St. 17. V Gorici, 24. aprila 1885. „So6a" izaaja vaak petek in velja do poitiprejemana ali v Gorici na dom poeiljaaa: Vie leto.....f. 4.40 Pol Jeta.....„ 2.20 GetTrt leta . . . . „ 1.10 Pri oznanilih in tako tudi pri „po- sltmicah" se placuje za navadno trisfop- no vrato: 8 kr. ee se tiska 1 krat I » » » » 2 „ ZareLe crke po proitoru. SOCA Tedaj, XV. Posamerae Stevilke a* dobitajo po 8 kr, v tobakarnicah v gosposki olid blieu „tr«h kron", na starem trgu in v wuwki ulici ter t Tr»hi, via On* Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo arednistvu „So6e" v Gorici na Travnikn 16,1., naroSuina pa opravniStvu „8o8«u Via della Croce at, 4. n. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj ¦e blagovoljno frankujejo. — Delalcem In drugim nepremosnim se naroftnina saiga, akose oglaie pri opravnlfttvu. Prestolni goyor. | V sredo, 22. aprila, opoludne se je slovesno ! sklenil doBedanji drzavni zbor. Uze predpoludne so I se zbrali v veliki dvorani na dvoru, ki je odlooena I za poeebne slavnosti, udje obeh zbornic drzavnega | zbora : gosposke in poalan&ke zbornice, prvi na desni, i drugi na ieri; po sredi je ostala pot za cesarja. Ko ! je bilo vse v redu, naznani to prvi viSji dvornik Nje- ! goveinu Yelicanstvu in tedaj pride cesar z visokim i sprenistvom v dvorano. Naprej bo Sli ministri in IVjih c. in k, Visokosti presvitli gospodje nadvojvode, potem prvi viSji dvornik s palico in visji dvorni mar-Sal z mecem, za njimi Njili Velic«*nstvo. Ob straneh in zadej spremljali so Njegovo VelicanBtvo gatdni stotniki, viSji kamornik in generalni adjutant (pri-boLnik). Ko je stopil cesar v dvorano, pozdravili bo ga z burnimi: hoch! (zlvio!) Y dvorani imeli bo mi-nistri, presvitli gospodje nadvojvode in viSji dvorni uradtriki svoja mesta ob cesarskem prestolu; eesarje zasedel svoj preitol in je prebral zbianim poslaneem pokrite glave sklepui govor. V svojem govoru izrekel je presvitli cesar. naj-prej svojo zahvalo in svoje priznanje zbianim poslan-cent, da bo v pretekli lestletni dobi pri svojem dolu drzavne koristi dobro spoznali in eenili, ter za po2r-vOvalnost, katoro bo pokazali pri svojem uetavnomjde-lovanji. Lepa vrsta vainih prodlogov, ki so priili od vlade, se je razpravljala in o njib sklepalo. Za vo-juatvo in za ranjenoe ter za druzlne onih, ki bo na bojnem polji padli, ee je veliko storilo. Yolilna pra-vica razsirila so je na male obrtnike in volitev v ve-likem posestvu eeskem se je olajiala. Dulevni razvoj avstrijskih narodov imele so pred ocrai tiste naredbe, ki zadevajo poduk v obstojeeih Solah in napravo no-vih, posebno obrtnih ucilnic. Tudi gmotno stanje du-hovnikov v dulnem pastirstva se je v ozir vzelo ter se je sklenila o BJem postava, ki sedanji stan v mar-aioem zboljsa. NajveS je delal sklenjeni drzavni zbor na polji narodnega gospodarstva in prometa. Carinska postava, uravnava Donave, upeljava obrtnih nadzorni-kov, postave za kmetijatvo in obdelovanje zeralje pri-6ajo o tej delavnosti. Za nravnavo vodi na Tirol-skem in Koroakem izdalo so se velike vsote in morale se bodo izdati tudi za vodovje v Galiciji. Yelike vaznosti je upeljava poitnih hranilnic in raznih po-stav, ki varajejo netednega in ubogega oderuStva in sleparij. Popolno priznanje zasluzi delovanje poslan-eev z ozirom na zeleznice, katerih drnge so se na novo gradile, drage pa sprejele v drzavno upravo, kar pospesuje koristi drzave in posameznih dezei. Fosre6ilo se je doseci, da so drzavni dohodki vsako leto veSji, da je drlavni kredit mo^no poakoSil in da je vedno blilji oni las, ko se uvede ravnotezje v dr-zavnem gospodarstva. Cesar izrazi svoje priznanje glede dosedanjega uapesaega delovanja obeh zbornic za sre^o domovine in blagiojo Hjegovih narodov, za katere goji enako ljubezen inskrb kot vladar. BNa»i dobri odnosaji proti vsem drzavam", jnadaljuje cesar, „opravicujejo nado, da se ohrani drzavi mir se dalje in nekaljen. Pod blagoslovom toga miru bo Moja vlada z vstrajnostjo iu doMno udanostjo za blaginjo drzave tudi dalje izpolnovala svoje dolznosti po Be-' danjih potvh, da se kon6a, kar je bilo z Vami zaceto, da se nada 1 jno ustavno delouspesnorazvije in da se tako do-seze cilj, ki odgovarja Mojim namenom, ieljam in nadam. Tedaj Vas priporocam var-stvn Ysemogo5nega in zagotavljaje Vas Svoje neo-majeae milosti, naznanjam, da je sesija drfavnega zbora sklenjena*. Cesar sevzdigne in se vrne med zivahnimi hoch-(zivio 1) klici v svoje proatore v tiatem redu, v ka-Kerinem je bit pre] priiel t dvorano. Ko je cesar prihajal v dvorano in ko jo odhajal, pozdravil ga je batalijoo peScev, ki je bil postbvljen na zananjem dvoru z godbo, po ohstojedlh pravilih. Poslanci so odali z dvora in ve&nom so se ie tisti dan vrnili vsak na svoj dom. Drzavni zbor bo zdaj razpu^en in raz-piaejo se nove volitve. Narodna slavnost v Prva6ini. 0 tej slavnosti pisali so vfii soeednji slovenski listi, a najveo „So5att, kakor se ipodobi, ker se je vrsila slavnoBt v naSi najvecji blizini. Gotovo uetre-zomo deleznikom sveoanoBti in vsem rojakom, ki se zanimajo za probujenje in 2ivljenj« naroda, ako do-darao onemu popisu, kar Se manjka. Prekrasuo |pe-sem, katero smo bili prinesli v lflJtevilki, ponatisnil je BSlovantt v svojem listu na prvem mestu ter do-stavil, Bda je brez dvojbo najvocja korist, najnepre-cenljivejsa pridobitev prvaske slavnosti najnovejli pe-snikov umotvor, v katerem predofiuje vso zgodovxno Slovana trpina tako zlvo, da nam ie nobeden pesnik z jeduako tvarino ni toli globoko v Broe segel, kakor Simon Gregorge". Tudi mi monimo, da pogum in vztrajnost, katero dobiva pesnik po takih izjavah so najvecj'e koristi, da so imele za narod najboljih na-sledkov ter da jih bodo ie imele. Delavnost pospeii se na vsaki Btrani, spozhanje se disti in omika se u-trjujo, V povzdigo modsebojnega tpoznanja dodajemo dttuob dva pesnikova odgovora. 