133ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Nata{a Golob
Fragmenti srednjeve{kih rokopisov v javnih zbirkah
v Sloveniji
2: Ljubljana, Semeni{ka knji‘nica
Ugled Semeni{ke knji‘nice v Ljubljani, edine v celoti ohranjene starej{e knji‘nice, vrhu
vsega na{e prve javne znanstvene knji‘nice, ki ji ~as ni {el prehudo do ‘ivega, naj bo ob
vseh znanih zakladih arhitekture, slikarstva, umetne obrti in knji‘nih spomenikov ve~ji tudi
zato, ker je v njenem fondu lepo {tevilo fragmentov srednjeve{kih rokopisov.1 Vsi doslej
znani rokopisni fragmenti so uporabljeni kot strukturni del vezave poznej{ih knjig, te pa so
– skoraj vse – tiskane. Zaradi prijaznosti in zaupanja kolega prof. dr. Marjana Smolika sem
imela izbrano gradivo na voljo dovolj ~asa za za‘elen popis in fotografsko dokumentacijo,
za kar sem mu posebej hvale‘na.
Vsaka enota je izzivalno zanimiva: fragment ima mo~an vizualen u~inek, kadar se kot
»srednjeve{ka obleka« ovija ~ez knjige (ni ve~ v knjigi), s tem pa nastaja fizi~no tesen stik
med dvema oblikama sporo~anja, med rokopisno, kaligrafsko in individualno specifi~no
podobo rokopisnega izdelka ter tiskano knjigo. Ta je zlagoma, kmalu po 1500, izgubila vse
sledove svojega pradavnega izhodi{~a – sedaj je le {e industrijski izdelek, malone brez
napak. Knjige, ki so oble~ene v fragmente, so bile pove~ini natisnjene v 16. in 17. stoletju.
@e to nam pove, da so nekdanji rokopisi postali fragmenti – in makulaturni material v rokah
knjigovezov – v letih, ko so se prvi lastniki (npr. Janez Krstnik Pre{eren, Marko Grbec, Filip
Torriani, Fran~i{ek [tefan Florjan~i~, Janez Andrej Gladi~, Karel Jo`ef Apfaltrer, Franc Gran-
da (di Grandi), mnogi mo`je iz dru`ine Dolni~ar: Janez Anton, Janez Gregor, Fran~i{ek Jo`ef
in Ale{ @iga Dolni~ar itd.) odlo~ali za vezave svojih knjig. Pogled na letnice natisa nam
pove, da gre za pove~ini sodobna dela in da so bile knjige vezane v rokopisne fragmente (pa
tudi v tiske na pergamentih) v letih, ki so blizu rojstnemu datumu Semeni{ke knji`nice.
Takrat je dostopnost, raznovrstnost ponujenih tiskov in njihova ugodna cena potisnila v
ozadje rokopisne knjige; za izlo~anje rokopisnih knjig iz zasebnih in cerkvenih knji`nic so
se odlo~ali zlasti takrat, ko rokopisi niso bili ve~ v celoti ohranjeni, ko so bila besedila
(pogosto liturgi~na) zastarela ali so dvomili v brezhibnost rokopisne kopije. Izlo~ene ko-
dekse so za mal denar odprodali knjigovezom.
Knjige iz Semeni{ke knji‘nice so zanimive zaradi ve~ razlogov, ne le zaradi prevlek iz
fragmentov srednjeve{kih rokopisov. Tiskana besedila so namre~ pogosto obogatena z ilu-
stracijami (vsaj kot naslovnice in portreti avtorjev): marsikatera upodobitev se je izmaknila
na{emu spominu, ~eprav je v njih skrito upo{tevanja in poznavanja vredno likovno in
1 Literatura o Semeni{ki knji‘nici in knji‘nih spomenikih v njej je obse‘na, saj se noben pogled na
starej{e knji‘nice tej ustanovi ne more izogniti; tu navajam le klju~ni deli, ki skrbno citirata druge vire in
razprave: Marijan Smolik: Semeni{ka knji‘nica v Ljubljani, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 54,
Ljubljana 1975. Marijan Smolik: Janez Krstnik Pre{eren in prva ljubljanska znanstvena javna knji‘nica, v:
Academia Operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve (ur. K. Gantar), Ljublja-
na 1994, str. 64-72.
ZGODOVINSK  ̂ ASOPI  • 56 • 2002 • 1–2 ( 25) • 131–156
134 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
ikonografsko izhodi{~e / vzporednica za tabelno in stensko slikarstvo tistega ~asa. Poleg
tega pa so {tevilne knjige zaznamovane s starimi bibliote~nimi signaturami ali z ekslibrisi in
tudi s podpisi mo‘, ki so bistveno posegali v intelektualno ‘ivljenje Srednje Evrope in ne
samo de‘ele Kranjske. Nemara se bo iz primerjave datumov izdaj, primerjave fragmentov, ki
so bili iz istega kodeksa, ekslibrisov in drugih evidenc dal ugotoviti kak{en podatek ve~ o
rokopisih, ki so bili {e do praga 18. stoletja v na{ih krajih: med njimi zaenkrat izstopa
skupina fragmentov, ki nedvoumno ka‘ejo paleografske in kodikolo{ke zna~ilnosti rokopi-
sov iz poznega 12. stoletja v slogu, zna~ilnem za cistercijanski samostan v Sti~ni. Poleg
»sti{kih fragmentov« v Semeni{ki knji‘nici jih nekaj najdemo tudi v knji‘nici
Fran~i{kanskega samostana v Novem mestu.
Nekateri fragmenti srednjeve{kih rokopisov iz Semeni{ke knji‘nice so bili doslej ‘e na
ogled ob prilo‘nostnih razstavah, pa tudi prof. Smolik jih je {tudentom Teolo{ke fakultete
postavil za izpitno gradivo oz. seminarsko nalogo. Vendar zve~ine {e niso bili objavljeni in
so prvi~ popisani po kodikolo{kih na~elih; izjema so le glasbeni fragmenti, ki so znani iz
ve~ muzikolo{kih razprav.2  Rokopisni fragmenti gredo v{tric z nekaj primerki listinskega
gradiva in nekaj zgodnjimi tiski na pergamentu, ki so jih tudi uporabili za strukturne dele
vezav, vendar jih nisem vklju~ila v pri~ujo~i razvid. – Sedaj predstavljena skupina 36 frag-
mentov iz Semeni{ke knji‘nice ni popolna evidenca rokopisnih fragmentov iz te knji‘nice:
iz izku{enj vem, da se bo prej ali slej na{el {e kak{en nov fragment, ki je sedaj o~em skrit kot
okrepitev veznikov v legah ali kot notranja podloga hrbta; v srednjeve{ke fragmente so mdr.
oblekli platnice poznej{ih rokopisnih knjig.
Popis fragmentov vsebuje: signaturo knjige v Semeni{ki knji‘nici in morebitne olim
signature, naslov besedila na fragmentu ali pa nakazuje vsebino besedila, predlaga paleo-
grafsko obmo~je in ~as nastanka, navaja {tevilo fragmentov v knjigove{ki strukturi posa-
mezne knjige, dimenzije fragmentov, opredeljuje lastnosti knjigove{kega elementa, s kate-
rim je fragment povezan, navaja pisne in slikarske medije (in dodaja oznako slikarskih
elementov), navaja izmerjene ali utemeljeno predlagane podatke o prvotni obliki in merah
folija pred razrezom, tip ~rtne sheme, pikiranje, {tevilo vrst in dimenzije vrsti~ne enote,
posreduje podatke o nosilcu fragmenta (naslove natisnjenih del, ki jih varujejo platnice),
kolofon ter lastni{ke in druge zgodovinske podatke. – Popis je sam po sebi »nedramati~na«
zbirka podatkov, ki pa je lahko zanimivo izhodi{~e in orientacijsko pomagalo za raznovrst-
ne {tudije. V~asih je dodana {e kak{na povsem zasebna opomba o ohranjenosti, ki sodi med
sekundarna sporo~ila in pove, kako se je knjigi godilo, kako zavzeto so denimo brali Hora-
cija in kako nedotaknjen je ostal kak{en slovar.
Sprva sem predvidevala, da bom popise srednjeve{kih rokopisnih fragmentov lahko
objavljala v Zborniku za Umetnostno zgodovino, kjer je leta 1999 iz{el tudi popis prve
skupine, to so fragmenti iz Arhiva ‘upnijske cerkve sv. Jurija v Piranu. Zato je v naslovu tega
seznama zapisana {tevilka »2«.3
Gradivo je hranjeno v svojem prvotnem okolju v ugodnih klimatskih razmerah. V dogo-
voru s prof. dr. Smolikom so v rokopisne fragmente vezane knjige dobile ovitke iz brezki-
slinskega papirja, ki so jih pripravili v Restavratorski delavnici Arhiva Republike Slovenije,
~emur je pripomogla prijaznost (in strokovni pogled) dr. Jedert Vodopivec.
2 Jurij Snoj, Fragmenti srednjeve{kih koralnih rokopisov v ljubljanski Semeni{ki knji‘nici, v Muzikolo{ki
zbornik XIX /1983, str. 43-51.
3 3. Nata{a Golob: Srednjeve{ki fragmenti v javnih zbirkah v Sloveniji. 1: Piran, @upnijski arhiv, v:
Zbornik za umetnostno zgodovino XXXV/1999, str. 136-146.
135ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Ker v Sloveniji nimamo ustreznih del in pomagal za identifikacijo besedil, kar je pri
fragmentih posebej nehvale‘na naloga, mi je pri tem delu pomagal dr. Franz Lackner z
Avstrijske akademije znanosti na Dunaju. Vsem trem sem nadvse hvale‘na.
Za napake odgovarjam sama in, tako kot so v srednjem veku imeli navado, naj tudi jaz
dodam pro{njo: »Prudens quisquis lector, volumen cum legeris istud, scriptori imperito
veniam concede deposco eradere quod superest et non pegriteris aptare quae desunt.«
1. Semeni{ka knji‘nica: T IV. 37 ~rna  (sl. 1)
– Isidorus Hispalensis: Quaestiones in vetus testamentum (Leviticum); prim. Stegmüller:
Repertorium biblicum III , No. 5233–5262; Díaz y Díaz: Index scriptorum latinorum
medii aevi hispanorum, No. 121.
– Zgodnja gotica, po{evnoovalno o‘ana, sredina 12. stoletja, severovzhodna Francija ali
mozansko obmo~je.
