mladi 2013 št. 2-3 CiiMA 4,00 i lože Bajzek RAIJOST VSTAJENJSKE ENERGJJE Uvodnik Leda Dobri n ja Kopasti otok j n JEZIKI V MORJE „ .....! MmLEN ZATON PRUGF ITALIJANSKE rfpubhkf Mateja Gornhoc OGRADE BIVANJA Marija Pirjevec KAZALO Jože Gaj zel?: Radost vstajenjske energije 1 Igor Gabrovec: Meglen zaton druge italijanske republike 2 Mi Janka Dragar: Upanje 3 Mateja C o mboc: Ograd e bi vanja 4 Tamara Vasic: Boginja in bojevnik ' Jadranka Gergol: Povejmo na glas ti Irena Žerjal; Pela Avenija in smrtne zagate (11) 11 Peter Merku: Moje življenje v Neme: ij i (X L) 12 Mojca Širok: Pravičnik Ciril Kolnik stopa v naš zgodovinski spomin 1 3 Lucia Podgornik: Izgubljeno otroštvo (6) 17' Leda Do brinja: Ko pasli otok In jeziki v morje 21 Branka Sulčič: Cerkev Blažene Device Marije Vnebovzete na Repentabru (2) 26 Marija Pirjevec: Jože Horvat -Navdih in besede 29 Antena 33 Knjiga, hi je izšla v sklopu praznovanj stoletnice rojstva prof. Jožeta Peterlina, ustanovitelja in pobudnika Številnih kulturnih ustanov na Tržaškem., prinaša bogato gradivo, dokumente in fotografije iz njegovega življenja, V knjigi so med drugim zbrani tudi referati simpozija, ki smo ga njemu posvetih ob tridesetletnici sjitrfd pred šestimi leti. PETERLINOV ZBORNIK SLIKA NA PLATNICI: Petrov naslednik je buenosaireški kardinal Jorge Mario Bergoglio, ki so ga kardinali izvolili 13. marca letos. Izbral sije ime Frančišek. Pred časom je kat kardinal že bil teden dni v Sloveniji kot gost kardinala Franceta Rodeta, tudi eden njegovih pomožnih škofov v Buenos Airesu je Slovenec, zato mu Slovenija in Slovenci nismotuji. l/rfltkTJ'iTwo in uprava: ut/vij Donlzetti 3, 34133, Trst/Trieste, Hali# ai sem,« ji je vzela pismo Irena in poiskala svoja očala. V polmračni sobi se je zrak naelektril od vprašanj. Obrnila je list in Nadja je vedela, kaj želi videli sesLra. Podpis na koncu pisma. Spogledali sta se, skoraj otroško zmedeni in s sledjo krivde, kot bi ju mama zasačila pri brskanju po prepovedanem, »Kdo je M.? Ti kaj veš o tem?« je Nadja prva izrekla vprašanje in Se zavedla, da je samo za hip prehitela sesLro. In da Lako kot ona ne bo dobila odgovora. »To mora biti povezano, vse skupaj,« je po dolgem premolku, zazrta v pismo rekla Irena. »Tisto posvetilo. Izrezki iz časopisa, tole pismo ... Je še kaj?« V škatli je ležalo nekaj porumenelih dokumentov. Dovolilnica, karte, celo vozovnica za tramvaj. Pod njimi fotografij e. Pet, šest fotografij, doslej povsem neznanih. Nadja je dolgo gledala prvo, nato jo je podala Ireni. Skupina fantov in deklet, v planinskih oblekah, očitno na vrhu kraškega hriba, fantje imajo postrani klobuke, dekleta vabljive kodre in nekoli ko razpete bluze. V prvi vrsLi mama, prepoznala jo je, ker je podobna na sliki iz medvojnih časov, ko je obiskovala gospodinjsko šolo. Na hrbtni strani nič. Na drugi fotografiji dva fanta. Elegantna mladeniča v moških oblekah, Stojita na mesLni uliti, zadaj hotel blnn (verjetni! Ljubljana, kajne?), Manjši je resen, ima očala in koder na čelu, višji se gizdalinsko smehlja v kamero, obraz z visokimi ličnicami in brčicami, Na hrbtni strani: M. in V., 17. okLobra 1944. Te M, manjši ali večji? Ireni je iz rok spet vzela prvo fotografijo - na njej sta bila oba, v zadnji vrsti. Na tretji Trst in mama, z nagnjeno glavo in arhaičnim nasmeškom. Nič posebnega. Zakaj jo ie mama skrila pred njimi? Zadaj napis; Ta nasmeh je moj, ker si vsa čisto moja. Pisavo je prepoznala. Četrta fotografija. Četa vojakov, najverjetneje partizanov, počivajo na neki j asi. Treba j o je bilo pogledati čisto od blizu, da e je lahko razpoznala obraze. Na njej je bil oni z očali, koder pod kapo. M.? Ka zadnji strani nič. Med sestrama je vibriralo vznemirjenje, ujeto v molk. Na predzadnji fotografiji onadva. Mama in M, Ona na njegovi desni strani, v pikčasti bluzi, Lemnem krilu in jopici, kodri so speti v figo, obrnjena proti njemu. Pogled mn povsem pripada. Leve roke ni videti, najverjetneje jo ima ovito okoli njega. On, v resnici precej višji od nje, tokrat v partizanski opravi, jo gleda v obraz s prejšnjo resnostjo. Dlan desne roke je vidna na drugi strani njenega pasu. Na zadnji sliki spet skupina partizanov, tokrat manjša. Sedijo na skalah, ntL naključno, nasmejani se nastavljajo v fotoaparat, za njihovimi hrbti morje, znani zaliv. Med njimi tudi M., kot refren vseh fotografij. s Mama nam je to Zgodbo zamolčala, « je grenko rekla Irena. »Je že vedela, zakaj,« je Nadja preicteia ponovno vse fotografije, »Če prav razumem, se je to dogajalo tam enkrat ob koncu vojne. Rega me. Mamina družina je bila drugačna od Le zgodbe. Strica 'ibneta so, praviš, menda ubili partizani. Ona pa ... Tale M. ... Očitno je bil partizan.« »Nikoli ni nič omenjala,« je Irena ponovila svojo zamero, »Čakaj ... in če je M. Laie Milan s tiste osmrtnice?« Nadja je naglo poiskala osmrtnico. » ,.. tragično preminul pod Bogatinom, mlad sredi pomladi, apri la 1946. Slike ni, dahi zagotovo vedeli,« Spet dolg tuhtajoč molk. In tista knjiga, ki je ležala tam na tleh, vsa čudna. »Glej, še to je,« je Nadja šegi a v škatlo in iz nje vzela poslednjo stvar, razglednico s podobo ljubljanskega gradu, jo obrnila in prebrala na hrbtni stranh »Upam, da Te bodo moje besede dosegle. Ne smem, ne morem biti S Teboj, in to je najina žrtev. Gospo dar Ca s je za vladni, strogo in neizprosno mi je zapri pot srca in zahteval dolžnost, Strah me je zate in za drobno rast v Tebi, vendar Te bodrim. V mislili Te spet in spet objemam, M.« Spodaj: »Ljubljana, februar 5946.« »Februar?« »Ja, februar. Mama je bila takraL ... kmalu potem se je poročila. In poleLi rodila Milana.