8. Dornbersko-prvaikiobeini. Od nekdaj zavedala sta se Dornborg in Prva-cina v narodnem in marsikaterem oziru. Tudi dan-danes imata lepo mesto med zavednimi obcinami go-riike okolice. To mesto sta li utrdila 8e posebe z imonovanjem pesnika Simona Gregor$i6a za svo-jega castnega obSana. — Na prijazuem gradiSkem gri6i postavljen je Simon Gregor^'i od svojega Skofa kakor drugi duhovni pastirji kot luc, ki vedno gori proti nobu, ki razsvitljujt izroceno mu cedo, ki vne-ma ogenj neboako ljubezni v sreih poboznih vernikov. Pri tej luci priiiga se kakor po drugih duhovnijab. spoznanje pravega Boga, vnemajo se srlne molitve do nebesk^ga ofieta, ponehujejo strasti, vzbuja se ljubezen do sovra^nikov i n bratov. Ali Bog je Simona Gregoreica se druga^e obdaril; dal mu jepesniskega duba, kateri navduSuje in povzdiguje vso Slovenijo, kateri nahaja priznanje in obcudovanje daletj zunaj mej slovenske domovine. To prednost svojega soseda spoznala je obdina dornbersko-prvaaka ter ga jeime-novala castnega oblana. Ko je bila izrocena pesniku doticna diploma v prvaSki Litalnioi, zahvalil se je pesnik na tern imenovanji z besedami, ki bodo sluiile slehernemu Slovencu v vedni poduk, dornbersko-pr-vaiki obcini pa v neminljivo slavo. Zahvala za castno obcanstvo se je glasila: „G. zupan, iskrena Yam hvala za toliko odli-kovanje, za dastno domovinstvo v slavni obdini Va§itt. „Slovenec je po mojem prepri^anji povsod dom& med Slovenci; naj stopi na Stajarsko, Koro§ko, Kranj-sko ali Primorako, naj pride v slovensko mesto, v trg ali vas, povsod pride med brate. Zavednemu Slovencu ne veljajo tiste meje, ki jih je postavila po-liti^na uprava. to povsod bi morali ^lovenoi Slo-venca tudi kot brata vsprejeti. Kedar bo to mislje-nje ob5no, imeli bodo Slovenci boljae Case." BYendar, deprav je moje miSljenje tako, ne mi-slite, g. zupan, da me Yase imenovanje castnim ob-canom ne veseli; ravno nasprctno, veseli me prav modno. Saj s tern imenovanjem ate mojemu mi§ljenju ravno dali dejanski izrdz, ko ste mi domovinsko pra-vico pri Yas elovesno priznali, me kot domacma v svojo obdino vsprejeli. Sam vladika Strossmayer je izrekel o priliki, ko mu je Ljubljana podebla castno meSfianstvo, da ga tak prostovoljni izraz naroda naj-bolj veseli in da tako imenovanje Steje za najveeje odlikovanje na svetu. Kaj bi tedaj to ne veselilo mene, ki nisem niti senca tega velikega moza 1 G. zupan, jaz nisem nikoli iskal niti zelel odlikovanja od z go raj, in relem, da ga niti ne maram; a odlikovanje, ki mi prihaja od mojega drazega naroda, me sr5no veseli. Z veseljem in ponosom me napol-auie sosebno odlikovanje od Yale lepe obSine, ker to odlikovanje prihaja od zavednega ^udstva. Svojo zavednost pokazali ste ravno Btem imenovanjem: saj me niste odlikovali kot zaaobnika, niti ne za zaaluge za YaSo obcino, ker takih zaslug nimam; ampak odlikovali sto me kot delavca na oboeslovenskem knji- zevnem polji. S tern ste pokazali, da veite, kaj ie po Sloveniii godi in da Yam je razvoj Blovenifra pri srei. Zavednost svojo ste vselej tudi pokazali o volit-vah, ker ste vselej gl .jovali za mole, ki so vedno mozki etalivbran za narodne pravice; prepriSan tern, da bote tudi v prihodnje le takim mozem dali svoje glasove. A Yala obiina je tudi naprodna, kar spri-5uje vinarsko in sadjarsko dmztvo, ki meet Yami u-stanovljeno dela za gmotni prospeh obfianov. Konecno mi je tudi to poaebno v pon6s, da sem sprojet mad domadine tiste obfiino, ki je dala prvega slovenikega skofa, ki je rojen na GoriSkom: do zdaj iz goriSkih Sloveneev, kolikor je meni ssnano, so ni ie noboden drug popel do tolike cerkveue 6aati. Vse to reel da-jejo VaSemu imonovanju toliko veejo vrednost in ve-ljavo. Torej lepa Yam hvala za toliko oast, hvala Yam in vsemu zupanstvu iu staraiinatvu. Prosim, iz-razite to mojo zahvalo in moj sr<5ni pozdrav vierau staralinstvu in obemstvu !H 9. ZdravijcaStrossraayerju, Ko jo bil nadzdravil prof. Erjaveo pemiku ter omenil jako pohvalno izjavo dijakovarskoga ikofa o delovanji Simona Gregorfii5a na peBnifikem polji, po-novil se je v tern cut spofitovanja in ljubezni dobla-gega moLa, ter mu je napravil nasleanjo piekrasno zdravijco: „Moj vrli prijatelj, g. prof. Erjavec, izustil je zdaj ime, ki je meni sveto in globoko v sree zapi-sano; a ne le meni, ampak gotovo Yam vsem, To je imc najvecjega Jugoslovana, najvoojega slovanskega srea, ime Strossmayerjevo.' Ako se zdaj jaz drznem govoriti, to ni za to, da bi Vas za tega volikana nav-duseval, tega ni treba, ker navduSeni ste zanj vsi, tudi ne za to, da bi Yam kaj novega povedal, ker to ni mogoce, saj moL je Yam vsem dobro znan; go-vorim le za to, da svojim obfiutkom dam odduSka. Slavna gospoda, koliko je ta veliki moz storil za svoj narod in tudi za nas Slovence! kako se zanima za vsako stvar, ki se prikaze na slovanskem obzorji! ' Kako pospesuje vsako narodno prizadetje. Ni ga bilo skofa od sv. Cirila in Metoda pa do danainjih dni, ki bi bil tako gorece ljubil slov. narod in toliko zanj storil, kakor on. In kako podoben je on prvim bla-govestnikom na&rn! Danes na dan smrti sv. Motoda bode to primerjanje na svojem mestu. Sv. Ciril in Metod nista bila slovanske koronine in tudi predniki Strossmayerjevi niso slovanske rodoviue; a oni in ta posvetili so vse svoje 2ivljenje slovanski stvari. Sv. solunska brata prinesla. sta davnim Slovanom najvecji dar, dar prave