– En folij; dimenzije fragmenta z v{etimi zavihki: 195 x 333 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka ~e tenke in toge kartonaste
platnice v dim.: 168 x 100 mm.
– Pisano z rjavo tinto; cinobrasta polnila v stav~nih za~etnicah, enako rubricirani incipit v
dveh vrstah (Incipit Leviticus.). Slikarska iniciala D(iversitates) je viti~na; gre za slog
pozne mozanske romanike, s tenkimi viticami in pobarvanimi vmesnimi polji (oker,
kromoksid in srednjemodra) v temperi. Iniciala je slogovno blizu slikarskemu okrasu,
zna~ilnemu za skriptorij v Stavelotu (npr. Pavlova pisma, Bruselj, Bibl. Royale Ms.10752)
oz. delom iz skriptorija Bonne Espèrance v diecezi Cambrai (npr. Biblija brata Henrika,
Bruselj, Bibl. Royale, Ms II.2524. Prim.: Rhein und Maas, Kunst und Kultur 800–1400,
Köln 1973, 2, slike na str. 352, 353, 368).
– Pisano v enostolpnem zrcalu, dimenzije pisnega polja 200–210 mm x 140–150 mm;
pikiranje ni razvidno, mestoma se razlo~ijo slepe naslonilne in vodilne ~rte; 29 vrst,
vrsti~na enota 68 mm.
– Nosilec je zbornik medicinsko-agronomskih besedil: Eberhard Gockelio: »Kurzer Be-
richt von denen wuetenden Hunds Bissen..« Augspurg 1679; s.a.: »Gemeine Land-Haus
und Kriegs Arznein...« s.l. 1684; Johannes Bohn: »De Alcali et Acidi insufficienti & pro
Principiorum seu Elementorum Corporum...« Lipsiae M.DC.LXXV (1675); Jacob Bar-
ner: »Spiritus Vini sine acido...« Lipsiae M.DC.LXXV (1675)
– Lastnoro~ni Gob~ev zaznamek na prvi naslovnici: »Ex bibliotheca Gerbeziana«.
2. Semeni{ka knji‘nica  T VI. 24 rde~a
– Bodisi evangelij po sv. Luki (npr. Lk 23, 26–30) ali komentar k njegovemu evangeliju.
– Mozanska pisna {ola, slog poznoromanske minuskule, ok. 1175–1180.
– Na hrbtu je nalepka s staro signaturo T. No. 147.
– Fragment enega folija, uporabljen za okrepitev hrbta; dimenzije fragmenta: 320 x 105.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; osnovno besedilo je pisano z rjavo tinto, s
cinobrom so potegnjeni okrasni poudarki v stav~nih za~etnicah; {lo je za dvostolpno
zrcalo, ohranil se je namre~ del levega in del desnega stolpca z medstolpnim prostorom,
ki je {irok pribl. 16 mm, in spodnja margina, {iroka najmanj 50 mm. Zdi se, da je besedilo
kopiral Bernard, pisar iz Sti~ne; besedilo je urejeno na zrcalu z enako vrsti~no enoto –
136 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
Slika 1
137ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
9.8 mm –  kot je bila uporabljena v obredniku (NUK, Ms 7) in z merami zrcala, ki se skoraj
povsem ujemajo z merami v dveh volumnih Gregorjevih Moralij (NUK, Ms 8/I in
Ms 8/IV).
– Ohranjenih je 28 vrst, s tem da je bil zgornji del folija odrezan, vidno je suho liniranje.
– Fragment je nalepljen kot okrepitev ~ez hrbet, platnici sta prevle~eni s »slonoko{~enim«
nepopisanim pergamentom.
– Nosilec: Giovanni Valuerde: »Anatomia del corpo hvmano...«, Vinetia MDCVIII (1608).
– Na notranji strani platnic je ve~ zapiskov (izra~unov, podatkov o cenah in receptov).
3. Semeni{ka knji‘nica: y VII. 17 rde~a
– Psalter (na sprednji platnici ps. 148, 149, 150 in Canticum Isaie, na zadnji ps. 135,136 in
137; nem{ka pisna {ola, 13. stoletje.
– En bifolij; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki): 283 x 204 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; bifolij je uporabljen tako, da te~e veznik po sredini
hrbta, na sprednji platnici je besedilo na enostolpnem zrcalu, na hrbtni platnici pa na
dvostolpnem zrcalu; dim. platnice: 157 x 95 mm. [irina pisnega stolpca pri enostolpnem
zrcalu je pribl. 100 mm, pri dvostolpnem je {irina vsakega stolpca pribl. 50 mm, {irina
medstolpnega prostora pa 7 mm; {irina notranje margine pri levem naslonilu pribl. 24 mm,
pri desnem naslonilu (na koncu vrste) pa 24–27 mm.
– 28 vrst, vrsti~na enota zna{a 5,3 mm; naslonilne ~rte zrcala so vrezane, pikiranje ni
vidno.
– Pisano s temnorjavo tinto, s cinobrom so zaznamovane rubrike, enovrsti~ne stav~ne
za~etnice, ve~ dve vrsti visokih lombard, za besedo »Ysaia« sledi vrsti~no polnilo iz treh
vzporednih ~rt.
– Nosilec: »Apologia Roberti S. R. E. Cardinalis Bellarmini pro responsione svua ad
librvm Iacobi Magnae Britanniae regis etc.« Coloniae Agrippinae, M.DC.X (1610); ve-
zano prek dveh usnjenih vezic, ki sta na spoju platnice in hrbta speljani na zunanjo stran;
kartonske platnice, ki so bile precej ~rvojede.
– Na naslovnici je ve~ pripisov, med njimi trije ekslibrisi: (1) Bibliotheca Oberburgensis /
Sum Thomae Noni / Epi Labacensis / 25. Martij 1672; nato (2): Cathalogo inscriptij Tit.
Contorneu / sista. A. 77 in na hrbtni strani: (3) Ex libris I:llm et R:mi principis Labacens
bibliot: Oberburgen. Na sprednji strani sta pripisa: Terret labor! in Aspice prae/mium.
– Ve~ pripisov, glos in kazalk v vsej knjigi, na notranji strani platnice pi{e, da je knjiga
dvojnik (in duplo), na 2. predlistu je napisana 68. molitev Sv. Bernarda iz Clairvauxa k
Visoki pesmi s pripisom »fol. 93 in Rosp. in Apol.«.
4. Semeni{ka knji‘nica Z VII. 14 ~rna
– Neidentificirano besedilo, najbr‘ komentar k pismom sv. Pavla o ljubezni do bli‘njega;
nem{ka pisna {ola, 13. stoletje.
– Olim signatura: {t. 3 iz knji‘nice neznanega lastnika; na notranji strani sekundarno
vlepljenega predlista je zaznamek: N.3 inscriptus: Carminum, et Epistolarum Libri 8.vo.
– En folij; dim. fragmenta (v{teti zavihki): 175 x 233 mm.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka ~ez trde kartonske
platnice, dim. 157 x 100 mm.
138 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
– Pisano s kostanjevorjavo tinto; dva stolpca, vsak {irok pribl. 70 mm, {ir. medstolpnega
prostora: pribl. 8 mm; {ir. leve margine: 34 mm; pikiranje in liniranje ni vidno; ohranjenih
je 38 vrst, vrsti~na enota 5,8 – 6,2 mm; okrasa ni.
– Fragment je ohranjen kot prevleka platnic knjige: »Q. Horatii Flacci Venusini: Latino-
rum Lyricorum facile... Venetij M.DC.XXX VI.« (1637); na koncu je priklju~en traktat
Alda Manucija: »De Undeviginti Generibus Horatij«; izvirna naslovnica ni ohranjena,
zato je vlepljen moder papir, na katerem so napisani podatki.
– Ex librisa ni; nekatera Horacijeva besedila so bogato glosirana (Ad Pisones, nekatere
satire, med epistolami posebej Ad Lollium); na sprednjem in hrbtnem spojnem listu je
zapisan osnutek besedila v latin{~ini (17.stol.)
5. Semeni{ka knji‘nica: X V. 15 ~rna
– Komentar k 1. pismu Korin~anom; nem{ka gotica,druga pol. 13.stoletja (mogo~e iz iste
pisne {ole kot fragment {t. 6).
– En folij;  dim. fragmenta (z zavihki samo na stranski, tj. vertikalni obrezi): 148 x 261 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, uporabljen kot pergamentna platnica (148 x 103 mm).
– Pisano s ~rno tinto, s cinobrom so pod~rtane nekatere misli (primarna verzija).
– Dimenzije pisnega polja: pribl. 190 x 120 mm; pisano v enem stolpcu; naslonilne in
vodilne ~rte so potegnjene s tinto, pikiranja ni videti; {irina stolpca pribl. 120 mm, vi{ina
zgornje margine najmanj 30 mm, notranje najmanj 20 mm, zunanje najmanj 30, spodnje
najmanj 60 mm; 31 vrst, vrsti~na enota je 6,3 mm; prvotne dimenzije folija so bile
pribli‘no 280/300 x  170/180 mm.
– Pergamentna vezava brez jedra, na notranji strani polepljeno s papirjem, ki je delno
natrgan in razkriva bel pergament v notranjosti; galunski trakovi za zavezovanje so
odrezani; vezava je ohranjena brez resnih mehanskih po{kodb, je pa precej umazana.
– Nosilec Hieronymus Megiserus: »Sententiae insigniores« Graeci Stiriae 1592.
– [tevilni pripisi, ex libris prvega lastnika »Ignat... P...« in letnico 1619 je druga roka
delno zbrisala in spremenila v svoj ex libris »Ex Bibliotheca Ignatij Antonij Purger« (?)
in v letnico 1671.
6. Semeni{ka knji‘nica: O VII. 11 ~rna
– Neidentificirano besedilo, ki govori o o~eh; mogo~e gre za delo Petrus Lemovicensis:
Tractatus de oculo morali; nem{ka gotica, druga pol. 13. stoletja (mogo~e iz iste pisne
{ole kot fragment {t. 5).
– Fragment enega folija;  dim. fragmenta (z zavihki samo na vertikalni obrezi): 179 x
234 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka platnic (dim. 144 x 95 mm).
– Pisano s temnorjavo tinto, cinober za poudarke stav~nih za~etnic in pod~rtane besede.
– Pisano v dveh stolpcih, {irina (desnega) stolpca pribl. 138 mm, {irina medstolpnega
prostora je pribl. 10–12 mm, {irina spodnje margine je pribl. 68 mm, zgornja je odrezana.