« Sestri sta se spet spogledali in tišina somraka ie zadobila pomen. Tamara Vasic Boginja in bojevnik Boginja Severni sij me vabi med tisočera jezera, kjer domuje moja duša V snegu iti mrazu iščem bojevnika iz preteklosti, ki je zasuiarl mojo ljubezen v svojem srcu. Slišim zvoke domače moji duši in poletim svoji usodi iJiisproft. Bojevnik Že davno je-, odkar sem odšel v boj. Obdan s krvavo sftivo stoletij sem se slepil, da več «s; a tvoj klic odmeva v tiki noči. Nenadoma so se izbrisane poti ponovno izrisale v obliki krvi in zadihal sem v novi luči, ki jo nosiš s seboj v imenu ljubezni. Boginja Ne glede na tos kako daleč sem, sem blizu tebe, čutim tvojo toplino okoli sebe, nežna krita, ki božajo mojo dušo, in zlato svetlobo, ki me prežema. Hrpenenje si zapolnit z radostjo, srce bije v tonih veličastne simfonije in moja duša napolnjena z ljubeznijo pošilja nasmeh drugim dušam. Poljub pošiljam v daljavo, dotik nebes me je prevzel, zadiham globoko bi zajamem ic en vdih, potapljam se v zlato svetlobo. (Društvo 2000, Ljubljana 2012) Jadranka Cergol Povejmo na glas Govor na Prešernovi proslavi Društva slovenskih izobražencev 11. februarja 2013 pestovano občinstvo* zbrano v Peterlinovi dvorani, lepo pozdravljeno! Od dneva, ko so mi organizatorji pradlagali, da bi spregovorila na današnjem slovesnem večeru, sem se večkrat zamislila nad tem, kaj bi vam lahko pravzaprav jaz povedala: ali naj govorim kot žena in mati dveh otrok, kot raziskovalka in predavateljica na koprski univerzi, kot skavtska voditeljica ali kot Slovenka, ki živi v Italiji in ki Čuti to našo skupnost za Svojo. Odločila sem se, da ne bom govorila v nobeni od teh vlog, a obenem prav z vidika vseh, ki so mi bile dane in ki jih danes, na tem našem koščku slovenske zemlje, živim, Ko ¿tem tako nekega dne listala po dnevniku v iskanju kake inspiracije, so me obdajali zelo različni občutki: najprej sem namreč brala o tolpi mladoletnikov, kije kradla po mestu, napajala in se nesramno vedla do starejših oseb, do oseb s psihičnimi težavami in do mamic z otroki. Občutek res ni bil prijeten. K sreči pa me je potem razveselilo branje nekaterih literarnih in pesniških odlomkov na mladinski strani dnevnika. Lepo je bilo brati, kako mladi razmišljajo o ku]Luri, se vanjo poglobijo, kako pišejo in ustvarjajo v lepem slovenskem jeziku, kakšne lepe in globoke misli izražajo. V naših mladih ie res velik potencial, ki se ga vsi verjetno ne zavedamo. Mnogi nad mladimi tarnajo, se pritožujejo, da so apatični, brez volje do dela, sebični, a jaz osebno verjamem, ker sem z mladimi v stiku, da so mladi še vedno zelo energični, polni volje do dela in ustvarjanja, do življenja. Verjetno jih ne zanimajo vsi dogodki, srečanja, predavanja, ki zanimajo starejšo generacijo, imajo druge interese, kar pa še ne pomeni, da jih nimajo. Prav tako verjamem, da je med nami veliko mladih družin, ki vlagajo svoj čas in energijo v dobro vzgojo svojih otrok, Ni res, da mladi starši skrbijo samo za svojo kariero in denar; veliko staršev se raje odloči, Ja se bodo začasno odpovedali svoji karieri in gmotnim dobrinam, in raje preživljajo čas s svojimi otroki, jih vzgajajo, z njimi rasejo in zanje predstavljajo potrebno oporo za vstop v življenje, V tej dvorani smo se verjetno zbrali ljudje, ki lahko zelo različno mislimo, čutimo in doživlja:no ta svet. Gotovo pa nosimo v sebi neko vrednoto, ki je nam vsem skupna, in sicer vrednoto slovenskega jezika in kulture, ki io Slovenci v Italiji čutimo še posebno blizu, glede na to, da jo živimo izven meja slovenske države v večinskem italijanskem okolju. V zvezi s tem se mi poraja vprašanje, kaj pravzaprav narediti, da ne bi naša skupnost postala in ostala samo folklorna okostenela skupnost, ki se opira na nekatere trdne tradicije. Smo namreč v mesecu februarju, ko slučajno Praznik slovenske kulture med drugim sovpada s praznovanjem pusta. In dobro vemo: ves mesec bodo Prešernove proslave, v soboto smo se verjetno v veliki meri udeležili k raškega spre voda na Opčinah, po tem bodo sledila srečanja za Dan žena, nato praznovanja ob Dnevu osvoboditve, Prvi maj inmajenca, poletne šagre in osmice itd, Vse lepo in prav. Naša skupnost namreč to potrebuje, ker potrebuje proslave in dogodke, na katerih se ljudje srečujejo, med sabo pogovarjajo, gradijo odnose, govorijo v slovenskem jeziku in gojijo slovensko kuiLuno. Pa vendar. A sc vam tie morda poraja kak dvom, da je iz leta v leto vedno isto? Da se i/, leta v leto ritem ponavlja? Pri tem bi si rada sposodila misli mlajšega prijatelja Petra Verča, ki jena svojem blogu napisal: »Saj ne trdimo, da bi bilo treba ukiniti Prešernove proslave, pozabili na Fašistično gorje in zatreti Kraški pust, Ampak skupnost, ki živi zgolj od folklornih prireditev in spominskih proslav, bo prej ali slej izgubila smisel za današnji čas. Zato bi bilo linij spodbudno, ko bi Ljudje pustovali in prirejali Prešernove proslave predvsem iz želje poustvarjalnosti, in ne le zaradi negovanja tradicije. Morda bi bilo treba poskriti stenske koledarje. Ali pa jih kar ukinili s pretvezo, dia je treba varčevati. To bi bilo za Slovence v Italiji koristno. Brez datumov in obletnic bi morda ustvarili tudi nekaj netradicionalnega. V najboljšem primeru cehi inovativnega.* Tildi moja želja bi bila, Ja bi bile Prešernove proslave in druge pobude za druženje in srečevanje pri iožnost, da nekaj novega ustvarimo, da nekaj novega zapišemo, preberemo, naslikamo, ne pa, Ja hi vse to, kar delamo, delali iz golega čuta dolžnosti, ker moramo nekaj ohraniti, ker moramo ohraniti postojanko tam, kjer je, drugače bomo izumili. Mladi ne bodo izbrali slovenskega športnega društva samo zato, ker B ¡e slovensko; prav tako sc nc bodo udeležili nekega srečanja samo zato, ker je to nujno potrebno; brez težav bodo raje zahajali tudi v italijansko športno društvo, če jim bo to bližje ali če bo ponujalo nekaj, česat slovenska društva ne ponujajo. Prav tako bo lahko kdo izbral Ludi italijanski1] višjo Srednjo Šolo, Če bo La šola ponudila vsebine, ki jih slovenska ne ponuja. 