov nadaljevalo do konca leta 2014. Za vse podrobnejše informacije je na voljo spletna stran www.helprene.com, do-nacije pa bodo še naprej sprejemali tudi v uradu Kulturnega doma v Gorici. gorica - Jutri v centru Studium predstavitev knjižne novosti Na grobove postavlja križe Novinar Guido Barella je posvetil knjigo romunskemu direktorju za preiskovanje komunističnih zločinov Četrt stoletja mineva od dneva, ko so v Romuniji po hitrem postopku obračunali s komunističnim režimom ter Nicolaeja Ceau-sescuja in njegovo ženo Eleno postavili pred zid in ju ustrelili s stotimi naboji iz kalašni-kovk. S streli niso izmaličili le diktatorjevega obraza, zato da bi ga pokazali svetu kot dokaz obračuna s preteklostjo. Za zločine pripadnikov politične policije Securitate in odgovornih za mučenja in smrti v Ceausescu-jevih zaporih in gulagih pa še vedno niso nikomur sodili, ker si je marsikdo med njimi opral vest z umorom diktatorskega para in našel mesto v novem državnem aparatu. Kakor nekoč je tudi danes Romunija za evropski zahod malodane nepoznana država, ki jo obravnavamo kvečjemu skozi črno kroniko v lastnih državah zaradi pogoste vpletenosti romunskih državljanov. Pojav pa ima zaku-lisje, ki je povezano s preko dvema desetletjema muk, bede in razčlovečenja. Neznana nam je zato bila tudi resnična zgodba o posebnem romunskem arheologu. Marius Oprea je bil režimski nasprotnik in disident, po demokratizaciji države pa direktor romunskega inštituta za preiskovanje komunističnih zločinov. Z izobrazbo arheologa, znanjem zgodovinarja in zanosom borca za svobodo izkopava posmrtne ostanke žrtev režimske policije, v ljudeh pa nikoli izpoveda-ne spomine na represijo. »Mislim, da je zadnja misel obsojenih na smrt bila: kdo ve, če bom kdaj imel križ na svojem grobu. Križ jim sedaj dajem jaz,« je Marius Oprea zaupal videmskemu novinarju Guidu Barelli, zaposlenemu pri tržaškem Piccolu, ki pa je preko poldrugo desetletje preživel v Gorici. Barella je avtor knjige »La tortura del silenzio - Storia di Marius Oprea, cac-ciatore dei criminali di regime« (založba San Paolo, 2014). Iz naključnega srečanja z Opreo je nastalo prijateljstvo, iz le-tega pa za Barel-lo priložnost, da je z glavo in srcem odkrival prijateljev svet, ki po branju knjige nikomur med nami ne bo več neznan kot doslej. Knjiga je komaj izšla. Jutri jo bo Guido Barella krstno predstavil v Gorici. Z začetkom ob 20.30 v dvorani centra Studium v Morel-lijevi ulici 8 bo pogovor z avtorjem vodil časnikar Primorskega dnevnika Igor Devetak. Dogodek prirejajo državna posoška knjižnica, prodajalna časopisov ob pokriti tržnici in knjigarna Faidutti. Na Kras pospremili prizadete osebe V petek, 6. junija, je potekalo četrto srečanje projekta »Živi Kras - Carso vivo«, ki ga prireja Svet slovenskih organizacij v sodelovanju s športnim združenjem Soča, slovenskim katoliškim društvom Hrast, slovenskim kulturnim in rekreativnim društvom Jadro in skladom Mitja Čuk. Projekt finančno podpira LAS Kras. Dogodka so se udeležile osebe s posebni potrebami, psihično ali fizično prizadete iz vzgojno zaposlitvenih centrov VZS Mitja Čuk, Cooperativa CEST in Agenzia 2001. Projekt predvideva, da bodo pobude, kjer se le da, prilagojene tudi osebam s posebnimi potrebami. Izvajalci projek- ta bodo sestavili seznam najvažnejših struktur in krajev ozemlja LAS Kras, ki imajo že prirejen olajšan dostop za osebe, ki so psihično ali fizično prizadete. Pobudniki bodo tudi opozorili, kje teh olajšav še ni in kje bi bilo nujno v čim krajšem času izvesti prilagoditvena dela. Srečanje se je pričelo v prostorih sovodenjskega župnišča, kjer so si udeleženci ogledali projekcije slik o Krasu. Najprej fotografije o naravi in kraških krajev, nato fotografije o živalih, ki prebivajo v kraškem okolju. Pozneje so udeleženci odšli z avtobusom na Vrh, kjer so opazovali kraško naravo in njene znamenitosti. Nazadnje so se odpeljali do Debele griže, kjer so si ogledali sledi prve svetovne vojne. Čeprav je bil dan zelo vroč, ni nihče zgubil dobre volje in ekskurzija se je izkazala kot zelo uspešna. 12 Nedelja, 15. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR sovodnje - Danes slovesna seja ob občinskem prazniku Priznanja zaslužnim Posthumno priznanje bodo izročili sinovoma Franja Rojca - Na Peči bo kotalkarsko-plesna revija V sovodenjskem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku občinske samostojnosti. Priznanja bodo izročili Mitji Jurnu, Ferdinandu Tommasiju, Virgi-liu Černicu in Mariu Vižintinu. Posthumno priznanje ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti Franja Rojca bodo izročili sinovoma Marku in Ivu. Franjo Rojec se je rodil leta 1914 očetu Francu in materi Mariji Petejan na Peči. Po začetku prve svetovne vojne je njegova družina odšla v begunstvo v Mozirje, kjer je Franjo preživel otroška leta. Iz begunstva so se vrnili, ko je imel pet let. Ljudsko šolo je obiskoval v Sovodnjah in malem semenišču v Gorici, nato se je vpisal na trgovsko šolo v Gorici. Šolanje je nadaljeval in končal v Adis Abebi, kamor se je leta 1936 izselil. V Adis Abe-bi se je zaposlil kot državni uradnik. A kmalu je bil vpoklican v italijansko vojsko in se nato udeležil italijanskih osva-jalnih pohodov v Afriki. Leta 1942 so ga ujeli Angleži in odpeljali v Nairobi, kjer je v taborišču za vojne ujetnike dočakal konec vojne. Po enajstih letih bivanja v Afriki se je vrnil domov in se zaposlil na računskem oddelku finančnega urada. Po opravljenih dodatnem šolanju in izpitih v Rimu se je zaposlil v carinski upravi. Kot carinski inšpektor je služboval do upokojitve leta 1972. Ob delu v službi se je posvečal tudi drugim dejavnostim. Od 1956 je bil član in od 1965 predsednik nadzornega odbora Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice v Sovodnjah, ki je skrbela za gospodarski in kulturni razvoj vasi. Leta 1970 je bil imenovan za državnega komisarja v upravi sveta državnega poklicnega zavoda Ivan Cankar v Gorici. V prostem času je zelo rad preučeval krajevno zgodovino. Od upokojitve dalje se je ukvarjal tudi s pisanjem pesmi in zbiranjem narodnega blaga, zlasti sovodenjskih narečnih izrazov. V dveh desetletjih je napisal več sto pesmi z različno vsebino. Rad je opeval goriške kraje, Sočo in Vipavo, kraško naravo in dogodke povezane z življenjem v Afriki. Nekatere njegove pesmi so uglas-bili Stanko Jericijo, Ignacij Ota in Marinka Lasič. Med današnjo sejo bodo izročili tudi nagradi ob zaključku tečaja prometne vzgoje na sovodenjski in vrhovski osnovni šoli, poleg tega pa še diplome za olje, kruh in gubanco. Svečanost se bo začela z nastopom moškega zbora Skala in zaključila s petjem vokalne skupine Bodeča Neža. Program bosta obogatila flavtistka Valentina Nanut in pianist Federico De Stefani. Praznik se bo nato selil na Peč z nagrajevanjem otroškega ex-temporeja ob 19. uri; ob 20. uri bo ko-talkarsko-plesna revija Dance world, dance! Pleši svet, pleši!, na katero se pri društvu Vipava pripravljajo že več kot en mesec. Praznik se bo sklenil s plesom ob zvokih ansambla Arena. FRANJO ROJEC Sovodnjam Ob bregu, kjer Vipava se v modro Sočo zliva, slovenska vas Sovodnje sotočju se odkriva. Z obronki kraških gričev obdana je dolina, globoko v njej zarastla slovenska korenina. Vihra zgodovine -tod mimo rimska cesta, ob robu domovine ostala si ji zvesta. gorica - Dijaki zavoda Jurij Vega na izletu v Bologni Obiskali tovarno Ducati V laboratoriju fizike v praksi razumeli pojme, ki se jih učijo v šoli - Delavčevemu opozorilu je vredno prisluhniti Dijaki pred tovarno Ducati in v njej Dijaki goriškega industrijskega zavoda Jurij Vega so se maja odpravili na poučni izlet v Bologno, kjer so obiskali tovarno motorjev Ducati. Za organizacijo obiska se je prof. Peter Ferfoglia trudil že leta, kajti število mest je omejeno in čakalna vrsta šol in skupin, ki si želijo ogledati celoten kompleks, je zelo dolga. V kraj Borgo Panigale so dospeli že ob 8.30 in nato v spremstvu vodiča vstopili v hale kompleksa Ducati. Prijazen in izobražen vodič jih je najprej pospremil v Ducatijev muzej, kjer je prikazana zgodovina tovarne. Začetki so bili skromni in segajo v leto 1926, ko gradnja motorjev še ni bila predvidena. Takrat so se ukvarjali z radijskimi aparati in tiskalnimi stroji, šele nato so prešli na motorje. Tovarna Ducati je Italiji v ponos že od vsega začetka, saj so njeni motorji osvojili več hitrostnih rekordov, nagrad in dirk. Ogled se je zaključil z najmodernejšimi motorji, ki tekmujejo v prvenstvu Moto GP, vključno z jeklenim konjičkom Caseya Stonerja, s katerim je avstralski pilot leta 2007 osvojil naslov svetovnega prvaka. Drugi del obiska je potekal v Du-catijevem laboratoriju fizike. Dijaki so z določenimi poizkusi na privlačen način še enkrat spoznali, kaj so sila, trenje, vrtilni moment, gibalna količina, pospešek in v čem fizikalne zakonitosti pridejo v po-štev pri vožnji z motorjem. Vodič je še obrazložil zgradbo bencinskega motorja, kako delujejo prestave tako, da so dijaki v praksi razumeli pomen teoretičnih pojmov, ki se jih učijo v šoli. Sledil je še ogled tovarne, v kateri gradijo slovite dirkalne motorje Ducati. Dijaki so videli, kako delavci na tekočem traku sestavljajo motor od začetnega okvirja, ki mu nato dodajo motor, sedlo, elektroniko in vse ostalo do končnega izdelka, ki ga testirajo v posebni sobi. Dijaki so z navdušenjem spremljali delo spretnih delavcev, dokler jih eden izmed njih ni zdramil: »Dijaki, študirajte, drugače boste morali tudi vi garati za tekočim trakom.« Tovarna Ducati ima enoizmenski urnik dela za vse zaposlene (od 8. ure -8.30 do 17. ure do 17.30). Kakovost proizvedenih motorjev je zelo visoka, kajti vsak motor, ki zapusti tovarno, je pretežno ročno izdelan in podrobno testiran. Po ogledu tovarne so se dijaki polni vtisov podali do trgovine s spominki in do središča Bologne. Ogledali so si glavni mestni trg, stolnico sv. Petronia ter stolpa Asinelli in Garisenda. (n.d.) gorica - »Sportivalbero « Na zgibanki zbrane misli otrok o športu Goriška pokrajina je vzgojni vlogi športa posvetila projekt, s pomočjo katerega so med otroki in mladostniki širili telesno kulturo. Začetno so pri snovanju projekta sodelovale občine Romans, Sovodnje in Krmin, zatem so se jim pridružili še Zagraj, San Pier, Fo-ljan-Redipulja, Ronke in Doberdob. Ob zaključku raziskovalnega dela so izdelali dve zgibanki »Spor-tivalbero« - ena je namenjena staršem in trenerjem, druga pa otrokom in so jo predstavili včeraj na pokrajini. »Na zgibanki smo zbrali misli otrok o športnem udej-stvovanju; kaj jih v športu veseli in kaj se od njega naučijo,« pojasnjuje pokrajinska odbornica za šport Vesna Tomsič in poudarja, da so zgibanko natisnili v 10.000 izvodih. Nova zgibanka Delili jih bodo med športnimi društvi, po poletnih počitnicah tudi po šolah. Zgibanko je izdelala skupina mladih, ki jo je vodil Lu-ca Lavrencic. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 15. junija 2014 13 štandrež - Koncert cerkvenega petja V cerkvi zapeli otroci in odrasli S koncerta v štandreški cerkvi bumbaca V štandreški cerkvi je v petek potekal koncert cerkvenega petja, ki ga je Zveza cerkvenih pevskih društev iz Gorice priredila v sodelovanju z župnijo sv. Andreja apostola. Prireditev je že tradicionalna in z njo dajejo možnost otroškim, mladinskim in tudi cerkvenim zborom, da koncertirajo in obenem zaključijo sezono pred poletnim premorom. V štandreški cerkvi so se zvrstili mladinski zbor Emil Komel pod vodstvom Davida Bandlja, mešani pevski zbor Štandrež, ki ga vodi Go- ran Ruzzier, otroški cerkveni pevski zbor Štandrež z dirigentko Lucrezio Bogaro, mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zulejka Devetak, otroški pevski zbor Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek, otroško-mladinski pevski zbor Veseljaki z dirigentko Lucio Lavrenčič in cerkveni pevski zbor Doberdob, ki ga vodi Dario Bertinaz-zi. Pevci in pevke so se v glavnem predstavili z repertoarjem slovenskih avtorjev, nekateri zbori so izvedli tudi nekaj skladb iz klasične zakladnice. [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče PD ŠTANDREŽ prireja poletno srečanje gledaliških skupin »Gledališče pod zvezdami - Iz komedije v komedijo« na igrišču ob župnijski dvorani v Štandrežu: v sredo, 18. junija, ob 21. uri »Trije vaški svetniki« (Neal Max, Peter Militarov), nastopa dramski odsek PD Štandrež, režija Jože Hro-vat (brezplačna predstava lastnikom gledališkega abonmaja Štandrež 2013). V petek, 20. junija, ob 21. uri »Hipnoza« (David Tristan, Marina Cernetig), nastopa Beneško gledališče, režija Marjan Bevk. V soboto, 21. junija, ob 21. uri »Krčmarica Miran-dolina« (Carlo Goldoni), nastopa kulturno društvo Zarja - Trnovlje (Celje), režija Vojko Belša. V nedeljo, 22. junija, ob 21. uri »Češpe na figi« (Marjan Tomšič), nastopa KD Brce Ga-brovica pri Kamnu, režija Sergej Verč, asistentka Minu Kljuder. Pod pokroviteljstvom občine Gorica in Zveze slovenske katoliške prosvete. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.45 -19.50 - 21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: 15.30 - 17.10 - 18.45 »Il mágico mondo di Oz«; 20.40 »Picco-la patria«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 19.50 - 22.10 »Days to kill«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.50 - 17.30 -20.15 - 22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: 15.30 - 17.10 - 18.45 - 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Dvorana 3: 15.40 - 17.45 - 19.50 - 22.10 »3 days to kill«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 15.30 - 22.10 »Tut-ta colpa del vulcano«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.10 - 18.45 »Il magico mondo di Oz«; 20.40 »Piccola patria«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »3 Days to kill«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Il magico mondo di Oz«; 22.10 »Edge of Tomorrow - Senza domani«. Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »3 days to kill«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 »Tracks - At-traverso il deserto«; 22.10 »Tutta colpa del vulcano«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Le Week-End«. PrdlvEtnO- d ruilvú Stjnírri (gfedališče pod zvezdami \z komedijev komedijo Poletno«eianje gledaliških skupin ii-and rf i. HJriW*útoiufHtljik¡ dveniri Sredi. l&jtmln 21)14, ob 21 r url PO Slaminci ■ Čr^mskiodMli Hi-.hl M,i-: ■ RtUrMIlfonfr TfllJC VAŠKI iVtTNIKI Heiija: Joie Hrouai fir«ptoijm predaovo totrnitorn OtMfinMjD iraniJrii Z013 m 4 ■ Petek, iQ.pun.jjt M14r ob H. uri D.iuid TiiitJin ■ Mjrina Ci"-i nrliij mPNOZA h>H.!d: Mdfpan BC/k i ■ ■# Sobot*. Jlrjuniji 2014, oh uri Kulturno druilvg iirjjj ■ Impvljc CirtO GOfcfcita KRČMARICA MlffAHDOLINA nrifu Vd£o tatfik Nrdelja, 22. junija iftU, ob It.uri KIJ Inf&ibHvla t>11 Kamnu Marjan Tomi* ¿ii« NA F lil R^ijfl: SrngrjVfri AjJtttfilkii: Minu Kjudrr S» ftj prt ■ ['t* Hjrtwn ghbidbhhlt -tkYTHikf kJlcAUrpratvclf fí Razstave junija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.00. ~M Koncerti RAZSTAVA »NAD GORICO PO PRAVICO« ob 300-letnici velikega tolminskega punta je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici do 15. junija ob prireditvah ali po domeni; informacije po tel. 0481531445, 0418-534549 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev v četrtek, 19. junija, ob 18. uri; na ogled bo do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. RAZSTAVA GIORGIA VALVASSORI-JA z naslovom »Raumgestaltung -configurazione dello spazio« je na ogled v galeriji Studiofaganel na Drevoredu 24. maja v Gorici (od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30) in v Mestni galeriji Nova Gorica z naslovom »Antinomika«. V Gorici bo na ogled do 28. junija, ko bo ob 19. uri večer poezije z Andrejem Medvedom, Alessandro Bernardis in Luco Geronijem; v Mestni Galeriji Nova Gorica bo na ogled do 27. junija (od ponedeljka do petka 9.0013.00,15.00-19.00, ob sobotah 9.0012.00), večer poezije z Andrejem Medvedom, Alessandro Bernardis in Luco Geronijem pa bo v petek, 20. junija, ob 19. uri. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagio-ne difficile - Strašni čas«. Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici prve svetovne vojne; na ogled bo do 25. junija od ponedeljka do petka 9.0012.00, 16.00-18.00 ter med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Ceci-lie Seghizzi »Ritmi e Colori«; do 28. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bodo 17. junija, ob 20. uri nastopili Tina Grego (violina) in David Šu-ligoj (kontrabas) ter Eva Dolinšek (čembalo). V ponedeljek, 23. junija, ob 20. uri bo v cerkvi koncert mešanega pevskega zbora Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem; vstop prost. »SNOVANJA 2014« v organizaciji SCGV Emil Komel: 18. junija, ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovod-njah bo tradicionalni junijski sakralni koncert z ritmiziranimi skladbami iz gospel literature in del drugih modernih skladateljev v izvedbi mladih glasbenikov SCGV Emil Komel in društva Arsatelier. 9 Šolske vesti 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaski-dom.it. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2014-15. Do konca junija so možne tudi brezplačne poskusne lekcije vseh instrumentov; informacije daje tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, tel. 0481-532163,info@emilko-mel.eu. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, extempore. Kamp vodi prof. Andrej Vre-mec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 3292718115 (AŠZ Dom) ali domgori-ca@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, mari-nandrej@alice.it). M Izleti KRUT obvešča, da se je za skupinsko letovanje v Petrčanih od 21. do 28. junija sprostila dvoposteljna soba; informacije in vpisovanje čimprej na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 v jutranjih urah. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej 1. svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 3471444057 (Vera). Ü3 Obvestila nem igrišču v Doberdobu v jutranjih urah danes, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov. DRUŠTVO UPOKOJENIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV SLOVENIJE DUPOS Nova Gorica prireja informativni sestanek o čezmejnem društvu podjetnikov, obrtnikov in me-nedžerjev DUPOS. Društvo deluje na celotnem teritoriju Slovenije in v vseh obmejnih državah, kjer živijo Slovenci in ima predvsem družabni, informativni in socialni namen. Društvo bo predstavil Jože Elersič v petek, 20. junija, ob 20. uri v gostilni Primožič na Drevoredu 20. septembra v Gorici. Pripravljalni odbor za goriško pokrajino vabi na sestanek s potrditvijo udeležbe po tel. 0481-82117 (Vito). SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je zasedanje pokrajinskega sveta SSk preloženo na ponedeljek, 23. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, Drev. 20. septembra 118. AŠKD KREMENJAK sklicuje 22. redni letni občni zbor volilnega značaja na sedežu društva v Prvomajski ulici 20 v Jamljah v četrtek, 26. junija 2014, ob 9. uri v prvem sklicu in v petek, 27. junija 2014, ob 20.30 v drugem sklicu. SS Prireditve VELIKI BAZAR V PARKU se sreča s »Praznikom v parku« danes, 15. junija, med 10. in 19. uro v parku Ba-saglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa in kulturni, glasbeni, gledališki ter rekreativni program; vstop prost. »ŠTABEACH« 2014 v organizaciji KD Oton župančič iz Štandreža: 23. moški in ženski nogometni turnir bo potekal na cementnem igrišču Kulturnega doma Andrej Budal v Štan-drežu od 16. do 28. junija med 18. in 23. uro. V petek, 20. junija, bo koncert in 28. junija bo finalni del turnirja z nagrajevanjem in DJ zabavo. SPELEOLOŠKO-GEOLOŠKA PREDAVANJA v organizaciji posoškega speleološkega združenja potekajo v palači Monte di Pieta v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču: 20. junija, ob 20.30 bo A. Colla predaval o prač-loveku. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - konferenca za Italijo prireja v petek, 20. junija, 23. proslavo osamosvojitve Republike Slovenije. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Pa-tricija Šulin, sodelovali bodo krožek Anton Gregorčič, Svet slovenskih organizacij, Veterani vojne za Slovenijo in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Proslava bo potekala v Števerjanu (Pod lipami - Klanec 14), s pričetkom ob 20.30. 0 Mali oglasi PRODAM čistokrvne mladiče pasme border collier z rodovnikom, stare dva meseca; tel. 345-3331141. PRODAM slike in portrete maršala Josipa Broza Tita; tel. 340-2719034. Prispevki V spomin na očeta Walterja Sosola daruje sin Albert 60 evrov za vzdrževanje spomenika padlim partizanom v Pevmi. Pogrebi AŠZ MLADOST IN ZSŠDI vabita na 5. »Turnir Prijateljstva« na nogomet- JUTRI V GORICI: 10.00, Lidia Kancler vd. Gregori v kapeli pokopališča, pokop na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 11.50, Claudio Da-vanzo iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠKOCJANU: 10.00, Giovan-na (Nina) Tumburus vd. Teat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 14 Nedelja, 15. junija 2014 Saksida / PITTORE CANTASTORIE tt SLIKAR PRAVLJIČAR Razstava: "Saksida, pittore cantastorie / slikar pravljičar" Kraj: Pokrajinski muzeji Gorica, Palača Attems Petzenstein, Trg De Amicis 2, Gorica Odprtje: 19. junija ob 18.00 Urnik: 20. junij -12. oktober 2014 od torka do nedelje 10-17 tel. 0481547541 - fax 0481 531798 musei@provincia.gorizia.it didattica@provincia.gorizia.it www.gomuseums.net V četrtek, 19. junija 2014 bo v dvorani Palače Attems Petzenstein, na sedežu Pokrajinskih muzejev v Gorici, odprtje retrospektivne razstave »Saksida, pittore cantastorie / slikar pravljičar«. Razstavo organizira Goriška pokrajina, Pokrajinski muzeji iz Gorice in Društvo za umetnost Kons iz Trsta s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, kustos je Joško Vetrih, Giulia Giorgi in Alessandro Quinzi sta kustosa razstavne postavitve. Razstava bo na ogled od 20. junija do 12. oktobra 2014, od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Razstava ponuja vpogled v zgodovino likovne produkcije Rudolfa Sakside (1913 -1984), goriškega slikarja, ki je še premalo poznan širši publiki. Tridesetletnica smrti, ki poteka letos, je priložnost, da se ga spomnimo v mestu, kjer je živel in delal več let, in mu priznamo zasluženo čast, ki so jo dologo pričakovali vsi, ki so ga poznali, med temi so desetine bivših dijakov slovenskih ter italijanskih šolskih zavodov v Gorici, Kopru in Trstu, kjer je poučeval stenografijo in risanje. Nekatera Saksidova likovna dela so bila na ogled na obsežnejši skupinski razstavi »Or-izzonti dischiusi / Razprta obzorja«, ki se je odvijala leta 2012 med Trstom in Ljubljano, medtem ko so bile zadnje retrospektive leta 1994 v Gorici in leta 1995 v Trstu ter na Opči-nah. Letošnja razstava želi biti najobsežnejša doslej postavljena, ker bodo prvič na ogled v javnosti dela iz družinske zbirke in številnih zasebnih zbirateljev ter iz naslednjih zbirk: Pokrajinski muzeji v Gorici, Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia, Goriški muzej iz Nove Gorice, KB 1909 d.d., Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, Pokrajinski muzej Koper, Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta, Slovensko stalno gledališče iz Trsta, Narodna in študijska knjižnica iz Trsta, Univerzitetna knjižnica iz Maribora. Likovna dela na ogled prikazujejo umetniško pot Rudolfa Sakside, vse od začetka v tridesetih letih, ko se je zavzeto soočal s smernicami futurističnega aeroslikarstva edinega umetnika, ki ga je priznal kot svojega učitelja: Tullia Cralija. Naslov razstave se namreč sklicuje na citat slikarja Tullia Cralija, ki je bil velik Saksidov prijatelj, s katerim je leta 1942 bil izbran za razstavo Beneškega bienala v dvoranah, ki so bile posvečene Aeroslikarstvu. Na razstavi bo več novosti: na ogled bo redka Saksidova futuristična slika, »Aero-navt«, ki je pridobila prvotni lesk po skrbnem restavratorskem posegu. Prvič bo na ogled izbor plakatov, ki jih je Saksida oblikoval (v dvajsetih letih se je podpisoval Saxida, ali v krajši obliki »Sax«) za podjetja ali dogodke, poleg tega še neobjavljeno gradivo, ki ga je zbrala umetnikova družina: tempere, skice, humoristične vinjete in karikature, ki jih je risal za različne publikacije tistega obdobja, med katerimi gre navesti »El melon«, tržaško humoristično revijo, ki so jo tiskali od leta 1935 in prvi slovenski fotoroman »Modre veverice«. Najobsežnejši sklop eksponatov predstavljajo slike na olje, ki so obenem najbolj značilna oblika izraza umetnosti Sakside. Dela s pastelom, ročno okrašeni predmeti, lesorezi in lepljenke označujejo pa avtorjevo zrelo obdobje. Na ogled bo tudi umetniški film »Piccole cose ma non troppo«, ki si ga je zamislil in posnel Saksida sam. V videu, kjer ima kraška krajina bistveno vlogo, se pojavljajo nekatera dela, ki bodo na razstavi razstavljena in značilni motivi umetniških del. Kulturna in zgodovinska razsežnost razstave, ki sledi življenjskemu razvoju Sakside, zaobjema najintenzivnejše obdobje naše zgodovine in je podprta z arhivskim gradivom, ki je bilo zbrano v različnih javnih inštitucijah ter v družinski zbirki. Rudolf Saksida, ki je povezoval slovensko in italijansko kulturo, je doživel obdobje fašizma, drugo svetovno vojno, leta obnove, ekonomski boom osemdesetih let, tako da se je mestoma zatekal v pravljično oazo stravagantnih fantastičnih kreatur, mestoma z odločnim izražanjem svojega odklona vojne in nasilja, ki vedno morijo človeštvo. Poglobljena študija njegove umetniške poti bo doplnila razstavo v spremni monografiji; ki bo izšla jeseni, vkolikor bo razstava sama prispevala k dodatnem izboru novega gradiva s strani zasebnih zbirateljev. Stan p Društvo za u Ptica rokohitric Saksida ima to prednost, da pripoveduje z govorico svojega naroda. Duhovno daleč od latinskega idealizma je našel svoja izrazna sredstva v sanjarskem slovanskem simbolizmu, ki se razodeva naravno in spontano kot pravo jamstvo za njegovo umetnost. Romantično osnovo iz katere izhaja njegovo ustvarjanje, lahko takoj odkrijemo v važnosti, ki jo posveča pripovedovanju bolj kot čistemu slikanju. Ne moremo se namreč ustaviti ob oblikah, ker nas njihov pomen mnogo bolj zanima: skratka, gre za slikarja-pra-vljičarja. Tulilo Crali, Milan 1961 (citat) Balončki, olje na lesu Perorisba s tušem Perorisba s tušem Mešana tehnika Mešana tehnika Linorez Linorez :a, olje na lesu, 1960 Pri Saksidi v ateljeju Noga v pregibu, olje na lesu, 1965 Saksida je pravzaprav slikar, o katerem vemo, da je, ter hkrati spet ne vemo, kje je. Tih temperament, ki se nekaj po sili razmer, a nekaj tudi po notranjem nastrojenju ogiba javnosti in hrupu. Videli smo njegova olja na skupinskih razstavah, videli smo jih tudi na osebnih prikazih. A vendar se nam nekako zdi, ko da ga nismo še v resnici spoznali in da ostaja še nekaj, kar nas čaka in kar smo zaradi naglice ali nepripravljenosti prezrli. Morda je ta vtis pogojen po slikah samih ali po slikarje-vem nestalnem življenju, čeprav bi se na prvi pogled ne zdelo tako. Lirika njegovih olj namreč govori o miru in o dobri luči. Stilizacija črt in stroga ekonomija form dokazujeta nadzorstvo in red. Sozvočje barv izpričuje optimizem. A vendar. Vendar je še tisti nedoločen, samo nakazan šepet ozadja, ki je hkrati kakor tiho spoznanje, sramežljiv vprašaj in otroška trpkost. Vse drugače pa nam postanejo resnični ti odmevi danes, ob vstopu v Saksidov zasilni atelje. Izginil je namreč pri-mitivizem osnutka in ljubezen za odmaknjeno, malce začarano liriko morske pokrajine. In iz ozadja se je prikazal obraz, ki je prej z nevidno pričujočnostjo obsvetljeval predmete. In naj bo to lice, lice moža v »Padajoči zvezdi« ali obraz v »Oazi« ali lice mrtvega »Junaka«, pred nas je stopila človeška podoba s svojo najbolj resnično zgovornostjo. Ostala pa sta zbranost in mir. Ostala je, čeprav obogatena po novi dolžnosti, skromnost sredstev in zvestoba ploskvi. Ob čudoviti »Oazi«, še bolj pa docela novem, presenetljivem ozračju v »Smrti opoldne« se naenkrat razklene okvir, ki nam je do zdaj zaokrožal slikarjevo umetnost. In zavemo se, da se je pred nami razkrojil zastor z lepimi in čarobnimi arabeskami. Pokrajina, ki se zdaj odpira v neznano, je sicer še polna čarovnij, a je obenem tudi polna strahov. In tudi čarovnija sama, čarovnija »oaze« visi samo na tenki niti med paradižnikom barv in pogubnosti niča. Če naj imenujemo pravo besedo, bi rekli: drznost. Da, kajti Saksida je na meji, kjer bo padla odločitev o globini njegove izpovedi. In priznamo, da nas njegova zvestoba pretrese in zadene v živo. A pred zadnji odločitvi bo moral nujno biti sam. B.P. Tokovi, Zapiski, Boris Pahor / TRST Nedelja, 15. junija 2014 15 Mrtvo mesto, olje na vezanem lesu, 1959 1 fith A . i _i._:_m. Rdeča bika, olje na platnu, 1960 Plakat: "Festa delle ciliege, Anno XV E.F.", Gorica, 1937 Razglednica: "Visitate Gorizia" Plakat za firmo Abuja, 1933 Naslovnica, Zgodba o morskem konjičku, Koper 1953 Če se umetniški izraz zrcali v tisti umetnikovi duši, ki doživlja svojo današnjost, pomeni, da je iskren. Toda če umetnik ustvarja izven svojega časa, je njegovo delo laž. Ko pomislimo na tiste, ki niso na to pripravljeni, mislimo pač na tiste, ki živijo danes in so prepričani o svoji resnici, pa se pri tem ne zavedajo, da upodabljajo na platnu svet, ki ni več na žarišču. Tako zasnovana umetnina je laž, kajti vez med umetnino in umetnikovim duhom ni zajeta iz resnice. Kakšen cilj si pravzaprav zastavlja umetnost? Poleg tega, da je kulturni dejavnik, si hoče prevzeti vlogo, da svoje izpovedno sporočilo posreduje vsem ljudem. Če ima današnja beseda moč, da kot potres in ciklon obsodi na platnu tragičnost vojne, mora o teh neizrekljivih grozotah spregovoriti. Toda umetnost ne bo z vsemi svojimi umetniškimi izrazi utegnila preusmeriti toka zgodovine, utegnila bo le svetovati, opozarjati in usmerjati pogled v bodočnost. Umetnikov krik, je krik tistega, ki veruje. Njegov izraz se prelije v umetnost, če je bil spočet v čistem in iskrenem otroškem srcu. Rudolf Saksida (iz kataloga »Rudolf Saksida«, retrospektivna razstava, 1981, Gorica) 16 Nedelja, 15. junija 2014 ZGODOVINA, RUBRIKE / DIREKTOR KOBARIŠKEGA MUZEJA JOŽE ŠERBEC Prva svetovna vojna manj ideološko obremenjena Pogovarjala se je Rosana Rijavec (STA) pod zeleno streho KOBARID - Direktor Kobari-škega muzeja Jože Šerbec je za STA ocenil, da se je v 24-ih letih, kolikor deluje Kobariški muzej, kar precej spremenilo. Ob začetku delovanja muzeja so namreč sprejemali obiskovalce, ki so bili sami aktivni udeleženci bojev na soški fronti, pred nekaj leti pa je umrl še zadnji udeleženec teh dogodkov. »Šlo je za angleškega mornarja, ki je dočakal celo 113 let starosti. Če smo imeli ob začetku delovanja živ stik z udeleženci in so se tu srečevali udeleženci iz sovražnih si strani, vojaki iz italijanske in avstro-ogrske strani, je ta stik danes šibkejši. Pravzaprav ga ima samo starejša generacija, tista, ki je mogoče poznala svoje stare očete, ki so se tu borili. Mlajša generacija doživlja te spomine in sporočilnost nekoliko drugače, ker je med njimi veliko posrednikov in se je živi stik že izgubil,« je dejal Šerbec. Kako se torej ohranja spomin na dogodke soške fronte? Na tem področju obstaja precej t. i. memoarske literature, po drugi strani pa tudi zasebnih fondov, tako fotografskih kot tudi pisnih in drugačnih. Predstavljajo pa zelo veliko področje, ki ga je treba še raziskati. Ali ni oseben spomin za zgodovinarje prej moteč kot dobrodošel, saj nanje prenaša osebne izkušnje in občutja? To vsekakor drži, vendar lahko rečem, da je prva svetovna vojna bistveno manj obremenjena z ideolo-škostjo kot druga. Te osebne izpovedi pa predstavljajo morda celo najpomembnejši vir, saj med zgodovinarji ni veliko razhajanj tako kot v bolj svežih, novejših ali pa bolj občutljivih obdobjih. Lahko rečem, da je po sto letih uradna zgodovinska znanost povedala svoje o tem, kar se je dogajalo v razmerju med državo, politiko in vojaki, zato je prav to področje osebnih spominov izjemno močan vir, ki to uradno zgodbo dopolnjuje, tudi z različnih zornih kotov. Nekatere institucije zato ob obeleževanju stoletnic prirejajo različna srečanja in simpozije, ker želijo pridobiti prav to pestrost pogledov, ki osvetljujejo dogajanje. V Kobariški muzej prihajajo zdaj mlajši rodovi, ki so slišali le prenesene spomine svojih prednikov. Kaj jim lahko ponudite pri vas? To je le del obiskovalcev, ki imajo močne osebne motive za obisk pri nas. Velika večina obiskovalcev pa prihaja k nam zato, ker se nahajajo v prostoru, ki je izjemno pester, zgodovinsko celo prenatrpan. V tega slabega četrt stoletja smo postali ne le kulturna znamenitost v kraju, pač pa prava turistična točka. Ker smo na tej poti od Vršiča proti morju, se pri nas ustavljajo tudi vsi tisti, ki so opremljeni z različnimi popotnimi vodniki, in smo v tej literaturi pač priporočeni za obisk in ogled muzeja. Tudi zato prihaja k nam toliko ljudi. Od kod vse prihajajo vaši obiskovalci? Ko delamo letne statistike ugotavljamo, da se število držav, iz katerih imamo obiskovalce, redno vrti okrog števila 70 do 80. Prihajajo z vseh celin sveta. Med tujimi obiskovalci imajo še vedno prevladujoč delež obiskovalci iz sosednje Italije, ki pred- Desno pročelje Kobariškega muzeja, spodaj njegov direktor Jože Šerbec stavljajo četrtino do tretjino vseh tujih obiskovalcev. Takoj za njimi so po številu obiskovalci iz nemško govorečih držav, sledijo jim angleško govoreči obiskovalci in nato vsi ostali. Vsej tej pestrosti gostov se poskušamo prilagati tudi z govorico v muzeju. Osnovne informacije lahko obiskovalci dobijo v 20 do 23 različnih svetovnih jezikih, film si lahko ogledajo v 11 različnih jezikih. Podnapisi pod razstavnimi eksponati pa so v štirih različnih jezikih, saj več prostorsko ni mogoče izvesti. V vsej tej pestrosti poskušamo biti prijazni tudi do obiskovalcev iz majhnih držav, ta prijaznost in pozornost je s strani obiskovalcev kar poplačana s pozornostjo. Verjetno so vam obiskovalci v vseh letih delovanja muzeja zaupali marsikatero zgodbo, prinesli vsaj pokazat marsikateri predmet ali dokument? Teh zgodb je brez števila. Tako kot prihajajo z različnimi družinskimi, osebnimi zgodbami, se te zgodbe ponavljajo iz celotnega nekdanjega av-stro-ogrskega imperija, pravzaprav iz celega sveta. Zato smo si v tem času ustvarili relativno bogat fond zgodb in seveda tudi poznanstev, saj take zgodbe potem ljudi združujejo in povezu-jej°. Ali si zapišete njihove naslove, njihove zgodbe? Vsekakor. Eden izmed ciljev našega osebnega in neposrednega stika z obiskovalci - kajti tudi po tem se ločimo od drugih, včasih bolj suhoparnih muzejev - je prav ta, da damo gostom vedeti, da so viri, s katerimi razpolagajo, za nas izjemno dragoceni. To je eden od načinov, morda naj-žlahtnejši, za pridobivanje novih podatkov, novih znanj, novih vedenj. Na nas se obračajo zato tudi tisti, ki poizvedujejo za svojci, in tisti, ki o njih pravzaprav sploh nič ne vedo in jim nato pomagamo vsaj z osnovnimi informacijami, z naslovi arhivov, kjer lahko te podatke dobijo. Lahko pa pogledamo celo v spiske padlih in tako poizvemo o usodah njihovih prednikov. Verjetno pa vam prinašajo tudi kakšne predmete ali dokumente? To je pravzaprav kar stalna praksa. Po drugi strani pa smo priča tudi izgubi spomina, saj vnuki in pravnu-ki, ki niso imeli osebnega stika s svojimi predniki in so v družinskih zapuščinah naleteli na dokumente ali predmete, ali pa je bilo pri hiši celo orožje, neposreden odnos do njih na nek način izgubljajo. Ob tem vidijo naš muzej kot hišo, kjer lahko na primeren način prevzemamo te predmete kot donacijo ali zgolj v hrambo. Tudi to se pogosto dogaja. Vsakodnevno slišimo o najdbah eksplozivnih teles. Koliko pa je resnično še ostalin prve svetovne vojne v Posočju? Odvisno od tega, komu postavite to vprašanje. Če vprašate različne zbiralce, je tega materiala še relativno veliko, seveda ne na površju, saj je bilo vse, kar je bilo vredno, že odneseno. Z žalostjo pa ugotavljam, da se površno brskanje zdaj nadaljuje v globine in v kubike materiala, če je bilo prej omejeno le na površinsko praskanje. Ravno v teh dneh mi je prijatelj povedal, da je v krnskem pogorju naletel na kup človeških kosti, ki so ostale, potem ko so vrednejše predmete iz izkopanega strelskega jarka pobrali in odnesli. Naša naloga je v teh primerih tudi ta, da iz pietetnih razlogov poskrbimo, da ostanki glede na poreklo, ki se ga da običajno ugotoviti iz predmetov umrlih, gredo na italijansko ali avstrijsko stran, saj obstajajo grobišča, kjer še dandanes pokopavajo posmrtne ostanke. Je pa tudi mogoče, da je šlo v tem zadnjem primeru za ostanke umrlih iz druge svetovne vojne, saj so na istih bojiščih potekale krvave bitke tako prve kot druge svetovne vojne in je tu najti tudi posmrtne ostanke partizanskih borcev. Bosi po srebrnem lesu Barbara Žetko Če imamo srečo, da živimo v hiši z vrtom, se bomo v tem poletnem času z vse daljšimi dnevi radi zadrževali na prostem in uživali v senci dreves ali senčnikov. Naj bo naš vrt velik ali majhen, je verjetno vsaj del zunanje površine tlakovan in imamo torej na razpolago prostor za postavitev mize ali ležalnika. Tako bistveno povečamo bivalni prostor in zadovoljimo potrebo po svežem zraku, soncu in sprostitvi. Čeprav je tlakovana površina vzdržljiva in praktična za čiščenje, se v zadnjih letih vse bolj usmerjamo k nadomeščanju kamna, opeke ali ploščic z leseno talno oblogo. Uporabljamo jo lahko tik ob hiši, na balkonih ali terasah, pa tudi za olepšavo prostora ob bazenih, pod glorietami ali latniki. Leseni podi so privlačni in nam je na njih prijetno, še posebno, če hodimo bosi in tako občutimo toplino lesa na koži. Terase in na splošno zunanje površine lahko izdelamo v raznih vrstah lesa, na ravnem ali poševnem terenu in uporabljamo podnice različnih dimenzij, ki lahko dosežejo celo dolžino petih metrov. Videz naše terase lahko prilagajamo tudi s smerjo polaganja podnic in z načinom pritrjevanja, ko lahko uporabljamo nerjaveče vijake ali nevidna kovinska pritrdila. Deske polagamo na predhodno izdelano podkonstrukcijo, ki mora biti položena tako, da lahko zrak prosto kroži pod talno oblogo. Pri načrtovanju našega zunanjega prostora je poleg izbire oblike bistveno, da se pravilno odločimo za ustrezen les. Terasa je zunanja površina, ki je izpostavljena številnim okoljskim vplivom - od sonca do dežja, od mraza do umazanije - in zato mora biti les izjemno vzdržljiv. Na tržišču je na voljo veliko različnih vrst lesa in vsaka ima svoje specifične lastnosti. Les, ki