– Ohranjene so vrezane naslonilne ~rte za okvir zrcala; ohranjenih je 26 vrst (kar je pri-
bli‘no dve tretjini), vrsti~na enota je pribl. 4,3 mm.
– Ohranjeno kot prevleka ~ez tenke in trde kartonaste platnice, galunski trakovi za zave-
zovanje so odstranjeni; povr{insko precej obdrgnjeno in umazano.
139ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
– Nosilec: Francisco de Montmorency: »Cantica«, Viennae MDCXXXII (1632).
– Na naslovnici je podpis lastnika »M. Math. Losser«, na notranji strani zadnje platnice je
zaznamek »Anno d. 1680«. Bakrorezna naslovnica je ikonografsko zanimiva: izra‘a
poklon pape‘u Urbanu VIII. Barberiniju: cvetli~ni venec, ki obdaja ime avtorja, naslov
knjige ter kraj in leto izida, krona na vrhu pape‘ev grb, sredi rojev ~ebel so v simboli~na
dejanja zapleteni angelci. Bakrorez ni podpisan.
7. Semeni{ka knji‘nica: Z I. 17 ~rna
– Dve teolo{ki besedili, pet fragmentov v glagolici in poznoromanski minuskuli (prim. z
enotama 8 in 9).
– A: fragment glagolskega misala za hrbet; poznogotska glagolica,t.i. glagolica textualis
oz. ustavno pismo, severnojadranski krog, 15. stoletje.
– Dimenzije hrbtnega fragmenta z zavihki vred: 165 x 45–50 mm.
– Pergament, verjetno obojestransko popisan; rjava tinta za osnovno besedilo in rde~a za
naslove; ohranilo se je 21 vrst, vrsti~na enota meri 6,2 mm.
– B: {tirje fragmenti latinskega teolo{kega besedila za vogale platnic; mozanski krog, ok.
1175–1180.
– Dimenzije trikotnih odrezkov za okrepitve vogalov pribl. 41 x 30 x 30  mm oz. po
diagonali s podlepljenim delom vred pribl. 47 mm.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; rjava tinta za osnovno besedilo in rde~a za
stav~ne za~etnice; ohranilo se je do 5 vrst na posameznem vogalnem odrezku; vrsti~na
enota meri pribl. 7,0 mm; gre za pisavo iste {ole kot ji pripadata t.i. Gregorjev in Izidorjev
mojster iz Sti~ne.
– Fragmenti so se ohranili kot okrepitve na polpergamentni vezavi: tenke kartonaste plat-
nice so prevle~ene z rjavo-~rnim brizganim papirjem.
– Nosilec: Filipo Mengarello: »Parinda, Favola pastorale«, Venetia, M DC XXIII (1623) in
Jacopo Rossi: »Il Tommaso Moro. Opera scenica«. In Bologna (s.a.)
8. Semeni{ka knji‘nica: Z VI. 9 ~rna (sl. 2)
– Dve teolo{ki besedili, pet fragmentov v glagolici in poznoromanski minuskuli (prim. s
{t. 7 in 9).
– A: latinski fragment za hrbet: mogo~e: Ambrosius Mediolanensis: De sacramentis, lib.I.
cap. 1 (prim. CSEL 73, 1535); mozanski krog, ok. 1175– 1180.
– Dimenzije hrbtnega fragmenta: 150 x 36 mm.
– Pergament, verjetno obojestransko popisan; rjava tinta za osnovno besedilo in rde~a za
naslove; ohranilo se je 19 vrst, vrsti~na enota meri 6,8 mm.
– B: {tirje fragmenti glagolskega liturgi~nega besedila za okrepitve vogalov; mogo~e gre
za odrezke iz misala; severnojadranska poznogotska glagolica, 15. stoletje.
– Dimenzije trikotnih odrezkov za okrepitve vogalov nekoliko nihajo, po diagonali me-
rijo pribl. 60 mm.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; rjava tinta za osnovno besedilo in rde~a za
stav~ne za~etnice; ohranjene so po 3 vrste na posameznem vogalnem odrezku; vrsti~na
enota meri pribl. 7 mm. Elementi zrcala niso razvidni.
– Fragmenti so ohranjeni kot okrepitve na polpergamenti vezavi, tenke in trde kartonaste
platnice so prevle~ene s tiskanim papirjem v vijoli~ni in zlati barvi (cvetli~ni vzorec).
140 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
Slika 2
141ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
– Nosilec: Gio: Battista Boccabadati: »Le garre del Merito.« Tragicomedia. Bologna
M.DC.LXXXV (1685), Carlo Sigismondo Capece: »Il Dottore Impaurito.« Opera sceni-
ca, Roma 1719; Una religiosa Claustrale: »Il Trionfo del Divino Amore. Riportato dall
Anima Ragionevole Ad onta del Nemico Commune Il Demono.« Opera intelettuale,
Teologica e Sacra. Venezia, MDCCXXV (1726).
9. Semeni{ka knji‘nica: Z VI. 10 ~rna
– Misal v hrva{~ini; severnojadranska glagolica, 15. stoletje (prim. s {t. 7 in 8).
– Pet pergamentnih fragmentov, obojestransko popisanih, uporabljenih kot okrepitev hr-
bta in vogalov.
– Dimenzije fragmentov: 147 x 64 mm za hrbet in pribli‘no 95 mm po diagonali za vogal-
ne fragmente.
– Osnovno besedilo je pisano z rjavo tinto, stav~ne za~etnice so pisane v cinobru.
– Elementi zrcala niso razvidni, na hrbtu je ohranjenih 22 vrst, na odrezkih za vogale po 3
vrste, vrsti~na enota je 6,3 mm.
– Fragmenti so sestavine polpergamentne vezave; osnova so tenke in trde kartonaste plat-
nice, tiskani papir je modrozelene barve z zlatim cvetli~nim vzorcem.
– Nosilec: Anonimus: »La Rivalità senza premio nelle Nozze d’Evdosia e Genserico ré de
Vandali,« Opera scenica. Venetia MDCCIX (1709);  Ettore Calcolona: »L’ardito vergo-
gnoso,« Napoli M.DC.LXXVI (1676).
10. Semeni{ka knji‘nica: Z VI. 26 ~rna
– Psalter (ps. 56, 5–11); nem{ka pisna {ola, 15. stoletje.
– En folij; dim. fragmenta 157 x 213 mm.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka ~ez tenke kartonaste
platnice, dim. 135 x 80 mm.
– Pisano s ~rnorjavo tinto s {iroko prirezanim peresom ter s cinobrasto in modro tinto; en
stolpec, {irok pribl. 180 mm; vidnih 14 vrst, vrsti~na enota 9,7 mm.
– Dim. prvotnega zrcala se ne da dolo~iti; slabo vidno mokro (s tinto izpisano) zrcalo,
pikiranje ni vidno.
– Rubrike in tri iniciale so v rde~i tinti, {tiri iniciale pa v modri tinti.
– Ovitek knjige: R.P. Ioan Voelli, s.i.: »Generale artficium orationis ... et de ratione conscri-
bendi... Coloniae Agrippinae M.DC.XI« (1611).
– Ex libris: notranja stran sprednje platnice:   1. (pre~rtano) »Ex libris Las«;  2. »Ex libris
Joannis Lasogwitz. Cathalogo inscriptus«( desno spodaj:) »No. 6«;  3.  na zalistu: »Sum
ex libris Alexij Sigis/mundi Thalnitsher 1699«;  probationes pennae na notranji strani
sprednje platnice in na zalistu: »Secula nostra. omnia / Dei; Sanctus Sanctus; Deus uiuat;
Gloria Soli Deo«.
11. Semeni{ka knji‘nica: M. I. 2 ~rna
– Neopredeljeno filozofsko besedilo, gotica (francoska {ola?), verjetno 2. polovica 13.
stoletja.
– Na hrbtu je stara etiketa iz Grb~eve knji‘nice LL No. 136.
142 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
– Fragment enega folija z dvostolpnim zrcalom, uporabljen za prevleko kartonastih plat-
nic (dim. 133 x 80 mm); dimenzije fragmenta z v{tetimi zavihki: 153 x 217 mm.
– Pergament, obojestransko popisan;  pisano s ~rno in rde~o tinto;  ohranjen je del levega
pisnega stolpca in desni stolpec {irine 65 mm, {ir. medstolpnega prostora je pribl. 10 mm,
{ir. desne margine 48 mm, {irina zgornje margine najmanj 24 mm.
– Zrcalo ni razvidno, ohranjena je zgornja ~rta na okviru zrcala, naslonilnih in vodilnih ~rt
ni; ohranjenih 51 vrst, vrsti~na enota 3,8 mm.
– Okrasne prvine: z rde~o tinto napisani paragrafi in dvovrsti~na iniciala Q s fleuroniranim
repom.
– Knjiga vsebuje dve deli Leonarda Lessia, S.J.: »Quae Fides et Religio sit capessenda...«
Pragae 1610 in »Consultationis de Religione appendix« Pragae 1612.
– Na naslovnici je Gladi~ev ex libris z letnico 1653.
12. Semeni{ka knji‘nica: Y I. 38 rde~a (sl. 3)
– Obrednik: spredaj so splo{na navodila, na hrbtni strani pa je segment iz verzificiranega
na{tevanja praznikov (s tremi responzoriji). Ker sta med svetniki imenovana {kof Agilulf
in Evald, je bil obrednik verjetno namenjen za rabo v kölnskem obmo~ju, kjer so njuna
praznika obhajali; nem{ka gotica, 14.stoletje.
– Na hrbtu sta dve stari etiketi, na prvi je ime avtorja (Klebelsperger Gottfried), na drugi je
bila signatura z oznako postavitve v prvotni knji‘nici, ki je prekrita z nalepko sedanje
signature.
– En bifolij; dimenzije skupaj z zavihki 163 x 250 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, uporabljen kot prevleka ~ez tenke trde kartonaste
platnice.
– Pisano s temnorjavo tinto in cinobrom, to so rde~i paragrafi in dve lombardi, visoki 3
vrste oz. 18 mm.
– Ohranjen je spodnji del pergamentnega bifolija; zrcalo je enostolpno, naslonilnih in
vodilnih ~rt ni, veznik te~e po sredini hrbta; {irina stolpca 78 – 80 mm, {irina no-
tranje margine 23 mm; ohranjenih je 18 vrst, vrsti~na enota je 5,7 mm.