7,ato bi rada poudarila misel, daje žal končal čas, ko so ljudje delali »za narodov blagor«. Začel pa se je čas »za moj blagor« ali bi lahko rekli, »za naš blagor«. Tako je, »za naš blagor« pa ja! Tako kot je pred mano na letošnji Dragi mladih že poudaril Andrej Černič, bodo mladi za naše delovanje še naprej skrbeli, in to še vedno zelo zagrizeno, če bodo mislili, da je določeno srečanje, določeno društvo kvalitetno, predvsem pa, če bodo od tistega srečanja kaj odnesli. Mladi bodo prišli na predavanje, če jih bo vsebina preda vanja pritegnila; mladi bodo sodelovali pri pripravi vaškega praznika, če bodo od tega imeli zadoščenje; predvsem, če se bodo v tej družbi dobro počutili, če se bodo počutili sprejete in koristne. ¿c A ris Intel je poudarjal, da je človek socialno bitje, ki potrebuje ijudi okoli sebe. Vsi mi potrebujemo nekoga okoli sebe, »nekoga moramo imeti radi«, če parafraziramo Minattija. Če izhajamo torej iz prepričanja, da bomo vsi mi radi delovali v naših krogih in še naprej gradili našo skupnost, naj se torej zavedamo, da se moramo v tej skupnosti počutiti dobro, počutiti se koristne, sprejeLe, poslušane, 'lir pa lahko dosežemo s preprostimi koraki, kot je npr. ta, da v naših krogih gradimo dobre, lepe, pristne, prisrčne odnose: vsak izmed nas lahko drugemu podari to, čemur pravimo smia kultura, ki bi jo imenovali tudi tisti summum bo-fiufii, za katerim stremi človeška rasa že od vekomaj. Eni izmed misli, ki so bile zapisane na mladinski prilogi. je bila ta, da jc kultura to, kar nas bogati, kar nas naredi ljudi. Kultura je torej lahko tudi gradnja dobrih odnosov med nami, saj so dobri odnosi, ki jih medsebojno gradimo, pravzaprav terffielj za vsako kultura William (Jlasser, ameriški psihiater, avtor teorije izbire; pravi, da SO slabi odnosi z ljudmi, ki nas obdajajo, pravzaprav vir večine sodobnih psihičnih težav. Odnosi so temeljna potreba vsakega človeka, ker vsak izmed nas potrebuje drug drugega. Medsebojne odnose pa moramo graditi, vzdrževati in negovati predvsem s spoštovanjem, poslušanjem, z iskrenostjo, odkritostjo. Vsakdo v življenju pripada številnim, med seboj zelo različnim skupinam: pripadamo družini, čutimo pripadnost krogu prijateljev, lojalni smo raznim interesnim skupinam, relativno velik del pripadnosti zahteva služba oziroma poklic, Id ga opravljamo, in ne nazadnje smo mi, tukaj zbrani, člani širše skupnosLi Slovencev v Italiji. Graditi dobre odnose znotraj teh skupnosti pa ne pomeni, da moramo vsi med seboj soglašati, nujno je, da v dobrih odnosih pride tudi do konfliktov. Nenapisano pravilo pravi, da je stopnja kontiiktnostL sorazmerna z intenzivnostjo odnosov; intenzivnejši so odnosi, tem višja je stopnja konfliktnosti. Z drugimi besedami, prav intenzivnost kon-iiikLov, v kaLere smo vpeti, je znamenje, kako globoko se v odnosih dotikamo drugih in kako intenzivno negujemo odnose z ljudmi, ki so nam dani na življenjski p [iti. Ključno vprašanje torej ni, kako doseči »mir« oziroma kako se izogniti konfliktom, temveč, kako se usposobiti in živeti konfliktne situacije tako, da bodo postajale za nas vir pozitivne motivacije. ¿Majhnih in pogostih konfliktov se torej ni treba bati in se jim tudi ne izogibati, ker gradijo odnos in pomagajo rešiti toliko, kolikor zmoremo v tistem trenutku prenesti. V življenje vnašajo dinamiko in svežino. Zato je moje zaključno sporočilo ravno to: ne Bojmo se konilikLov med nami, povejmo na glas, kar mislimo, vsak nai jasno izrazi svoje želje in svoje potrebe, potem pa skupaj sedimo in se pogovarjajmo. Če bomo znali graditi dobre odnose še najprej v naših družinah, nato v šolah, v društvih, krogih, organizacijah, morda nam ne ho treba brati o Lolpi mladoletnikov, ki. kradejo, tepejo in žalijo ljudi okoli sebe. Prav tako se bodo z iskrenimi odnosi tudi ljudje v našem okolju dobro počutili in ga še naprej soli stviiijali- Na tak način bomo sicer ostali zvesti Trubarjevemu Sporočilu »SLati inu t»listaLi«, a ga bomo lahko še nadgradili, tako da se bomo še naprej razvijali in zakaj nc, tudi mi sami obogatili slovensko kul Lil m pri nas in v Sloveniji, kateri lahko doprine šemo marsikaj, od naše vedrine, mediLeranskosLi, odprtosti, med kulturnosti do naših vrednot spoštovanja in poslušanja bližnjega, navezan os Li na lepo domačo slovensko besedo, ljubezni do naše zemlje in teri torba, vrednote, ki smo jih, jih še in jih bomo stalno gojili v naši razvejani civilni družbi. Jadranka Cergot na Prešernoviprosla vi. Irena Žerjal Peta Avenija in smrtne zagate (ali »marmelada newyorških kolačev« -11, del) e, prvi protest ni zalegel, pač pa je povezal v strnjeno množico na stranke, grupe,, kiike in korpora ci je ze I o raztrgan i s I oven sk i na ro d. Me d a b i se vojaško ali politično organiziraj so naenkrat bili vsi ali skoraj vsi složni glede upora proti grožnjam vojaške diktature z juga. Strastno, skoraj manijaško prebiram časnike, diskutiram z drugače mislečimi ki jih živahno dogajanje v Sloveniji čudi, ob razlagi, kaj je lahko izraz »slovenska pomlad« pa se veselijo »novosti«, kot bi bil Trst od Slovenije in JugDvine oddaljen najmanj za dva oceana, Z Evico veliko telefonirava, prevajava članke z novimi vestmi iz slovenščine v italijanščino, razlagava tukajšnjim neslovenskim književnikom, kako je vodilni forum za slovensko pomlad v Pisateljskem društvu in ne kje na kakšni politični šoli. sVse moramo rešiti po miroljubni poti. To, da se Slovenci ne smemo naivno vplesti v vojne, ki bodo kot kuga drvele od Kosova proti Hrvaški in še do slovenskih meja, mora biti eno od glavnih načel osamosvojitve. Smo v srednji Evropi, imamo že desetletja izurjene politične šole, nešteto diplomatov po prvem, drugem in zlasti tretjem svetu, kot pravijo politiki svetovom izobilja, dela in revščine. Vedela sem, da sva z Evico druga drugo bodrili, a službene dolžnosti z izpitnimi komisijami, raznimi anketami, rekonstrukcijo šolske knjižnice, zlasti pa mature so naju spet uklenlle v običajno šolsko sfero. Z zadovolj stvom pa sem si čestitala, da sem Evico odmaknila od nevarnih udomači h« spopadov z mogočnimi vplivneži v njenem nekoč slovenskem mestnemu predelu. Iz Ljubljane in drugih mest sem na lepem dobila pisma, celo častitljive pisateljice so se oglašale. Samo pismeno. Pošta je delovala, telefonski pogovori z nekdanjimi sotrudniki študentskih listov na univerzi pa so bili onemogočeni. ■»Hič telefonad,« je rekla Evica, »pa si bomo pismeno odkrivali sodobni globus!« jiJasnoje, da se v takih časih zgrinjajo na ozemlje bodoče pomladi politologi, varstvene službe, vohuni, poročevalci, opazovalci, nekdanji in negotovi begunci,..« »Če se stvari obrnejo narobe, bom šla znova tiho na manifestacije.-! »Upala sem, da greva tudi na kopanje,,,« »Če bo huda vročina, me bo kar zvabilo...« »Huda vročina bo! Zlasti na kontinentu, to je v središču politike - v Ljubljani, kajpada. Verjemi, da bodo mnogo mlajši od tebe priborili Sloveniji samostojnost. Ti pa bos zbolela, če si ne nabereš novih moči...« »A tako...« sem redkobesedna. »Če si prosta štiriindvajset ur na dan, se lahko pojaviš na manifestacij ah, a ko te sploh rabijo, mimogrede pa zaplavaš tud i v tržaškem a li miljs kem zal iv u.