je primeren za zunanje talne obloge, vsebuje posebne naravne snovi, ki mu omogočajo, da je odporen proti trohnobi, plesni in mrčesu. Zaradi tega ponavadi ni potrebno, da za njegovo zaščito uporabljamo škodljive kemikalije. Med vsemi vrstami lesa je daleč najbolj kakovostna in primerna za zunanjo oblogo tikovina - teak. Tikovina je za zunanjo uporabo najkvalitetnejši les, ker vsebuje veliko lastnih olj in je zato izjemno vzdržljiva. Tovrstni les uporabljamo tudi za izdelavo trpežnega zunanjega pohištva in za opremljanje plovil. Poleg tikovine se uporabljajo tudi druge vrste lesa, ki so zaradi svojih lastnosti primerne za zunanje obloge. Med njimi naj omenimo afrormosio, padouk in merbau, ki se po lastnostih najbolj približajo tikovini in jo v določenih primerih lahko nadomestijo. Pomembno pa je vedeti, da pod dežjem merbau izloča tanine in torej pušča rdečo barvo. Zato ni primeren za polaganje tik ob fasadah, bazenih in ob kamnitih tlakih. Vse druge vrste lesa, kot so npr. jatoba, masaranduba, bangkirai in druge, so zelo odporne proti obrabi, a so zelo občutljive na spremenljive vremenske pogoje in zato podvržene nezaželenim deformacijam. Kot vsi vemo, spremembe temperature in vlažnosti okolice ter na splošno vsi vremenski vplivi povzročajo napenjanje in krčenje lesa, pa tudi spremembo njegove barve, ki postopoma postane siva, od temnejših odtenkov do srebrne patine. To daje lesu poseben pečat, če pa nam ta ni všeč in želimo zadržati osnovno naravno barvo, moramo redno vzdrževati les z ustreznim premazom. Oljenje lesenih teras uporabljamo predvsem iz tega razloga, saj so pri kakovostnih vrstah lesa, kot so teak, afrormosia ali padouk, premazi z oljem povsem nepotrebni za podaljšanje njihove trajnosti. Oljenje moramo občasno obnavljati, načeloma vsaj enkrat letno. Moramo pa biti pozorni, ker olja, ki se uporabljajo za zaščito lesa, večkrat niso naravna, ampak industrijski premazi v obliki olj. Ti lahko topijo naravno olje v lesu, kar kasneje povzroča odpadanje površinskih plasti. Poleg tega se lahko oljenje izkaže za neprimerno, če je naša lesena terasa le delno pokrita, ker pride do velikih razlik v barvi pokritega in izpostavljenega dela talne obloge. Zato moramo vse dobro premisliti, preden se odločimo za katerikoli poseg. Kako pa vzdržujemo leseno teraso? Je talna obloga občutljiva in moramo zato vlagati veliko časa in truda, da obdržimo njeno lepoto? Verjetno se bomo oddahnili ob spoznanju, da iz kakovostnih vrst lesa izdelana terasa ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Edino, kar potrebuje, je redno čiščenje. Najboljši način je pranje z vodo, ki ga ponavadi izvajamo enkrat letno na začetku sezone ali celo pogosteje, če živimo v onesnaženem okolju. V ta namen lahko uporabljamo tudi razpršilec, ampak zelo previdno, ker če se preveč približamo talni oblogi, bi lahko površinsko poškodovali les. Če so tla izrazito zamazana, uporabljamo posebno čistilo za les, s katerim odstranimo trdovratne madeže. Občasno lahko izvedemo tudi globlje strojno čiščenje, s katerim lahko odstranimo večino štrlečih vlaken, ki se lahko pojavijo na površini lesa in tako dosežemo zadovoljive rezultate tudi brez brušenja. Naj še omenim, da je pred izdelavo zunanjih lesenih oblog pomembno, da se pozanimamo, od kod izvira les, ki ga nameravamo polagati. Potrošniki na srečo zahtevamo vse več zagotovil, da izvira neobdelan les z območij, kjer odgovorno gospodarijo z gozdovi. S tem v zvezi bomo imeli mirno vest, če bo naš les kontroliranega porekla po sistemih FSC® oziroma PEFCTM. S temi certifikati bomo gotovi, da podjetja, ki predelujejo ali obdelujejo les spoštujejo zahteve o kontroli izvora lesa. Na ta način ne bomo posredno oz. nezavedno odgovorni za ilegalno sečnjo tropskega lesa in bomo torej tudi mi pripomogli k ohranjanju še kako koristnih pragozdov. / MANJŠINE Nedelja, 15. junija 2014 1 "J Prejšnjo nedeljo, po zgledu podobne pobude Kataloncev v lanskem letu S 123 kilometrov dolgo verigo Baski zahtevali pravico do samoodločbe Napovedovali so jih 90.000, zbralo se jih je 150.000. Po zgledu Kataloncev so tudi Baski izrazili zahtevo po pravici do samoodločbe in prejšnjo nedeljo so sklenili 123 kilometrov dolgo človeško verigo od meje s Francijo preko vse Baskovske dežele do Pamplone, glavnega mesta dežele Navarre, kot so to lansko leto naredili Katalonci. In tudi baskovski parlament je sprejel zahtevo po samoodločbi; to je predlagala baskovska levičarska stranka Bildu, podprla pa ga je baskovska nacionalna stranka PNV, trenutno večinska stranka v baskovskem parlamentu. Pravzaprav je parlament potrdil pogodbo, ki je bila sprejeta 15. februarja 1990, a so jo v tistem času zaradi drugačnih političnih okoliščin povsem razvodeneli. Ta pogodba med baskovskimi strankami je že takrat določala, da imajo Baski pravico do samoodločbe. Nedvomno je na to odločitev baskovskega parlamenta vplivala napoved človeške verige. Baski so glede mobilizacije ena najbolje, če ne najbolje organizirana manjšina v Evropi in nobenega dvoma ni bilo, da bo javna manifestacija uspela. To je bila spodbuda za poslance, da so iz predalov vzeli dogovor iz leta 1990, ga konkretizirali in predvsem črtali kopico prilog, s katerimi so ga pred 24 leti dejansko vsebinsko izničili. Predlog je vložila baskovska stranka Bildu, ki združuje levičarske organizacije, baskovska nacionalna stranka PNV, ki je liberalno krilo baskovskega gibanja, pa je takoj napovedala podporo. To pomeni, da se je za dopkument izreklo 48 poslancev od skupnih 75. V besedilu med drugim piše, da Baskovski parlament »potrjuje in izjavlja, da ima Baskovska dežela pravico do samoodločbe in da imajo to pravico državljani, ki lahko svobodno in demokratično odločajo o svojem političnem, ekonomskem, socialnem in kulturnem statusu, s tem, da se opremijo z lastnim političnim okvirjem in suverenost v celoti ali delno delijo z drugimi narodi.« Gre dejansko za besedilo iz leta 1990 z edino spremembo, da sta bili besedi baskovsko ljudstvo zamenjani z besedama Baskovska dežela. Prvi podpisnik te pobude je poslanec stranke Bildu Pello Utizar, ki je ob predstavitvi 15. februarja letos, torej natanko na dan 24. obletnice prve pobude med drugim poudaril, da je ta resolucija zaobjela korenine baskovskega konflikta in je bilo zato primerno opozoriti na to obletnico z namenom, da parlament ratificira tisto demokratično izjavo. Poslanec stranke Bil-du je resolucijo predstavil v času, ko je parlament začenjal z razpravo o novem statutu baskovske dežele in ob tej priložnosti poudaril, da »mora novi statut temeljiti na priznanju Baskovske dežele kot nacije in ji mora torej zagotoviti pravico do odločanja«. Besedilo, ki so ga sprejeli pred 24 leti, je bilo sad dogovora med tremi baskovskimi strankami, ki so poleg pravice o samoodločbi postavljale tudi zahteve v zvezi s statutom avtonomije. Šlo je torej za poskus, da bi prenesli čim več pristojnosti na Baskovsko deželo, med temi pristojnostmi pa naj bi bila tudi pravica do samoodločbe. Tisto razpravo je spremljalo odločno nasprotovanje španskih strank ob podpori španskih medijev. Takrat so se zasedanja izjemoma udeležili tudi predstavniki takratne baskovske stranke Herri Batasuna. Ta stranka je sodelovala na volitvah, vendar njenih 13 poslancev načelno ni sodelovalo pri delu parlamenta, ker niso priznavali njegove podrejenosti Madridu. Vendar je vseh 13 poslancev, ki so bili ob tisti priložnosti prisotni, zapustilo dvorano pred glasovanjem in s tem preprečilo glasovanje po točkah, s katerim je PNV, ki je bila takrat vladna stranka v Baskovski deželi, želela podpreti samo del resolucije, ne pa speci- ti \ t r ffeari sm Del človeške verige na baskovskih cestah fično tistega dela, ki je govoril o samoodločbi. Tiste razlike, ki so bile sad trenutnega političnega stanja, so sedaj premostili in zagotovili večjo podporo resoluciji. Takrat so besedilo sprejeli z 38 glasovi treh baskovskih strank (brez poslancev Herri Batasune), sedaj pa imata PNV in Bildu 48 poslancev, torej veliko večino, ki je podprla resolucijo. Sprejem resolucije pa je bila dodatna motivacija za Baske, da sodelujejo pri človeški verigi in tako navzven pokažejo, da jim je za pravico do samoodločbe. Tudi mednarodni kontekst, s skorajšnjim referendumom o neodvisnosti Škotske in s trdno namero Katalonije, da v novembru izvede referendum o samostojnosti, je predstavljal dodatno stimulacijo za udeležbo. Res je sicer, da je bila deklaracija z leta 1990 prvi dokument, v katerem je baskovski parlament poudarjal pravico do samoodločbe, je pa tudi res, da so se kasneje še nekajkrat ukvarjali z istim vprašanjem. Kar nekaj dokumen- ■s BIL, tov je bilo namreč podobne vsebine, čeprav v drugačnem besedilu in z drugačnimi dopolnitvami. Ko je leta 2002 baskovski parlament razpravljal o osnutku novega statuta, je sprejel stališče, da ima »baskovsko ljudstvo pravico do odločanja o svoji prihodnosti«, to stališče pa se neposredno sklicuje tako na resolucijo iz leta 1990 kot tudi na določila mednarodnega prava. Kasneje, leta 2006, ko je baskovski parlament čestital Črni gori ob razglasitvi neodvisnosti, se je ponovno skliceval na »pravico baskovske družbe, da odloča o svoji prihodnosti« s poudarkom »z namenom, da vzpostavi dialog o vseh vprašanjih brez nobene izključitve, ki bi omogočil sodego sporazuma o temeljnih vprašanjih politične normalizacije«. Dokument je tokrat parlament sprejel ob nasprotovanju obeh velikih španskih strank. Socialistična PSE je predlagala, da bi namesto te resoluuci-je sprejeli dokument o posodobitvi statuta, baskovska inačica vladne ljud- Baskovski dnevnik Berria je na dan prireditve izšel s posebno izdajo ske stranke UPyD (Union Progreso y Democracia - Zveza za napredek in demokracijo) pa je, kot je dejal njen voditelj Gorka Maneiro, poudarila, da si noben del države ne more lastiti pravice do odločanja o ozemeljski ureditvi države. Sicer pa tudi pobuda za sklenitev 123 kilometrov dolge žive verige ni naletela na odobravanje pristojnih madridskih oblasti. Predstavnik vlade v avtonomni baskovski deželi Carlos Ur-quijo je namreč vložil priziv proti odločitvi pokrajinske skupščine v Guipuz-koi, eni od treh enot, ki sestavljajo baskovsko deželo, ker je prirediteljem pohoda za pravico do samoodločbe namenila prispevek 100.000 evrov. Urqijo je svoje stališče pojasnil v sporočilu za javnost z besedami, da »promocija odcepitve ni v nobenem primeru eden izmed ciljev katerekoli javne uprave in tudi ne sodi v njene pristojnosti, ampak je v nasprotju z načelom institucionalne zvestobe« in z dodatnim svarilom, da »kdorkoli želi nuditi pokroviteljstvo neodvisnosti, to lahko naredi, vendar ne preko javnih institucij, katerh dejavnost mora biti omejena na pobude, ki jih zakon dovoljuje«. Na tej osnovi je predstavnik madridske vlade vložil formalni priziv že teden dni prej, to je dan po volitvah evropskega parlamenta. Gre v bistvu za upravni spor zaradi prispevka 100.000 evrov, ki ga je Guipuzkoa namenila javni pobudi Gure Esku Dago (To je naša odgovornost); s tem geslom so namreč priredili človeško verigo. Predstavnik vlade je tudi zagrozil, da »bodo vse druge javne uprave, ki bi se odločale o finančni podpori tej pobudi, podvržene istemu postopku, ker je očitno, da promocija odcepitve ne sodi v njihove cilje in tudi ne v njihove pristojnosti.« Carlos Urquijo je še dodal, da se »pod evfemizmom 'pravica do odločanja' skriva dejanska zahteva po neodvisnosti in je očitno, da del Španije, kar Baskovska dežela je, nima 'pravice do odločanja' za vse in še zlasti ne z denarjem vseh.« Ta predstavnik španske vlade, ki pripada stranki, ki je na nedavnih evropskih volitvah izgubila največ in je v Baskovski deželi po številu glasov šele četrta, je svojo pobudo opravičil s trditvijo, da njegova odločitev ni »nič drugega kot dosledno izvajanje zakonov«. Po njegovem mnenju »tako v Baskovski deželi kot tudi v Kataloniji obstaja del družbe, ki je sicer zelo tih, ki ne bi razumel, če bi mi, ki smo pristojni za to vprašanje, ne posegli z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagamo, v obrambo in v zagotovitev ustavnega reda.« Urqijo ob koncu poudarja, da je kakršnokoli zagotavljanje javnih sredstev pobudam, kot je Gure Esku Dago, »v nasprotju z institucionalno zvestobo, ki jo določa 4. člen zakona 30/1992 o delovanju javne uprave in na katerem mora temeljiti delovanje vseh javnih uprav.« Predstavnik vlade torej nastopa proti vsem pobudam, ki niso po volji madridske vlade oziroma Ljudske stranke, ki je v Španiji na oblasti. Sklep Baskovskega parlamenta in množična udeležba na nedeljski manifestaciji pa kažeta, da se sedaj tudi Baskovska dežela podaja na pot, na katero je pred časom stopila Katalonija. To pa je za Madrid hud udarec, tudi glede na splošno nezadovoljstvo, ki zaradi slabega gospodarskega stanja in visoke brezposelnosti prevladuje po vsej Španiji. 18 Nedelja, 15. junija 2014 KMETIJSTVO / ZASEDANJE ZDRUŽENJA AGRASLOMAK PRI FILETU V SLOPAH Turistične kmetije iz Slovenije in zamejstva se povezujejo in krepijo sodelovanje Predstavniki AGRASLOMAK-a, ki združuje organizacije slovenskih zamejskih kmetov Deželne kmečke zveze v FJK, Razvojne agencije Slovenska krajina v Porabju, Skupnost južno koroških kmetic in kmetov in kulturnega društva Gorski kotar-sekcija za kmetijstvo, so se v petek 6. junija v Slopah na turistični kmetiji »Pri File-tu« na pobudo koordinatorja, slovenskega Ministrstva za kmetijstvo in okolje, srečali s predstavniki Združenja turističnih kmetij Slovenije. Srečanje je vodil sekretar na omenjenem ministrstvu Vladimir Čeligoj, ki je za dnevni red srečanja predlagal, da na podlagi razgovora, ki so ga predstavniki združenja imeli 8.maja na sedežu ZTKS v Ljubljani, vložijo prošnjo za včlanitev slovenskih zamejskih turističnih kmetij v matično Združenje. »Cilj včlanitve v ZTKS je sodelovanje in povezovanje turističnih kmetij v enoten in zaokrožen narodnostni prostor ter skupna promocija ponudbe turističnih kmetij tega prostora z namenom boljše ponudbe in trženja tako kmetijskih pridelkov in proizvodov, kot turistične ponudbe na kmetijah« so zapisali na vloženo prošnjo. Poleg tega so prisotni predstavniki združenja sklenili, da bodo turistične kmetije iz Slovenije in zamejstva skupaj nastopile na jesenski regati Barcolana, da se bodo udeležili strokovne eskurzije na avstriskem Koroškem in prireditve »Zravilna zelišča Gorskega Kotarja«, ki bo danes v Pre-zidu v organizacij KD GK sekcije za kmetistvo. EB KMEČKA ZVEZA Tečaji HCCP za vse, ki se ukvarjajo z živili Kmečka zveza prireja sklop tečajev za osebe, ki so odgovorne za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Po pravilniku EU št.852/2004 je Dežela z zakonom 21/2005 določila obveznosti za osebe, ki proizvajajo, pripravljajo, strežejo in prodajajo živila. Med slednje spadajo tudi upravitelji kmetij in družinski člani, ki jim pomagajo pri prej omenjenih opravilih. Problem zadeva, kot že navedeno, vsa gospodarstva, ki se ukvarjajo z živili, zlasti pa osmičarske obrate in kmečke turizme. Upravitelj podjetja, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje postopka HACCP, mora uspešno obiskovati 8 urni tečaj ob koncu katerega prejme potrdilo o opravljenem tečaju. Po zakonu predvidena usposobljenost ima veljavnost petih let, nakar bo treba tečaj ponoviti.Tudi družinski sodelavci in osebe, ki pomagajo pri pripravi živil, morajo uspešno opraviti krajši tečaj s prilagojenim programom. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se čimprej prijavijo v uradih Kmečke zveze ali po telefonu 040 362941. PROTI ŠIRJENJU ZLATE TRSNE RUMENICE JE TREBA UKREPATI Zatreti škodljivega škržata BRUSELJ Dogovor o gensko spremenjenih organizmih (GSO) Okoljski ministri EU so minuli teden v Luksemburgu dosegli politični dogovor o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ki članicam omogoča, da pod določenimi pogoji omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če so te odobrene na evropski ravni, in to ne le iz zdravstvenih in okoljskih razlogov. Kompromis so podprle vse članice, razen Belgije in Luksemburga, je povedal grški minister za okolje Janis Maniatis, ki je predsedoval zasedanju. Okoljski ministri so tako potrdili kompromis o GSO, ki so ga po težavnih in dolgih pogajanjih pred nekaj tedni dosegli veleposlaniki članic EU. Nova pravila vključujejo seznam razlogov, iz katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin: to so okoljski in so-cioekonomski razlogi, raba zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilji kmetijske politike. Kompromis med drugim določa, da bodo morale vse članice dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov čez svoje ozemlje. Poleg tega vključuje klavzulo o pregledu direktive po štirih letih. Slovenija je kompromis podprla, saj je to prvi korak v smeri celovitega reševanja problematike dovoljevanja pridelave GSO na ravni EU, je pojasnila Ipavičeva. Ob tem je še posebej pozdravila vključitev klavzule o pregledu direktive, ker je na tem področju v EU do neke mere treba voditi enotno politiko. Med nevarnejša obolenja vinske trte spadajo rumenice, ki so neozdravljive. Med temi je najnevarnejša zlata trsna rumenica, ki je opazna predvsem v poletnem času, ko listi belih sort najprej rahlo porumenijo, nato pa dobijo zlato barvo, ki zajame tudi listne žile. Pri rdečih sortah pa se listi obarvajo rdečkasto ter postanejo trdi in lomljivi. Z ministrskim odlokom z dne 31. maja 2000 je postalo zatiranje zlate trsne rumenice in njenega prenašalca ameriškega škržata (Schaphoideus titanus) obvezno. Deželna služba za varstvo rastlin je osvojila tozadevni državni normativ, ki določa zatiralne posege proti prenašalcu zlate trsne rumenice. Ta bolezen se namreč širi preko omenjene žuželke, ki jo prenaša iz obolelih trt na zdrave, zato je prisotnost okuženih trt v vinogradu nevaren vir okužbe. Pri tem velja poudariti, da se na srečo bolezen ne prenaša z rezjo trte, tako zimske kot zelene. Prenaša pa se, čeprav v manjši meri, z vegetativnim razmnoževanjem trte (npr. s cepljenjem). Na Tržaškem ni bilo še primerov tega obolenja, strokovnjaki pa so opazili vse bolj pogosto prisotnost ameriškega škržata, prenašalca rumenice. Zato je obveznost enkratnega škropljenja proti škržatu utemeljena. Utemeljenost pa je še večja, če upoštevamo, da se je zlata trsna rumenica pojavila že pred leti na obmejnem območju v Sloveniji. Slovenska služba za varstvo rastlin je sicer sprejela hitre in učinkovite ukrepe za zajezitev širjenja te bolezni, kljub temu pa še obstaja ta možnost ukužbe zaradi prisotnosti prenašalca. Najučinkovitejše sredstvo je torej, kot že poudarjeno, njegovo zatiranje. Izkušnje so namreč pokazale, da so bile posledice zaradi obolenja po zlati trsni ru-menici zelo hude, kjer niso vinogradniki opravili nobenega posega proti škržatu. Veliko manj posledic je bilo, kjer so ukrepali zatiralno, nobenega primera obolenja pa ni bilo, kjer so škropili preventivno. Zato vabimo naše vino- gradnike, naj opravijo obvezni preventivni škropilni poseg proti škržatu, ker s tem zavarujejo svoje vinograde in preprečijo širjenje na druge. Za vinogradnike, ki tega ne opravijo, so predvidene administrativne sankcije. Vinogradnik ima za zatiranje škržata dve možnosti: škorpiti prodi mladim stadijem prenašalca ali proti odrasli žuželki. V prvem primeru