vere, Strossmayer to verov Slovanih uLi in utrjuje z besedo in s tako krasnimi pismenimi poslanicami. Apostola naia uvedla «ta v slaibo bozjo nai jezik, in kedo se dan danes bolj Sivo^ bolj gorece poteza za to, da bi so sloveng&ni v cerkvi, pri najsvetej&ih opravil'h po?rnila prvotna cast, kot ravno ta veliki vladika? Nasa blagovestnika sta slovanske knjige zaeetnika, Strossmayer njen najvedi pospeSe-vatelj, dokazjugoslovanska akademija! O sv. Metodu se bere, da je bil slikar, Strossmayer to sicer ni, a kdo je storil za to umetnost med brati Hrvati toliko kakor on ? spomnite se dragocene galerije slik, ki jo je narodu podari!. Da, in oelo v tern mora biti on podoben naiim avetnikom, da ^cdi na i s t i stolid, katero sta onadva ustanoviia, — kakor dokazuje sam v svoji zadnji divni postni poslaniol. Snak jima je v delovanji, enak tudi v trpljenji: preganjali so prva blagovestnika na§a, zdaj pre^anjajo njega in to zarad ljubezni njegove do tladenih Slovanov. Mnogo. po-dobnosti zunanjih tedaj, — a kar se ,ti6e dttha, v njem 4ivi in gori ves duh sv. Cirila in Metoda! Zalo bi ga jaz imenoval novega Ciril-Metoda I Bog ga je poslal Slovanom ravno o lOOOletnioi teh svet* nikov! Bog daj, da bi bilo to dobro, pomenljivo zna-menje. Naj bi on delo sv. Cirila in Metoda, katero so veki ranili, oSkodili, porugili, — zopet scelil, po-pravil, — naj bi vewko edinost med Slovani zopet dognal, kakor to namerava. In Bog mu daj doiiveti sad teea dela"!* . „Slavna gospoda! Taki mozje bi raorah ziveti tudi telesno (saj ausevno nikoli ne umerjo) skoz eto- letja, ker v stoletjih se jim enak moL ne narodi: toda, ker to ni mogoce, mu ielim, da bi iivel do najskrajne raeje, da latere je danaSnje dni mogoce eloveku doapeti. Bog ga ohrani!" S kakim navdusenjem je bila sprejeta ta adra-vijca, povedati smo o dragi priliki— Zdelo se nam je potrebno, objaviti jo, ker smo to obecali in ker ima mnogo poducnega r sebi. Dopisi. TmOVO, 20. aprila. — (V obrambo.) Frosimo, naj blagoToli slavno uredrnStvo sprejeti aledeci po-pravek na dopis g. tajnika v zadnjem listu cenjene ,Soee«. T dopisu v predzadnjem listu kakor tudi t ne-kterih prejSnjih, se je pisalo najvec" o osebi tajnikovi, Jeer je v mnogih ozirih najimenitnejsa in ima v ob-etnskih zadevah najved uplnra in moci, c"e tudi imajo dragi east in odgovornost. 0 drugih cuvajih nismo pisali, ker smo skoro brez izjeme 4 njimi zadovoljni; oni opravljajo svojo gozdno sluzho, imajo z nami po-trpljenjc in nam v ootinskih zadevah ne delajo no-benih sitnostij. Pisali nismo zoper g. gozdnega o-skrbnika, ker on gleda le na eravska opravila, Ijudstvu uatrele, ce le more, in sam za svojo osebo se ne briga za obemske stvari, kolikor vemo, razen ta-krat, kedar so v zvezi z enirskimi zadevami. To je hvalevredno. Samo glede enega drugega cuvaja smo neko obravnavo omenili. kateva je bila gotovo popolnoma postavna, naj je ze imela na nas prijeten utis, ali ne. To ni<5 ne de: dopisnik je zaznamoval samo obeutke nekierih. Nepotrebna je torej trditev taj-nikova, da on in njegovi tovarsi z ljudstvom v mini znrijo, in da je ono z njimi zadovo'jno. 6e je bi» govor o s'aresinstvu ali zupanstvu in je pri tern spet tajnikova oaeba bila pocescena, se je godilo to zato, ker je vse vkup tako zra§d*eno. In o njem samem pisan je le majhen del tega, ob kar so zadevamo, ali kar nam ni v§e5. Vsi dopiji od te strani so resnicni in g. tajnik jih ne more ovre6i s tem, da imenuje one, ki niso po njegovem kopitu, nemirneze in suroveze. ISeres-nieno je, kar pravi, da je prisel en zlicar iz uma radi strahu pred smrtjo in peklom. Tudi Ciceronov ni-mamo pri nas; nas g. ucitelj Cicero je vse kvale vre-den moL in se ne ntika t obSinske prepire. Srefcen tajnik, ki je tako dolgo domovini sluzil, a srecni tudi mi, ako nam pusti, da se enkrat oddabnemo. On sam govori v zadnji BSc6i" : „Se kratek cas naj po-caka (dopisnik) in naj se potolaii, ker to sluzbo jaz v kratkem sam oddam". Zelimo, da bi nam to mi-lost res v kratkem casu skazal. Pa take obljube je 2e veSkrat nstmeno izrekel, in mi ne vemo, kako dolgo bo trpel ta „kratek cas". Saj tndi o volitvab vemo uze od sv. Fetra minulega leta sem, da bodo „v kratkem*, samo da se zdaj ne vemo za koliko mesecev bo tisto „v kratkem*. Ponavljamo se enkrat z"eljo in prosnjo, naj blagovoli g. tajnik res taj-nisko sluzbo prostovoljno oddati, ker izpuliti mu je uie tako ne moremo, in videli bomo pri nas razmere vse na boljSe predrngacene, in flSoca* bo o nas vse Ijubeznjivejse pisala, ne vec takih osebnosti, kakor doslej. Nasa torba bila je ie prepolna, zato je nekaj odletelo v sSo6ott; pa zdaj torbo radi spet zapremo: saj g. tajnik odda v kratkem casu tajnistvo; samo bi zeleh Se izvedeti, kedaj iztece tisti „kratek cas.tt ____________ Ve6 obcinarjev. Iz Sela, dne 14. aprila. Saj rei-e kdo, kar noce, Slovenci napredujemo. Ce vsahne eno drnStvo, 02iviti dve drugi. Dvanajst let smo z Batujci trkali da bi dobili svojo Solo, da bi s tem otrokom pot v Solo skrajSali io da bi dobili sa; jednega posvetnega razumnega mo2a, ki bi nas podnceval in nam poma-gal ustanoviti vsem potrebno bralno drnStvo. Zafeljeni cilj smo dosegli in osnovali smo res bralno druStvo Selsko-Batujsko. Nadejali smo se, da po skupnem prizadevanji bo druStvo mocneje in krep-keje, a kmalu smo priSli do preprigaoja, da ni tako. Hocem razpravljati, kako in zakaj je pri§lo do raz-pera med Seici in Batujci, omenim naj le, da smo aelci za se odposlali pravila na namestniStvo, da si osoBjemo svoje bralno druStvo, kateremn pristopi med drozimi ve«ma obSinskih "zastopnikov razen par sta-roKopitnezev. DrnStvu bo tudi