– Nosilec: Gottfrid Kleblsperger: »Psalterium Marianum« Prügg M.DC.XXXIII (1633).
Naslovnica je prikupen bakrorez, olistani veji vrtnice objemata napis, na vrhu je Marija
z otrokom na oblaku med sv. Lovrencem in sv. [tefanom, spodaj stojita sv. Norbert in
njegov vzornik, sv. Avgu{tin pred wiltenskim samostanom.
13. Semeni{ka knji‘nica: Z VII. 20 ~rna
– Komentar k psalmom (k ps. 118), nem{ka pisna {ola, konec 13. ali na prehodu v 14.stoletje.
– Fragment enega folija z dvostolpnim zrcalom; dimenzije fragmenta z zavihki: 185 x 277 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, uporabljen kot prevleka tenkih in trdih platnic (dim.
161 x 90 mm).
– Pisano s temnorjavo tinto in cinobrom, ki je uporabljen za pod~rtavanje, poudarjene
stav~ne za~etnice, paragrafe, rubrike in dvovrsti~no lombardo.
– Ohranjena sta oba pisnega stolpca, dimenzij prostih robov pa se ne da izmeriti; {irina
vsakega pisnega stolpca je 66 mm, {irina medstolpnega prostora je pribl. 14 mm, tako da
so dimenzije pisnega polja pribl. 146 x 233 mm; vodilne ~rte so risane z rjavim
svin~nikom; v stolpcu je 40 vrst, vrsti~na enota je 5,8 mm.
143ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Slika 3
144 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
– Nosilec: (s.a.) »Praecepta Rhetorica pro gymnasiis RR. PP. Societatis Jesu. Proviciae
Austriae, Viennae M.DC.XXXX« (1640).
– Dva ekslibrisa: na naslovnic: »J. Jac. Spring.«; na prvi strani besedila: »Catalogo Bi-
bliothecae Publ: Episcopalis Labac: inscript:«
14. Semeni{ka knji‘nica:  S IV. 10 rde~a
– Misal, avstrijska ali ~e{ka {ola, 15. stoletje.
– En folij; dim. fragmenta (z v{tetimi zavihki): 171 x 250 mm, kar je najbr‘ dimenzija
prvotnega knji‘nega folija.
– Pergament ‘ametastega otipa, obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka platnic iz
tenkega in trdega kartona, dim. platnice: 150 x 95 mm.
– Besedilo je pisano s temnorjavo tinto, s cinobrom so izpisani paragrafi, okrasne ~rte v
stav~nih za~etnicah, 70 mm visoka lombarda I(n diebus), z zeleno tinto pa paragrafi in
za~etnica  2. poglavja A(d).
– Dim. pisnega stolpca pribl. 185 x 125 mm; {ir. leve (sprva zunanje) margine pribl. 45 mm;
25 vrst, vrsti~na enota 7,8 mm; pikiranja ni, preseva moker naris zrcala na drugi (sedaj
notranji) strani folija.
– Fragment je uporabljen kot ovitek knjige: Christophori Kyblin Ö Waffenburg etc.:
»Tractatvs novvs, de differentiis iuris communis et Bohemici«, Pragae M.DC.LXIII«
(1663); tiskano v univerzitetni knji‘nici Klementinuma, pred naslovnico je vezan bakro-
rezni portret avtorja.
15. Semeni{ka knji‘nica: O VI. 21
– Misal, na notranji strani zadnje platnice se bere del sekvence in evangelija iz formularja
za Dedicatio ecclesiae; nem{ka gotica,  15. stoletje.
– Sedanja signatura je zapisana na notranji strani zadnje platnice.
– Del enega bifolija z enostolpnim zrcalom,  dimenzije fragmenta z v{tetimi zavihki: 227
x 300 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; uporabljen kot pergamentna vezava brez jedra; na
notranji strani sta bili platnici zavoljo ~vrstosti polepljeni s papirjem, ki je sedaj odtr-
gan; vezano je na tri pergamentne vezice z eno nitjo in je zato celota zelo krhka; hrbet je
bil sprva polepljen z modrim (ovojnim) papirjem, ki je odtrgan; pergament na notranji
strani platnic je zelo svetel, zunanjost je precej umazana.
– Ppisano s temnorjavo tinto, z modro in rde~o tinto so vpisane enovrsti~ne iniciale, s
cinobrom naslovi poglavij, pagine (Lxxxi) in dve lombardi (65 oz. 80 mm).
– Dimenzije platnic: 190 x 141 mm, zavihkov na vertikalni obrezi ni; enostolpno zrcalo,
{ir. stolpca pribl. 120 mm, notranja margina pribl. 28 mm, zgornja margina pribl. 32 –
35 mm; prvotna dim. pergamentnega folija je verjetno bila pribl. 280–300 x 200 mm.
– Zrcalo: ohranjeno pikiranje, vse ~rte so narisane s tinto, 23 vrst, vrsti~na enota je 8,4 mm;
veznik bifolija je na sredini hrbta, dobro so vidne prvotne (15. stol.) knjigove{ke zareze
za {ivanje.
– Nosilec: Primus Truber: »Artikuli i nauci te stare prave vere, 1562 (Confessio oder
Bekanntniß des Glaubens die dem Großmechtigisten Roemischen Keyser Carolo dem
fünften überantwort aus den Latein und Teütsch in die Crobatische Sprach verdolmet-
scht und mit glagolischen Büchstaben getruckt)« Tübingen 1562; izvirne naslovnice ni.
145ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
– Zgodovina fragmenta: s svin~nikom pripis na naslovnici: »Last biv{e Dru`be sv. Vincen-
cija«, {tevilni pripisi, zlasti transliteracije v glagolici pisanega besedila v latinico.
16. Semeni{ka knji‘nica: S II. 5 rde~a
– Evangelij sv. Mateja (27, 53–58), nem{ka gotica, 15. stoletje.
– Spodnji del bifolija z enostolpnim zrcalom; dim. fragmenta (z zavihki): 172 x 259 mm.
– Pergament, najbr‘  obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka ~ez platnice (140 x
85 mm) iz tenkega, trdega kartona, sorazmerno dobro ohranjeno (npr. popolnoma celi
kapitali).
– Pisano z rjavo-~rno tinto in cinobrom (okrasna polnila v stav~nih za~etnicah).
– [irina stolpca je 153 mm; {ir. zunanje margine je 60 mm; {ir. notranje je pribl. 50 mm. {ir.
spodnje pa pribl. 70 mm; verjetno je bila prvotna dimenzija folija pribl. 450 mm x
260 mm.
– Naslonilne in vodilne ~rte so potegnjene s svetlorjavo tinto; ohranjenih je 11 vrst, vrsti~na
enota je 8,0 mm.
– Nosilec: »Oesterreich uber alles wann es nur will…  Durch einen Liebhaber der Kayserl.
Erbland Wolfart« 1684.
– Na naslovnici je vlepljen ex libris Janeza Krstnika Pre{erna.
17. Semeni{ka knji‘nica: Y VI. 11 ~rna
– Teolo{ko besedilo; nem{ka pisna {ola, 15. stoletje.
– En folij; dimenzije fragmenta skupaj z zavihki: 161 x 239 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; uporabljen kot prevleka ~ez tenke in trde kartonske
platnice (125 x 72 mm), vezano prek treh vezic, galunski trakovi za zavezovanje so
odrezani.
– Pisano z rjavo tinto, s cinobrom so poudarjene stav~ne za~etnice, paragrafi in enovrsti~na
lombarda M.
– Enostolpno zrcalo, {ir. pisnega stolpca pribl. 160 mm; drugi elementi zrcala niso razvid-
ni; ohranjenih je 16 vrst, vrsti~na enota je 8,2 mm.
– Nosilec: Georgius Reeb: »Distinctiones et axiomata philosophica quorum in scholis
frequentior usus«, Inngolstadii M.DC.XLII (1642).
18. Semeni{ka knji‘nica: Y VII. 14 ~rna
– Dva fragmenta liturgi~nih besedil.
– A: Misal v latin{~ini (post communio ob prazniku sv. [tefana), 15. stoletje, dim. 196 x
148 mm.
– Pergament: fin in mehak; obojestransko popisan, glavno besedilo v temnorjavi tinti, s
cinobrom dopolnjene stav~ne za~etnice, neberljiv pripis na spodnji margini, vmesni
naslovi (Ad Timotheum); lombarda A v modri tinti.
– Dimenzije platnic: 124 x 75 mm, verjetno dvostolpno zrcalo, {ir. enega stolpca je pribl.
85 mm, {ir. spodnje margine pribl. 50 mm.
– Pikiranje ni razvidno, vodilne ~rte so narisane s svetlorjavim svin~nikom;  ohranjenih je
8 vrst, vrsti~na enota je 11 mm, pisano v dveh velikostih.
146 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
– B:  misal v glagolici, severnojadranska knji‘na glagolica, 15. stol.; dim. 133 x 55 mm.
– Pergament slab{e kakovosti, slabo vidno besedilo, pisano v svetlorjavi tinti in cinobru;
ohranjeni sta dve spodnji vrsti besedila in spodnja margina, {ir. 43 mm; vrsti~na enota je
7 mm, drugi elementi zrcala niso razvidni.
– Fragmenta sta prevleka ~ez tenke in trde kartonaste platnice; latinski fragment je ovit ~ez
obe platnici, glagolski pa je nalepljen prek hrbta in je slab{e ohranjen.
– Nosilec: Georgio Stengelio: »Libellus de Bono et Malo Syllogismo«. Editio Sexta. Ingol-
stadii M.DC.XXXI (1631).
19. Semeni{ka knji‘nica: g II. 3 rde~a (sl. 4)
– Fragment posvetnega (verjetno naravoslovnega) besedila; italijanska pisna {ola,
13.–14. stol..
– En folij; dimenzije fragmenta z v{tetimi zavihki: 171 x 263 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, uporabljen kot prevleka prek tenkih in gibkih karto-
nastih platnic (155 x 104 mm); vezano s ploskim hrbtom ~ez dve pretaknjeni galunski
vezici.