Deželna služba za varstvo rastlin svetuje, da opravimo poseg do 15. junija in vsekakor po koncu cvetenja, s sredstvi na osnovi BUPROFEZINA ali IN-DOKSAKARBA. V vinogradih, kjer je fenološka faza zakasnjena, lahko poseg opravimo teden kasneje. V primeru, da se odločimo za drugo možnost oz. uporabo za-tiralnih sredstev proti odraslim žuželkam, bomo poseg opravili pozneje. Na osnovi dosedanjih opazovanj bo treba ta poseg izvršiti predvidoma proti koncu junija ali na začetku julija. O tem bomo sicer točneje poročali na osnovi navodil, ki jih bo s tem v zvezi posredovala Deželna služba za varstvo rastlin. Za poseg bomo uporabili sredstva na podlagi ene izmed sledečih učinkovin, za katere navajamo v oklepaju nekaj komercialnih imen: CLORPI-RIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLOR-PIRIFOS ELITE (Dursban 75 WG), ETOFENPROX (Trebon), za ekološko zatiranje pa PIRETRO (Piretro verde, Biopiren Plus). Vabimo vse vinogradnike, da se, ne glede na obseg svojih vinogradov, strogo držijo navodil v zvezi z ukrepi proti širjenju trsne ru-menice, tako kar zadeva uporabljiva sredstva kot čas škropljenja. Pri škorpljenju bodimo pozorni, da ne zastrupljamo čebel in drugih žuželk. Zato nujno opravimo odkos cvetočih rastlin pred škropilnim posegom. Za morebitne dodatne informacije in pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Kmečko zvezo (tel. 040 362941) ali na Deželno službo za varstvo rastlin v Trstu, Scala dei Cappuccini št.1 (www.er-sa.fvg.it). Svetovalna služba KZ v sodelovanju ZKB / KULTURA Nedelja, 15. junija 2014 19 ssg - 180 Tržačanov je v petek obiskalo ljubljansko Opero Gorenjski slavček požel dolge aplavze Samo kdor strastno in goreče ljubi Gorenjsko, lahko opraviči Minkino odločitev: prelepo dekle, ki ga je narava obdarila s čudovitim glasom, zavrne povabilo francoskega pevskega mojstra ter se odpove karieri, ki bi jo odtrgala od planinskega raja, pa tudi od ljubezni svojega Franja - morda pa bi lahko domov prihajala na počitnice, ovenčana z mednarodno slavo? Razmišljanja v postfeministični optiki 21.stoletja nikakor ne sodijo k ogledu opere, ki je s svojim razpletom bržkone zadostila principom in željam poslušalcev 19.stoletja. Gorenjski slavček, nedvomno najboljša partitura češkega skladatelja Antona Foersterja, ki je na Slovenskem našel svoj drugi dom, se kar pogosto vrača v repertoar ljubljanske operne hiše, vrača pa se v neštetih različicah, ki so žal izgubljenemu originalnemu rokopisu marsikaj odvzele in dodale. Kot je za- pisal režiser Vito Taufer, je »ta prisrčna opera šla skozi roke ogromnega števila popravljavcev, tako da je trenutno Gorenjski slavček bolj podoben nekakšni oskubljeni mitski pošasti kot resnemu umetniškemu izdelku s konca 19. stoletja«. Tudi Taufer ne prezre dejstva, da je »Franjeva ljubezen do Minke tipična destruktivna ljubosumnost in moški šovinizem, ki se Minki pod krinko ljubezni in podobnih vrednot apodiktično postavi na pot in prepreči dekletu sa-mouresničitev in osamosvojitev«. Kljub temu se je Taufer lotil svojega dela s prisrčno prizanesljivostjo ter odel zgodbo v brezčasnost disneyevskega tipa, kar je duhovito poudarila ljubka pravljična scenografija Sama Lapajneta. Postavitev, ki se je v ljubljanski operi rodila lani, je bila letos vključena v abonma tržaškega Slovenskega stalnega gledališča in privabila kar 180 ljubiteljev glasbe, ki so se s štirimi avtobusi Utrinek iz Gorenjskega slavčka sng opera in balet ljubljana odpeljali v slovensko prestolnico ter dodobra napolnili dvorano prenovljenega poslopja. Ni bilo težko prepustiti se melodičnemu valu, ki povezuje romantične in neprisiljeno humoristične prizore: odseve češkega in širše srednjeevropskega glasbenega zaledja je Foerster spretno vtkal v svoje delo ter na podlagi libreta Luize Pesjakove izoblikoval vrsto odrskih figur, ki se živo in prepričljivo ponujajo poslušalcu: protagonistka Minka, odlična sopra-nistka Martina Burger, je bila za dober korak pred svojimi kolegi, med katerimi so se najlepše odrezali župan Štrukelj - Franc Javornik, krčmar Zoran Po-točan, Rajdelj - Andrej Debevec ter Chansonnette - Slavko Savinšek, vsak z lepo dozo humorja in pevsko dodelanim nastopom. Nekoliko manj nas je navdušil tenorist Dejan Vrbančič v vlogi Franja: glas ni mehko zaobljen in v višjih legah zveni preostro, pevsko zasedbo pa so lepo dopolnili Zdenka Gorenc kot Majda, Nina Dominko z imenitno koloraturo v vlogi Ninon in Rok Bavčar, simpatični poštar Lovro. V pestro dogajanje, ki ga je z barvitimi kostumi razgibala Barbara Podlogar, se je živahno vključil tudi zbor, ki ga pripravlja Želj-ka Ulčnik Remic, balet pa se je pridružil v sklepnem prazniku z nezahtevnimi ljudskimi plesi, ki jih je z glasbo uskladila Sanja Neškovic Peršin. Pohvala gre tudi nekaterim članom zbora, ki so v venčku narodnih pesmi pokazali ne-zanemarljive solistične vrline. Dirigent Marko Gašperšič je oder in orkester koordiniral z veščo roko, rahle netočnosti so bile komaj opazne, morda pa bi bolj izraziti dinamični odtenki lahko dodali še paleto bolj preta-njenih občutkov. Dolgočasja vsekakor ni bilo, kajti tako pevci kot orkester so vlili v izvedbo veliko poustvarjalnega žara ter poželi dolge in hvaležne aplavze občinstva, ki je z najglasnejšim odobravanjem nagradilo protagonistko Martino Burger. Katja Kralj likovna umetnost - Dve razstavi Giorgio Valvassori s svojimi deli povezal Gorico in Novo Gorico Akademski slikar Giorgio Valvassori V galeriji Studio Faganel v Gorici je na ogled razstava novejših likovnih del na papirju akademskega slikar Giorgia Valvassorija, enega vidnejših predstavnikov sodobne likovne scene v Posočju. Sodeloval je na pomembnih mednarodnih dogodkih, kot je ljubljanski Grafični bienale, rimski Quadrienale, razstavljal od Evrope do Južne Amerike. Za svoje ustvarjalno delo je prejel več nagrad med katerimi gre omeniti nagrado Lubiam, nagrado na bienalu risbe v Nurnbergu ter nagrado Proiezioni arte nel Veneto. Naslov razstave Raumgestaltung se jasno sklicuje na skladnost pri načrtovanju ureditve prostora, ki je v celotnem Valvassorijevem opusu pomembna prvina. Tako objekti kot posegi v prostor, ki so za Valvassorijevo delo značilni, nastajajo ob poglobljenem načrtovalnem razvijanju idej ter nenehnem ustvarjalnem prenavljanju oblikovnih rešitev, sodobni ples - Daša Grgič bo v torek nastopila v znanem gledališču Soleil Zaplesala bo v Parizu Tržaška plesalka Daša Grgič bo v torek nastopila v znanem Théâtre du Soleil v Parizu. Tu bo v sklopu mednarodnega festivala June Events predstavila svojo ko-reografsko delo BodyunTitled. Pariški festival, ki poteka od 4. do 20. junija na raznih mestnih lokacijah, prireja Carolyn Carlson, mednarodno priznana ameriška koreografinja finskega porekla, ki velja za skoraj brezčasno plesalko. Prava ikona sodobnega plesa je tudi dobitnica številnih priznanj, med katerimi velja omeniti vsaj zlatega leva za življenjsko delo na področju sodobnega plesa beneškega bienala. Daša Grgič se je v preteklosti že udeležila njenih pariških ma-sterclassov in zelo ceni njen enkraten pristop do dela in učenja, ki plesalcu daje možnost, »da pridobi svoj pristop, utrdi lastno identiteto in razvije osebno plesno gibanje«. Daša pravi, da ji je Carolyn Carlson podarila pravo motivacijo do plesa, kar je vplivalo na njen razvoj in doživljanje plesa, ki je za tržaško plesalko »celota, v kateri so telo, um in duša tesno povezani«. Na pariškem festivalu bodo nastopili priznani ko-reografi in plesalci (Carolyn Carlson, Benoit Lachambre, DD Dorvillier, Lenio Kaklea, Danya Hammoud) iz Amerike, Avstralije, Francije, Grčije,Italije, Libanona, Mehike, Španije, Quebeca. Tržaška plesalka se je na vabilo Carolyn Carlson kajpak odzvala z velikim veseljem in za to priložnost ponovno pregledala in dokončno izoblikovala svoj projekt BodyunTitled. Pri tem so ji bili v pomoč režijski nasveti tržaškega režiserja in fotografa Luce Daša Grgič v predstavi BodyunTitled, s katero bo v torek nastopila na pariškem plesnem festivalu June Events luca ouala Quaie ter Slovensko stalno gledališče, ki ji je nudilo prostore za vaje (tu je predstavo tudi v celoti posnela). S svojo koreografijo BodyunTitlet, ki predstavlja subjektivno refleksijo o identiteti in ženskosti, je Daša Grgič že slavila na spletnem natečaju SideBySide in nato za nagrado tudi uspešno nastopila v gledališču Tanzhaus v Düsseldorfu. V torek ob 19.30 jo čaka še oder pariškega gledališča Soleil. (pd) pri katerih ima prav risba ključno vlogo. Ob vstopu v razstavni prostor ima gledalec občutek ubranosti in harmonije. Močno strukturo tako večjih kot manjših likovnih del je občutiti tudi v sami postavitvi, ki je prav tako v skladu s prostorom galerije. Kustosa razstave sta Sara Occhipinti in Marco Faganel. Razstavo je predstavila umetnostna zgodovinarka Franca Marri in posebej naglasila prav arhitekturo prostora, ki jo razberemo iz Valvassorijevih likovnih del zaradi prevladujoče geometrijske zasnove, ki odseva obenem prenovljeno ravnovesje med absolutnim, v smislu arhe-tipske vrednosti, ter inovacijo, ki nas usmerja v prihodnost. Predvsem dela manjšega formata delujejo zelo intimno: risba, lepljeni elementi ter šivi se prepletajo z mini-malističnimi rešitvami, ki jih odlikuje visoka estetska prefinjenost. V petek, 28. junija, na zadnji dan razstave, bo srečanje s pesnikom, esejistom ter umetnostnim zgodovinarjem Andrejem Medvedom, letošnjim dobitnikom prestižnega Valvasorjevega priznanja za življenjsko delo, ki bo z Alessandro Bernardis in Luco Geronijem oblikoval pesniški performans. Ob razstavi je izšel tudi katalog v omejeni in oštevilčeni nakladi z umetnikovim avtogramom. Vzporedno z razstavo v Studio Fa-ganel je do 27. junija v Mestni galeriji Nova Gorica na ogled Antinomika, razstava instalacij Giorgia Valvassorija. Umetnostni zgodovinar Saša Quinzi je ob otvoritvi spregovoril o umetnikovem ustvarjalnem procesu, ki sloni na načrtni redukciji likovnih prvin v zasledovanju bistva. Valvassori ustvarja svoje likovne objekte iz krhkih materialov kot so npr. valovita lepenka, lesene letvice ali plastika. Vanja Mervič, akademski kipar iz Kopra, ki je magistriral iz videou-metnosti na ALUO v Ljubljani, je Val-vassorijeve instalacije dopolnil z zvočnimi posegi in videoprojekcijo. Anti-nomičen (protisloven) pristop med nasprotji sočasno pripoveduje o možnosti večplastne berljivosti in vodi ustvarjalca po nenehnem razvijanju idej ter pogledov. V spremnem katalogu k razstavi je objavljenih več študijskih skic, ki bistveno dopolnjujejo genezo sugestivne postavitve v prostor, ki gledalca prevzame, spodbuja ga k razmišljanju ter v njem vzbuja smisel za igrivost. V Novi Gorici bo pesniški performans v petek, 20. junija, ob 19. uri, razstava pa bo kot omenjeno na ogled do 27. junija. Jasna Merku 20 Nedelja, 15. junija 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / bled - 12. konferenca Evropskega centra za voditeljstvo Regija Alpe-Jadran je v svetu lahko uspešna s srednje velikimi podjetji Med govorniki tudi Andrej Šik, direktor SDGZ, ki je sodelovalo pri organizaciji BLED - Izzivi regionalnega voditeljstva v Evropi so bili osrednja tema 12. konference Evropskega centra za voditeljstvo, ki je potekala na IEDC-Poslovni šoli Bled, ob udeležbi nekaj nad 100 poslovnežev, predstavnikov gospodarskih institucij in vidnih družbenih akterjev. Konferenca je poskušala poiskati odgovore na vprašanje Kako lahko regije prispevajo k širšemu geografskemu napredku. Lahko regija Alpe-Jadran služi kot primer? »Decembra 2013 je Evropski svet pozval Evropsko komisijo, da skupaj s članicami oblikuje strategijo za alpsko regijo. Ta vključuje 7 držav in je bila prepoznana, kot ena največjih in najproduktivnejših regij v Evropi. Še posebej veliko možnosti ima v turizmu, seveda pa se bo morala soočiti še z marsikaterim izzivom od ekonomskih, demografskih, klimatskih, energetskih in transportnih«, je v uvodnem nagovoru izpostavila prof. Danica Purg, predsednica Evropskega centra za voditeljstvo in IEDC-Poslovne šole Bled, in zaključila: » Verjamem, da ima regija Alpe-Adria edinstveno priložnost, da postane pomemben igralec v iniciativi Evropske komisije.« »Regije so vmesni nivo med državo in podjetji, zato imajo zelo pomembno vlogo. Alpe-Jadran je lahko odličen primer regionalnega povezovanja. Prav je, da iščemo priložnosti in možnosti povezovanja. Resnično, Alpe-Ja-dran me navdaja z optimizmom, ne samo za regijo samo, ampak za Evropo«, je dejal dr. Peter Kraljič, ki je predsedoval konferenci. Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze na avstrijskem Koroškem, je na vidno mesto postavil mlade, ki morajo imeti možnost »razviti svoje vizije, kako regijo Alpe-Jadran popeljati v svet, predvsem pa tudi obratno: svet pripeljati v naše alpsko-jadransko območje.« In nadaljeval: »Podjetja, ki delujejo v regiji, bi morala nuditi izobraževalne ali podporne programe za mlade, ki bi s poglabljanjem v gospodarsko dejavnost spoznavali delo v regiji, kulturo, geografijo in jezik ter tako odstranjevali pregrade in predsodke.« »Živimo v okolju, ki ima neizmerne potenciale,« je v uvodu poudaril Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega združenja v Italiji in dodal, da v regiji, ki povezuje Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Hrvaško obstaja volja za sodelovanje, vendar ne znamo zmeraj premostiti nasprotij, zlasti veliko je administrativnih ovir. Zaključil je z mislijo, da bi bilo potrebno razmisliti o zahtevi o programu Alpe-Jadran po letu 2020. O ključnih voditeljskih izzivih v regionalnem razvoju je govoril dr. Peter Kaiser, deželni glavar avstrijske Koroške in predsednik zveze Alpe-Jadran, ki je kot enega bolj perečih izpostavil problem brezposelnosti mladih in možnosti reševanja le-tega v okviru regionalnega projekta »peo-ple-to-people« (ljudje do ljudi) na področjih pomembnih strateških področij kot so energija in okolje, kultura in izobraževanje, šport, turizem, promet in gospodarstvo. Na- S konference na Bledu dalje je izpostavil nujnost enotnega poslovanja na EU platformi in izmenjavo najboljših praks. »Izboljšanje in prilagoditev izobraževalnega sistema ter pospeševanje večjezičnosti je pomemben element za doseganje konkurenčnosti v regiji,« je dejal Jürgen Mandl, predsednik gospodarske zbornice avstrijske Koroške in prav tako ošvrknil administrativne in pravne ovire, ki otežujejo vključevanje mladih, inovativnih ljudi v mednarodni kontekst. »Nujno je preprečiti izseljevanje delovne sile, odpraviti neskladnosti in ustvariti zaposlitvene možnosti v regiji, pozitivno klimo za inovativnost in investiranje«, je dodal Felix Wieser, predsednik Združenja bank avstrijske Koroške. Eden od osrednjih govorcev, prof. dr. Hermann Simon, predsednik družbe Simon-Kucher & partnerji, iz Nemčije, je izhajal iz stališča da "le močna podjetja izvažajo. Država ne izvaža!" in v nadaljevanju izpostavil pomen uspešnih sred-nje-velikih podjetij, t.i. skritih zmagovalcev kot "turbo-mo-torjev" izvoza: »Poslovni uspeh v svetovni ekonomiji ni v prvi vrsti odvisen od velikih korporacij, temveč od izjemnih sred-nje-velikih podjetij, t.i. skritih zmagovalcih. Inovativnost, učinkovita proizvodnja in cenovna konkurenčnost so njihov ključ do uspeha'. Zaključil je z opažanjem, da je regija Alpe-Adria v zadnjih dveh desetletjih zelo napredovala, toda dodal: »Pot v globalno ekonomijo je dolga in težka. Regija ima talentirane ljudi. Nekatera podjetja so že pravi skriti zmagovalci. Če jim bo sledilo še več podjetnikov, ima regije realne možnosti, da postane vodilna v svetu.« Dr. Erhard Busek, predsednik Inštituta za Podonavsko regijo in Srednjo Evropo, iz Avstrije, je izpostavil pomen zavedanja kdo smo, od kod izviramo, kako lahko sodelujemo in izkoristimo različnost. »Fizične meje so že odpravljene, potrebno je odpraviti tudi mentalne« je poudaril. »Ključ do uspeha na regionalnem nivoju so povezovanje, fleksibilnost, integracija različnih kultur, know-how in zlasti inovativnost«, je na kratko povzel zgodbo o uspehu podjejta Studio Moderne, ustanovitelj in solastnik Sandi Češko. O vlogi komunikacije kot dejavnika uspeha v regiji sta govorila Dr. Klaus Niedl, kadrovski direktor Hypo Alpe Adria banke, iz Avstrije, in Majda Širca Ravnikar, Ministrica za kulturo RS v obdobju 2008-2011. Govornika sta si bila enotna v misli, da je predpogoj vsakega uspešnega sodelovanja odprtost do drugačnega in omogočanje pretoka idej. Kaj pa pomen kulture in turizma za gospodarska razvoj regij? Aleš Šteger, pesnik in pisatelj, je na malce provokativen način poudaril pomen »dobrega nosu« vseh, ki vizionarsko pristopajo k razvoju področij, ki niso main-strimovska in imajo »nos za tisto kar smrdi, ob zavedanju, da je definicija smradu, glede na postavljene norme, vprašljiva«. Na zadnjem omizju, posvečenem vlogi mladih v prihodnjem razvoju, je povezovalec Günther Rautzs, iz EU-RAC raziskav, iz Italije, izzval poglede udeležencev z vprašanjem zakaj ostati v regiji; Matej Čertov, Mladi-Slovenska gospodarska zveza, iz Avstrije, Žiga Vavpotič, direktor zavoda Ypsilon, Timotej Šooš, s Strateškega foruma Bled za mlade in Natalija Hočevar, Challenge: Future, iz Italije so na izziv odgovorili, da je pomembno vztrajati v gradnji boljše prihodnosti, ob tem pridobivati izkušnje, morda po znanje tudi v tujino, vendar se vrniti in s pridobljenim znanjem prispevati v razvoju domače družbe. Konferenca je bila organizirana v sodelovanju s Slovensko gospodarska zvezo iz Celovca, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta, Inštitutom za Podonavsko regijo in srednjo Evropo (IDM) ter Centrom za voditeljstvo Univerze iz Exeterja. evropski projekt - RoofOfRock Apnenec - naravna in kulturna dediščina MEDUGORJE - Predstavniki občine Dolina so se udeležili srečanja partnerjev projekta RoofOfRock, ki je potekalo maja v hercegovskem Medugorju. Projekt financira Evropska unija v programu IPA Adriatic za države, ki so pred kratkim ali še niso postale članice EU. Z izvajanjem projekta je pričel oktobra 2012 Geološki zavod Slovenije, ko je kot vodilni partner podal vlogo za sofinanciranje projekta RoofO-fRock - Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja. Med partnerji so občina Dolina in Univerza v Trstu, Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem in Park Škocjanske jame, hrvaške razvojne agencije iz Pulja, Zadra, Splita in Dubrovnika, ter bosanska razvojna agencija HERAG. Namen projekta je vzpostaviti skupno platformo za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev ter oblikovanje uporabnih smernic za trajnostno upravljanje apnencev kot skupne naravne in kulturne vrednote na celotnem projektnem prostoru. Območje Jadrana deli skup- no geološko preteklost, dolgo najmanj 200 milijonov let. Apnenec, ki je nastal na tej platformi so uporabljali kot gradbeni material in ima eno najpomembnejših vlog pri oblikovanju skupne zgodovine. Kot nam je pojasnil vodja projekta geolog dr. Miloš Ba-vec iz Geološkega zavoda Slovenije, je imela geologija od nekdaj pomemben vpliv na vsa področja, s katerimi se je ukvarjal človek, še predvsem na področju kulturne dediščine. Aktivnosti projekta vsebujejo med drugim analizo uporabe gradbenega kamna skozi zgodovino, kjer skušajo prepoznati primere dobre in slabe prakse, opredelitev osnovne naravne značilnosti kamna, opredelitev naravnih