namen, odpraviti takozvane fan-tovske plese7 ter upeljati raj§e druStvene. Tako se odstranijo nadejamo se pretepi, preklinjan je in pijan-^evaoje, ki je s fantovskimi plesi zalibog oavadno v xKerXtimam ravna Pero ? rokall» Povem §e, da je naS ufiitelj vpeljal 2e Iani latinske litanije in' re-»uia« pnp.poldanskisltt2bibo2ji. Ker je bilo Ijud-stvo vsled t( noyotarije nevoljno, svetovali so muoe-Kateri mo2je, uaj ostaue rajge pri starem. Nekoliko fOuHF g*rJ IteLj >udi ozital Da ta 8Vet» a k<> je na leto§Dji vehkonocoi ponedeljek zopet pri€el latinske htanije peti s6 se nekateri vrofiekrvni farani iz Sela ujezib, med sluzbo boijo cerkev zapustili ter so takoj potem ? podraJni cerkvi Selski molitev opravi-li. Gospod znpnik jih je sicer naslednjo nedeljo v cerkvi oStel, a zdi se, da je s tem le olje ? ogenj olfl. F.M. Krlia, 22. aprila 1.1. — Fro§Io nedeljo, 19. t. m., nas je skoro iznenadila vesela novica, da prifine v Kriil kmalu volitev novega iopana. Menili smo, da bomo Se kaj casa iakali v omenjeno svrbo. A bilo je ravno obratno. Pravijo, da hitro fzvrsenje kacega dejanja ni vedno na pravem mestu. Za sas pa v tem slacaji ne velja oroenjena prislovica, kajti v naglici smo mi nvno to dosegli, po cemer smo u2e dolgo casa hrepeaili! Uie pretekli torek, 21. t. m. ob jednajstej uri dopoludne, iznenadi nas neprenehno pokanje moinar-jev in veselo pritrkovanje zvonov tukajsnje fame cerkve. Marsikak kriiki in zunanji obcinar je rado-vedno poprasevai: „Koga neki v Kri2i tako slavno bprejemajo? koga tako radostno pozdravtjajo ?¦ Temu ni bilo dolgo cakati odgovora, kajti ra-dovednost se nam je kmaln z veselo novico uteSila, da je ravnokar jednoglasoo zopet za zupana izvoljen naS priljubljeni nekdanji 2apan, pravi poitenjak, gospod Filip Ter pin, veleposestnik v Kri2i. Ta mo2 je dika in ponos celej obiini. V njegovem novein poslu mu ni pri nas do sedaj (bbtti tekm;.*ca. To tr-dedemu prihaja mi v spomin njegovo prejSnje delo-vanje, ko je vefilet zaporedom zupanoval in izvrstno vodii krmilo na§ej obgiroej obfiini. Tudi sedaj smo si v svesti in nada nam je, da bo novi gospod 2upau vstrajno deloval za blagor in napredek svojih obtinarjev. Bog zivi toraj caSega vr-lega 2upana in njegove volilce! IZ Komna, 14. aprila. — ITzc za Sasa nam nepozabljivega Lavrica, ko so se pricela snovati drust-va tudi pri nas, primorskih Slovencih, ustanovili smo bili v Komnu citalnico. Ustanovitelji njeni biii so za stvar res vneti, Ijudstvu pa so bile take iueje 5e ptuje; in zbog tega obCingtvo ni moglozs taka pod-jetja ogreti sa. Stvar je poSetkom zavrela, a kmalu se je pricela hladiti; hladila in hladila se je tako dolgo, da je popolnoma zledenela in propala. Tako drustvo se je pri nas parkrat zopet prikazalo, a Zalibog, da mu ni bilo obstanka. V zadnjem casu izvr-sil se je vender obrat na boljse. (Popisovanje koristi, katero daje drustveno Jivljenje sploh, in ognjeviti na-govor Komencem, da bi druStvu pristopili, ter pev-cem, da bi zvesti ostali zapocetemu delu, morali smo opustiti radi pomanjkanja prostora. TJr.) Najprej je zopet ozivel in se je pomnozil nas pev8ki zbor. Da bi pevci tocneje in z vecjim vese-Ijem izpolnovali svojo lepo nalogo, vzbudil je nekdo misel_, naj bi se ustanovilo pevsko druatvo. Pocetkom se ni hotela ta misel vsakega prijeti, a pozneje pre-sinila je vse pevce in v lanskem maji smo se tudi zbrali, da bi tako drustvo osnovali. Vse smo bill uze napravili ni nastavili, &amo enomalo smo morali se po6akati, — a v tem smo morali iz raznih obzirov proti svoji volji izprevideti, da nasemu naklepu ni se cas vgoden. OdloKli smo tedaj. Po leti ni bilo skoro mogoce vee, da bi se bili zbirali, ker radi mnogega poljskega dela smo imeli dovolj skrbi, tako da smo morali celo petje skoro zanemarjati. Tam v jeseni pa zacujemo glas, da se snuje bralno drastvo. Radostnim sreem in pravim navduSe-njem pozdravimo to novost Kmalu odposlje osnoval-ni odbor novega di-ustva svoja pravila, dobi ja po-trjena, ter ima koj svoj prvi ob5ni zbor. Tukaj se je postavila mese5nina na 80 kr. Pevci in drugi so pro-sili, naj bi se tako visoka mesednina znizala, da bi jim bilo mogoce k druStvu pristopiti j ker pa ni bilo mogoce, omenjeno mesecnino znizati, bilo je drastvo pevcem in marsikomu dragemu nepristopno. Brez drustva nam ni bilo vec Siveti in prvega drustva se nismo mogli okleniti, zato se snide nas pevski zbor ter si ustanovi po lanskih pravilih drugo druStvo imenom BPevsko in bralno drustvo Lira". Pravila nam je viBoka vlada potrdila in na belo nedeljo, 12. t. m., smo 8 prvim obenim zborom draitvo ozivili. Ob«ni zbor, ki je trajal od 5. do 7. ore zveder se je vrSil v najlepSem redu. Zacasni predsednik gospod Alojzij Strekelj, vnet narodnjak in rodoljub, pozdravi navzoce ude, katerih je bilo blizu 60, v prav lepem nagovoru. Proti koncu se swominja nasegc presvitlega cesarja Franca Josipa L* na kar zaori orjaSki trikratni zivio! — Volitev se je vrsila tako, da boljSe ni mogla. Na 5elo si je postavilo drustvo prefiastnega in mnogo zasluznega gospoda dekana in zupmka Jakopa D o 1 j a k a. Niegov namestnik je tc lespoStovani gospod Josip Kav6i6, c. kr. beleznlk, kateremu od casa njegove prve zavednosti bije sree za ubogi narod slovenski. Pevovodjo so izvolili gospoda Alojzija Lnznika, ufiitelja, tajnika gospoda Jo-gpa Svaro, gostilniiarja, blagajnika gospoda Alojzija Streklja, posestnika, in odbornika gospoda Franca Kofola, c. kr. kontrolorja, in gospoda Miroslava Prel-ca, pisarja. Enoglasno so bili izvoljeni gg. predsednik, podpredaednik, pevovodja in odbornik F. Kofol. Casopisov smo naroclli deset,. poleg tega pa