« »kako moreš reči, da me nekdanji in sedanji univerzitetni prijatelji ne rabijo?!« »Rekla sem 'morda'. Sicer pa so sedaj tako enotni, da bodo zmagali. Enotnost je pol zmage. Spomni se Martina Krpana na Dunaju. Vsi so bili za njegovo zmago, Tudi zato je bil zmagovalec! Umazane spletke za dosego oblasti so si v različnih zgodovinskih obdobjih kar pod obne, Sl ovenci bodo kot e n ot n i ko rpus z ma ga I i, se osamosvojili, potem pa se bodo vrstile od oblastiželjnosti obsed e ne ose be, To je m oja teorija, rezultat proučeva n ja kar več kot stotih situacij na raznih področjih. Čeprav se ne zdi verjetno, smo po naravi podobni Poljakom. Ko si zmagovalci oddahnejo od naj hujši h bojev, se začenja prepir..,! Evica kar ognjevito razlaga potek zgodovine: »Ali pa se pišejo zelo debele zgodovinske knjige. Tam tebe ne bo! Vsaj polovica resničnih žrtvovanj je zaman. V nebo, to je na zgodovinsko pomembne stra ni, bodo izvoljeni morda prav tisti, ki so zdaj prihuljeni po svojih poslih.« »Kdo pravi, da hočem priti v zgodovinske knjige?« »Bilo bi pravično! V teh mesecih jc prehod tvegan,., če z mag a vojaška diktatura, bo pač meja zaprta, kot je bila po drugi svetovni vojni!« »Ali so vsi ti argumenti samo tvoji ali te je kdo nagovoril. da se ne hi udeleževala pri stvareh, v katere verjamem?« »Kako?« Ker sva sredi zeber na prehodu za pešce, na semaforju pa je prižgana oranžna barva, obmolkneva in skočiva sočasno na pločnik, tako da je agresivni motorist užaljen in zabrni na drugi strani črte, kot bi mu bilo žal, da ni povozil dveh starih deklet. Z Evico sva najprej pretreseni, potem pa prasneva v zdravilni smeh, se objameva in zagotove? bi od naju zadonela pesem,če bi bili kje na planinah, fin nadaljuje) Peter Merku Moje življenje v Nemčiji XL. Drugič v Moskvi Vsakdo od nas je verjetno prej ali slej v šoti slišal govoriti o zemeljskem magnetnem polju. Pod njegovim vplivom se namreč igla kompasa usmerja vedno proti severu. Poznamo ga že 3000 tet, vendar še vedno nimamo stoodstotno zanesljive razlage za njegov izvor in nastanek. Sirom sveta so fiziki preučevali in že vedno raziskujejo La posebni fenomen. Ugotovili so na primer, da jakost magnetnega poija ni enakomerno porazdeljena po vsej zemeljski obli. in pa, da je na območju mesta Magnitogorsk zelo izrazita. že samo ime nam pove, da se mesto nahaja na ma gnetski gori v Južnem Uralu na obeh bregovih reke Ural, ki sicer Jedi industrijski del od bivanjskih predelov, a splošno zdravstveno stanje prebivalcev n: ravno najboljše. Tam so namreč naj bogatejša ležišča železne rude na svetu, preko 25 tisoč milijonov ton! Zaradi tega so leta 1929 ustanovili mesto, ki ima danes več kot 400.000 prebivalcev in močno železarsko industrijo. Tudi o tem je bil govor - poleg vsega drugega -med diskusijo in pogajanji, ki smo j ib imeli večja skupina Siemensovih in sovjetskih inženirjev, ko sem bil drugič na službenem potovanju v Moskvi. Mimogrede sem na primer zvedel, da so kozmonavti imeli dokajšnje probleme z nekaterimi aparati, ki so „ponoreli11. ko so leteli nad magnilogorskim področjem. Do uvodnega srečanj a med ribe ma delegacijama je prišlo v praznično okrašeni dvorani. Napovedali so program, se pravi, o katerih specifičnih problemih se bo kdo s kom pogovarjal. V naši delegaciji je bil tudi inženir Milil er, Volksdeutscher, se pravi pripadnik nemške manjšine v Sovjetski zvezi, ki se je kot tak smel kako leto prej izseliti skupaj z družino z uradnim dovoljenjem - in je poslal moj kolega. Vedel sem, daje bil svoj čas za posle u v električni centrali v kazahstanskem Ahn atiju. „Konec šetsdesetih let,11 mi je pripovedoval, „nam je bilo večkrat zaukazano, da moramo na ogromnem področju znižati napetost do ničle. Razumeli smo, da se pripravlja vesoljski podvig. Zato je bilo neobho dno potrebno eliminirati vsakršno tveganje tako za rakete kot tudi za kozmonavte, če bi iz kakršnegakoli vzroka zadeli z vesoljsko ladjo v električno linijo vi šoke napetosti.“ 01: zaključku uradnega dela smo si nazdravili Ler se še nekaj časa tam zadržali, V primernem trenutku mi kolega Müller zaupa, da je med ruskimi inženirji tudi njegov nekdanji dragi kolega Romanoff, ki je očitno v službi Napredoval, če j e zdaj v Moskvi in tre več v Almatiju. Do tistega trenutka sla se bila oba obnašala tako, kot da se sploh ne poznata, /.ato da ne bi nikomur povzročala nevšečnosti. A tako rad bi ga na štiri oči pozdravil... Romanoff je bil ruski specialist za zaščite. Sam bi mu bil rad podaril digitalni žepni računalnik, ani- Spomenik v fast »osvajalcem vesolja* j televizijtftitn ifofpofii v ozadju. sem vedel, kako naj lo stori m, zato da ne bi izzval pozornosti ostalih prisotnih. „Enostavno,“ mi prišepne Miiller,,, z aktovko v roki ga počasi potisneš v kot, s čimer mu daš razumeti, da imaš nekaj zanj." Rečeno, storjeno. Komaj sva Lila v kotu, je inženir RomanolF odprl svojo akLovko in jaz sem spustil noter računalnik. Kmalu za tem me inženir Mili let usmeriti proti hodniku, kjer je na desnem koncu že čakal RomanoiF. Zmenila sva se. da bom jaz ostal pri vratih in pazil, da se nihče ne približa, ter ga akustično opozoril v pri meru nevarnosti. Mi dolgo trajalo, ko se Miiller vrne v dvorano in se pomeša med ostale. IV daljšem premoru se spel prikaže Ludi Roman off. iz vedrega izraza na njunem obrazu sem razbral, da je podvig uspeh Malo kasneje smo se zadovoljni razšli v pričakovanju nadaljnjih razgovorov naslednjega dne, Tako na eni kot na drugi strani je bil eden gotovo bolj zadovoljen kot vsi drugi. Naša delegacija je bila nastanjena v hotelu Koz-mos, ki je s svojimi tri tisoč posteljami drugi naj večji v Moskvi po ho Lel u Kosija, ki ima dvakrat toliko postelj. Iz hotela ima gost enkraten razgled nad mestom, Le tristo metrov daleč se dviga proti nebu svojevrstna zgradba, s katere vrha se zdi, da bo vsak čas po letela v vesolje raketa, Je namreč megaspomenik v čast „osvajalcem vesolja“ v Drevoredu kozmonavtov, ki so ga slavnostno odprli aprila 1981 ob dvajsetletnici Gagarinovega poleta. V spodnjem delu je urejen muzej, kjer so na ogled modeli raket in nekateri osebni predmeti kozmonavtov in astronavtskih konstruktorjev pa še numizmatični in filatelistični eksponati. Se dvesto metrov za njim se pa razprostira ogromen park s stotimi paviljoni, kjer so od leta 1939 do