nahajališč ploščatih apnencev in analizo pogojev za trajnostno rabo te naravne surovine, izobrazba deležnikov in širše javnosti o dobri praksi uporabe gradbenega kamna, ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine, itd. Občino Dolina je zastopal na srečanju v Medugorju projektni tim, ki ga sestavljajo projektni vodja Mitja Lovriha, zunanji strokovnjak dr. Alen Sardoč ter Barbara Logar. Pri pripravi projektnega koncep- ta je sodelovala geologinja dr. Sara Bensi, ki si je zamislila študijo dolinskega ozemlja, ki bi obravnavala povezavo med bogato in raznoliko geološko strukturo obravnavanega ozemlja z gradnjo starih vaških jeder. Na javnem razpisu je bila kot najugodnejša vloga izbrana ponudba pisarne AT Studio iz Nove Gorice, ki ga vodi arhitektka Aleksandra Torbica. Delovno skupino sestavljata še kon-servatorka Katja Kosič in geolog dr. Igor Ri-žnar. AT Studio ima med drugim nalogo, da razvije študijo v publikacijo v treh jezikih, slovenskem, italijanskem in projektnem uradnem angleškem jeziku. Izvajalci so se v prvih mesecih podali na teren in obdelali vse vasi občine Dolina. Opravili so podrobno sliko celotnega ozemlja in ugotovi- li, da je območje Doline zelo zanimivo in edinstveno. Apnenčasta kraška planota se z Gročane in Drage, čez kraški rob zliva po pobočjih Boršta in Zabrežca v dolino Bo-ljunca in Doline, in se nadaljuje vse do prave istrske flišne pokrajine pri Mačkoljah. Te spremembe se zrcalijo v arhitekturnih posebnostih gradenj. Ugotovili so, da je bilo območje pri Dolini gospodarsko razvito, kar gre pripisati rodovitni zemlji in strateški legi ob trgovskih poteh ter bližini Trsta, nekdaj najbolj pomembne luke avstrijskega cesarstva. Še posebej zanimiva so bila območja ob prelomnici med apnencem in flišem, ki so lepo opazna v razlikah v arhitekturi med vasjo Boršt in njej združenem zaselku Za-brežec. ljubljana - GLASBA Dragojevic, Poletna noč in Billy Idol LJUBLJANA - Druga polovica junija se, kar zadeva koncerte, začenja z zimzelenim Dragojevicem, zaključuje pa s trdim rockom svetovne zvezde Billyjem Idolom. OLIVER DRAGOJEVIČ - Po enoletnem premoru se 17. junija (ob 21. uri) Oliver Dragojevic nadaljuje s tradicionalnim koncertom v ljubljanskih Križankah, ki ga po njegovih besedah ne more zamenjati nobeno prizorišče daleč naokoli. Kot vedno bo tudi tokrat čaroben prostor Križank napolnil z emocijami, dalmatinskimi melodijami In njegovimi zimzelenimi uspešnicami kot so 'Cesarica,' 'Vjeruj u jubav, 'Moj lipi andele, 'Tko sam ja da ti sudim,' 'Moj galebe,' 'Skalinada,' 'Oprosti mi pape¡ s katerimi že več desetletij razveseljuje staro in mlado, pa tudi z najnovejšimi skladbami, med katerimi se je 'Lipo moje' že umestila v srca njegovih oboževalcev. Tokrat bo koncert popestril z glasbenim gostom Urošem Pe-ricem, izjemnim glasbenikom, pianistom in avtorjem, ki je postal znan po svojih odličnih interpretacijah skladb Raya Char-lesa in glasbe iz zlate dobe bluesa, soula in jazza. Cene vstopnic: vip parter 39,00 €, parter 34,00 €, stojišče 28,00 €. POLETNA NOČ - Z gala koncertom Poletna noč - Pesmi o Ljubljani, ki ga RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju s Festivalom Ljubljana se bomo letos poklonili Ljubljani in 2000. obletnici ustanovitve rimske Emone. Na Kongresnem trgu bodo v soboto, 21. junija, ob 20.45 pod taktirko dirigenta Patrika Grebla v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zazvenele največje uspešnice Slovenske popevke, ki opevajo lepote Ljubljane. V originalnih priredbah boste lahko prisluhnili večno zelenim melodijam, kot so Prelepa si bela Ljubljana, Šuštarski most, Ob Ljubljanici, Ljubljančanke, Na vrhu nebotičnika, Nad mestom se dani, V Ljubljano, Deček s piščalko, Ljubljanski zvon, Tivoli, Luči Ljubljane, Dekle iz Zlate ladjice, Ljubljanske ulice, Pomlad v mestu, Ona sanja o Ljubljani in mnoge druge, manjkala pa ne bo tudi večna Poletna noč. Na velikem odru gala koncerta bodo prepevali Tinkara Kovač, Eva Hren, Alenka Godec, Nuša Derenda, Eva Černe, Anžej Dežan, Nina Strnad, Severa Gjurin, Lidija Kodrič, Slavko Ivančic, Eva Boto, Lea Sirk, Manca Špik, Alex Vo-lasko in drugi. Predprodajne cen: 1. kategorija 35,10 €, 2. kategorija 26,10 €, 3. kategorija 17,10 €, 4. kategorija 8,10 €. BILLY IDOL - Britanski glasbenik in pevec Billy Idol prihaja v ljubljanski Tivoli v torek, 24. junija, natanko štiri leta po svojem prvem nastopu pri nas. Od pionirja punka do svetovne superzvezde, je Billy Idol že več kot tri desetletja med največjimi imeni popularne glasbe. Ustvaril je svojo edinstveno nišo, z zmagovito kombinacijo osebne karizme in šarma, punk uporništva, neposredne energije in udarnosti rocka ter zapeljivih melodij in pop plesnih ritmov je s svojim stilom sooblikoval sodoben pop rock zvok. V zgodovino se je zapisal z impresivno kolekcijo pesmi »Rebel Yell«, »Dancing With Myself«, »White Wedding«, »Mony Mo-ny«, »Flash For Fantasy«, »Cradle Of Love«, »Hot In ^e City«, »Sweet Sixteen«, »Eyes Without A Face«, »To Be A Lover«, »Catch My Fall«, »Don't Need A Gun«, »Scream«, »Cherrie«, idr., ki so postale nepogrešljivi brezčasni hiti različnih generacij. Osvojil je plesišča, TV in radijske postaje, lestvice popularnosti, nagrade in priznanja, koncertna prizorišča, predvsem pa množice ljubiteljic in ljubiteljev glasbe po vsem svetu. Billy Idol je v svoji bogati karieri doživel sanjske uspehe in trde padce; po divjih žurerskih letih, osebni krizi in težki prometni nesreči z motorjem se je v zadnjih letih umiril in osredotočil na glasbo. Združil je moči s Ste-vensom in se v odlični formi vrnil na svetovne koncertne odre. Vstopnice: parter 44,00 €, tribuna vzhod in tribuna zahod 39,00 €. (I.F.) / DNEVNE NOVICE Nedelja, 15. junija 2014 21 italija - Izvolili so ga včeraj na državni skupščini Demokratske stranke v Rimu Matteo Orfini je novi predsednik DS RIM - Matteo Orfini je novi predsednik Demokratske stranke. Orfinija, ki je nasledil Giannija Cuperla, so z veliko večino glasov izvolili na včerajšnji skupščini stranke v Rimu na predlog tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija. Premier Renzi je namreč po povratku iz delovnega potovanja v Aziji na skupščini ponovno poudaril, da predstavlja 40,8 odstotka glasov, ki jih je prejela DS na nedavnih evropskih volitvah, veliko odgovornost. Takega izida ni dosegel nihče po letu 1958, je spomnil. Nekdo je kritiziral vodstvo stranke, ker ni praznovalo na ulicah, je dodal, toda tega niso storili, ker je izid volitev pomenil, da mora vlada delati naprej in nadaljevati na poti reform. Stranka bo morala v prihodnjih tednih posvetiti glavno pozornost trem temam, je povedal Renzi na skupščini, in sicer Evropi, neverjetni brezposelnosti mladih in »ogromni kampanji« za rast vzgoje in šolstva. Sicer se je Renzi dotaknil še drugih tem, začenši s problematiko podkupnin. Kdor zna, naj govori, kdor je zgrešil, pa mora plačati, je dejal in poudaril, da ne bodo prizanesli nikomur, niti strankinim ljudem. Vlada pripravlja tudi reformo sodstva, vendar ne bo DS sprejemala igre, ki je spremljala to temo v Italiji v zadnjih 20 letih. V septembru bo prišlo tudi do odobritve novega volilnega zakona, je še napovedal Renzi in nato predlagal za predsedstvo »osebo, ki ni odraz notranje večine«. Orfinija je, kot rečeno, skupščina izvolila z veliko večino glasov. Novi predsednik je že napovedal, da se bo čim prej sestal s 14 senatorji, ki so zamrznili funkcijo, potem ko je DS v komisiji za ustavna vprašanja nadomestila Corradina Minea. Sindikati kritični do reforme javne uprave Sindikati so bili medtem včeraj zelo kritični do reforme javne uprave, ki jo je najavila vlada. Reforma ne bo nikakor izboljšala odnosa med državljani in javno upravo, saj ne zadeva organizacije dela, je poudarila državna tajnica sindikata Cgil Susanna Ca-musso. Kritičen je bil tudi tajnik sindikata Cisl Raffale Bonanni, ki pa je zaenkrat izključil možnost stavke. Novi predsednik Demokratske stranke Matteo Orfini je bil izvoljen z veliko večino glasov Poletne počitnice v Vatikanu VATIKAN - Poletne počitnice bodo imeli tudi v Vatikanu. Papež Frančišek je namreč za mesec julij odpovedal vse splošne avdience, tako da se bo nazadnje z verniki srečal 25. junija, naslednje srečanje pa bo 6. avgusta. A tudi med poletnimi počitnicami bo papež vsako nedeljo opoldne molil z verniki, razen v času od 13. do 18. avgusta, ko bo na obisku v Južni Koreji. Papež poletnega dopusta, podobno kot lani, tudi letos ne načrtuje. Tako se ne bo odpravil v Alpe ali v letno rezidenco v Castel Gandolfu. Večino poletja bo preživel v Domu svete Marte, kjer sicer prebiva, ni pa izključeno, da ne bo kakšen dan odšel na izlet izven Vatikana. Vallanzasca kradel gate MILAN - Znani italijanski bandit Renato Vallanzasca se je znašel za rešetkami zaradi ...kraje gat. Karabinjerji so ga namreč v petek zvečer aretirali, potem ko ga je v neki milanski veletrgovini osebje zasačilo pri kraji spodnjih hlač, škarij in gnojila. Bandit je bil na začasni tridnevni prostosti, saj bi se bil moral vrniti v zapor Bollate, kjer prestaja štirikratno dosmrtno zaporno kazen in dodatno 295-letno zaporno kazen zaradi neštetih zločinov, ki jih je zagrešil v več kot 40-letni »karieri«. Zanimivo, da se je le-ta začela leta 1972 prav z ropom v neki veletrgovini. ukrajina - Najbolj krvav posamičen incident doslej z 49 mrtvimi Proruski separatisti sestrelili ukrajinsko letalo Porošenko: Teroristi bodo prejeli ustrezen odgovor KIJEV - Proruski uporniki so včeraj na vzhodu Ukrajine sestrelili ukrajinsko vojaško transportno letalo, pri čemer je umrlo vseh 49 ljudi na krovu, je po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Letalo vrste iljušin 76, na katerem so bili vojaki in oprema, je nameravalo zgodaj zjutraj pristati na letališču v bližini mesta Lugansk na vzhodu države, med pristajanjem pa ga je najprej zadel izstrelek iz težkega orožja, nakar je eksplodiralo, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. »Teroristi so cinično in strahopetno sestrelili letalo ukrajinskih oboroženih sil, na katerem so bili vojaki in ki bi moralo pristati v Lugansku,« so sporočili v Kijevu. Na letalu je bilo 9 članov posadke in 40 vojakov ter vojaška oprema. Po trditvah ukrajinskega obrambnega mini- strstva so vsi umrli. Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je sklical krizni sestanek in napovedal povračilne ukrepe. Vpletene v »cinično dejanje terorizma je treba kaznovati,« je dejal in dodal: »Ukrajina potrebuje mir. Vseeno pa bodo teroristi prejeli ustrezen odgovor.« Pred sestrelitvijo letala je bilo v okolici Luganska, ki je le 25 kilometrov oddaljen od meje z Rusijo, slišati več eksplozij. Mesto je od začetka aprila v rokah proruskih upornikov, so pa ukrajinske sile zavzele letališče v njegovi bližini in ga redno uporabljale za pristajanje letal z vojaki. Na vzhodu Ukrajine je bilo v zadnjih dveh mesecih na obeh straneh ubitih 320 ljudi, to pa je najbolj krvav posamičen incident. (STA) Ukrajinski demonstranti pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu ansa italija - V Sredozemskem morju je prišlo do ponovne tragedije Deset mrtvih v nesreči čolna s prebežniki V Italijo je letos prišlo že preko 50.000 ljudi RIM - V nesreči čolna s prebež-niki je včeraj okoli 70 kilometrov od libijske obale umrlo deset ljudi, je sporočila italijanska policija. 39 ljudi, ki so bili v istem gumijastem plovilu, pa je italijanska vojaška ladja, ki sodeluje v operaciji Mare nostrum, rešila. Italijanska obalna straža je zjutraj rešila še 300 migrantov, med katerimi je bilo skoraj sto otrok, ki so bili na ribiški ladji blizu kalabrijske obale. V Italijo je letos prispelo že prek 50.000 prebežnikov iz afriških držav ter Sirije, kar je toliko kot v vsem lanskem letu. Drugače pa je sicilska ožina, po kateri plujejo čolni s prebežniki, že vrsto let prizorišče neštetih tragedij, v katerih je našlo smrt že na tisoče nesrečnih ljudi. Najhuje je bilo leta 2011, ko so našteli kar 1800 med mrtvimi in pogrešanimi, do najhujše posamične tragedije pa je prišlo 3. oktobra lani, ko je v brodolomu čolna pred obalo otoka Lam-pedusa umrlo 366 ljudi, med katerimi je bilo veliko žensk in otrok, nesrečo pa Italijanska vojaška mornarica rešuje brodolomce (ANSA) je preživelo 155 ljudi. (STA+ANSA) V Afganistanu krvav drugi krog predsedniških volitev KABUL - V napadih talibanskih upornikov je včeraj, ko je v Afganistanu potekal drugi krog predsedniških volitev, umrlo najmanj 46 ljudi, od tega 20 civilistov, je povedal notranji minister Omar Daudzaj .»Ubitih je bilo enajst policistov, 15 vojakov in 20 civilistov,« je povedal minister na novinarski konferenci v Kabulu. »V naših vrstah so bile žrtve, a sovražniku ni uspelo iztiriti volilnega procesa,« je dodal. Za varnost v državi je med drugim krogom volitev skrbelo okoli 400.000 vojakov in policistov. Talibani so sicer volivce opozorili, da bodo v času volitev izvajali napade. Za položaj naslednika Hamida Karzaja sta se potegovala nekdanji afganistanski zunanji minister Abdulah Abdulah in nekdanji finančni minister Ašraf Gani Ahmadzaj. Volišča so včeraj zgodaj popoldne po srednjeevropskem času zaprli, izidi pa bodo znani šele v začetku julija. (STA) Irak: premier Maliki pozval k enotnosti BAGDAD - Iraški premier Nuri al Maliki je včeraj v televizijskem govoru državljane pozval k enotnosti v boju proti skrajnežem iz vrst skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil). »Pripadamo isti državi in isti veri,« je dejal šiitski premier in obljubil ukrepanje zoper sunitske upornike. »Za vami stojijo država, vlada in plemena,« je v pozivu k enotnosti dejal Maliki. Ves svet zaupa v »naš boj proti Isilu«, je dodal. Maliki je imel govor v mestu Samara, ki leži okoli 130 kilometrov severno od prestolnice Bagdad. Mesto so sredi tedna zavzeli pripadniki Isila, iraške sile pa so ga v petek ponovno osvobodile. Vojska je včeraj ponovno osvojila tudi mesto Išaki v provinci Salahedin, ki je eden od krajev najbliže prestolnici, ki jih je uspelo osvojiti upornikom, ter območje Muatasam. Po ponovnem zavzetju mesta Išaki, naj bi pripadniki iraške vojske tam odkrili sežgana trupla 12 policistov. Sunitski skrajneži od ponedeljka v bliskoviti ofenzivi v Iraku zavzemajo mesto za mestom. Po podatkih ZN je bilo v nasilju ubitih že na stotine civilistov. (STA) 22 Nedelja, 15. junija 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 20.30 20.50 Tv Kocka Deželni TV dnevnik Dok.: Zbrani - Zaupno o skupnem, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno u Rete 4 7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Donnavventura 14.45 Film: Un te con Mussolini 17.10 Film: Zorro il dominatore 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Colombo 21.30 Film: Poseidon 6.30 Dok.: Road Book 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 16.35 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine 10.55 Sveta maša 12.20 Linea Verde 13.3016.00, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Nogomet: SP 2014, Anglija - Italija 16.35 Film: Il mio cuore dice si 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.35 Nogomet: SP 2014, Francija - Honduras 23.05 Notti Mondiali 2014 ^ Rai Due 7.30 Serija: Zorro 7.50 Serija: Lassie 8.15 Cronache Animali 9.15 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.45 Sereno Variabile Estate 14.45 Serija: Delitti in paradiso 16.45 Šport: Dribbling 17.50 Nad.: Reign O Italia 1 19.15 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario mondiale 21.05 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Strike Back 23.45 Film: L'assalto ^ Rai Tre 7.10 Serija: Ai confini dell'Arizona 8.05 Film: La spiaggia 9.40 Film: Norman astuto poliziotto 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.30 TeleCamere 12.55 Serija: La signora del West 13.45 Ki-limangiaro Album 14.00 Dnevnik 14.30 In 1/2 ora 15.05 Film: L'estate del mio primo bacio 16.30 Film: The Boys from Country Clare 18.00 Tgr La Marciliana di Chioggia 18.55 22.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.20 Colpo di scena 21.05 Serija: Mr. Sel-fridge 23.00 Glob - Diversamente italiani La 7 ^ Tele 4 / 6.30 Le ricette di Giorgia 9.30 19.45 Italia economia e prometeo 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adnkronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in di-retta 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe del-lo sportivo 19.30 23.00 Dnevnik |r Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Slovenski pozdrav 15.20 Film: Moj oče Barišnikov 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Miranda 17.50 Nan.: Komisar Rex 18.40 Risanke 18.55 22.00, 23.40 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: 37 dni 21.00 Intervju: Tomaž Vesel 23.20 Film: Lo Squalo 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.15 Film: Mio cugino Vincenzo 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Agata & Ulisse 17.00 Film: Due imbroglioni e... mezzo 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 22.00 Nad.: Cuore ribelle 23.30 Show: X-Style 0.30 Dnevnik 7.00 Superpartes 7.30 Serija: Supercar 9.25 Serija: A-Team 11.25 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 16.00, 17.10 Motociklizem: Motocross, VN Italije 15.00 Show: Urban Wild 18.00 19.00 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.25 Film: Big Mama (kom) 21.30 Film: Parto col folle (kom.) 23.30 Confessione Reporter LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira 11.00 Bersaglio mobile 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Jane Doe - Il rapimento 16.30 Film: La libreria del mistero 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Dome-nica nel paese delle meraviglie 21.10 Film: La tela dell'assassino (triler) 23.15 Film: The Constant Gardener - La cospirazione (tri-ler) _ N d lj 15 j ij VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 15.junija - Lm Raimovie, ob 15.10 Febbre da cavallo Italija 1976 Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Mandrake, Pomata in Felice so trije stari prijatelji, ki jih druži odvisnost od igranja. Nadvse lahkoten film, ki je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trojica prijateljev sanja, da bo s pomočjo konjskih stav končno obogatela in s tem seveda rešila vrsto težav. Nekakšna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je zelo simpatična, skoraj kultna komedija, ki ob opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. rija: Igra laži 12.50 Serija: Najboljši recept 13.45 Vid in Pero šov 15.15 Film: Harry Potter in jetnik iz Azkabana (fant.) 17.45 Serija: Skriti šef 18.55 24UR - novice 20.00 Serija: Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Ameriške sanje A Kanal A 6.00 Risanke 6.50 18.20 Serija: Pod eno streho 7.35 17.45 Serija: Svingerji 8.15 Serija: Šola za prvake 8.40 16.15 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 10.20 Serija: Chuck 11.15 Tv Prodaja 11.30 Serija: Zvezda na kolesih 12.00 MotoGP 15.25 Film: Dirke na daljinca 16.45 Nad.: Montevideo, bog te je videl 19.20 Film: Novi frajer 21.00 Film: Brez sledu 22.45 Nad.: Je bella cesta 23.45 Film: Svetniki proti mafiji 2 - Vsi sveti 22.25 Dok. oddaja: Slovenci in 1. svetovna vojna 23.15 Slovenski magazin Jr Slovenija 2 6.50 Globus 7.25 Slovenski magazin 7.50 Glasbena matineja 10.00 Ritmična gimnastika - EP, pon. 11.25 Žogarija 11.55 Kajak kanu - SP, prenos 13.15 Nogomet: SP, Anglija - Italija, pon. 15.35 Ritmična gimnastika - EP, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Švica -Ekvador, prenos 20.30 Žrebanje Lota 20.50 SP 2014, Francija - Honduras, prenos 23.50 SP 2014, Argentina - BIH, prenos (t Slovenija 3 9.25 Kronika 11.00 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Kronika 19.45 Sporočamo 22.00 Država, politika, civilna družba 22.35 Tedenski napovednik 22.50 Tedenski izbor Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.20 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.10 Arhivski posnetki 16.45 Potopisi 17.25 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Rokomet (m), Slovenija -Madžarska 23.40 Istrska potovanja ^ Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Dedek pripoveduje: Aladin 18.00 Besede miru 18.30 Nova Zelandija - Dežela kitajskih kosmulj 19.00 Pravljica 19.05 Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem 19.25 Igra: Časovni popotnik 20.00 Na Postojnskem 20.30 Dediščina sončnih bogov 21.00 Ob vaškem perišču, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.10 Film: Problematičen mulc 11.45 Se- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Intervju s prof. Lojzko Bratuž; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.00 Enajst na enajst; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Radio live!