tndi „Navodno biblioteko", BLjudsko knjiznico'* in knjige druzbe sv. Mohora. Zadnje tri'bodo Ijudstvu posebno dobro ustrezale, ker naSe ljudstvo ljubi sploh predmete, katere obsegajo omenjene knjige. Drustvo si bo tudi druge knjige nakupovalo in potem udom izposojevalo ; prav tako bo izposojevalo po 8 dni stare casopisQ in tako bo airilo z berilom omiko in oliko, kolikor bo le mogoce, - —.. Tadi VHe ostale tocke so se redno izvrSile. — Zabvaliti se imamo se gospodu Ivanu Buncu. da je nase ljudstvo tako lepo nagovoril. Zbor se zaklju5i s prav lepim in navduSenim govorom, in obemstvo se potem razide. — Drugi dan, v ponedeljek, bila je prva odborova seja, ki je drastvo popolnoma ure-dila. ___________ Iz Brd, 21. aprila. SpoStovanim gospodom drustvenikom „Slovenskega jeza" naznanjam, da me je angelj bozji sredno vodil po romarskem potu na Velehrad in od tam 6rez Olomuc, Prago, Celovec, Kormin nazaj. Hvala bodi Bogu! Treme sem imel od Ljubljane naprej zmiraj lepo, jasno, tiho; od Kormina domu zopet degevno. Kaj vec o tem prijetnem romanji povem, kedar mi Bog potrebnega casa da. Za danes imam le to dolznoet ie, da izre^em prisrdno zahvalo spoitovanim obSinskim modern Gra-denske duhovnije za 6astitljevi sprejem o mojem pri-hodu. Bog Vam stotero povrni! And. ^nidarci<5 vikar. Politidni pregled, Te2i§6e vse notranje politike tega tednaje nedvojbeno prestolni govor, s katerim je nas presvjtli cesar zakljufiii v sredo 22. t. m. na cesarskem dvoru na Dunaji z navaclno sve6a-nostjo in po naradnem obi6aji Sestletno zase-danje dr^iivnega zbora. Ker smo prineslt posne-tek govora na prvem mestu, omeniti nam je tft le to, da zadnje cesarjeve besede, katere smo navcdli v vsem obsegu, nam dajejo veselo nado za prihodnost. Cesar odobruje dosedanje priza-devanje svoje vlade, ki je pot pripravljala, da bi se uvedel mir * med razne narode avstrijske in da bi se zboljialo dr^ivno gmotno stanje, ter izraza svoj namen, ^eljo in up (kakor do zdaj cesar ni se govoril, da bi se spominjali), da se po tej poti in z nadaljnim raz-vitkom ustavnega^ivljenja dose^e ta blagi cilj. K temu pa6 ne moremo drugega pristaviti, ko dodatt iz globofiine srea: Bog daj! Ogerska zbornica je res sprejeia nacrt pre-naredbe gosposke zbornice po nasvetiK slednje z veliko vecino, kar smo fa tako in tako pri-cakovali. Na Hrvaskem snide se zopet sabor, da do-voli potrebne novce vladi za tekode leto; pri-eakuje se, da bode zasedanje mtrno. Pri dopol-nilnih volitvah pridobili so StarfieviCijanci jeden sedez, a takozvana narodna stranka ima se vedno veliko vecino. 0 zunanji politiki omeniti nam je v prvi vrsti angIe§ko-msko vprasanje, ki ni §e reseno. Vesti o mirnem razvczlanji tega vprasanja in o vojski vrstijo se drnga za drugo; danes pravijo, da se bo stalno mirnim potom re§ilo, jutre da je vojska neizogibna. Zadnje novice vznemirjajo, vender ne vemjemo, da bi prisUo do vojne. Na francosko-kitajskem boji§6i je povsod mirno in nadejati se je, da se ne bode ve6 kri prelivala. Srbski kralj Milan otvoril je sknpi&no s prestolnim govorom, v katerem pondarja prija-teljske zveze z avstrijskim dvorom in druzimi drzavami in omiluje, da ni pravega prijateljstva med Srbi in sosednim bratskim narodom bul- Domade in razne vesti Za otroSki vx% so darovali: ^t. K. 5 gl. — Avgust Jakopifi v Boloi 2 gl. — Fr. K. v T. 5 gl. — Za d e kH sk o s o 1 o so podarili: St. K. 5 gl. — A. C. v C.^3 gl. — Hvala jim prelepa in obilo posnemalcev. Stevilo otrok, ki se oglasajo v vrt, se mnozi, naj bi se mnozilo tudi Stevilo darovalcev in darov. „Grori3ka ljudska posojilnica" imela *je pred tednom v blagajnici nekaj denara, a zdaj je zopet prazna; Gospodje, ki ne vejo, kam z denarom, ali oni, ki bi hoteli pomo&i v zacasni tezavi, naj pri- E ft stopijo k drustvu. Ysak dele2 iznaSa 10 gl., vpisniua pa 50 kr. Kdor pristopi z ve6 cego s 4 deleft, plaSa vpisnino le od prvih 4 deleBev. Kdor nima prilike, da bi se osebno upieal, naj poilje denar ravnatelju, odvetniku dr. Nik, Tonkliju, in potem dobi po poSti na svoje stroske vse potrebne papirje. Vsi duhovniki in zupani bi morali pristopiti, da bi ostala posojilnica t njin rokah in da bi se brigali za srecen razvoj te-ga vaznega podjetja. Katolifiko druStvo (Circolo cattolico) v Go-rici bo praznovalo prihodnjo nedeljo god sv. Jozefa. avojega patrooa. Pri jutranji slovenski in predpolu-danski italijanski pridigi v prestolni cerkvi se bo ozir jemal na to. Ob 7. uvi zajutra bo v omenjenem bo-zjera hranu druStvena sv. mafia, mod katero je druSt-venikom mogoce priatopiti k sv. obhajilu. — Katoli-Sko druStvo je popolnoma odloceno, da bo kandido-v»Io za drzavni zbor v kmeckik obcranh gradiikega okrajnega glavarstva njonsignora Y a 1 n s s i j a, stol-jitga proSta v Gorici, katerega Me sedaj na vso raofi priporocamo onim slovenskim obclnam. ki spadajo >od imenovano okrajno glavaratVo. Monsig. Valussi to imel nasprotnika zato, ker se je v drzavnem zlto* ra pravicno vedel, ker ni tega mneuja, da so mora se silo zatreti vsak sled naroda, ki zlvi pomeSan z Italijani, ali ki jim je sosed. KatoliSko drusfcvo se dfii nadela, da vsi iraarao pravico ziveti. no le tisti. k| so na vrbu. To je prav in poSteno, Vitez dr. Doliac, predsednik „KatoliSkega droitva* v Gorici, zavrada v zaduji Stevilki „Ecovi" p?av izvratno nekega pisarja, ki je v predzadnjem ^Corrieru* hotel gumni6iii mons. Yalussij a, kakor bi no bit zadosti Italijan, ali kakor bi se no bil loganjal kot clrzavni poslanec za pravice Italijanov. )r. Doliac odgovarja pravi primerno, da klerikalci (kakor jili wCorr." zmirja) imajo p*av pojem o raznih narodnosti, da so