perestrojke prikazovali dosežke narodov Sovjetske zveze in socializma. Poslej so številne paviljone spraznili ter jih spremenili v prodajalne hale. Na Silvestrovo leLa 1985 smo cela družina pri čakali novo leto v Moskvi. Med drugim nam je uspelo obiskati tudi ta park in si ogledati nekaLerc razstavne paviljone. Izmed vseh eksponatov nam je pa ostala v neizbrisnem spominu mala plastika iz lesa, ki upodablja celotno družinsko skupnost od naj mlajšega otročička do betežnega dedka. Široko odprta usta sugerirajo, da vsi skupaj vneto pojejo kakšno narodno pesem. A glavni efekt je v tem, da so bili vsi brezzobi. ! .e dedek ima en sam zob! Ob vrnitvi smo našli tudi v Hrlaugcnu prave zimske razmere, podobno kot leta i963, ko smo doživeli najhujšo zimo, kar jih pomnimo, in kot je razvidno iz priložene fotografije, Le temperatura ni mogla konkurirati s pc Lin dvajseti mi stopinjami pod ničlo, ki so v Moskvi vladale na p ms tem vse dni našega obiska, medtem ko smo v hotelu naravnost trpeli zaradi ne znosne toplote: dri 30 stopinj nad ničlo. Grelcev seveda ni bilo mogoče regulirati, okna ne pripreti, ker ie bilo vse zamrznjeno, Šele naslednjega dne nam je uspelo sredi dneva nekoliko odpreti okno, zato da se Soba prezrači in da smo bolje spali. (se nadaljuje) Les s ™ pojočo družinska skupnem Vseruskega razstavišča. Zimska idilo v erlangenskem mestnem parku januarja 1963. Mojca Širok Pravičnik Ciril Kotnik stopa v naš zgodovinski spomin Lik slovenskega diplomata, človekoljuba Cirila Kotnika (1895-1948), o katerem je pni obširno pisal Ivo Jevnikar leta 1996 za našo Mladiko, zadnja leta končno dobiva svoje mesi p v slovenskem zgodovinskem spornimi. Na pobudo slovenskega veleposlanika v Italiji Iztoka Mirošiča bodo v Rimu v prihodnjih mesecih Kotniku posvetili spominsko tablo, stekel pa je tudi postopek, da biga v Izraelu razglasili za »pravičnika med narodi«. Za to se zavzema tudi italijansko pravosodno ministrstvo. Dopisnica RTV Slovenija v Rimu Mojca ¡trak je Kotniku 19. novembra lani posvetila zelo skrbno zasnovan prispevek za televizijsko oddajo Tednik. Kljub časovnim omejitvam, ki jih nalaga oddaja, je zanj pridobila dragoceno slikovno gradivo in pričevanja, saj so pri njem sodelovali Kotnikova hčerka Dura Kolnik vd. Mancini, Kotnikov vnuk Walter Veltroni, veleposlanik Iztok Mimšič, časnikar Ivo Jevnikar in predsednik Zgodovinskega muzeja osvoboditve v Ul Tasso v Rimu Antonio Parisella, Zaradi njegove zanimivosti smo ŠiVokevu zaprosili za intervju z znanim italijanskim politikom Vellmnijem, sajje bil v oddaji le delno uporabljen, tako da ga lahko tu veduti obljavljamo skupno z njeno spremno besedo. Dan po mednarodnem dnevu spominjanja na žrtve holokavsta pa sta 28. januarja letos Studijski center za narodno spravo in Svetovni slovenski kongres posvetila Kotniku okroglo mizo v Ljubljani Po uvodnih nastopih direktorice Centra Andreje Valič Zver in vodje Sektorja za človekove pravice pri Ministrstva za zunanje zadeve veleposlanika Jernejo Videtiča je pobudnik okrogle mize zgodovinar Renati’ Podbersič ml. spregovori! o Dnevu spominjanja, o »pravičnikih med narodi«, ki jim Judje izkazujejo hvaležnost, ker so lih reševali med holokavstom, in o slovenskih pravičnikih. O Kotniku je spregovorit Ivo Jevnikar. Upokojjgni diplomat Ivan Martelanc, kije po Sloveniji m Evropi spodbudil postavitev neštetih obeležij znanim eh pozabljenim zaslužnim rojakom ter si veliko prizadeva tudi za javno priznanje Cirilu Kotniku, je spregovoril o teh pobudah in predlagal tudi restavriranje pokopališke kapelice v Aquiti, kjer v ženini družinski grobnici počiva Kotnik. Predvajali so tudi prej omenjeni odda jo Mojce Širok. ij Walter Veltroni o svojem dedu Cirilu Kotniku Ciril Kotnik, za d fužino in prijatelji Čiro, je bil med drugo svetovno vojno diplomatki uradnik na veleposlaništvu Kraljevine Jugoslavije v Rimu in Vatikanu, Tvegal je življenje, da je pomagal ljudem, ki so se skrivali pred fašisti in nacisti: jugoslovanskim in zavezni škim vojnim ujetnikom, ki so bežali iz taborišč razpadle fašistične Italije, Judom, ki jim je grozila nacistična deportacija, po koncu vojne pa izseljencem, ki so bežali iz Titove Jugoslavije. Imel ie stike z italijanskim odporniškim gibanjem in jugoslovansko vlado v izgnanstvu. Umrl jele la 1948, stat komaj 52 let, za posledicami mučenja v gestapovskem zaporu v ulici Tasso v Rimu. Po vojni ie njegovo ime zdrsnilo v pozabo in šele danes se Slovenija in njegova druga domovina Italija pripravljata, da počastita spomin nanj. Judovska skupnost mu je Walter Vetuont. Mojco $irok (levo) in Ciril Kotnik v rimskih letih /desno). sedem leL pti smrti podelila odlikovanje, zdaj pa je v teko postopek, da Kolnik svoje mesto dobi med pravičniki narodov v izraelskem muzeju Yad Vashem; na pobudo Slovenije mu bo spominsko obeležje v Runu postavila tudi rimska občina. Njegov vnuk Walter Vellroni, eden najvidnejših italijanskih politikov, je o družinskih spominih na deda spregovoril za Televizijo Slove n ij i. — tiospod Vellroni, rodili ste sc leta 1955+ sedem Jet po smrti svojega deda. Kaj veste p njem? Že kot otrok sem izvedel zanj, vedel sem za tega pomembnega deda, ki so ga mučili naeisLi in kije, potem ko so ga izpustili iz zapora, fizično uničen zaradi mučenja, izgubil življenje. Vedel sem, daje bil diplomatski predstavnik kraljevine Jugoslavije, da ie doma skrivni ljudi, bodisi Jude, bodisi vojake, ki so bežali pred okupatorjem. Da ga je neki Italijan izdal za pet Lisoč lir, Spominjam se slaščičarne v četrti Saiario v Rimu, v katero nismo ni koli smeli vsLopiti, ker se je govorilo, da je lastnik prijavil mojega deda. Mama nam zato nikoli ni dovolila vanjo. Prijeli so ga 28, oktobra 1944, ravno ko je k njemu prihajal Settimio S o rani, član judovske organizacije De lase ni, s pozivom, ki naj bi ga Kolnik odnesel papežu. V pismu Judje papeža prosijo za pomoč in zaščito pred nemškim preganjanjem. Tako je. Prišel ie ravno v IrenuLku, ko so mojega deda odpeljali. S orani je to opisal v svoji knjigi, v kateri je tudi poudaril zavzetost mojega deda za pomoč Judom, Veliko naključje, da sta se tako križala. Piše, da je prihaja! po ulici Saiaria, ko ie zagledal več avtomobilov, v enega so strpali mojega deda. Po nekaterih virih naj bi takrat aretirali vso družino. Aretirali