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vivere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.30 I fatti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 18.00 Rokomet (m); 18.50 18.40 Košarka; 18.50 Nogomet, SP; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 20.35 Rokomet (ž); 21.50 Nogomet SP; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spo- minčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Koncert; 21.00 Obisk kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden boste začeli sproščeno, z novim valom energije, ki vam bo predvsem na delovnem mestu omogočil veliko kreativnosti. Vsekakor ohranite stik z realnostjo. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu se postavite zase in se ne podrejajte zahtevam sodelavcev. Kljub nujnosti sodelovanja znotraj kolektiva bo treba prepoznati ločnico med pomočjo in izkoriščanjem. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dobro počutje vas bo v prihodnjem tednu napolnilo z elanom, ki ga boste potrebovali pri domačih opravilih in službenih obveznosti. Zdravje: poskrbite za dovolj počitka in sprostitve. RAK 22.6.-22.7.: Na delovnem mestu boste prepoznali veliko balastnega dela, ki ne bo imelo nobene produktivne funkcije. Denar: dobra intuicija vam bo pomagala pri pomembni odločitvi. y^ LEV 23.7.-23.8.: Topli in son-(^^r čni dnevi bodo dobro vplivali na vaše počutje, kar se bo poznalo tudi v odnosih s partnerjem. Kljub dobremu razpoloženju boste imeli veliko skrbi s službenimi obveznostmi. DEVICA 24.8.-22.9.: Inovativ-^^ nost in dobre ideje na delovnem mestu vam lahko prinesejo nekaj dodatne pozornosti nadrejenega. Več pozornosti namenite dobrim prijateljem. V pogovoru bodite odprti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hajajočem obdobju se vam bo ponudila edinstvena priložnost za spremembo, po kateri že dolgo hrepenite. Čeprav se vas lahko poloti strah pred neznanim, se mu ne podredite. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu ne bo večjih sprememb. Tok obveznosti lahko spremeni vaše načrte glede počitnic oz. potovanja. Denar: več pozornosti namenite urejanju svojih financ. STRELEC 23.11.-21.12.: Neprevidnost in površnost vas lahko na delovnem mestu staneta uspeha, ki si ga zaslužite. Ljubezen: imate priložnost, da se neko poznanstvo razvije v novo partnersko zvezo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Pred vami je obdobje polno obveznosti in odrekanj. Stres in delo vam bosta vzela veliko energije in delovnega zagona, zato se boste še toliko bolj veselili dopusta. f « VODNAR 21.1.-19.2.: S prijateljem se lahko sprete, kar bo posledica vaše samovolje. Bodite bolj sočutni, naučite se poslušati in razumeti težave drugih. Statika v odnosu s partnerjem vam ne bo ustrezala. RIBI 20.2.-20.3.: Vse prevečkrat boste nestrpni do ljudi okoli sebe. Slabi živci in hitra jeza bodo imeli negativne posledice na delovnem mestu, kjer vaših muh ne bodo prenašali. Vzemite si čas zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. junija 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Che Dio ci aiuti 16.50 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Nogomet: SP 2014, Nemčija - Portugalska 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vive la gente 21.20 Nad.: L'uomo che cavalcava nel buio 23.45 Notti Mondiali 2014 ^ Rai Due Rai Tre poved, borza in denar 8.45 Film: La magia della vita 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ri-belle 14.45 Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: Il grande cuore di Lucky 18.50 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Resn. show: Extreme Makeover Home Edition - Italia 6.00 Nad.: La strada per la felicita 7.15 Risanke 8.15 Protestantesimo 8.45 Serija: Buona fortuna Charlie! 9.05 Serija: Le so-relle McLeod 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Serija: Guardia costiera 17.45 Dnevnik in šport 18.15 Serija: Il commissario Rex 20.00 Aktualno: Diario Mondiale 20.30 22.55 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL -Tutto da ridere 23.30 Film: Amore & altri rimedi (rom., i. J. GyIIenhaaI, A. Hathaway) V Italia 1 6.00 Nan.: Friends 7.00 Nad.: Hercules 7.45 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.35 Serija: A-Team 9.35 Dok.: Deadly 60 10.50 Dok.: Maneaters 11.50 Dok.: La furia della natura 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.55 Nad.: Ni-kita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Serija: Sherlock 23.10 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 20.30 Otto e mezzo 11.30 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 21.10 L'aria che tira - Stasera 21.10 FiIm: StoIen 23.15 Film: Fuori in 60 secondi ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Dnevnik - Buongiorno Italia 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Cinema d'oggi 10.10 Film: Cirano di Bergerac 11.55 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational - Il tempo e la sto-ria 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Serija: Terra Nostra 15.50 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 4 17.15 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Hotel a 6 stelle 23.05 Correva l'anno u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.45 Ricetta all'ita-liana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Nad.: My Life 16.50 Serija: Il comandante Florent 18.55 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Alive - Storie di sopravvissuti 0.30 Film: 28 settimane dopo 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska na- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Cowboy (p Slovenija 1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.55 Dok. serija: Village Folk 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 18.35 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Duhovni utrip 17.30 Skladatelj v vojaški uniformi - Utrinki o Ristu Savinu 18.00 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 0.00 Glasbeni večer Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.40 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.50 Na lepše 13.25 Intervju 14.30 Prava ideja! 15.00 Nogomet: SP 2014, Argentina - BIH, pon. 17.30 Nogomet: SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP, Nemčija - Portugalska, prenos 20.50 SP, Iran - Nigerija, prenos 23.50 SP, Gana - ZDA, prenos Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski izbor 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 13.00 Tedenski pregled 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.10 Tedenski napovednik 17.50 19.35, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.55 Pustolovščina skozi čas 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Artevisione 21.00 Kras, meja, literatura 21.30 Sredozemlje 22.15 Glasba zdaj 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Ala-din 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Moja Afrika, 2. del 19.10 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Znanstveni večer 21.00 Predstavljamo 21.30 Aktualno 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV Kanal A IRIS Ponedeljek, 16. junija Iris, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Michael Clayton ZDA 2007 Režija: Tony Gilroy Igrajo: George Clooney, Tilda Swin-ton, Tom Wilkinson in Sydney Pollack Celih petnajst let je odvetnik Michael Clayton sodeloval pri pranju umazanega denarja najuglednejših strank priznane newyorške pisarne, za katero tudi dela. Po naročilu enega izmed ustanoviteljev pisarne Martyja Bacha mora kot bivši javni tožilec iz družine policistov, opravljati najgrša dela in kljub temu, da je izčrpan in nezadovoljen s službo, je Clayton neločljivo povezan s podjetjem. V agrofarmacevtskem podjetju U/North pa je kariera glavne svetovalke Karen Crowder odvisna od razrešitve procesa, za katerega se zdi, da ga Clay-tonova pisarna že pelje proti uspešnemu zaključku. Ko najboljši pravnik v podjetju, briljantni Arthur Edens, doživi živčni zlom in skuša sabotirati primer, Bach pošlje Michaela Claytona v boj s to katastrofo. Ob tem pa se Clayton sooči z realnostjo tega, kdo je postal. 6.00 Risanke in otroške serije 6.55 12.35 Nad.: Budva na morski peni 7.55 15.45 Nad.: Želim te ljubiti 8.50 10.05, 11.10, 12.20 Tv Prodaja 9.0516.45 Nad.: Sila 10.20 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.25 Serija: Prenovimo kopalnico 11.50 Serija: Princeska 13.45 Film: Ameriške sanje 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.50 24UR - novice 20.00 Film: Nova v mestu 22.20 Nad.: Precej legalno 23.15 Serija: Na trdih tleh 6.45 Risanke in otroške serije 8.30 16.35 Nan.: Dva moža in pol 9.00 Nad.: Merlinove pustolovščine 9.55 17.05 Tv Dober dan 10.40 14.15 Serija: Igrače za velike 11.30 Astro TV 12.30 Tv prodaja 13.0019.00 Serija: Alarm za Kobro 11 15.45 Film: Divji dan v Los Angelesu 18.0019.55 Svet 20.05 Top Gear ZDA 21.00 Film: Orange County 22.35 Film: Otok RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Intervju s prof. Lojzko Bratuž; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vanja Pegan: Štiri morske milje - 6. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska na- poved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil -Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena; 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.40 Ime tedna; 13.00 Danes do 13:00; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnik v (post)delovno popoldne; 18.00 Mini koncert; 18.25 Vse najboljše; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 6 V AS 11 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Nedelja, 15. junija 2014 Bodo res presenetili? BRASILIA - »Ljudje, tako doma pri nas, kot v tujini, veliko pričakujejo od nas. Tudi mi veliko pričakujemo od sebe ,« pred današnjim krstnim nastopom Švice proti Ekvadorju ne skriva ambicij Philippe Senderos (na sliki), eden njenih veteranov. Nekdanji branilec Milan, ki je v švicarskem dresu odigral že 53 tekem, napoveduje uvrstitev med šestnajst najboljšimi na SP, a dodaja tudi: »Smo tako dobri, da lahko premagamo kogarkoli!« Prandelli napoveduje mnogo golov MANAUS - Kako se počuti, ko to berete, najbrž že veste. Pred prvim nastopom proti Angliji je bil Cesare Prandelli zgovoren. »Prve tekme so pokazale, da bo to prvenstvo z mnogimi goli in spremembami ritma. Španci so v prvem polčasu proti Nizozemski popolnoma obvladovali polje, v drugem delu sta se ritem in intenzivnost igre popolnoma spremenila. Kljub izidu 5:1 ni še mogoče trediti, da se je v Španiji končal cikel. Če bi Silva zadel za 2:0, bi gledali drugačno tekmo.« tretji dan - Uvodno južnoameriško premoč prekinil nepričakovan poraz Urugvaja (Ne) na svoji zemlji RIO DE JANEIRO - Večina napovedovalcev meni, da bo prvenstvo v Braziliji, če že ne domača reprezentanca, vsekakor osvojila južnoameriška ekipa. Do včerajšnje večerne tekme so Brazilija, Kolumbija in Čile napovedi o premoči ekip iz te celine tudi potrjevale. Če je dotlej na mun-dialu šlo vse bolj ali manj po pričakovanjih (tudi zmaga Nizozemske nad Španijo ne sodi ravno med čudeže), pa se je v dvoboju favoriziranega Urugvaja in palčka Ko-starike vse postavilo na glavo. Srednjeameriška izbrana vrsta, ki so jo mnogi imeli za velikega "outsiderja" v skupini, v kateri sta še Italija in Anglija, je prizemljila vi-sokoleteča pričakovanja Edinsona Cavanija in soigralcev iz vrst južnoameriškega prvaka. Urugvajci so bili sicer v prvem polčasu pričakovano podjetnejša ekipa, ki si je priigrala tudi praktično vse omembe vredne priložnosti. Prek Cavanija in doslej edine pravično dosojene enajstmetrovke so tudi povedli. Ob nerazumljivo »nazaj potegnjenim« in brezidejnim Urugvajcem pa so Kostaričani v drugem polčasu od 54. do 57. minute s kakovostnima goloma pripravili preobrat, od katerega si Urugvaj ni več opomogel. Kostarika je na koncu ob vsega štirih strelih na vrata dosegla še tretji - spet lep - gol, blestel je njen zvezdnik Campbell in pustila je vtis vse prej kot nebogljene ekipe. Od južnoameriških ekip so bili tako tretji dan najbolj prepričljivi Kolumbijci, ki so kljub odsotnosti poškodovanega prvega strelca Radamela Falcaa po svoji kom-paktnosti in ne ravno napadalni usmerjenosti znano Grčijo ugnali z goli Pabla Armera, Tea Gutierreza in Jamesa Rodrigueza ter tako napravili velik korak k pričakovanemu in tako želenemu napredovanju v izločilne boje, dokazali so tudi, da osmo mesto na lestvici FIFA le ni tako nerealno. Čile je sicer že po 14 minutah odpravil z Avstralijo, a brez Artura Vidala v pravi formi in sodeč po prvi predstavi ga čaka zelo zahtevno delo za napredovanje v skupini, v kateri sta še sicer neprepričljiva Španija in konkretna Nizozemska. Napadalec Arsenala na posodi pri grškem Olympiacosu Joel Campbell (letnik 1992) je bil eden od junakov zmage Kostarike proti Urugvaju ansa Smrt so že premagali Čilski nogometaš Arturo Vidal je izjavil, da bi za svojo državo žrtvoval tudi življenje. Če vam zveni Vidalova izjava čustvena, oglejte si videospot čilskih rudarjev, ki so avgusta leta 2010 preživeli nesrečo v rudniku v bližini San Joseja. V zemeljskih globinah so ostali 69 dni in postali pravi narodni heroji, zato jih je Banco do Chile najel kot prve motivatorje čilske izbrane vrste. Rudarji v spotu vzklikajo, da jih t. i. skupina smrti, v kateri nastopajo Avstralija, Nizozemska in Španija, ne skrbi, saj so oni že premagali smrt in si to želijo tudi za svoje nogometaše. Sodobna čilska zgodovina pa nas uči, da so medijske kampanje v tej državi izredno uspešne. Leta 1988 je takratni Pinochetov režim oklical referendum, ki naj bi upravičil Pi-nochetovo diktaturo. Potrditev vojaškega vodstva na čelu države je bilo povsem pričakovano. Račune Pinoc-hetu pa je prekrižala skupina oglaševalcev, ki so Čilencem prikazali možnost prostosti z mavričnim logom in kapilarnimi videospoti o življenju v svobodnem Čilu. Pinochet se je konec devetdesetih mudil v Angliji, kjer ga je dosegel španski zaporni nalog zaradi zločinov proti človeštvu nad španskimi državljani v Čilu. Takrat so Španci ob pomoči političnih izgnancev veliko naredili za nov demokratični Čile. Bodo rudarjem, ki so premagali smrt ob vzklikanju »Či-či-či, le-le-le!«, spet pomagali tudi nogometno ranjeni Španci? (mar) Danes 18.00 Švica - Ekvador (skupina E) 21.00 Francija - Honduras (skupina E) 0.00 Argentina - BiH (Skupina F) Jutri 18.00 Nemčija - Portugalska (skupina G) 21.00 Iran - Nigerija (skupina F) 0.00 Gana - ZDA (skupina G) TV Rai danes ob 14.00 ponovitev tekme Italija-Anglija, ob 21.00 Francija-Honduras, jutri ob 18.00 Nemčija-Portugalska. Sky in Slovenija 2 vse tekme neposredno zgode in nezgode Nezaželjene v postelji Vratar Urugvaja Muslera v težavah zaradi mravelj, Nigerijci pa zaradi lastnih navijačev RIO DE JANEIRO - primorski_sport face book 4 uo> mcc CQQ_ Uredniki »Kam je šel tika taka nogomet, se je lepo videlo sinoči. Končno!« je poraz Španije proti Nizozemski včeraj po facebooku pozdravil Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Nekdanji urednik Primorskega dnevnika Bojan Bre-zigar pa je šokanten poraz svetovnih prvakov komentiral s čivkom: »Vidiš, odstopi kralj, in Španija dobi 5 golov.« Namestnik urednika dnevnika La Stampa Massimo Gramellini pa je svoj včerajšnji zapis že usmeril v (pol)nočni obračun med Anglijo in Italijo na zelenici z rjavimi lisami. Priznal je, da je kljub vsem stranpotem nogometa spremljanje tekem SP še vedno ritual. Ta pa je še vedno bolj prikladen moškim kot pa ženskam. Pri tem je citiral seksitično, a v tem primeru dovoljeno misel Vujadina Boškova: »Če ima moški raje ženo kot pa gledanje tekme po TV s hladnim pivom v roki, potem gre najbrž za pravo ljubezen, a ne za pravega moškega.