– Pisano z rjavo tinto, paragrafi so modri in rde~i, ohranjen je del dekorativne letve, na-
slikane v medstolpnem prostoru, ter listnega okvira na zunanji in spodnji margini folija;
za slikarski okras so uporabili dva odtenka modre barve, dva odtenka zelene, dva odtenka
ro‘nate tempere, cinober, poudarki (npr. listne ‘ile) so naslikani v beli temperi; ve~ je
zlatih diskov, ki so kot listi~i nalepljenih prek boluma in so mo~no o{krbljeni, obrob-
ljeni so s ~rno (sprva srebrno?) tinto; skozi pergament preseva pravokotno polje, na
katerem je naslikana ve~ja slikarska iniciala.
– Fragment se je ohranil kot spodnji del folija velikega formata, ki je pri {irini 263 –
270 mm meril v vi{ino pribli‘no 400 mm, ohranjeno 26 vrst, vrsti~na enota 3,8 mm.
– Pikiranja, naslonilnih in vodilnih ~rt ni videti.
– Nosilec: »Ivris civilis et canonici collationes ac differentiae...« Angelopolis Anno
M.D.LXX. (1570) in »Von iniuren / Schmahe / zugefugtem spott / hohn und verachtung
/ Henricum Knaust« Franckfort am Mayn M.D.LXI (1561).
– Ve~ pripisov, na notranji strani sprednje platnice: »Sum Antonij…«; nato: »Sum ex libris
M. Casp. Saviceli p.« (pre~rtano); »Ex libris Phi. The. Akombi«;
20. Semeni{ka knji‘nica: G IV. 1 ~rna
– Fragment pravnega traktata, italijanska pisna {ola, najbr‘ 14. stoletje.
– Dva fragmenta, vsak z delno ohranjenim dvostolpnim zrcalom; dimenzije fragmentov:
430 x 234 mm za sprednjo platnico in 425 x 225 mm za hrbtno platnico.
– Pergament, obojestransko popisan; za glavno besedilo je uporabljena temnorjava tinta,
s cinobrom so izpisani paragrafi, vmesni naslovi, pagina, dvovrsti~na iniciala, ki ima
preprosto modro in rde~e nitasto okrasje; z modro tinto so izpisani paragrafi in del
okrasja ob iniciali.
– Platnici (340 x 218 mm) sta iz trdega kartona; pergamentna fragmenta sta bila del velikega
{tudijskega kodeksa z dvostolpnim zrcalom, {irina enega stolpca je pribl. 86 mm, {irina
medstolpnega prostora je pribl. 15 mm; {ir. verj. zunanje margine: 60 mm, {irina spodnje
margine: 102 mm; zgornja margina ni ohranjena v celoti, ~eprav je ohranjena foliacija.
– Zrcalo je narisano s svin~nikom, ostale so vodilne ~rte; 72 vrst, vrsti~na enota zna{a 4,5 mm.
147ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Sl
ik
a 
4
148 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
– Polusnjena vezava ima hrbet iz lisi~je rjavega usnja, ki je okra{en z geometrijskimi polji
in s pe~atniki.
– Nosilec: »Lexicon Ivris Civilis, et Canonici«... Venetiis MDLXXII (1672).
– Na naslovnici je bakrorez Resnice, ki sedi na kozmi~nem globusu z ozna~enimi ozvezdji
in obro~astimi sferami, v rokah dr‘i vejico, okrog se vije trak z napisom: FIAT PAX IN
VIRTVTAE TVAE; zraven je ekslibris: »Francisci di Grandis«, ki je pre~rtan in zraven
pi{e: »Ad Usum R. S.«; na za~etku besedila je vpis: »Catalogo Bibliothecae Publicae
Episcopalis Labac: inscript:«
21. Semeni{ka knji‘nica: V IV. 8 ~rna
– Teolo{ki traktat, italijanska pisna {ola, 14.stoletje.
– Dva fragmenta dim. 165 x 116 mm in 167 x 111 mm.
– Izjemno fin pergament;  odrezka sta uporabljena kot nalepka na notranji strani platnic;
knjiga (173 x 110 mm) ima pergamentno vezavo, pri ~emer je zunanja stran iz nepopisa-
nega pergamenta.
– Pisano z rjavo, cinober za paragrafe, okrasna polnila v stav~nih za~etnicah in rubrike, na
spodnjem robu je iniciala »h«, ki je modra, dopolnjena z rde~im fleuronnejem, sprva je
bila visoka pribl. 20 mm.
– S tinto narisan okvir za pisno polje, {irina enega stolpca je pribli‘no 77 mm, {ir. medstolp-
nega prostora pa pribl. 17 mm; ohranjenih je 32 oz. 33 vrst; vrsti~na enota zna{a 4,5 mm.
– Fragmenta sta odrezka iz istega rokopisa in nalepljena na notranjo stran platnic; perga-
mentna vezava ima  tri vidne galunske vezice, galunski trakovi za zavezovanje so odre-
zani, kapitala sta nepo{kodovana.
– Nosilec: ve~ zgodovinskih besedil: »Iustini Historici in Trogi Pompeij historias« (s.l.,
s.a.), »L.Flori de gestis romanorum« Parisiis 1542, »Sexti Rvffi viri consularis...« (s.l.,
s.a.), »Messalae Corvini oratoris desertissimi ad Octauianum Augustum de progenie...«
(s.l., s.a.).
– Na naslovnici je ex libris: »L. Philippi Torriani«.
22. Semeni{ka knji‘nica: T VIII. 24 ~rna
– Teolo{ki traktat; italijanska pisna {ola, 14. stoletje.
– Dva pergamentna kosa, odrezana z istega dela bifolija in nalepljena eden ob drugem;
dimenzije fragmenta 380 x 160 mm; polpergamentna vezava, ki pokriva hrbet in stik z
lesenima platnicama; robovi de{~ic so po{evni prisekani, na sprednji platnici je ostal del
zaklepa v obliki trilistne sulice.
– Pergament, obojestransko popisan; uporabljen je zgornji del bifolija z dvostolpnim zrca-
lom; drugi in tretji stolpec sta razvidna v vsej {irini, stolpca proti zunanji margini sta ‘e
obrezana; dol‘ina pisne vrste oz. {irina stolpca zna{a 75–78 mm, izmeriti je mogo~e tudi
{irino dveh medstolpnih prostorov, t.j. 9–10 mm, in obeh notranjih margin (ob prvotnem
vezniku), skupaj 60 mm; odrezka sta nalepljena prek hrbta in sicer tako, da vrstice te~ejo
navpi~no; prvotne dimenzije kodeksa so bile pribli‘no 320 x 240 mm.
– [tevilo vrst: 30 na {ir{em traku in 3 na o‘jem, vrsti~na enota meri 4,4 mm.
– Pisano s ~rnorjavo tinto, cinober za paragrafe, pike v ~rkah, za dve vrstici visoke lombar-
de, za vrsti~na polnila.
149ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
– Nosilec: »Divi mesue et nova quaedam vltra ea que secum associari consuerunt opera
preclarissima vt inferius speculanti sub manus indicio demostratur etc.« Venetii
M.D.XXVII (1527) (Johannis Mesua: De consolatione medicinarum).
– Na naslovnici sta dva eklibrisa: (1) In Cathalogo sitticensi inscriptus; nato dodano (2)
olim nunc Gerbeziani; s tretjo roko je pripis, ki pove, da knjiga ni zadostovala potrebam
Sti~ne iz ~esar je mogo~e sklepati, da je tako razlo‘eno, zakaj je knjiga pre{la v last dr.
Grbca. Na hrbtu je stara signatura T. No. 153. Na notranji strani platnic je narisan Apfal-
trerjev govore~i heraldi~ni ekslibris z letnico 1540, na prvem listu, nad uvodno inicialo
je vpis: Catalogo Bibliothecae Publ(icae) Ep(isco)palis Labac(ensis) inscript(us).
– Objava: Majda Smole: Najstatrej{i ekslibris na slovenskih tleh, v: @ivljenje in tehnika
7–8/70, str. 486–487.
23. Semeni{ka knji‘nica: T VII: 1 rde~a (sl. 5)
– Antifonar (Dedicatio ecclesiae), nem{ka pisna {ola, 15. stoletje; frament istega rokopisa
kot {t. 24 oz. T VI. 10 rde~a oz. No. 175.
– Dva odrezka; 1. 90 x 293 mm; 2. 90 x  71 mm, zavihov pod zgornjim in spodnjim
kapitalom (pribl. 12 mm) se ne da natan~no izmeriti. Fragmenta sta polepljena kot hrbtna
okrepitev knjige z dim. 360 x 251 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; odrezka sta sestavljena tako, da se notno ~rtovje
nadaljuje v isti ravnini. Ohranjen je dobr{ni del zunanje margine, t.j. pribli‘no 57 mm
(45 mm in zavihek 12 mm), dol‘ina vrste je 240 mm.Ohranilo seje nekaj ve~ kot dve
glasbeni enoti (notno ~rtovje in pripadajo~e besedilo); ena enota meri 42 mm.
– Pisano s ~rno tinto; ena kadelna iniciala s preprostim polnilom, ena rde~a lombarda.
– Nosilec: »Vesalii Andrea Epitome Fabricae Humani Corp(ori)…« Coloniae Agrippinae,
MDC. (160). Vezano v kartonaste platnice, ki so oble~ene v nepopisan pergament. Hrbet
je raven in fragmenta segata prek kapitala; knjiga se je zapirala z dvema trakovoma, ki
sta odrezana. Knjiga ima portalno naslovnico z govore~o predstavitvijo avtorja in vsebi-
ne; zanimiv je skupinski portret slavnih zdravnikov v tradiciji Dioskuridove naslovnice
ter obstranski podobi anatomske lekcije in lekcije ob okostju; pred besedilom je Vesa-
lijev portret v starosti 28 let.
– Na hrbtu je prilepljena etiketa VESALII Andrea Epitome Fabricae Humani Corp. in etike-
ta s signaturo T No 179. na spodnjem delu hrbta je precej neopazno in s svin~nikom
napisana sedanja signatura T VII. 1. Na 1. listu je rokopisni zaznamek: Catalogo Bi-
bliothecae Publicae Ep(isco)pali Labacensis inscriptus.
24. Semeni{ka knji‘nica: T VI: 10 rde~a
– Antifonar, nem{ka pisna {ola, 15. stoletje; fragment istega rokopisa kot {t. 23 oz. T VII. 1
rde~a oz. No. 179.