so še njegovo ženo, torej mojo babico, in mama mi ie pripovedovala, da so jo zaprli v telico zraven tiste, v katero so vrgli deda, tako da je slišala njegovo kričanje, med Lem ko so ga mučili. Moja babica, ki je bila fantastična ženska, zelo drobna po postavi, je vse to prenesla in tudi ona ni ničesar izdala. Pripovedovali so mi, da se je, potem ko seje vrnila domov, pretvarjala, da je izgubila um. Vedela je namreč, da so v stanovanju prisluškovalne naprave. Zato se je naredila noro in stanovanje zapustila, šla je živet k prijateljem, domov se je vrnila šele veliko pozneje. Moja teta, ki je im el p takrat le kakšnih sedem, osem let, in moja mama sta bili pri prijateljih. Raj sta vam babica in mama pripovedovali o dedu? Kakšen človek jc bil? Bil ie, kot rečemo, »¡¡n notno tutlo d'tm pezzo*, pokončen človek. Imel je zelo trdna načela. Našel sem pismo, ki ga je napisal v zaporu v ulici Tasso, zelo lepo in pretresljivo pismo, v katerem ga zelo skrbi za mojo babico, saj ni vedel, kaj seje zgodilo z njo! Bil ¡e človek s strogimi moralnimi načeli, človek, za katerega so spoštovanje, čast in dana beseda veliko pomenili. Mučili so ga, a kljub temu ni izdal svojih stikov, svoje mreže, ■*" Ampak zakaj se je tako izpostavil? Navsezadnje je bil uslužbenec veleposlaništva, lahko bi bil povsem varen. Ker so trenutki v zgodovini, ko se človek mora od zvatij ko se nekaLeri ljudje znaj o upreti nevarnosti. Na srečo je bilo tako v vseh diktaturah, tujih okupacijah, vedno so se našli ljudje, ki so znali reči ne. Za to so tudi plačali, a zaradi Lakih ljudi imamo danes svobodo, ki smo jo takrat izgubili. izkušnja vaš ega deda je bila tudi zelo grenka, nc le zanj, pač pa za vso družino. Ne glede na vse, ku r j c b i I storil, j« bi I po voj n i po-zabljtm. kako si to razlagate? Vesti, bil je? tujec v Italiji. Xaty kakšnega avtomatskega postopka, ki bi se bil Zgodil, če bi bil Habjan, ni bilo, V družini na to preprosto ni nihče pomislil, čeprav smo bili vsi vedno izjemno ponosni nanj, Zdaj smo vsi zelo vznemirjeni, ker se je spomin nanj obudil. O vseh novicah v zvezi s postopki skrbno obveščam svojo LeLo, ki živi v Kanadi, in ona obvešča naju z bratom. Za nas le to velik trenuLek ponosa, da smo po vseh teh letih spet lahko sestavili njegovo zgodbo in človeku vrnili njegovo veličino, *■ Vaša babica je živela še tl6Igo po vojni. Kakšni so bili njeni spomini na moža, na njegovo prezgo dnjo smrt? Vam je pripovedovala o lem? Me. In to razumem, ker sam podobne primere srečal, ko sem bil župan Rima in smo z rimskimi dijaki hodili v Auschv/itz. Spoznal sem primer dveh nekdanjih inter ni rančev, ki sta se poročila, a nista nikoli spregovorila ne o internaciji ne n svojih družinah. Kot Primo Levi, kajne? Gre za potlačitev bolečine in moja babica je res težko govorila o tem. Imel sem občutek, vsakič ko smo se dotaknili te teme, da ji povzroča takšno bolečino, da sa je potem raje nismo lotevali, Rila je zelo zadržana ženska, povedala nam je sicer, kdo je bil naš ded, dala nam je osnovne informacije o tem, kar je doživel, a je o tem govorila z veliko težavo. Zalo si ni nihče drznil, da bi v njej obujal bolečina **■ Vam je po vedala, kako sta se spoznala? ■ bila je velika ljubezen, to sem razumel. Ona je bila iz L'Aquile, njena družina je od tam. Rila je zdo majhna, moj ded pa zelo visok, impozanten mož, tako ko L so Slovenci, in bila sta zelo povezana, zapor pa je njuno zvezo le še uLrdil. Zgodba družine Kotnik je tudi sicer zaznamovana z mnogimi prezgodnjimi smrtmi. ,VIoja mama in teta sta imeli sestro, ki je zgodaj umrla. To je zgodba družine, ki je veliko trpela. In moja babica je bila tako drobna, a tako duhovita in simpatična, da ni nihče hotel vrtati v njene rane, ■*" Kaj pa s^ša mama? Bila je precej starejša od vaše tete, laku da je imela verjetno več neposrednih spominov na očeta. Rila je zelo navezana na mojega očeta in tudi zanjo veli a isto kot za babico, saj je tudi sama veliko pretrpela. Moj oče je umrl, ko je imela 33 let, v sedmih letih je izgubila očeta in moža, ostala je sama z dvema majhnima otrokoma, jaz sem rojen leta 1955, moj brat ie šest let starejši, najin oče pa je umrl leta 1956. Sla je v službo, preselili smo Se, skratka, doživeli smo vse, kar ljudje običajno doživijo v Lakih primerih. Bal sem se jo spraševati o očetu. Do deda pa je imela skoraj epski odnos. Neznansko ie bila ponosna nanj. Spomnim se, kako mi ie pripovedovala, daje bil tako močan, daje telefonski imenik lahko prelomil z rokami, Ko so ga izpustili iz zapo- ra, gaje komaj prepoznala, tako je bil spremenjen. *■ Bili ste pomemben funkcionar nekdanje Komunistične partije Italije. Kden izmeti razlogov, zaradi katerih je povojna Jugoslavija zanemarila spomin na vašega deda, je bilo njegovo nasprotovanje Titovemu režimu. Sle to vedeli? Kako ste si to razložili? Da je imel prav on. Poglejte, komunistični partiji sem se pridružil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Prihajam i/. demokratične, ne komunistične družine. Moja starša sta bila zagotovo levičarja, a ludi demokrata, in sinova sva hi la vzgajana na demokratičen način. V hiši smo imeli časopise, kot so Paese sera, Časa mia, To so bila leta, ko je biio povsem naravno, če si bil levičar. KPJ sem se pridružil zaradi Enrica Berlinguerja. Zame je bil človek, ki je prelomil s Sovjetsko zvezo. Sovjetska zveza Levo: Maria in Ciril Kotnik ter njun zet Vittorio Veitroni z ženo Jwmfco Kotnik. Desno: s hčerkico Daro zagotovo ni bila moj model, Kot je široko znano, so bili moj kulturni model Združene države Amerike in Kennedy e vi. Komunistična partija kalij e j c bila tako Široka stranka, da je v sebi združevala različne ljudi, tudi S taksnimi prepričanji, ko L so moja, ali ljudi, kot je sedanji predsednik države Napolitano. Do držav, ki s n uresničevale model socializma, sem čutil mešanico strahu in jeze. Razen leta 1973, ko sem z delegacijo Zveze komunistične mladine Italije odšel na svetovni mladinski festival v Berlin, nisem nikoli bil v kakšni socialistični državi, dokler ni na čelo Sovjetske zveze prišel Gorbačov. Prvič sem stopil na tla Sovjetske zveze, ko je tam vladal Gorbačov, In to ni bilo naključje. •! Ste v stikih z družino Kolnik? S Slovenijo? Z družino Kotnik ne. V Sloveniji sem bil nekajkrat, vendar vedno v