« Svoj pogled na nogomet pa je Stefano Lusa z italijanskega programa Radia Koper/Capodistria izrazil brez besed, s fotografijo. Včeraj ob uri kosila je spremenil ozadje svojega profila na Faceboo-ku. Objavil je znamenito fotografijo Marca Tardellija, ki se široko razprtih ust veseli zadetka na finalni tekmi SP 1982. (PV) Svetovno prvenstvo v nogometu s kopico sodelujočih ekip in množico spremljevalcev in navijačev seveda poskrbi tudi za kup zabavnih prigod. Nigerijski nogometaši so tako med treningom doživeli vdor preveč navdušenih navijačev na igrišče, urugvajski vratar Fernando Muslera pa je imel v postelji družbo, kakršne si pred spanjem ni želel. Na tribunah zastarelega stadiona v Campinasu se je na treningu nigerijske reprezentance zbralo več sto navijačev, ki so nogometaše zavzeto pozdravljali in jim mahali. Nekaterim pa to ni bilo dovolj, zato so želeli svoje junake videti od blizu. Varnostniki so imeli kar nekaj dela, preden so na igrišču naredili red, nigerijski selektor Stephen Keshi pa se zaradi vdora predvsem mladih navijačev ni razburjal in je poudaril, da se niso počutili prav nič ogrožene. «To so mladci. Polni energije in veselja, videli so nogometaše po televiziji, zdaj pa jih spremljajo v živo. Radi bi se jih dotaknili, se jim pribli-žali,» je dejal selektor, ki je svoje nogometaše po koncu treninga popeljal pred tribuno, kjer so še zadnjič pomahali zagretim brazilskim ljubiteljem nogometa. Vratar Urugvaja Muslera pa je na socialnem omrežju objavil fotografijo družbe, ki jo je imel ponoči v Nigerijska navijača ansa svoji postelji. Na belih rjuhah postelje v njegovi hotelski sobi je bilo na desetine mravelj. «Poglejte, kdo me je zbudil ob dveh zjutraj. Nič ni boljšega kot protialergijska zaščita,» je še zapisal šaljivo razpoloženi nogometaš, ki je podnevi na novinarski konferenci le odmahnil z roko: «Bilo je precej smešno, ampak ko so zamenjali rjuhe, smo lahko mirno spali do jutra.» Skupina B 1. trog: Španija - Nizozemska 1:5, Čile Avstralija 3:1 Nizozemska 1 1 0 0 5:1 3 Čile 1 1 0 0 3:1 3 Avstralija 1 0 0 1 1:3 0 Španija 1 0 0 1 1:5 0 PREOSTALI SPORED 2.krog: 18.6. Avstralija - Nizozemska (18.00), Španija Čile (21.00);3. krog: 23.6. Avstralija Španija in Nizozemska - Čile (18.00) SKUPINA B Čile - Avstralija 3:1 (2:1) Strelci: 1:0 Sanchez (12.), 2:0 Valdivia (14.), 2:1 Cahill (35.), 3:1 Beausejour (90.). _ Čile: Bravo, Isla, Medel, Jara, Mena, Diaz, Aranguiz, Valdivia (od 68. Beausejour), Vidal (od 60. Gutierrez), Alexis Sanchez, Vargas (od 87. Pinilla). Avstralija: Ryan, Franjic (od 49. McGowan), Wilkinson, Spiranovic, Davidson, Jedinak, Bresciano (od 78. Troi-si), Milligan, Oar (od 69. Halloran), Cahill, Leckie. SKUPINA C Kolumbija - Grčija 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Armero (5.), 2:0 Gutierrez (58.), 3:0 Rodriguez (90.). Kolumbija: Ospina, Zapata, Yepes, Sanchez, Armero (od 74. Arias), Agui-lar (od 69. Mejia), Gutierrez (od 76. Martinez), Rodriguez, Cuadrado, Ibarbo, Zuniga. Grčija: Karnezis, Maniatis, Manolas, Samaras, Kone (od 78. Karagunis), Salpingidis (od 57. Fetfatzidis), Torosidis, Gekas (od 64. Mitroglu), Papastatopulos, Cholevas, Katsuranis. Kostarika - Urugvaj 3:1 (0:1) Strelci: 1:0 Cavani (24./11 m), 1:1 Campbell (54.), 1:2 Duarte (57.), 1:3 Ure-na (84.). Urugvaj: Muslera, Caceres, Lugano, Godin, Pereira, Gargano (od 61. Gonzalez), Arevalo Rios, Rodriguez (od 76. Hernandez), Forlan (od 60. Lodeiro), Stuani, Cavani. Kostarika: Navas, Gonzalez, Uma-na, Duarte, Gamboa, Bolanos (od 89. Barrantes), Diaz, Tejeda (od 75. Cubero), Borges, Ruiz (od 83. Urena), Campbell. Rdeč karton: Pereira (90.). / TRST Nedelja, 15. junija 2014 25 skupina b - Po zmagi Nizozemske nad Španijo Genialni Van Gaal! SALVADOR - Med vsemi tekmami svetovnega nogometnega prvenstva je doslej najbolj navdušila tekma med Nizozemsko in Španijo, ki so jo tulipani dobili s 5:1. «Sladko, veliko in zasluženo maščevanje» so med drugimi naslovi v nizozemskim medijih po zmagi nad branilci naslova, ki so pred štirimi leti v Južnoafriški republiki Nizozemce po podaljšku premagali v finalu. «To ni bilo le maščevanje, ampak tudi ponižanje,» pravi dnevnik Telegraaf. Ekipa, ki jo vodi genialni Luis van Gaal, je s petimi branilci prišla do neverjetne zmage,» so zapisali pri dnevniku Volksrant. Dnevnik Touw poudarja pomembnost zmage in meni, da si je Nizozemska že zagotovila prvo mesto v skupini, s čimer bi se v osmini finala izognila dvoboju z Brazilijo. «Nizozemska je na dobri poti, da postane prvak,» so celo zapisali pri Towu, evforijo pa opisuje tudi komentar televizijskega novinarja Jacka van Gelderja, ki trdi, da te tekme na Nizozemskem nikoli ne bo nihče pozabil in da bo v naslednjih 100 letih vsak Nizozemec vedel, kje je bil v času ponižanja španskih zvezd- Louis van Gaal ansa nikov. V deželi tulipanov je bilo malo medijev, ki bi poudarili, da je bila tekma s Španci šele začetek prvenstva in da so Oranje večinoma prvenstva začenjali odlično, navdušili tako z igro kot z rezultati, da pa jih je v izločilnih dvobojih vedno nekdo zaustavil, trikrat sicer šele v finalu. Medtem ko je Nizozemsko zajela evforija, je Španija ovita v črnino. Najbolj priljubljen španski športni dnevnik Marca je izšel s črno naslovnico, na kateri je bil le beli zapis: «Popra-vite to». Novinar omenjenega dnevnika je zapisal, da se je svetovnim in evropskim prvakom zgodila tragedija, najtežji poraz v zgodovini španskega nogometa. «Fenomenalna Arjen Robben in Robin van Persie sta igrala briljantno, bodoči trener Manchester Uniteda Louis van Gaal pa nam je odčital taktično lekcijo. V tekmi smo prejeli več golov kot na zadnjih dveh velikih tekmovanjih skupaj, vratar Iker Casillas pa je doživel najtežji večer v karieri», je zapisal novinar Marce, ki pa vendarle ni ostal brez upanja: «To je bila le prva tekma. Vse se še da popraviti, v preteklosti smo že izgubljali uvodne obračune, nato pa celo postali prvaki. Čile in Avstralijo lahko premagamo, toda zato bomo morali najti igro, ki smo jo kazali v prejšnjih tekmovanjih.» NAŠI O »MUNDIALU« Zarjinega vezista Mattea Pipana smo zmotili na nogometnem turnirju na Gorjanskem. Svojo ljubezen do nogometa pa goji na neobičajen način. Vas je visoki poraz Španije presenetil? Resnici na ljubo ne poznam končnega izida. Zmagala je Nizozemska s 51. Mogoče pa ste sledili drugim srečanjem? Sem nekoliko atipični nogometaš. Profesionalnemu nogometu ne sledim več od leta 2006, ko me je afera »Calciopoli« zelo razočarala. Preveč je denarja in umazanih poslov. Igram le za svoje veselje in zabavo. Vendar takega nastopa svetovnih prvakov ni pričakoval nihče. Zgodovina svetovnih prvenstev nas uči, da kdor je slabo začel, je odlično končal prvenstvo. Za katero ekipo navijate? Gotovo ne za Italijo. Ob odsotnosti Slovenije ostajam zvest balkanskim držav, zato bom navijal za Hrvaško. t O m Kaj pa afriške ekipe? Te so izredno fizične. Upam, na ponoven uspeh Gane in dober nastop Slonokoščene obale, kjer igra Drogba. Dobra ekipa potrebuje izredno dobrega voditelja in mo-tivatorja na klopi. Ste kdaj imeli takega trenerja? Mogoče je bil to Nevio Bi-dussi. Recimo da je poseben lik, ki pa ima pravo besedo ob pravem času. V prihodnji sezoni boste še vedno igral v vlogi vezista bazoviške Zarje? Se nisem še dokončno odločil. Ekipa pa si gotovo zasluži napredovanje v 1. amatersko ligo. (mar) naš pogovor - Nabrežinec Christian Leghissa, športni direktor kolesarskega kluba Trivium Lee Cougan iz Spilimberga »Za mlade naj bo spet zabava« Strast do kolesarjenja ga spremlja že od prvih dirk v Devinovem dresu. Ob številnih uspehih je ob kolesarski progi spoznal še drugo življenjsko ljubezen, ki ga je iz domače Nabrežine ponesla v Veneto. Christian Leghissa svojega gorskega kolesa ni še obesil na klin, hkrati pa se vedno bolj posveča poslanstvu kolesarskega športnega direktorja pri klubu RCP Trivium Lee Cougan iz Spilimberga. V letih je veliko pozornosti vložil v svoje kolesarsko izobraževanje, ki ga uvršča med najbolj pripravljene kolesarske poznavalce in cenjene športne direktorje v Italiji. Ravnokar se je zaključila letošnja kolesarska dirka po Italiji, ki je postregla z neobičajnim startom iz Severne Irske, zaključila pa se je v Trstu. Bil je Giro številnih padcev, polemik in predvsem uveljavitve nove generacije kolesarjev. Kako bi ga na kratko ocenili? Do prirediteljev sem zelo kritičen. Lahko bi ga boljše izpeljali, saj je začetek v Belfastu obljubljal veliko. Televizijsko gledano je bil to spektakel, ki pa se je na cesti in v medijih spremenil v preveč zagrenjeno in polemično razpravo, z gorsko etapo v snežnih razmerah in spustom s Stelvia nad vsemi. Zadnji teden pa je še vedno prenaporen. Res je, da si gledalci želijo večji spektakel, vendar take etapne dirke ne smejo temeljiti na treh tednih samih zahtevnih vzponov. Zadnja leta pa se je dogajanje na etapnih dirkah bistveno spremenilo. Kolesarji vedno manj tvegajo, vse je zelo načrtovano, mogoče pa primanjkuje tudi neki zdrav dualizem? Pozor. Obdobje Marca Pantanija je že zdavnaj mimo. Razumeti moramo, da je profesionalno kolesarstvo v zadnjih štirih letih doživelo velike spremembe. Zaključilo se je obdobje senatorjev, kot sta bila Basso ali Armstrong ter umazanih do-pisniških afer. Poostrila so se proti dopin-ška pravila, uveljavil se je biološki potni list kolesarjev. Hkrati se je kolesarski svet izredno globaliziral. Med vožnjo v strnjeni skupini se kolesarji ne pogovarjajo več v italijanščini, ampak v angleščini. Nekoč je veljal italijanski model, kjer so vsi mena-žeriji in športni direktorji črpali izkušnje v Italiji. Sedaj pa vsi gledajo na angleški, avstralski in francoski model. Veliko manj se tudi ozirajo v Španijo. Vendar pa je še vedno veliko italijanskih športnih direktorjev na čelu najboljših svetovnih ekip, najbolj uspešni profesionalci pa še vedno radi živijo in trenirajo v Italiji ... Res je. V številnih ekipah World Toura je veliko italijanskih imen, saj jih je veliko odšlo k tujim ekipam. V Italiji pa je še veliko priznanih športnih zdravnikov in dobrih pogojev za treniranje, vendar je mentaliteta popolnoma različna od tiste, ki je veljala pred 20 leti. Trenira se tudi na različen način. Stara filozofija stopnjevanja obremenitve treningov pa je prav tako mimo. Italijansko kolesarstvo zadnje čase ni več tako bleščeče. Če se ozremo do kategorij mladincev in kolesarjev do 23 let, ima italijansko okolje še vedno neko vodilno vlogo? Ne moremo si zatiskati oči pred ekonomsko krizo, ki je osiromašila tudi to okolje. Zmanjkal je t.i. Giro Bio za kolesarje do 23 let. Tudi veliko paradnih enodnevnih dirk, kot je bila lonjerska dirka, je izginilo. Dobiš sredstva, če imaš pokrovitelja, ki dejansko živi za kolesarstvo. Je samo problem finančnih sredstev, ali pa obstajajo še druge težave? Težave so tudi zaradi pomanjkanja dobrih strokovnjakov. Manjkajo kadri, ki bi se redno izpopolnjevali na tečajih kolesarske zveze. Ne bom rekel, da sem jaz boljši, ker sem jih opravil, vendar večina športnih direktorjev in trenerjev se preveč naslanja samo na izkušnje, ki so jih pridobili v tekmovalni karieri. V Italiji obstaja zelo kakovosten izobraževalni sektor, žal pa še vedno prevladuje mišljenje, ki prepoveduje mladim tehnikom, da bi lahko rasli na profesionalni ravni in da bi od tega tudi živeli. Svojo kolesarsko pot ste začeli v domačem okolju. Razen lonjerske Adrie in kolesarskega sektorja pri SK Devinu pa se ne ponašamo z občuteno kolesarsko tradicijo. Kako gledate na to športno dejavnost pri nas doma? Nočem ustvarjati polemik, pa vendar pri nas res primanjkuje tista zdrava kolesarska mentaliteta, na vseh ravneh, tudi na medijskem. Dovolj prelistati športne strani tržaškega Piccola in bo takoj razvidno, koliko prostora je posvečenega temu športu. Lahko pa bi rekel tako: ne vsi radi delajo prostovoljno. Veliko predsednikov in odbornikov rad dela tako, da jim nekaj ostane zase ali v društvu. Kolesarstvo je drag šport. Starši v večini primerov nimajo veliko sredstev, zato se tisti vztrajni mladinci odločijo, da odidejo drugam. Menite, da se lahko ubere različen pristop? Potrebno je veliko dela, navdušenih in tudi izkušenih posameznikov ter naklonjenih pokroviteljev. Predvsem pa morajo v tem okolju delati ljudje, ki gledajo na ves šport na 360 stopinj in da nimajo kolesarstvo kot nekaj negativnega za mlade. Vendar so na Tržaškem nekateri tudi uspeli. Charly Petelin, bivši Devi-nov kolesar, je lansko leto prestopil med profesionalce, pred leti se je na mladinski ravni izkazal Daniel Poz-zecco, tudi sami ste bili deležni nekaj uspehov ... Petelin spada med tiste, ki so odšli v Veneto, drugače ne bi uspel. Na Tržaškem in Goriškem imamo dobre lokacije za treniranje, profesionalec pa ne sme trenira- ti vedno sam, saj potrebuje kolege z enakim ritmom. On je naredil dobro izbiro, ki se mu je obrestovala. Pozzecca dobro poznam in vem, kaj lahko doseže. Njegovih izbir in izbire trenerja pa raje ne komentiram. Poskusil je tudi s tridentinsko ekipo, vendar vem iz svojih izkušenj, da pri takih izbirah moraš biti zelo trdoživ. Odločili ste se za novo pot v kolesarskem svetu. Že nekaj časa spremljate mlade kolesarje v vlogi športnega direktorja. Kako po novem prenašate svoje znanje in izkušnje v novem okolju? Naj povem, da nisem pravi trener. Nastopam kot športni direktor, kar pomeni, da predvsem koordiniram delo od trenerjev do mehanikov, med temi je tudi Tržačan Aleksander Rojc. Tak način dela v mladinskem sektorju ni zelo razvit, vendar se vedno bolj uveljavlja pristop do dela, ki ga imajo profesionalne ekipe. Pred časom ste v sklopu izobraževanja, ki ste ga opravili pri CONI-ju pridobili naziv športnega direktorja 4. stopnje. Pot vas je peljala tudi do profesionalne belgijske ekipe World Toura. To je bilo leta 2010, v času, ko sem boljše spoznal Roberta Damianija, ki je vodil belgijsko ekipo Omega Pharma - Lotto. Italijanski olimpijski komite nam je v sklopu izpopolnjevanja omogočil tudi prakso pod okriljem uveljavljenih športnih direktorjev. V bistvu je takrat on postal moj mentor. V tistem letu sem z njim sodeloval na Giru in v praksi spoznal delovanje in organizacijo ekipe svetovne elite. Seveda ves trud in čas, ki ste ga namenili vašemu izpopolnjevanju ni bil zaman. Kateri so vaši prihodnji načrti? V roku desetih let želim postati športni direktor profesionalne ekipe. Vem, da bom moral do tega cilja veliko potrpeti. Delati pa je treba počasi, zato si ne ustvarjam velikih utvar, saj sem sedaj premlad za tako izkušnjo, nobena vrata pa niso na stežaj odprta. Učim se tudi angleščino, ki je dandanes na višjih ravneh bistvena. Če bom letos poleti sprejet na izpopolnjevanje Mednarodne kolesarske zveze, pa bom pridobil tudi najvišjo možno stopnjo izobrazbe med športnimi direktorji. Omenili ste kolesarsko globaliza-cijo in drugačen način treniranja. Po vašem mnenju, kateri je pravi in sodobni način vadbe v prenovljenem kolesarskem svetu? S tem, da je kolesarstvo nedvomno veliko bolj zdravo kot pred leti, trenerji pripravljajo kolesarje na specifične dirke. Univerzalen kolesar ne obstaja več, zato je spektakel tudi upadel. Pri mladih pa je treba opustiti tabele in strogo načrtovano treniranje vse do mladincev. Naj bo zabava spet na prvem mestu. Če mlad kolesar ima pred sabo le številke, ima pred sabo ne samo fizični, temveč tudi psihološki napor. Kot trener pa moraš imeti srečo, da ob pravem času srečaš tudi marljive mladince. Teh je vedno več. Zadnji zmagovalec Gira, Nairo Quintana, ima komaj 24 let. Ob njem smo letos spoznali še Italijana Aruja in mnogo drugih. Katera pa so perspektivna imena slovenskega in italijanskega kolesarstva? Uspeh mladih je dokaz, da se je ta šport regeneriral. V italijanskih vrstah bi nad vsemi izpostavil specialista enodnevnih dirk, kot sta Ulissi in Battaglin. V Sloveniji pa se na mladinskem področju dela zelo dobro. Ob Janu Polancu pa nad vsemi izstopa Matej Mohorič (letnik 1994 op. av), svetovni prvak med mladinci 2012. Lani je spet osvojil majico svetovnega prvaka med kolesarji do 23 let, sedaj pa nastopa za italijansko ekipo Cannondale. Andrej Marušič Anže Kopitar drugič prvak lige NHL LOS ANGELES - Hokejisti Los Angelesa so prvaki severnoameriške lige NHL za sezono 2013/14. V peti finalni tekmi so slovenski zvezdnik Anže Kopitar in soigralci na domačem ledu v Staples Centru po dveh podaljških premagali moštvo New York Rangers s 3:2 in skupno slavili s 4:1 v zmagah. Za kralje je to drugi naslov prvakov po letu 2012. Anže Kopitar ima skupno v končnici 26 točk za pet golov in 21 podaj. 26 Nedelja, 15. junija 2014 ŠPORT / košarka - Jadran pred novo sezono na več frontah Odprta vprašanja Zadnji teden je pri Jadranu minil brez otipljivih novosti, kar pa ne pomeni, da odborniki košarkarskega društva mirujejo. Čas praznovanj zgodovinske vrnitve v B-ligo z uspelo »fešto« preteklo nedeljo v telovadnici pri Briščikih je zdaj vsekakor dokončno prepustil mesto naporom za organizacijo naslednje sezone. Glede na to, kako zahtevna je v finančnem, organizacijskem in kadrovskem pogledu, je na dlani, da čaka odbornike veliko delo. Potem ko je bil za trenerja potrjen Andrea Mura in celotna zmagovita garnitura igralcev (pod vprašajem je, kot kaže, le še Christian Slavec), je prioritetna sestava ustreznega proračuna. »Iskanje sredstev je zelo težavno, prehodili bomo vse poti, da pridemo do njih,« je povedal Marko Ban. Novosti pričakujejo pred koncem naslednjega tedna, ro za vpis ekipo v državno divizijo B pa zapade letos 9. julija. Šele tedaj se bodo lahko osredotočili na vprašanje okrepitev v igralskem kadru. Nobena skrivnost ni, da razmišljajo o visokem igralcu, ki je v višji ligi skoraj neobhodno potreben. Kandidati so že evidentirani. Dobra novica je, kar zadeva boja pod košem ta, da je ortopedski pregled izključil hujšo poškodbo za Petra Franca. Zaradi poškodbe meniskusa naj zaenkrat še ne bi bila potrebna operacija. Tudi če bo do nje prišlo, pa ni tako zahtevna, da ne bi mogel Franco ne začeti nove sezone pravočasno. Kar zadeva igralcev je prva ekipa vezana tudi na sestavo ekipe mladincev, ki naj bi v novi sezoni še bolj tesno sodelovali s člansko vrsto. Po besedah Bana to ne izključuje možnosti, da bi mladinci lahko prvenstvene tekme igrali s kakih drugim slovenskim klubom, ki sodeluje v projektu Jadran. Še vedno je odprto tudi vprašanje, kje bo Jadran igral. Prošnja na Občino za uporabnost tržaške športne palače Palatrieste je že vložena. Pri Jadranu so se odločili za igranje ob nedeljah ob 18. uri. Prednost, kot smo že poročali, imata tržaška prvo-ligaša Pallacanestro Trieste (moški) in So-cieta' Ginnastica Triestina (ženske). Če bosta oba želela igrati ob nedeljah (kar zadeva moške ekipe je celo še pod vprašajem njen obstoj), bo nov dom košarkarjev Jadrana postala nekdanja športna palača pri Čar-boli, ki je vezana na najlepše spomine Ja-dranove košarkarske epopeje. (ak) Peter Franco ne gre pod nož Ljubitelji nogometna, danes vsi v Repen! Nogometaše Krasa čaka danes v Repnu (od 16. ure dalje) odločilna tekma za napredovanje v državno D-ligo. Po zmagi na prvi tekmi v Liguriji z 2:0 so proti ekipi Magra Azzurra v vlogi nespornega favorita, a mačka še nimajo v žaklju. Sprotno poročilo o dogajanju v Repnu boste lahko neposredno spremljali tudi preko naše spletne strani www.primorski.eu odbojka - Združena ekipa Ivanovic je zavrnil povabilo Olympie Perspektivni srbski odbojkar tržaškega društva FerroAlluminio Nikola Ivanovic je zavrnil vabilo združene ekipe Olympie, Soče in Vala, da bi v prihodnji sezoni z goriškim moštvom igral v državni B2-ligi. Ivanovič se je skupaj z dvema igralcema tržiškega Fincantierija v preteklih dneh udeležil nekaj treningov združene ekipe. Očitno je to, kar je pokazal, bilo za strokovno vodstvo ekipe dovolj prepričljivo, da so ga zasnubili, vendar do poroke ne bo prišlo. Štirindvajsetletni Ivanovič , ki bo od 1. julija prost igralec, je športnemu vodji Andreju Vogriču v petek sporočil, da »gre raje k Slogi Tabor«. Kot nam je za tržaško društvo povedal Ivan Peterlin, se Sloga Tabor sicer z njim še ni dogovorila. »Ivanovič bo prihodnji teden res treniral z nami. Povedal je, da sta z očetom prišla do spoznanja, da bi bila vožnja v Gorico prevelika ovira za študij na univerzi, zato bi raje prišel k nam. Vnovič bomo preverili, ali res drži, da je julija prost in se nato odločili,« je povedal Peter-lin, priznal pa, da bi za Slogo Tabor pomenil pomembno okrepitev. V Gorici bodo morali rešiti tudi vprašanje rezervnega podajalca, saj je Jan Čer-nic sporočil upravi, da v B2-ligi ne morejo računati nanj. Kot kaže, pa to ne pomeni, da se bo v Gorico vrnil mladi Samuel Princi, saj vsem ustreza, da bi tudi v prihodnji sezoni na najvišji možni ravni igral kot standardni igralec, ne pa kot rezerva Filipa Hledeta. (ak) □ Obvestila Zaključni športni dan vzhodnokraških šol Športni dan za učence osnovnih šol vzhodnega Krasa je letos organizirala večstopenjska šola Opčine. V spremstvu učiteljev se je v športnem centru Gaje zbralo 150 učencev in učenk OŠ Bevk - Opčine, COŠ Tomažič Trebče, OŠ Trubar.Kajuh Bazovica). Pomerili so se v poligonu, štafetah, igri med dvema ognjema in tudi v šahu. odbojka - Memorial Bratov Špacapan Od jutri boji ob mreži • v v na zunanjem igrišču Jutri se bo na zunanjem igrišču v Gorici pred telovadnico Olympie na Drevoredu 20. septembra začel tradicionalni moški odbojkarski turnir za 7. memorial Bratov Špacapan. Tako kot doslej bo na njem merilo moči devet ekip, ki jih je organizator razdelil v tri skupine. V skupini A bo igrala ekipa Olympie, ki je letos napredovala iz 1. divizije v D-ligo, Govolley iz Prvačine, ki bo nastopil z ekipo mladincev, novopečenimi prvaki Slovenije, in tržiški tretjeligaš Fin-cantieri. V skupini B so tretjeligaš s perspektivnimi mladinci VB Gemona, Naš prapor (1. divizija) in Mossa (1. divizija), v skupini C pa združena članska ekipe Olympie, ki je napredovala v B2-ligo, Sloga (nastopila bo z drugo ekipo) in OK Val (1. divizija). SPORED Jutri, skupina A: 19.45 Olympia 1. div. - Govolley; sledi Govolley - Fincan-tieri, sledi Fincantieri - Olympia 1. div. Torek, 17.6., skupina B: 19.45 VB Gemona - Naš prapor, Mossa - Gemona, Naš prapor - Mossa. Sreda, 18.6., skupina C: 19.45 Olympia - Val, sledi Val -Sloga, sledi Olympia - Sloga. Četrtek, 19.6., polfinale: 19.45 zmagovalec skupine A - zmagovalec skupine B, sledi zmagovalec skupine C - najboljša drugo uvrščena ekipa. Petek, 20.6.: 19.45 za 3. mesto, sledi finale. SK DEVIN prireja v sodelovanju z ZSSDI uradno tekmo z rolerji Inline Alpine Slalom v okviru Meddeželnega prvenstva v nedeljo, 22. junija 2014 v Obrtni coni v Nabrežini. SK DEVIN vabi na 40. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. junija 2014 na društvenem sedežu v Slivnem ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30. uri v drugem sklicanju. AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom S. Gregorčič in ZSSDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fante in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tempore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave do 30. junija, tel. 329-2718115 (ASZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it). NOGOMETNO DRUŠTVO FC PRIMORJE obvešča, da organizira na lastnem igrišču kamp za dečke in deklice od 5. do 12. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 23. do 28.junija. Otroke bomo sprejemali že ob 8. uri. Dodatne informacije na tel. št. 329-6022707 ali na: zuppinroberto@yahoo.it KK BOR in ZSSDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. Maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 14. leta od ponedeljeka, 1. do petka, 5.septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 karinmalalan@gmail.com ŠD SOKOL sporoča, da je ponovno odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara). ŠD JUVENTINA - organizira od 18. do 28. junija športni kamp za otroke. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.00, ob sobotah do 12.30. Za informacije: 3290913340 (Maja Peterin), 3484975838 (Gianfranco Vecchiato). AŠZ SLOGA in AŠD SLOGA TABOR obveščata, da bo redni občni zbor društev jutri, 16. junija, v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah ob 20. uri. primorski_sport face book 4 Prevali in odboji na zaključnem nastopu OK Val V štandreški telovadnici so v petek izpeljali zaključni nastop ob koncu sezone otroške telovadbe in mi-niodbojke OK Val. Uvodoma je prisotne nagovoril društveni predsednik Sandro Corva, zatem so se predstavili malčki otroške telovadbe, ki jih vodi Samuel Brajnik s pomočjo Gaje Braini; prikazali so cel kup telovadnih veščin, ki so se jih naučili v devetih mesecih vadbe. Še zlasti so se izkazali v prevalih, tudi najmanjši - otroci iz prvega letnika vrtca. Za njimi so nastopili otroci prvega in drugega razreda osnovne šole, ki jih odbojkarskih prvin v Štandrežu in v Doberdobu učita Rok Magajne in Samuel Va-lentinčič. Otroci se v spodnjem odboju že kar dobro znajdejo, nekateri tudi v podaji. Prikazu je sledilo družabno srečanje, otroci pa so zagotovili, da se septembra spet vrnejo v telovadnico, da se v telovadbi in odbojki še izboljšajo. Zadnjič 3. polčas Jutri bo med 9. in 10. uro na Radiu Trst A zadnja oddaja Tretjega polčasa v tej sezoni. Odprli jo bodo s predsednikom NK Kras Go-ranom Kocmanom, upajo, s pogovorom o vrnitvi repenske ekipe v D ligo. V nadaljevanju se bodo pogovorili s plavalcem Matjažem Markičem. 31-letni Koprčan je specialist na 50 metrov prsno, v karieri je osvojil štiri odličja in bil leta 2008 tudi evropski prvak. Po obdobju težav - treniral je praktično brez bazena in sam - je izpolnil normo za letošnje EP v Berlinu. Novinarka RTV Slovenija Sara Oblak je v Riu med pripravljanjem reportaže o nogometnem SP zasačila Williama Perica med branjem našega dnevnika Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 15. junija 2014 2 7 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Dvorišče pred Dvorcem Coronini, Šempeter V četrtek, 19. junija, ob 21.30 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Grajsko dvorišče Danes, 15. junija, ob 21.00 / komedija / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«. Režija: Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce2 iz Gabrovice pri Komnu. NOVA GORICA SNG (Trg Edvarda Kardelja 5) V petek, 27. junija, ob 21.00 / Sébastien Čopko Fraboulet, Manca Uršič: »Ver-tigo«. / Ponovitev: v soboto, 28.junija ob 21.00. V torek, 1. julija, ob 18.00 / Šugla gledališče: »Romeo in Julija«. V petek, 4. julija, ob 19.00 / Ana Be-zlova in sošolec: »Meja«. Center Nove Gorice V torek, 1. julija, ob 20.00 / Cia. La Tal: »Neverjetna skrinja«. KOPER ■ 20. Primorski poletni festival Ribiški pomol V petek, 20. junija, ob 21.30 / Jure Iva-nušič in Marko Vezovišek: »Od tišine do glasbe«. Martinčev trg V soboto, 21. junija, ob 21.30 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V nedeljo, 22. junija, ob 21.30 / Marko Brecelj: »Torej v Vršac«. Casa Veneziana V torek, 24. junija, ob 21.00 / Večer z Iztokom Mlakarjem. Dvorišče kulturnega doma Marezige V torek, 24. junija, ob 21.30 / Marjan Tomšič: Bužec on, bužča jaz« / Mono-komedija s Sašo Pavček. Hlavatyjev trg (koperska tržnica) V sredo, 25. junija, ob 11.00 / Nika Sol-ce: »O lišički zviti tički in drugih zverinicah«. / MCLU Koper - Lutkovni studio Lutkarnica, Koper. / Ponovitev: v četrtek, 26. junija, ob 11.00. Titov trg V sredo, 25. junija, ob 21.30 / Carlo Goldoni: »Mirandolina«. / Nastopa: Narodno gledališče Kikinda, Srbija. IZOLA ■ 20. Primorski poletni festival V nedeljo, 22. junija, ob 21.30 / Aldo Nicolaj: »Parole, parole«. SEČOVLJE ■ 20. Primorski poletni festival Soline V ponedeljek, 23. junija, ob 21.30 / Spiro Scimone: »Koli« / Nastopa: Slovensko stalno gledališče Trst. LJUBLJANA SNG Drama Velika dvorana V sredo, 18. junija, ob 19.30 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Mala drama V torek, 17. junija, ob 20.00 / Maja Ha-derlap: »Angel pozabe«. / Ponovitve: v sredo, 18. junija, ob 20.00. V sredo, 18. junija, ob 20,00 / Maja Ha-derlap: »Angel pozabe«. MGL Veliki oder V sredo, 18. junija, ob 19.30 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin«. V četrtek, 19. junija, ob 19.30 / tragedija / William Shakespeare: »Othello«. Mala scena V sredo, 18. junija, ob 20.00 / komedija / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Studio MGL V ponedeljek, 16. junija, ob 19.00 / gostujoča predstava AGRFT UL / Magi- strska produkcija Ajde Smrekar: »Pe-nelopa«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Dvorana Generali V nedeljo, 27. julija ob 21.00 / balet / »Roberto Bolle and friends«. Stadion Rocco V nedeljo, 22. junija, ob 21.00 / Nastopajo Pearl Jam. V soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Nastopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po internetu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone. Ferdinandej ■ Kelstki festival Triskell V petek, 20. junija, ob 20.30 / Nastopajo: polistrumentist Adriano Sangi-neto in Irish folk rock skupina Wooden Legs. V soboto, 21. junija, ob 20.30 / ples / Nastopa plesna skupina Gens d'Ys. / ob 22.00 / koncert / Nastopa celtic folk rock skupina Cromdale (NEM). V nedeljo, 22. junija, ob 17.00 / Pripovedi in zgodbe ministrela Lady Ho-neyblood skupaj s Claddagh. / ob 20.30 / Nastopa irish folk skupina Irish & More / ob 22.00 / Nastopa celtic/pagan metal skupina MaterDea. V ponedeljek, 23. junija, ob 21.00 / Nastopa slovenska skupina Bog Bards. V torek, 24, junija, ob 20.30 / Nastopajo: Na Blaich (Škotska / Avstrija) in Roc'Hann (Slovaška). V sredo, 25. junija, ob 21.30 / Nastopajo Meneguinnes (Lombardija). V četrtek, 26. junija, ob 21.15 / Nastopajo Pipes Up ( Lombardija). V petek, 27. junija, ob 20.30 / Nasto- pajo veseljaki Fabula Aestatis (Nemčija) in Celtica Pipes Rock (Avstrija). V soboto, 28. junija ob 20.30 / Ponovno nastopajo Fabula Aestatis in Ou-beret (Francija). V nedeljo, 29. junija, ob 20.00 / Nastopajo tržačani To Loo Loose. BRISCIKI Veliki prireditveni prostor V petek, 27. junija, ob 17.00 / Nastopal bo Manu Chao, ki bo predstavil novo plato »La Ventura«, nastopale bodo tudi druge predskupine. _SLOVENIJA_ KOPER ■ 20. Primorski poletni festival "Circolo", Vrt Skupnosti Italijanov Koper V ponedeljek, 23. junija, ob 21.30 / Ana Tonkovic Dolenčic, Vlatko Broz in Ivan Leo Lemo: »Marlene Dietrich«. LJUBLJANA V torek, 24. junija, ob 20.00 / Nastopajo: Death To All (Zda) skupaj s člani bivše skupine Death in Gorguts (Kanada). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Razstavna dvorana nekdanje pralnice pri Sv. Jakobu (Ul. San Giacomo in Monte, 9) društvo I.AR.PA. (Italija -Argentina - Paragvaj) je organizila dobrodelno raztavo, ki bo na ogled do do petka, 20. junija. Razstavljajo: Patrizia Bigarella, Laura BonifacioRaffaella Busdon Claudia cervo, Giuliano Comelli Massimo De Angelini, Domine Doctor, Adriano Gon, Monica Kirchmayer, Luciana Mazer, Mauro Martoriati, Bruna Naldi, Claudio Palcich, Sergio Pancaldi, Palo Polenghi, Patrizia Ri- spoli, Rosalba Rudella, Miriam Sar-ricchio, Giorgio Schumann, Daniele Severi, Alan Stefanato, Franco Vecchiet, Kuno Vitzhum, Elisa Vladilo, Ampelio Zappalorto in Paolo Cervi Kervischer. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Galeriji Kulturnega Doma (Ul. Brass, 20 - Italija): je na ogled razstava tržaške slikarke Adriane Rigonat z naslovom »Una stagione difficile -Strašni čas«. / Razstava sodi v okvir pobud ob 100-letnici izbruha prve svetovne vojne. _SLOVENIJA_ AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KOS POHIŠTVA, KI SE DA IZVLEČI LETOVIŠČE V ITALIJI, OB JADRANSKEM MORJU SESTAVIL LAKO KRAVJE MLEKO PRVE DNI PO PORODU NOGOMETNA EKIPA IZ MESTA V PIEMONTU BERI PRIMORSKI DNEVNIK RIMSKI HIŠNI BOGOVI, VARUHI HIŠ RIMSKA BOGINJA JEZE ZOB BREZ SAMOGLASNIKA SL. KOLESAR (TOMAŽ) MALA FLAVTA DELO KNJIŽEVNIKA W NA SLIKI DELO KNJIŽEVNIKA t NA SLIKI ~ OČE NEORGANSKE SNOVI V ZEMELJSKI SKORJI ZAČETEK OTVORITVE AZIJSKE BELE KOPRIVE VELIKAN SVETOVNEGA SLIKARSTVA DA VINCI ITALIJANSKA PISATELJICA MORANTE OKRASNE CVETLICE MNOŽIČNI NASTOP TELOVADNIH DRUŠTEV MISEL BREZ SOGLASNIKOV SAMUEL ADAMS VICTOR HUGO LESENO OBUVALO TOMAŽ KALIN VODJA KPI BERLINGUER AM. PISATELJ ASIMOV TO IN ONO SOUL V SREDI ITAL. REŽISER (MICHELANGELO) OTOK V TIHEM OCEANU SONJA MILIČ OTOK VALEUTIH / DOGOVOR, POGOVOR GLAVNO MESTO TURČIJE ANGL. FILOZOF (BERTRAND) GESLO VELIKE JAPONSKE, ... NIPPON PREVOZNO SREDSTVO JADRANOV TRENER NAŠ PATRONAT ŽIVKO HRISTOVSKI REKA SKOZI FRANKFURT ČASTNI NASLOV STARA MERA ZA VINO ALI ŽITO AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA NAMEN, CILJ LOJZE ABRAM TINA TURNER SKRIVNOST ZDRAVLJENJE SKLEPOV IN MIŠIC KAMNIT POMOL ZA PRISTAJANJE LADIJ ANTON VODNIK POPOLNA PRAZNINA FILM Z ARNOLDOM SCHWARZE-NEGGERJEM OZEK KOS POLOTOKA KRALJEVIČ INDIJSK. EPA KEM. ZNAK ZA TELUR JAMES IVORY SLOV. SMUČARKA TOME OTROŠKO VOZILO SPODNJI DEL POSODE MOLZNA ŽIVAL NEKDANJI MILANOV NOGOMETAŠ (GIANNI) DODATKI NADZORNIK POSLOPIJ V STAR. RIMU MUSLIMANSKO SVETO, ROMARSKO MESTO TEKMOVALEC V HITROSTNI VOŽNJI VRSTA PLINA ELEKTRONSKA POŠTA AVSTRALSKI PTIČ REKA V ŠPANIJI PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK ZVRST NOVINARSKEGA DELA EVROPSKI VELETOK DOLORES IBARRURI SPONA, OKOV AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL SL. KOŠARKAR (MATJAŽ) OSKAR KJUDER DELO KNJIŽEVNIKA y NA SLIKI r TROPSKA PAPIGA ALEXANDER KIELLAND ZAPISEK, OPAZKA, PRIPOMBA NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA HESS NEKDANJI AVSTRALSKI TENISAČ (ROD) FIGURA, PODOBA ZNAMENITA AMERIŠKA UNIVERZA / ZORAN OGRINC ADA NEGRI OKRASNA RASTLINA, DEŽEN SLOVARČEK - ATKA = otok v Aleutih • EMU = ptič z zakrnelimi perutmi, ki živi v Avstraliji • NAL = kraljevič iz indijskega epa Mahabharata • OCA = reka v Španiji, pritok Ebra • OENO = otok v otočju Pitcairn v Tihem oceanu 28 Nedelja, 15. junija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad deželo bo v nedeljo v nižjih plasteh pihala burja, v višjih legah pa bo dotekal bolj vlažen zrak zaradi območja nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje med Ligurskim zalivom in Jadranskim morjem. Povsod bo spremenljivo. Ob morju bo zjutraj pihala močna, popoldan zmerna burja. Po nižinah bo pihal zmeren vzhodni veter. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Burja na Primorskem se bo nekoliko okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 21 do 25, na Primorskem okoli 28 stopinj C. Povsod po deželi bo spremenljivo zaradi oblačnosti v višjih legah. Ob morju bo zjutraj pihala močna, popoldan zmerna burja. Tudi po nižinah bo pihala burja ali zmeren vzhodni veter. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, le na jugu bo občasno možen rahel dež. Na Primorskem bo pihala šibka, občasno zmerna burja. Kar sveže bo. TOLMEC 015/22 & TRBIŽ O 8/18 ¿V, CELOVEC 011/22 KRANJSKA G. O 8/18 O TRŽIČ / d_b 10/22 c f^S S. GRADEC O 8/20 CELJE 9/23 O VIDEMO 14/26 ČEDADo" 15/25 KRANJO GORICA 0N- GORICA 16/26 O " 16/26 POSTOJNA O 12/21 LJUBLJANA 013/23 <£^¿7 N. MESTO 12/22 O PORTOROŽ O PORE X KOČEVJE \ O . ČRNOMELJ O 1986 - Ponekod na Štajerskem so po nočnih nalivih zjutraj izmerili zelo veliko dnevno količino padavin. V Ribnici na Pohorju je padlo kar 104 mm dežja, v Lokovini pri Velenju 85 mm, v Vojniku in Gradišču pri Slovenj Gradcu so namerili 79 mm in v Celju 71 mm padavin. Danes: ob 4.56 najnižje -66 cm, ob 11.44 naj-Sj višje 36 cm, ob 17.11 najnižje -14 cm, § ob 22.50 najvišje 44 cm. S Jutri: ob 5.34 najnižje -61 cm, ob 12.31 naj-či višje 35 cm, ob 18.02 najnižje -10 cm, ob 23.30 najvišje 34 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje C. 500 m...........18 1000 m...........14 1500 m...........10 2000 m............9 2500 m............4 2864 m............1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8,5, v gorah 9,5. Jolijeva in Day-Lewis s plemiškim nazivom LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je hollywoodskima zvezdnikoma Angelini Jolie in Danielu Day-Lewisu podelila plemiški naziv. Kot so sporočili iz Buckinghamske palače v Londonu, si je ameriška igralka naziv dame prislužila za boj proti spolnemu nasilju na kriznih območjih. Trikratni oskarjevec Day-Lewis bo odslej nosil naziv sir. Enaka čast kot omenjena igralca je med drugimi doletela tudi uspešno angleško pisateljico Hilary Mantel, znano po večkrat nagrajenem romanu Wolf Hall. Elizabeta II. plemiške nazive tradicionalno podeljuje ob praznovanju svojega rojstnega dneva. Kraljica ima rojstni dan 21. aprila, praznuje pa ga junija. Ban ob rojstnem dnevu zaplesal z bolivijskimi domorodci slovenija - Nasveti Policijske uprave Kolesarji naj dobro poskrbijo za varnost KRANJ - Lepo vreme privabi na ceste tudi številne kolesarje. Zaradi več hudih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, jih policisti pozivajo, naj dobro poskrbijo za svojo varnost. Ostale udeležence v prometu pa opozarjajo, naj vozijo strpno, naj bodo pazljivi do kolesarjev in naj jih prehitevajo na primerni razdalji. Kolesarji naj vozijo po pravilni strani in v pravilni smeri vožnje ter ne preblizu roba vozišča ali celo po nasprotni polovici vozišča. Upoštevati morajo pravila o prednosti, pred spremembo smeri pa se morajo prepričati, ali to lahko storijo varno. Zlasti pa morajo hitrost prilagoditi svojim sposobnostim in cesti, še posebej ko gre za odseke cest z večjim naklonom. Ves čas je potrebno ohraniti nadzor nad kolesom tako, da je mogoče ustaviti, ko je to potrebno, nikakor pa ni dopustno kolesariti pod vplivom alkohola. Za otroke ob tem veljajo še posebna pravila. Otrok do šestega leta starosti sme voziti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v spremstvu polnoletne osebe tudi v območju umirjenega prometa, samostojno pa šele, ko je star osem let in ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico. Tudi otrok do 14. leta brez kolesarskega izpita sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka. Kolesarji, mlajši od 14 let, morajo med vožnjo imeti tudi kolesarsko čelado, kar velja tudi za otroke, ki se na kolesu vozijo kot potniki. Posebno previdnost policisti svetujejo tudi starejšim kolesarjem, ki so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in se počasneje ustrezno odzovejo. Upoštevajo naj svoje sposobnosti, izogibajo naj se vožnji ponoči in po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti, predvsem pa naj se izogibajo cestam, kjer ni kolesarskih stez, so še zapisali na kranjski policijski upravi. (STA) LA PAZ - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki se mudi na vrhu skupine G77 v Boliviji, je svoj 70. rojstni dan, ki ga je praznoval v petek, obeležil na prav poseben način. Skupaj z domorodci iz Santa Rite v vzhodni bolivijski provinci Concepcion je namreč zaplesal ljudski ples, gostitelji pa so mu pripravili tudi posebno torto, okrašeno z listi koke. Otroci so med ceremonijo v vasi El Torno Banu zapeli "Vse najboljše", nato pa so mu izročili torto, na kateri je generalni sekretar ZN upih-nil 70 svečk. Ban je v Bolivijo prispel iz Brazilije, kjer je prisostvoval otvoritvi svetovnega prvenstva v nogometu. Kitajski bogataši razgrabili vozovnice za polet v vesolje PEKING - Več kot 300 vesoljskih navdušencev iz Kitajske je kupilo vozovnice za petminutni polet v vesolje, ki stanejo dobrih 70.000 evrov, poročajo tamkajšnji mediji. Vozovnice za polet v vesolje z nizozemsko družbo Space Expedition Corp so bile naprodaj na spletni strani Taobao, kupci pa so jih razgrabili v nekaj minutah. Letalo za dve osebi bo v vesolju ostalo pet do šest minut. Potnik bo v tem času užival v imenitnem razgledu na Zemljo in lebdel v brez-težnostnem prostoru. Med kupci so tudi štirje poslovneži iz Cheng-duja in dva iz Šanghaja. Datum poletov še ni znan. Potniki, ki ne smejo tehtati več kot 125 kilogramov, bodo morali opraviti tečaj na simulatorju letenja in v breztežnostnem prostoru. 9 AcegasAps Societä del Gruppo Hera comune di trieste am z odpadki? Da bi izboljšali ločeno zbiranje in zajezili pojav divjega odlaganja kosovnih odpadkov ob cestah, bomo v naslednjih sobotah od 10. do 18. ure uredili potujoče zbirne centre na različnih lokacijah. 21. JUNIJ Območje parkirišča ob krožišču pri Bošketu, sedež Šestega Okraja 28. JUNIJ Območje parkirišča ob Rižarni pri Sveti Soboti (dostop iz ulice Rio Primario) 5. JULIJ Sedež Civilne zaščite (bivši rekreacijski center) Križ KOSOVNI ODPADKI pohištvo, žimnice, obešalniki, lestenci, smuči, kovinske police in mreže, lonci, pločevinke, kante, železni predmeti BELA TEHNIKA IN ELEKTRONIKA hladilniki, pralni stroji, sesalniki, TV-ji, radio sprejemniki, računalniki, grelci vode ZELENI 0DRE2 trava, listje, veje, odpadki rastlinskega izvora STEKLENE ŠIPE okensko steklo, ogledala NEVARNI ODPADK laki, barve, neuporabljena topila, uporabljena olja PNEVMATIKE IN SVINCENI AKUMULATORJI (avtomobilske baterije)