– Dva odrezka; 1. 139 x 308 mm; 2. 139 x  53 mm, pri{teti je treba {e zavihe pod zgornjim
in spodnjim kapitalom (pribl. 12 mm), ki se ne da natan~no izmeriti. Fragmenta sta
polepljena kot hrbtna okrepitev knjige z dim. 360 x 224 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; odrezka nista sestavljena tako, da bi se notno ~rtovje
nadaljevalo v isti ravnini. Dol‘ina vrste je 232 mm, ohranjen je dobr{ni del zunanje
150 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
Slika 5
151ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
margine, t.j. pribli‘no 57 mm (45 mm in zavihek 12 mm), notranja margina je merila
pribl. 40 mm; dol‘ina vrste je 240 mm.Ohranilo seje nekaj ve~ kot dve glasbeni enoti
(notno ~rtovje in pripadajo~e besedilo); ena enota meri 41 mm.
– Pisano s ~rno tinto; dve kadelni iniciali imata preprosto floralno polnilo.
– Nosilec: »Paulus de Sorbait Belgicus: Praxis medica« Viennae (1680): letnica je skrita v
kronogramu: Anno qVo Venerata LVes, Deo Dante & fa Vente, eX toto CeDebat.
–  Vezano v kartonaste platnice, ki so oble~ene v nepopisan pergament. Hrbet je raven in
fragmenta segata prek kapitala; knjiga se je zapirala z dvema trakovoma, ki sta odrezana.
– Na hrbtu je etiketa z imenom avtorja in naslovom dela: De Sorbait p: Paulij Belgae, Phil.
Et. Med. Doct: ac Profess. Praxis Medica. Pod tem etiketa s staro signaturo T No. 175 in
na sredini hrbta etiketa s sedanjo signaturo T VI. 10; na naslovnici je podpis Ex Bi-
bliotheca Gerbeziana in na 1. listu poznej{i rokopisni zaznamek: Catalogo Bibliothecae
Publicae Ep(isco)pali Labacensis inscriptus.
25. Semeni{ka knji‘nica: E VII. 20 rde~a (sl. 6)
– Sekvencijar ali del misala, nem{ka pisna {ola, 14. stoletje.
– Dela dveh bifolijev iz istega kodeksa, ki je meril pribl. 385/390 x 275 mm. En bifolij
prekriva sprednjo platnico od stika s hrbtom do zunanjega roba, drugi pa sega prek
prvega in te~e ~ez hrbet in zadnjo platnico; bifolija sta sicer obrnjena vsak na svojo stran
in se zapis razhaja, vendat je ohranjena ista linija veznika, notranje margine itd.
– Pergament, obojestransko popisan; na sprednjem fragmentu je ohranjenih nekaj ve~ kot
sedem enot ~rtovja z besedilom, na hrbtnem fragmentu pa vseh devet. Gre za enostolpno
zrcalo, dol‘ina vrste je pribl. 190 mm, zgornja margina je merila pribl. 45 mm, spodnja
pribl. 82 mm, notranja 33 mm in zunanja 58 mm. Vrsti~na enota zna{a 27 – 30 mm in ima
4 notne ~rte in pripadajo~e besedilo.
– Besedilo je pisano z rjavo tinto in se slabo sprijema s pergamentom, note so pisane v ~rni
tinti in so odli~no ohranjene, notno ~rtovje in preproste iniciale (lombarde brez okrasa)
so v rde~i tinti.preprosto floralno polnilo.
– Nosilec: »S. Patris Bernardi Claravallensis Abbatis primi … Opera omnia in septem
tomos…« Coloniae Agrippinae M.DC.LXXII. (1672).
– Prevleka ~ez tenke kartonaste platnice z okroglenim hrbtom prek {tirih vezic. Zapiral ni.
– Na hrbtu je etiketa z imenom avtorja in naslovom dela, ~ez je nalepljena etiketa s sedanjo
signaturo E.VII.20; na naslovnici je pe~at BIBLIOTECA SEM. DIOCES.CLERIC. LA-
BACI. Na notranji strani platnice je nalepljen tiskan ex libris Janeza Krstnika Pre{erna.
– Predlist je ikonografsko bogat bakrorez: na sredini kle~i sv. Bernard iz Clairvauxa z arma
Christi ob desnem ramenu in drugimi simboli pasijona pred njim. Kot okraj{ava tiho‘itja
tipa vanitas, ki opozarja, da se je Bernard odrekel voja{kemu bojevanju, je jeklena rokavi-
ca, ki dr‘i napis na praporu: »S. P. BERNARDI OPERA IN VII. TOMOS Digesta , aucta,
recognita et variae illustrata Studio et labore IACOBI MERLONI Hortij SS. Theol. Lic. B.
MARIAE in Pasculo Pastoris.« Zraven je polo‘en steber bi~anja, pokrov s Kristusovega
groba, lestev in mo{nja s srebrniki, na drugi strani pa le{~erba in trnova krona. To tiho‘itje
je prislonjeno na skalovje, iz katerega rastejo olj~ne veje, aluzija na Oljsko goro, kraj
Kristusovega prijetja. V ozadju je pogled na tipi~no cistercijansko cerkev iz gotike. Na
Bernardovi desni kle~i pape‘ Evgenij III., eden najpomembnej{ih cistercijanov, in zre v
redovnega prvaka, v roki ima odprto knjigo, svoje najpomembnej{e delo, kjer beremo:
»Libri Quinqui de Consideratione ad Eugenium III. Pontificem«. Na Bernardovi levi strani
152 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
Slika 6
153ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
je v senco postavljen kralj David z odprto knjigo Visoke pesmi, kjer pod transliteriranim
hebrejskim naslovom pi{e »Sponsus et sponsa. Osculetur me Osculo oris sui«. Sv. Bernard
upira pogled v nebo, kjer sedem angelov nosi devet lovorovih ven~kov in v vsakem je
zna~ilna oznaka Bernardovih zaslug ali kreposti: 1. Cultori Virg. Matris eximio; 2. Defen-
sori Sedis Apostolicae; 3. Domitori Haerreticorum; 4. Doctori Mellifluo Theodidacto; 5.
Zelatori Domus Dei; 6. Pacificatori Ecclesiae; 7. Praeconi Sacrae Militiae; 8. Amplificatori
Ordinis, 9. Thaumaturgis. Iz Bernardovih ust se proti nebu vijeta dve molitvi. Na nebu so
Bog O~e, ki z odprto dlanjo ka‘e proti Bernardu, ob njem Kristus v gesti pripro{nje in iz ust
se k tlom zliva svetloba do Marije kraljice, kjer beremo dva verza iz Visoke pesmi: Surge
propera amica mea, formosa m(ea) et veni oz. Marija odgovarja Trahe me post te, curremus
in odorem unguentur tuorum. Na drugi strani Boga O~eta je Marija pripro{njica, ki ka‘e
svoje gole prsi. Nad kamnom v levem spodnjem kotu je podpis graverja Hulsman inc., pod
praporom pa se tik ob spodnjem robu grafike vije ozek in dolg napisni trak: COLONIAE
apud IOANNEM ANTONIUM KINCHIVM MDCLXXII.
26. Semeni{ka knji‘nica: G VIII. 13 ~rna
– Antifonar, nem{ka pisna {ola, 1.polovica 15. stoletja.
– En folij; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 313 x 503 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, ohranjena je spodnja margina ({iroka pribl. 80 mm),
na kateri je napisana {tevilka 134 in to pomeni sekundarno foliacijo. List je precej
obrezan, tako da je le ostal besedilno-notni del, ki ima 9 enot z vrsti~no enoto 45 mm.
Pisno polje meri 415 x 280 mm.
– Pisano s temnorjavo tinto, notno ~rtovje ima {tiri rde~e ~rte, poleg tega je {e ena kadelna
iniciala v rjavi tinti in ena lombarda v zeleni.
– Nosilec: »S. Hieronymi Vitas Patrum«, Venetiis 1483, Typographia Octavian Scotus.
Inkunabula. Na zavihku sprednje platnice je vpisan naslov in ppodatek o letnici in
tiskarju, v knjigi pa vlo‘en listek z referen~nim podatkom Hain 8594 (t.j. Ludwig Hain:
Repertorium bibliographicum in quo libri omnes ab arte typographica usque ad annum
MD…recensentur, Stuttgartiae et Lutetiae Parisiorum 1826–1838, no. 8594; gl. Alfonz
Gspan – Josip Badali} : Inkunabule v Sloveniji, Ljubljana 1957, {t. 345). Prvi listi
manjkajo, kar se je moralo zgoditi pred letom 1595, saj je na praznem inicialnem polju
Barthallov vpis. Do fol. CCXLI je knjiga popolna, nato so trije foliji mo~no po{kodovani.
– Vezano prek treh dvojnih vezic, leseni de{~ici (241 x 172 mm) sta prisekani in na no-
tranji strani polepljeni z rjavim usnjem, da so razpoke lesa stabilizirane. Na hrbtu je
etiketa s sedanjo signaturo.
– Ve~ pripisov, kazalk in opozoril (’nota’) v vsej knjigi; manjka naslovna stran in prva
tekstovna stran z za~etkom Prologa, ki je odtrgana po sredini levega stolpca, na spodnji
margini se vidi za~etek vpisa v sti{ki katalog z zna~ilno pisavo (»Cathalogo…«); na fol.
I r se izte~e prolog, sledi osrednje besedilo »Vitas patrum« in na polju, kjer bi morali biti
prostoro~no dodana iniciala B(enedictus deus qui vult) je ex libris »Michael Barthall me
propriovere sibi comparauit Anno 1595«.
154 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
27. Semeni{ka knji‘nica: X VI. 9 ~rna
– Antifonar, nem{ka pisna {ola, 15. stoletje.
– Spodnja polovica enega folija; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 187 x 275 mm.
– Pergament, obojestransko popisan, ohranjena je spodnja margina, visoka pribli‘no 54
mm, navpi~ni margini sta obrezani na enotno {irino 40 mm. Dol‘ina vrste je 180 mm,
vrsti~na enota (notni zapis s pripadajo~im besedilom) zna{a 32 mm; ohranjene so {tiri
enote. Pikiranja in drugih prvin zrcala ni.
– Pisano s skoraj ~rno tinto, naslonilni ~rti in notno ~rtovje so v rde~i tinti, enako lombarda
C. lombarda P je modre barve, obe sta brez okrasa.
– Trdi in tenki kartonasti platnici sta ob vertikalni obrezi nekoliko uvihnjeni (zaradi varo-
valne funkcije), vezano prek treh vezic, hrbet je raven, dva galunska trakova za zavezo-
vanje knjige sta odrezana. Knjiga je odli~no ohranjena.