svoji narodnosti vedno zvesti ter da jo zagovaijajo v pravicmh rec*eh, mod tern ko naSi Hberatci so segli v pagan«ko case m 3matrajo za bat-bare (divjako) vai» one, ki niso njih narodnosti. Tako je. Konaervativoc in postenjak so svoje narodnosti no sramujo, ampalc jo izpoveda in dola za njot naj bo Stovenec ali Italijan, pa po poStenih po-tih in v pravi meri. med tern ko zagrizenec tirju pravice le za se in jib drugim ne privolci. Kouscr-vativnih Italijanov se ne bojimo, nnj bodo Se tako vneti za svojo narodnost, ker vemo, da pustijo tudi nam naSe pravice, dokler se drzijo krSanskih nac"el. Bati ae nam je le italijanskih liberalcev, ker v na-rodnem oziru so slepi in ne vidijo ko sebe. Grof Goronini in „Unioneu se ne ujemata. Slednja bila je poslala k vzviSenemu gospodu depu-tacijo trek mol ki so ga praSali, ali bi on kot no-voizvoljeni drzavni poslanec: 1. delal v korist italijanski narodnosti, 2. pristopil italijanskemu klubu v dr/avnem zboru, ako bi se tak klub sestavil. Grof Goronini je dal deputaciji odgovor, ki je podoben gorki zaulnici, kateremu pa nikdo ne more ugovarjati. Gled(S narodnosti izjavil je dezclni glavar preprifiiinje, kateremu je bil vedno zvest, da namrec Ijudske in srednje Sole se morajo postaviti na podlago materi-nega jezika in da v to svrho bo vedno deloval. Kdo more tajiti pravi6nost tega odgovora ? Ali je pa z odgovorom ustreieno skrajni italijanski stranki? Ni-kakor ne. Ta stranka so boji matednega kot uenega jezika v nasih srednjih solah kakor hudic kriza. ker pri tem bi tadi Slovene! dobili. kar se ne sme zgo-diti. Spominjamo na nedavno naSo poleraiko s „Corr." Pravice italijanske narodnosti umpjo nekateri gospo-dje tako, da v Gorici se razen laikega jezika ne sme slisati nobena draga beseda. Za take pravice (???) se grof Goronini nikoli ne bo poganjal; to blago delo prepusti drngi gospodi. Gled6 italijanskega kluba odgovoril je vzvileni gospod, da njemu se zdi ta klub nepotreben, nemo-go^ torej neverjeten in k vefiemn kot podklub nje-govega kluba. In tudi v tern ima grof popolnoma prav. ]Saj povejo Italijani, kaj ho<:ejo doseci v naro-dnera oziru, cesar se nimajo? Narodnih srednjih sol ne marajo, kjer so ob enem mogoce tudi slovanske; obiinske, drJavne, dezelne, sodnijske, davkarske in vsakovrstne urade ter ljudske sole imajo take, ka-kerSne Jelijo. Za pravno akademijo v Trstu so se nekdaj oglasaii: torej to bi bilo vse, kar bi mogli tirjati, ako morda niso ten mislij, da pravice italijanske narodnosti zahtevajo poitalijancevanje slovanskih rodov. Klub s takimi naceli zdi se nam nemogoS in Goroninijev odgovor popolnoma umesten. — Dalje bi bil rekel grof Coronini, da v njegov klub stopijo sami liberalci, da za klerikalce ia feudalce ni njegov ktub, ki se po novih volitvah najbrze okrepi. Te besede ne izrekajo ni6, ker navodeni izrazi so zgubili svoj atalni pomen in se rabijo zdaj za to in ono, kakor pride. Po naaem mnenji smo mi najbolji liberalci (radodarni, sirokoarcni), ker privos&mo Ita-lijanom popolnoma vse, kar za se ^elimo, in ne tirja-mo od njih Sisto ni5 druzega razen tega, kar oni za se pravicno zahtevajo. Ali more biti Slovek bolj libera-len P Gospod grof pa je sam najhuji klerikalec, ker vemo, da y svojem dejanji jemlje kot vodilo ona na-6ela, katera Kristusovo duaovstvo u2e nad 18 sto let oznanuje kot pvava. Najhuji feudalci 8lednji5 so na-vadno Iastniki zemljiS5 v Furlaniji. Izseljenci, ki na stotine zapui2ajo furlansbo domovino; lahko spri da podpisano c. kr. kmetijsko drustvo daje pojasnila samo o tistih uzorcih, ki se v preiskavo izrogujejo neposredno v druStvenemu uradu (v de^elni hiSi na starem tergu). C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici, dne 22. aprila 1885. Iz it. Frjana, 22 aprila. — V. izkaz rado-darnih doneskovza druStveno zastavo. YogriS Jo2ef, posestnik, 3 gl.; Vogrie Jo2ef krdmar, 1 gl. 50 kr.: vkup 4 gl. 50 kr. S prejsnjimi razkazi vkup 67 gl. 60 kr. — Dalje dekleta za trak: Marija Padovan, Zanutava, 1 gl.; Gabrovec Marija 1 gl.; Dornik Jo-Ma 1 gl. j Hlede Franca 1 gl.; FilipiS Marija 1 gl.; vkup 5 gl.; a prejSojimi darovi vkup 23 gl. 20 kr. Lepa bvala! Uditeijsko druStvo Tolminsko bode zbo-rovalo izvearedno v Tolminu v dan 2. maja t. 1. po sledndem dnevnem redu: a.) Slovesna zadugnica po pokojnem ufiitelji Antonu Sekliji ob 9. uri. b.) Po ma§i: 1. Nagovor prvosedniskov. 2. Poro&lo tajnikovo o delovanji odborovem. 3. Blagajnikovo pcroCilc 4. Peticija degelnemu zboru za zboIjSanje uciteljskih taz-mer. 4 Peticija c. kr. okrajnemu Solskemu svelu. 6: Pregledovanje oziroma dopolnjenje druStvenih pr&vil. 7. Prosti predlogi. Kor se radi tro§kov ne bodo raz-poSiljala posebna vabila, vabi le s tem k polni vde-lezitvi Odbor. „Ljubljanski List* nam otita v gtcvilki od 20. t. ro., da smo podalt obcinstva sracti, katere so nam poslali dopisniki z desnega in levega brega Soce o koboridski po§ti, Ako smatra imenovant list pojave naroda kot smeti, ne moremo mu po-magati; a nam se zdi, da narodovo {miSlje.nje in ve-denje je vredno, da se mu odloCi prostor v javnem glasilu. V isti Stevilki trdi omeujeni list, da BSoCau s u m n i 6 i vlado in druge ljudi z ozirom na kobo-ridsko poSto ter da g. Palisca zna slovenski jezik tako, da bo mogel obcevati v svoji sluibi z ljudmi. „SoeaB ni sumnicila ni tega ni onega, arapak je na-vedla fakta, ki govore" obsebi, glede ove slovenScine pa ve iz gotovega vira, da ima ualog uciti se je iu da ;v Koboridu je g. P. na slovenski pozdrav debelp gl e d al. Kako se je v Tolminu m«?d neko gospodo tolma^ilo to imenovanje in kak utis je naredilo, naj poizve" naS Ijubljanski prijatelj sam, da ne bo spet trdil, da prinaSamo smeti ali da koga sumnicimo. L i s t n i c a u r e dn i S t v ». Gg. p o a I ani 5J-jir'j era Cestiteljem pesnika Siraona Qregoriifia: Vade wpo8lanou smo odloJili; menda bo §e vedno das za to. — GK dopisnifcn iz OSevljeka: Glavna stTar je, kaj in iz kakega na» m e « a se je godlo in ali bo se dotiSniki zare& posmehovftli in rogali. Ako tega ne morete na njeno vino: Prinosito nekoliko dotidnega vina na tuknjSnje evilorejHko in vinarsko poBku^ovftli&f?, na Studenci (Via Alvarez), in tarn Vum povojo, ali je Vala trditov resnifinn. Broz dovoljnpgft uzrokft no smetc kaj takega trdiH. Poslano.