okviru uradnih ali poluradnih obveznosti. Ampak vedno sem si želel, da bi znova stkal vezi, Tudi če gledam naju z bratom, je on fizično bolj Veltroni, jaz pa bolj Kotnik. Res bi me veselilo /.nova vzpostaviti stike, saj je tila to družina z veliko otroki in z veliko posebnimi zgodbami. Družina Kolnik je trpela pod nacizmom in pod komunizmom, -Samemu sebi sem obljubil, da bom ob vsej tej pozornosti, ki zdaj velja mojemu dedu, znova poskusil najti stik. *" Kako potekajo postopki za to, da vaš ded dobi mesto v izraelskem muzeju Yad Vashem? Iz muzeja so iLalijansko vlado zaprosili za dokumentacijo. Mi smo dali, kar smo imeli, prav iako slovensko veleposlaništvo, kar je lahko zbralo, mislim, da je ta dokumentacija zdaj že v Izraelu, kjer io proučujejo, Slovenski veleposlanik v Italiji me je obvestil, da se tudi pogovori z rimsko občino o postavitvi spominske plošče mojemu dedu odvija jo precej tekoče. ■* Za kakšno vrsto dokumentacije gre? Dokumenti iz zapora v rimski ulici Tasso, njegova pisma iz zapora, zgodovinske knjige in spomini. **■ Vašega deda naj hi iz zapora v ulici Tasso osvobodili. po posredovanju papeža ITia XII, Ali. imate kakšne podatke o tem? To je ena izmed hipotez, za katero pa nimamo nobenih dokazov. Vam je žal, da niste o svojem dedu izvedeli več, ko bi še lahko? Res, iskreno mi je žal, a te praznine v sp orni n ll sprejmem, saj bi to, da bi jih zapolnil, tistim, ki so že dovolj trpeli, prineslo novo bolečino. “ Kaj bi si ga želeli vprašali, če lii imeli to možnost? Predvsena bi rekel svoji mami, naj napiše zgodbo svoje družine. Zelo dobro je znala pisali. In če bi napisala zgodbo svoje družine, bi bil to pravi rO man. Zakaj Lega ni storila, čc pa je sicer veliko pisala? Iz zadržanosti, spoštovanja. Tudi z mojo babico nista o tem nikoli govorili. Zaradi spoštovanja trpljenja drugih so v spominu nastale praznine, ki pa jih zdaj, na srečo, počasi in s pomočjo mnogih, zapolnjujemo, Okroglo mizo o Grilu Kotniku v Ljubljani. Od leve: Ivan Martelanc, Ivo Jevnikor, fendtd Podbersič ml. {foto Ivo Žajdela). Izgubljeno otroštvo (6. del) ekega dne so nam rekli, daje vojne konec. Sledila je zasedba Trsta, o lis Lih slavnih štiridesetih dneh {o kateri h se še danes veliko govori) se ne spominjam skoraj nič, razen da je v zavodu vladalo živčno pričakovanje, kaj se lahko zgodi. Mama, ki je redno prihajala na obisk, mi je pripovedovala, da razmere v mesLu niso najboljše. Me spominjam se, ali sem v tistem času hodila v šolo, v moji glavi je popolna tema. Potem sem slišala govoriti o Američanih. Tudi v Hiši milosti seje marsikaj spremenilo, vzdušje j e bi So vedrejše, tudi brpna se je izboljšala. Asistentke niso bile več tako živčne. Večkrat smo šle tudi ven. TisLo poletje smo se hodile kopat v Bark ovij e, vedno v vrsti do delčka obale, ki jim danes pravimo Topolini, ta del je bil rezerviran samo za nas. Američani so nas večkrat povabili na kosilo, na zabave, dajali so nam vstopnice za različne prireditve, dobivale smo darila, ki jih dotlej nismo poznale. Dobim sem družabno igro z mnogimi vprašanji in odgovori, danes je takih na tržišču veliko. jeseni se je ponovno začel pouk, moja mama je delala, sestra pa je bila še vedno v Gorici. Nekega dne je prišla v zavod in mi povedala, da bom zamenjala šolo, da se je že dogovorila z direktorico. Zavezniška vniaška uprava je v TrsLu odprla slovenske šole, družina, ki je lahko zdaj postala del slovenske manjšine, se je odločila, da jih bom obiskovala. Bila sem zbegana, komaj sem Se %rkijučila v dčsdmanjO šolo, zdai pa naj bi se zame vse spremenilo. Direkcija zavodu je bila še bolj zbegana od mene, bilo jim je neprijetno priznati, da ena izmed njihovih učenk obiskuje slovensko Solo, vendar mi te pravice niso mogli klatiti. Učenke smo nosile črno ogrinjalo in po tem smo bile razpoznavne, zato je direkcija odločila, da laka ne bom Igra, darilo ameriških ¡rojakov. mogla hoditi V slovesko šolo. Tako so mi priskrbeli plašč, bil je rjave in temno rdeče barve, podobnega vzorca kot plet. Lep ali grd je obvaroval »ital ij a n s kost# Hiše milosti. Rila sem prva učenka,.ki ii ni bilo treba nositi črnega ogrinjala. Med moje probleme ni sodilo srno ogrinjalo, navadila sem se nanj, zaradi njega mi ni bilo neprijetno, obleka zame ni bila pomembna. Vsi so vedeli, da živim v zavodu, to sploh ni vplivalo na tiste, ki so želeli postati moji prijatelji. Vsi smo doživljali vojno, hiše So bile porušene, družine ločene, povsod je vladala revščina, očetje so umrli v vojni, matere so bile uLtujene, ker so se morale boriti za preživetje, Zato ni bilo pomembno, kako sem bila oblečena, od kod sem, sicer pa sem prihajala iz zdravega okolja. Vendar vse ni bilo tako lahko. Zaradi takratnega načina življenja, nisem imela nobenega prepričanja nili po/.navnja politike, Tito je bil zame strašilo. Pravzaprav nisem vedela niti, kdo je. Kje bi sploh lahko to izvedela? Tudi slovenski jezik mi je bil skoraj nepoznan, v slovenskem narečju sem malo govorila pri noni ali z mamo, v resnici pa nisem nikoli govorila slovensko. SesLra m e ie prepričevala, da je to pravi način, kako se naučiš, česar ne znaš, zadostuje malo prakse. Toda s kom bi lahko govorila? Z njo ne, ker ie poučevala v Gorici- Z mamo tudi ne, ker je delala torej s kom? S tistimi iz zavoda? ELECTRA ILLUSTRATO 'L-iif. rurdY tl jrn.^pifc: ■ZSS.t - n • 1. «trst - L U**k. L ,:0. . ■ i.-Ark* % .-/a- .i,-.-. r'V;/.-. t t* «fic lutnja m .ílTíamí jrmrjtnT, Ki '¿A&ft££Ú P p hv™»*;™-** '-ísiiiaC'JuTft íík^.U^LVÍKAW' V^jCu' :‘ijl|iirr; n» JI—» rJ.. ¿mi *JÍ t-31.^/jLuJ.^Mf fÚl* pnrfi a i inii xflr.i (. ÉSOLHlA OBLAST V JULLJSlii, ItfífCGÍlJ.n POP ZAVR7.MIŠKO VDJAÉCKíS tlí'ftAVQ ix k n n r re SLOVt:Jíy.KA HJ&IA ¡3HEPJÍ.IA SO!A .. . . ;■ 154 - -IW •’ Knzrcii 'alHifift ■' ŠOLSKO IZPRIČEVALO . ?\f .' v » krafM 1'potra.irru -.J *£^,1 T£LJ fr t-.t S! Vitmet So/sto ¡pričevalo leut 1946 s podpisom direktorice zavoda Hiše milosti fíne íj'gon (na spodnji sliki). V vzdušju tistega osa in kasneje se ni veliko spremenilo, izgubila sem še tiste maloštevilne prijateljice, s katerimi sem imela dober odnos. Vsi so se bali, kaj bo naredil Tito. Ker sem hodila v slovensko šolo, sem zaradi njihove nevednosti pnsLala njihova sovražnica. Prav Lako iz nevednosti so me vlekle za kite in vpile; *Tito, Tito!