– Nosilec: »Onomasticon Latino-Graecum novum et veterum. Studiosae iuventutis bono
concinnatum est a Wolfgango Schensledero S.J….« Dilingae Anno M. DC. LXIV (1664)
– Na hrbtu sta dve etiketi, starej{a na vrhu je prazna, pod njo je nalepljena etiketa s sedanjo
signaturo. Na naslovnici je vpis »Caroli Josephi L.B: ab Apfaltrer. SS: Th(eo)l(o)giae
Doctoris et Proton(otarius) Apostol(icus) 1702.«
28. Semeni{ka knji‘nica: C IV. 8 rde~a
– Gradual, kiriale (napevi za razli~ne praznike), nem{ka pisna {ola, 14. stoletje; fragment
istega rokopisa kot {t. 28 oz. V. III.17.
– Dobr{ni del bifolija iz glasbenega rokopisa, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki)
365 x 428 mm. Glasbeni kodeks je sprva meril pribli‘no 365 x 272 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; za prevleko platnic je uporabljen tako, da te~e
nekdanji vezniko na stiku med hrbtom in sprednjo platnico, razvidni so podatki za vse
margine: zgornja je visoka pribl. 40 mm, notranja 25 mm, zunanja 62 mm, spodnja probl.
65/70 mm. Pisno polje meri 280 x 190 mm; vrsta je dolga pribl. 186/190 mm, naslonilna
~rta je enojna. Na stran je bilo zapisanih 8 enot (notni zapis s pripadajo~im besedilom),
katere vrsti~na enota zna{a 35 mm. Pikiranja ni.
– Note in besedilo je pisano z rjavo tinto, notno ~rtovje pa z rde~o, enako tudi rubrike in
za~etnice. Vmes je 12 lepih, ~etudi preprostih lombard v rde~i tinti, modri in zeleni tinti,
ki so visoke od 28–34 mm.
– Fragment je prevleka ~ez trdi in tenki kartonasti platnici, hrbet je malo zaobljen. Frag-
ment je odli~no ohranjen, pergament je – z izjemo hrbta – {e vedno bel.
– Nosilec: »Commentaria in Cantica canticorum Salomonis, auctore R.P.F. Gregorio Coe-
lio Pannonio….Opus Posthumum«. Viennae M. DC. LXXXI (1681)
– Na hrbtu sta dve etiketi, na zgornji, ki je delo prvega knji`ni~arja F. J. Dolni~ar, je ime
avtorja in naslov dela, na spodnji je sedanja signatura. Na notranji strani naslovnice je
ex libris Janeza Krstnika Pre{erna.
29. Semeni{ka knji‘nica: V III. 17 ~rna
– Gradual, kiriale (napevi za razli~ne praznike), nem{ka pisna {ola, 14. stoletje; fragment
istega rokopisa kot {t. 27 oz. C IV.8 rde~a.
155ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
– Del folija iz glasbenega rokopisa, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 195 x 295
mm. Glasbeni kodeks je sprva meril pribli‘no 365 x 272 mm, knjiga, ki jo ovija, pa 158 x
105 mm.
– Pergament, obojestransko popisan; za prevleko platnic je uporabljen zgornji del folija,
tako da lahko beremo pet zgornjih vrst. Gre za nekdanjo recto (desno) stran, kar je
razvidno iz proporcev stranskih margin in, na zavihku najdemo knjigove{ke vbode v
nekdanjem vezniku. Zgornja margina meri 38 mm, notranja 28 mm in zunanja 59 mm.
Podatki o vi{ini vrsti~ne enote (notnega ~rtovja z besedilom) so enaki kot pri fragmentu
{t. 27. Pikiranja ni.
– Note in besedilo je pisano z rjavo tinto, notno ~rtovje pa z rde~o, enako tudi rubrike in
za~etnice. Ohranjenih je 6 lombard, pisanih v enakem elegantnem slogu kot pri prej{nji
enoti, pisane so v rde~i tinti, modri in zeleni tinti, ki so visoke od 28–35 mm.
– Fragment je prevleka ~ez trdi in tenki kartonasti platnici, hrbet je raven, platnici segata
malo ~ez knji‘ni blok.
– Nosilec: »Operationi di Leopoldo Primo, imperatore de Romani sempre augusto sotto
l’anno 1688 ovvero Campagna gloriosa di Massimiliano Emmanuele di Baviera… de-
scritta da D. Gio. Paolo Zenarolla …«. Vienna 1689; »Trionfi di Leopoldo Primo…
descritte da D. Gio. Paolo Zenarolla e dedicata all’ emin. Cardinale Leopoldo a Colloni-
tz…« Vienna 1690.
– Na hrbtu sta dve etiketi, na zgornji je navedeno ime avtorja Zenarolla in okraj{ana naslova
obeh zgodovinskih del, na spodnji je sedanja signatura. Na naslovnici je pripis J.A.T. De
cant. To pomeni: Joannis Antonii Thalnitscher Decani, ki je bil prvotni lastnik.
30. Semeni{ka knji‘nica: Z VI. 21 ~rna
– Gradual ali antifonar (ohranjena je samo doksologija »Gloria patri…«), nem{ka pisna
{ola, 15. stoletje; fragment istega rokopisa kot {t. 27 oz. C IV.8 rde~a.
– Del folija iz glasbenega rokopisa, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 170 x 230
mm. Prvotnih dimenzij glasbenega kodeksa ni mogo~e ugotoviti, vendar je bil precej
velikega formata (prim. dim. vrsti~ne enote); knjiga, ki jo fragment ovija, meri 139 x
80 mm.
– Pergament, najbr‘ obojestransko popisan; za prevleko platnic je uporabljen del folija s
stransko margino (verjetno zunanjo, ker meri pribl.65 mm) z dvojno verzalno naslonilno
~rto in v tem primeru bi {lo za del verso (leve) strani. Vi{ina vrsti~ne enote (notnega
~rtovja z besedilom) je 43 mm in je najbr‘ bil korna knjiga. Sledov zrcala ni.
– S temnorjavo tinto so pisane note in besedilo, notno ~rtovje je pisano rde~o, vidi se del
modre lombarde.
– Fragment je uporabljen kot prevleka ~ez trdi in tenki kartonasti platnici, hrbet je raven,
platnici segata malo ~ez knji‘ni blok; svetlozeleni trakovi za zavezovanje so odrezani.
– Nosilec: »I Furori della gioventu. Esercitii Rhetorici del’ Cav. Gio: Battista Manzini all’
ill(ustrissi)mo et R(everendissi)mo Sig(nore) Don Francesco Peretti«. Roma M. DC. XXXIX
(1639). Bakrorezna naslovnica s putti, ki v atiki arhitekturnega okvirja nosijo emblem s
panterjem, na talnem zidcu pa emblem z baziliskom.
– Na hrbtu je etiketa s sedanjo signaturo, zraven je s prosto roko napisano »Manzini.
Segreti Rhetorica« in navpi~no »I Furori«. V knjigi sta dva rokopisna ex librisa Janeza
Andreja Gladi~a, oba datirana 1661; najdemo ju na predlistu in na notranji strani hrbte
platnice.
156 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
31. Semeni{ka knji‘nica: W VI. 6 ~rna
– Sekvenciarij, nem{ka pisna {ola, 2. polovica 14. stoletja.
– Bifolij; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 319 x 472 mm. Prvotni veznik je viden
na hrbtni strani, ohranjena je gornja margina, ena zunanja in obe notranji, besedilo je
pisano v dveh stolpcih in je ohranjeno. Ker je obrezana spodnja margina, so prvotne
dimenzije kodeksa pribl. 370 x 290 mm. Knjiga, ki jo fragment ovija, meri 280 x 180
mm, hrbet je {irok pribl. 36 mm.
– Pergament dobre kvalitete, je obojestransko popisan; zrcalo prvotnega kodeksa ima
pribl. 36 mm visoko zgornjo margino, pribli‘no 70 mm spodnjo, 41 mm notranjo in
pribl. 40 mm za zunanjo; medstolpni prostor meri 27 mm. V vsakem stolpcu je besedilo
pisano v 35 vrsticah z vrsti~no   enoto 7,6 mm. Pikiranja ni videti, ~rte zrcala so narisane
s tenkim peresom in tinto.
– Besedilo je pisano s kostanjevo rjavo tinto, v cinobru so rubrike in lombarde, prav tako
lo lombarde v moderi tinti. Na zunanji strani platnic ve videti 49 lombard, visokih od 1
do 3 vrstic, najbr‘ bi podobno ugotovili tudi na notranji strani. V ve~ lombardah je
vpisana pripravljalna ~rka (lettre d’attente).
– Fragment je uporabljen kot prevleka ~ez trdi in tenki kartonasti platnici prek {tirih
zelenih vezic, hrbet je okroglen in vezava je odli~no ohranjena; zavezuje se z zelenimi
trakovi. Ob prevezavi je bil knji‘ni blok nekoliko obrezan in naslovna stran nalepljena
na papir.
– Nosilec: »Historia Georgen und Herrn Casparn von Frundsberg«. Franckfurc am Mayn
M. D. LXXII (1572). Na naslovnici je v okvirju s fruktoni in putti videti v naslovu
imenovana gospoda; napis na spodnjem robu medaljona navaja njuni imeni. Na za-
dnjem listu v knjigi je ob kolofonu emblem tiskarja Georga Raba: v zna~ilno manie-
risti~nem okvirju z maskami, poosebitvami letnih ~asov in arhitekturnimi prvinami, je
medaljon, sredi katerega stoji operutni~ena Fama, ki trobi v dve pozavni, ob njej pa so
vrani, kar je aluzija na tiskarjev priimek. Naapis okoli medaljona navaja imena sedanjega
lastnika tiskarne in prej{njih.
– Na hrbtu sta dve etiketi: zgornja je stara in navaja avtorja (Reisner) in naslov dela, pod
njo je etiketa s sedanjo signaturo. V knjigi sta dva rokopisna ex librisa Marka Grbca, na
notranji strani platnic  in na naslovnici »Ex bibliotheca Gerbeziana. Labaci.« Na no-
tranji strani platnic je Grbec lastnoro~no vpisal »51 x«, kar je signatura njegove zasebne
knji‘nice.
– Objava: Marijan Smolik: Fragment sekvenciarija iz knji‘nice Marka Grbca, v: Zbornik
ob jubileju Jo‘eta Sivca (ur. J. Snoj), Ljubljana 2000, str. 35–42.