*) Log pod Mangartom. Odgovor Martinu Cernuta. Da svetost Te k dopiiu v zadnji Booi ni navo-dila, ve vsakdo, kdorTebepozna; a to utegno ljudem neznano biti. da v moji biii na prepovedan (Norma) dan godeo le prenoLi§Le dobi. mod tem, ko se je pri Tebi uze veLkrat v sramoto eele obeine pleialo. Ce ho^oS sedanjega kakor prejSnjo L5. gg. vikarje vpraSati, bol delezen tudi ti pri delenji noaov. J0&EFA CEENUTA, krimariod. Odprt odgovor go«podu Ant. XnidarWO'U, ^u-pann v Vederjanu na flposlonou v zaduji Soft, Gospod iupan! Priobiil som dopis h Podgoro v Stev. 11. letoSnje HSo6o" in podal sem y drutoi z mnogimi najveljavni§i»ni moXmi VaSo SSupanije ne eno, ampak vcfi pritozelb slavnemu deXelnemu odboru, slav. c. kr. okrajnemu glavarstvu in via. c. kr. naaiestni* Stvu zoper Va§e nepostavno ravnanje v volitvenih in obemsko-gospodarskih sadovah, pa se nisem z Vami poprej prav nidV pogajal v namen, da bi me zaradi tega, kar sem objavil in kar sem naznazil pvistojnim oblastnijam, ne tozili pri kaz^nski pvavici, ker sem si popolnoma Bvest, da sem v svojih spipih razkril r e a n i-oo, no da bi mi bilo toliko mar za VaSo osebo, kolikor za stvar in za blagor ob6ine. Zato me to^be, a kte-rimi grozite, da bi morda 8 tem zbegali moje somi-Sljenike in sopvitoznike, ne samo prav nic* ne straSijo, marivefi sem jih se zadovoljen, ker sem preprican, da pride po slavnej sodniji r e s n i c a na dan i n jazseresnice nebojim. — Ce morete tudi Vi tako odkrito in moSko postopati proti meni, svo-b o d n o Vara. Kdor javi resnico in jo more do ka-zati, temu se ni bati sodnije. A da bi jaz svojo cast, ktero sem si skozi toliko let v privatnih in javnih slaSbah ohranil 6isto in neomade^evano, stavilpod poroStvo VaSe prisege — kratko nikar! Ne zameritc, gospod zupan, a jaz Yam moram odkritosrdno povedatt, da mi je Cast pre-dragocena svetinja, nego bi mi zadostovalo tako poroStvo. V Podgori, dne 22. aprila 1835. AND. KOCJANCIC. *; Za sestavke pod tem naslovom, sprojoma urednigtvo le ono odgovornost, katero mu postava naklada. Kazolas. Podpisana mati in oSman naznanjava slavnemu obdinstvu, da najin sin, oziroma pasterek, ANTON DOLJAK, nima nikake pravice proda-jati najine redi ali kupovati kaj na najin racun, da so torej vse take njegove prodaje, kupiije in izposojila neveljavne, in da ne placeva takih rafcnnov ni krSinarjem ni drugim, katerim to naznanjava, da se bodo vedeli skode varovati. V Solkanu. 20. aprila 1885. KATARINA DOLJAK zdaj MELJAVEC ANTON MEUAVEC. ZAMENA zeli se velike, davka prostc hi§e na Dunaji v mestu s posestvom v Tirolu, Istriji ali na P'imoMSm radi preBelitve. ITljudne ponudbe pod »Y. .». ^5b4 eprejema: Aiinoiicen. Expedition Heinricn Schalek 1 Wollzeile 14, Wien. ffa _____ Tn 7 A fV> XT116 uzroktye nikakititc&v Grenlil .delabotfospetoo,** j~ , druge grenke vode,* Studenec Mm mam b infr ya naj se vedno in raztocne: FRANC-J02EF0V 6RENKI STUDENEC. Zaloge povsod. V Goriei: (ekar gosp. Cristofoletti, Gironcoli, Pontoni in A. Seppenhofer. RazpoSiija se fe Fran Terai, I i I ki tekmuje z oaim 1. 1834, kupi se v Skopem h. it. 36 po 26-40 gl. hekto-liter. ^€KH3^€0OO0 Obtinski tajiik, kf je i^ 17 let po raznih zupanijah sluzboval, ter je neniskega in slovenskega jezika popolno-m& zmoicn In ima dobra spricevala, zeli zopet prevzcti sluzbo pri kaki zupaniji. Kaj vefc se izve pri urednistvu ^Sotfe*. ¦I Zclodcne bolezni ¦§ hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaegljivo zelodfino zdravilo. Izbrati ˇ raznih zeloddnih boleznih zdravilo, kateio bi v resnici odgovarjalo namenu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vaakovrstna taka zdrarila. Vecji del onih kapljic, izliSkov itd ltd., ki ae oznanjajo in priporocajo obcinstvu z visoko leteSinri beaeoasa, ni druzega ko prevarp, pogosto ae Skodljiva. Samo jeruzalemski balzam, uie dayno znan po svoji priprosti sestavi is po ozivljajoei svoji mofii na zelodcne zivce, si je pridobil prednost jpred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomofiki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno raste. Ta balzam, bogat krepcajoce moci kineskega ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem pre-barn em uspehu, daje gotovo sredstvo proti zelodCnim slabostim, izvirajo&m iz nerednega prebavljanja, Zato se priporofo, ko jesti ne diii, proti neprijetni sapi, gnjusu, riganju, zabasanju, hemorojdalnim tezavam; pomaga tudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaioga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri 6. B. Ro?is, v KORMBHJ pri A. Franzoni, v TOLMINU pri C Palisca. HntnSrt.U»t. "Veliki parniki a prvim razredom te linije vozijo redno t New-York in sprejemajo blago in potnike po najn'izjih ce-nah in s prav dobro postrezbo. V NEW-Y«RK-0dhad iz Trsta. a. . . ™------_,««..»_«, Qdhod okolo 15. 4^,, .^ Kajuta za potnike 200 gld. — Srednji krov 60 gl. Zarad voznfe treba je obrnfti se na ta tr Jlavoega agenda za petkike, fl' Arsenals h. it. 18, Teatro Comonale, Tftfc. fiadi bigga na Emiliano d'Ant Poglayen, glavnega agenta. cm nm mil ii po dr. Malidi je odioino najboljs© zdravilo toper pretU te* ramtJze*, trgaatepa wUk, boleiine v kriii ter iivcia, etekliao, otrpnete mde in kite itd., malo Case fo Be rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zabval. Zahteva naj se samo „cTet zoper trgaaje po dr. 3Uli6i" s - - " ^^;1 steklenica 60 kr. *^H Zahvala. mW§ Gospoda pi. Tr»k6«y-jn, lekarjn t Ljabljani. Moja mati so na prottaskej bolezni na nogi silno trpeli in r*zn* donuis rfravila breatvspeSno rahili. Ko jepa bolesen e*Ulje hajSa prikajol* ia uie vec dny niso mogli atopiti na nogo, spownim se na Va5 dr. JSaliieY protin»ki CTet po 50 kr. tor si go nemndoma narodim. In res imel je CadOTit vspeh, da so se po kraikej rabi oprostili mufnih boleeia. S popolnim preprieanjem priznaTam torej dr. BlaliCeT protinski cvet kot izTrstno zdrsxilo in ga vsa-kema bolniku t jcdnakej bolemi vrlporocaai, Vaiej blago-rodnoati pa izrekam najpri«r?nejso zabvalo, z vsem epoato-vanjem ndani Frame Jaav poaestnik t Smarji pri Celji. MT Planinski ieli3dni sirup kranjski, *^| izboren xoper kaielj, bripavoat, vratobol, prsne in pljuine bolefiine; 1 steklenica 56 kr. Soristnej§i nego vst v trgovinih se nabajajoei soki in tiropt. |^* Kri fistilne kroglice, c. kr. priv., ^Ml ne smele bi se v nijednem goapodinjstvu pogreiati in so se uie tisu&rat sijajno osredofiile pri zabasanji ftove&kega teiesa, glavobolo, otrpnenib udih, skaienem zelodci, jetrnih in obistnih boleznih, r gkatuljah a 21 kr.; jeden xavoj s 6 ikatuljami 1 gold. 5 kr. Razpoailja se le jeden zavoj. Narodila se izvrde: najbitreje s poStaiiii povzetjem v lekarni pri wsamorogu«* Jul. pi TMOCST-ji &• Ifatua ' Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v ki j« najveSja v Gorici, v kateri se tlobi vsak Cas na veliko izbiro narejena obleka po tnvsledujih cenah: Popek posileiaiiih Mth sa gespsde od 8 k 30 $ » n dioke n 5 » IS » » n « n OllOb n 3 „ IS a Porrb pooladwskt nhjs » goipode » 8 » 36 „ PcoIaiift&Sai sski n 5 , J5 Vrhu tega bogata zaioga vsakovrstne robe iz razDih tovaren po naroLila valed mere, ki se iz* vrSi tofcno in hitro. Novo doSH dolmani najnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospg. Saki za gospc od 4 do 15 g!d. P0TXIKE IK BLAtiO apravlja v Ameriko najbolje in najceneje Arnold Reif, na JDunaji, I. Kolmratring It. st. 9 (NajatarejSa firma te vrate.) uudovite kapljice Sv. Antoria Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna ponoL in ni treba mno-gih besedi, da se dokaze njihova Lndovita ujL bo se le rabijo nekoliko dni, olajSajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratnise ze-lodene bolesti. Prav izvrstno vatrezajo zo-per heniorojde, proti boleznim na jetrib in na vraaici, proti erevesahtt boleznim in proti glistam, pri zenskih meseenih nadleznostih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srea ter &3tijo pokvarjeno kri. One ne pregznjajo samo omenjenib bolezni, ampak aas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnieah na svetu; za narofibe in po§il*atve pa edino v lekarnici Cristofoletti V Gorici, v Trsta t lekarni C. Zanetti in Q. B. Rovia in r lekarni Alia Madonna v Korminn. Ena steklenica stane 30 novcev. Na prodaj je §e malo rabljen stroj, 8 katerim se tisti iito vsake vrste, in to Trieur St. 2, pri Antona Matev2icit peku v Tolmina, prav po ugodni ceni. Blagorodni gospod! — Polen hvaleinosti nassa-njam Yam predober uapeh Vagega imenitnega dr. Rosa zivljenskega balzama. 5 let trpinftila je mojo soprdgo strasna zelod&na bolezen, ki se je v zaanjih 2 letih tako pomnozUa, da jo je pogosto prejemal krL, posebno to leto so se ponavljali vsaklh S—'A dnij in so trpeli po 18—20 ur. Vsa zdravila in ves trad bil je zavrien; najmanjSega uspeha nismo mogli dosedi, ker bolezen se je veksala od tedna do tedna in je nzrocila ie drngih boleznij, namrefi zlatenico in krS v maternici, kateri jej je delal posebno ob caau ci$5enja neizrekljive buloiiine, tako da je bila uie ve^krat blizu smrd. Vsi, ki so jo poznali, so se ji cudili, kakor da bi bila priSla iz gro-ba, in res bila je bolj podobna duhu ko zivemu bi^ju, dokler nisem kupil na priporofiilo nekatorih prijataljev nekaj steklenic VaSega va po-mm- pri v«oli alabostlh prebavljanja, posobno pri preio-danju, po kUlem diaedlm riganju, napenlanju, nluvanju, pri bole6ln«h v telesu in ielodou, ielodonem krfiu pre-nabatanju ialodca z jedml, zaillieniu, krvnen navalu, hemeroidah, lenakih boleznih, boleznih v crevih, hlpohon* driji in melanhoHJI (vslod slabega prebavljanja); on oiiv-lja vso delavnost prebavljanja, dola zdravo In ditto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino mo5 in zdravje. Vsled te izvrstne moLi je postal gotovo in potrjeno ijudsko domaoe zdravilo tor so sploh razsiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Na tisofo pohvalnih pisem lahko vsak pregledn. Posilja se na frankirana plwna pro*! povzetju zneaka na vse strani. HT SVARJENJE! *^H Da se izognejo neljubim napakara, zato prosim vse p. n. gg. narocnike, naj povsodi izrecno i*r. RozoT zivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zabtevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na ve& kra-jjh dobili neusposno zincs, ako so zahtovali samo ilvljen-ski balzam, in no izrecno dr. RozOTega zivljenskegn balzama. Pravi Ur. Rosa iliisli lalzi dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni „k fcrnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Spor-nergasse Xr. 203—'I. - V GORICI : G. Cristofoletti, lekarniear; G. B. Pontoni, Iekarni^ar; II. Kilmer, tekamii'ar. A.