32. Semeni{ka knji‘nica: brez signature
– Lekcionar ali misal: na eni platnici je mogo~e prepoznati del evangelija sv. Mateja, na
drugi pa besedilo ni ~itljivo; nem{ka pisna {ola, za~etek 15. stoletja.
– En bifolij, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki): 223 x 284 mm.
– Pergament, verjetno obojestransko popisan, zelo slabo ohranjen, vidnih je 20 vrst bese-
dila z vrsti~no enoto 7,8 mm, pisano z rjavo tinto, v cinobru so rubrike in iniciale, skozi
pergament preseva tri vrste visoka iniciala M.
– Nosilec: »Rechenbuch für die Anfahenden in gantzen und gebrochenen Zahlen …1612«:
matemati~ni, na roko spisani priro~nik za za~etnike. Vezano prek trdih in tenkih platnic,
tri usnjene vezice, raven hrbet; ohranjeni so tekstilni trakovi za zavezovanje.
157ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
33. Semeni{ka knji‘nica: samostojen fragment brez signature
– Misal, nem{ka pisna {ola, verjetno prehod iz 14. v 15. stoletje.
– Bifolij; precej pome~kan in zato so meritve dimenzij manj zanesljive. Razgrnjen bifolij
meri 358 x pribl. 500 mm. Prvotne dimenzije kodeksa so bile 358 (ali ve~) x 250 mm (ali
ve~). Fragment so uporabili  kot ovitek za tiskani misal (z merami pribl. 300 x 215 mm).
Prvotni veznik je tekel po sredini hrbta, gre za enostolpno zrcalo (pisno polje meri 263 x
175 mm). Zdi se, da so v dobr{ni meri ohranjene vse margine: zgornja 30–33 mm, spod-
nja 67 mm ali ve~, zunanja 50–55 mm, notranja 22 mm.
– 35 vrst, vrsti~na enota zna{a 7,3 mm,pisano v dveh velikostih, verjetno suho liniranje.
– Pisano s tenorjavo tinto, cinober so uporabili za rubrike, okrasne poteze v stav~nih
za~etnicah, za lombarde in oznako pagine.
– Snet ovitek s tiskanega misala; na zgornji margini je zapis s svin~nikom: »V to je bil
zavit misal iz l. 1602 pri cerkvi sv. Miklav‘a ‘upn. Ihan.« Sedaj je hranjen kot samostoj-
na enota; zraven je prilo‘en popis vsebine: berilo za vigilijo sv. Lovrenca, praznik sv.
Lovrenca, god sv. Tiburcija, god sv. Hipolita, vigilija Marijinega vnebovzetja, god sv.
Hermesa, obglavljenje sv. Janeza Krstnika, god sv. Feliksa in Adaukta, god sv. Eligija,
god sv. Zaharije, za~etek molitve »De Conceptione virgninis Mariae«; popisni list je
datiran 8. 3. 1962.
34. Semeni{ka knji‘nica: W VI. 5 ~rna
– Misal, nem{ka pisna {ola, 15. stoletje.
– Bifolij; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 564 x 376 mm.
– Pergament, obojestransko popisan. Prvotni veznik te~e po sredini hrbta knjige, ki jo
ovija (dim. 280 x 202 mm) in je ob vbodih razcefran. Dvostolpno zrcalo, stolpci so {iroki
86 mm, medstolpni prostor 20 mm; bifolij je verjetno obrezan, zato so mere margin
nepopolne (zgornja 56 mm, spodnja 85 mm, notranja 31 oz. 32 mm, zunanja 58 mm).
Sprva je misal meril 376 x 282 mm.
– Pisano s temnorjavo tinto v dveh velikostih, v stolpcih je po 34 vrst, vrsti~na enota meri
7,4 mm. S cinobrom so dodane okrasne poteze v stav~nih za~etnicah, vmesni naslovi ter
2–3 vrste velike lombarde; z modro tinto so izpisane 3-vrsti~ne lombarde. Razvidne so
so s svin~nikom potegnjene naslonilne ~rte in s tinto narisane vodilne.
– Nosilec: »Liber primus in svpplementum svpplementi cronicarvm: ab ipso primo aucto-
re fratre Iacobo Philippo Bergomense etc.« Manjka del naslovnice, besedilo se pri~ne
{ele z Deukalionom in tudi konec je pomanjkljiv.
– Na hrbtu je stara etiketa z oznako naslova, pod to pa etiketa s sedanjo signaturo Semeni{ke
knji‘nice. Na prvem listu je nalepljen tiskan lastni{ki zaznamek: Ex Libris JOAN: BAPT:
PRESCHERN SS. Th.&J.V.D. PRAEPOSITI LABACEN.
35. Semeni{ka knji‘nica: S VI. 4 ~rna
– Misal, nem{ka pisna {ola, 1. ~etrtina 14. stoletja.
– Bifolij, obojestransko popisan, dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 292 x 440 mm.
Prvotni veznik te~e po stiku hrbta in zadnje platnice. Fragment je precej obrezan, tako da
zgornjega prostega roba ne moremo izmeriti, sicer pa meri spodnja margina pribl. 62 mm,
158 N. GOLOB: FRAGMENTI SREDNJEVE[KIH ROKOPISOV V JAVNIH ZBIRKAH V SLOVENIJI
Z u s a m m e n f a s s u n g
Fragmente mittelalterlicher Handschriften in öffentlichen Sammlungen – 2. Ljubljana,
Seminarbibliothek/ Semeni{ka knji`nica
Nata{a Golob
Die Aufnahme der Fragmente mittelalterlicher Handschriften aus slowenischen Sammlungen erfolgte
bisher nicht nach systematischen Prinzipien; manche Einheit war aufgrund ihrer historischen, textuellen
oder paläographischen Eigenheit Gegenstand einer Sonderstudie bzw. das Fragment wurde im Rahmen
einer anderen Gesichtspunkten gewidmeten Studie behandelt. Im Jahr 1999 wurde das erste Verzeichnis
eines abgeschlossenen Komplexes von Fragmenten einer selbständigen Archiv- oder Büchersammlung
veröffentlicht (Mittelalterliche Fragmente in öffentlichen Sammlungen in Slowenien: 1. Piran, Pfarrar-
chiv/Srednjeve{ki fragmenti v javnih zbirkah v Sloveniji: 1. Piran, @upnijski arhiv, in: Zbornik za umetno-
stno zgodovino, S.n. XXXV/1999, S. 136-146). In dem hier vorgestellten Material sind einige von bisher
zunanja vsaj 40 mm in notranja pribl. 35 mm. Prvotne dimenzije misala so bile pri-
bli‘no330 x 220 mm.
– Pisano je na enostolpnem zrcalu, vrsta je dolga 152 – 160 mm, 21 vrst z izjemno veliko
vrsti~no enoto 10,8 mm. Temnorjava tinta in cinober za vmesne naslove in eno inicialo
I na verzalnem robu.
– Kot prevleka ~ez trde in tenke kartonske platnice prek treh galunskih vezic; trakovi za
zavezovanje so odrezani. Nosilec: »Lands hadvest Der Löblichen Herzpgthums Crain…«
s.l., M. D. XCVIII (1598). Na hrbtu je samo etiketa s sedanjo signaturo; na notranji strani
sprednje platnice in na naslovnici so razli~ni pripisi in ra~uni.
36. Semeni{ka knji‘nica: V II. 12 ~rna
– Misal, nem{ka pisna {ola, 15. stoletje.
– Bifolij; dimenzije fragmenta (z v{tetimi zavihki) 239 x 364 mm; videti je neobrezan in
tako so bile prvotne dimenzije kodeksa verjetno 239 x 167; platnice knjige, ki jo frag-
ment ovija, merijo 197 x 154 mm. Prvotni veznik te~e po sredini hrbta.
– Pergament, obojestransko popisan; besedilo je pisano v treh velikostnih redih, vendar je
osnovno zrcalo nespremenjeno: na sprednji platnici je dvostolpno ({irina vsakega stolp-
ca je 60 mm, {irina medstolpnega prostora zna{a 18 mm), na hrbtni je enostolpno zrcalo
(z dol‘ino vrste 120 mm).
– 20 vrst, vrsti~na enota je 9,8 mm, pikiranje ni razvidno, naslonilnih in vodilnih ~rt ni.
– Pisano z rjavo tinto, cinober za okrasne poteze v za~etnicah,rubrike, vmesne iniciale v
tipu lombard, za 3-vrsti~no inicialo P(uer), ki ima preprosto ~rtno polnilo z rjavo tinto.
– Ohranjeno kot prevleka ~ez pergamentno vezavo, ki je na notranji strani polepljena s
papirjem. Na hrbtu so vidne tri galunske vezice, ki povezujejo {ive na hrbtu s pergament-
nimi platnicami, galunski trakovi za zavezovanje so odrezani. Na zunanji strani je perga-
ment umazan, na notranji strani pa je nepo{kodovan in ka‘e, da je bil misal napisan na
odli~nem pergamentu.
– Nosilec: Georg Reutter: »Ausführlicher wahrer und … Bericht des fürstlichen rechten
Freischüssens…« Breslau , kronogramska letnica 1612.
– Na sprednji platnici je nekaj ra~unov, na predlistu pa nekaj zaznamkov.
159ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
bekannten Fragmenten aus der Seminarbibliothek/Semeni{ka knji`nica in Ljubljana versammelt. Sie sind
kostbar: erstens, weil sie auf Bucheinbänden in der Zeit bis etwa 1700 vorkommen und demnach von der
äußeren Form »brauchbarer« Bucheinbände und von ihren strukturellen Besonderheiten zeugen, und
zweitens, weil es sich dabei um Bücher handelt, die der Academia Operosorum bei ihrer Gründung von
ihren angesehendsten Mitgliedern geschenkt worden waren. Zahlreiche Bucheinheiten ermöglichen uns
durch ihre Exlibris den Einblick in die Lesegewohnheiten der gebildeten Kreise in Ljubljana. Die Frag-
mente selbst legen als Bestandteile ehemaliger Handschrifteneinheiten Zeugnis ab von dem nun beinahe
zur Gänze als verlorengegangen geltenden älteren Bücherfond, wo Texte mit liturgischem bzw. theologi-
schem Inhalt vorherrschen. Nur ausnahmsweise kann vermutet werden, aus welcher Bibliothek sie als
unbrauchbares und veraltetes Material ausgesondert und bestenfalls als Makulatur bzw. Buchbindemate-
rial verwendet wurden.