« Danes sem jim hvaležna, ker so mi pomagale oblikovati moj značaj. Naj bo za druge lep ali grd, zame je pomemben. Nobena asistentka Se nikoli ni potegnila zame, vedno sem se morala sama znajti. Toda prav zato sem v zavodu, kjer je bilo vse prepovedano, uživala največjo svobodo, V naslednjih tednih in mesecih sem se privadila novi solil in novim sošolkam, sčasoma so postale moje najboljše prijatdjice. Tudi v zavodu so se razmere izboljšale; tiste, ki so bile že prej moje prijateljice, so mi ponovno izražale svoje prijteljstvo, ugotovile so, da se nisem spremenila, čeprav sem obiskovala slovensko šolo. In da nimam nobene zveze s politiko. Kar pa ni bilo tako dobro, je bil moj šol ■ ski uspeli. V šoli nisem ničesar razumela. Moja sestra je lahko govorila» da se bom sčasoma naučila, mogoče ... toda trenutno je moje spričevalo jokalo, Sama sem se počutila kot prava tepka. Tisto šolsko leto je morala podpisati spričevalo direktorica zavoda Pina Si gon in Len je bil za zavod pravi sunek v srce. Morala je, ker sem živela v zavodu, Tako sem med uspehi in neuspehi dokončala drugo nižjo. V tistem obdobju sem preži vela več časa doma, kadar je bila mama doma, kot v zavodu. Ker sem hodila v »neznano« šolo, sem imela veliko svobode. Prosila sem mamo, da bi lahko zapustila zavod, toda rekla mi je, naj še malo počakam. Ko se bo moja sestra vrnila v Trst, se bom Ludi jaz, vrnila domov. In tako je tudi bilo, KONČNO S KM ZAKORAKALA SKOZI TISTO OGROMNO VEŽO POLNO KIPOV IN STOPILA SKOZI TISTA OGROMNA VRATA... ZA VEDNO!!! ■ FVstnu zabava Seta S 952. Na sredi za mizo sedita Ltidc Podgornik In Majdo Colja. Mislim, daje pomembno, kako so lista leta vplivala na naše značaje. Daljše .ili krajše bivanje v zavoda nas je naredilo boljše ali slabše? Nas je umirilo, naredilo bolj ubogljiva, trše, jezne? Osebno lahko trdim, da sem se popolnoma spremenila. Znotraj in zunaj, Ko sem prišla, sem bila vesela, radostna deklica, potem pa sem se spremenila v najstnico, kar ;e že samo pr; sebi problem, postala sem trmasta, trmoglava, vedno na preži, da me ne bi kdo odrinil in zasedel mesto v prvi vrsti. Imela sem močan čut za prijaLc-ljsLvo, ki sam ga iskala, Zavedala sem se, daje za marsikoga prijateljstvo samo beseda, da je podobna zastaviti, ki jo trenutna korist obrača zdaj v eno smer zdaj v drugo, včasih je bilo koristno narediti eno, včasih nekaj drugega. Kisam mogla prenašati laži in pod Likanj med nami učenkami. Do asistentk pa nisem čutila no bene lojalnosti, še več, kadar sem lahko, sem včasih njim navkljub, posebno nav);ljub nekaterim, naredila tisto, kar mi je bolj koristilo. Tudi ko sem se vrnila domov, se nista cedila med in mleko. Majna je postala veliko strožja, da bi šla ven, kadar sem si želela, ni bilo govora. Doma so veljala pravila, ki so bila proti mojemu pričakovanju zelo stroga. K sneti ni bilo Laka kot v zavodu, kjer so padale same kazni, mama meje res blago kaznovala, znala pa jne je Ludi nagraditi, z malim, predvsem pa mi je dajala vso svojo ljubezen. Začela sem resno študirali- Zavedela sem se same sebe, kako je treba živeLi, kaj zahtevajo od mene in kaj je prav. Rezultati so bili na dlani: diploma trgovske akdejnije, delo pri pomembnem podjetju, ljubezen, dom, družina, hčerka. -Žal ena sama, vendar ima tri čudovite otroke, moje vnuke. Moje življenj tj c izbralo pravi tir Vemo, da nihče ne more biti vedno srečen, radostim so sledile boie-zui, smrti. In prav v času obupa, ko se ti zdi, da tega ne boš nikoli premagal, se vtihotapi jnisd na drugačen obup, ki si ga premagal ... z bolečino, jezo, s trdno voljo. Iz izkušenj bolečine, tudi tiste v otroških letih, upaš, da boi preživel Ludi le temne trenutke. Morda sem pridobila to moč prav v Hiši milosti, v letih oblikovanja last ji ega značaja. Ko sem se vrnila domov, ni Slo vse zlahka. Avgusta 1947 se je moja sestra poročila in odšla od doma. Spet sem ostala sama z mamo. Bila sem srečna, da nisem v zavodu, vendar mi ie nekaj manjkalo. Kaj? Težko razložim, Morda število ljudi, ki so rr,e obkrožali. Morda navajenost na vsa tista pravila, ki mi niso ugajala,, ki iih nisem mogla spremeniti, naučila pa sem se jih obiti? V zavodu šeni sanjala, da bo nekega dne, ko bom zunaj, vse drugače in bo vse dovoljeno Taki at sem bila s Lam p el naj s L let. Preživljala sem ne prav lahko obdobje adolescence, doživljala ladosti in tegobe pr vih zaljubljenosti. V svoji želji po svobodi sem se čutila Že toliko odraslo, da sem hotela odločati po svoji volji. Nekatere moje sošolke iz osnovne šole in moje prijateljice so že hodile na plese tudi z Američani. Jaz pa sem se komaj brzdala, moja mama je z.eio skrbno preučevala vse moje prijateljice, od mene je še vedno zahtevala, da jo ubogam. Bila je zelo stroga osama. Z današnjo pametjo bi rekla, da je bila zelo zaskrbljena. .Spet sem srečala malo Majdo. Minila so štiri leta, od kaj- sva se zadnjič srečali, štiri leta, ki so me spremenila v »odraslo« osebo, tako da je bilo tisLib sedem let, ki so naju ločila, opaznih. Bili sva prijateljici, nekoliko od dalj eni, nisva si zau pali vsega, kar si zaupajo prijateljice. Tistih sedem let med nama je imelo svojo težo. AnnamariaŽižmond Podgornik, mama Lade Podgornik, z ivnukj-njo Alana Žerjal in Stojanom Coijo leta 1954 na Ul. Picarcii v Tritcr. Ljuba Majda, ti si bila majhna, jaz pa sem hotela biti velika, žeida sem imeti prijateljice svoje starosti in veliko svobod*. Seveda je bila to samo pobožna zeli a. Tudi razmere v najinih družinah so se spremenile in tudi ti si se spremenila, saj to veš. Bila si v skrbeh 7.a svojo družino, moja mama je bila v skrbeh zame, jaz pa sem vse manj ubogala, jeseni leta L 947 sem dokončala nižjo srednjo, in ker sem se odločila, da bom študirala* sem se vpisala na slovensko Trgovsko akademijo, ■Spet sem se počutila svoja med svojimi, med novimi prijatelji, moje življenje je postalo mirnejše, are d vse m za mojo mamo. Toda na pomlad sem zbolela za vnetjem poprsnice, počutila sem se zelo slabo, dolgo časa sem ostala doma in tako izgubila tisto šolsko leto. V obdobju mojega prisilnega počitka sva se spet zbližali, kadar si imela čas, si me obiskovala, delala si mi družbo in igrali sva se igrice, ki se jih navadno igrajo otroci, ko so prisiljeni ostati doma. Počasi sva začeli hoditi na sprehode, obiskali sva tudi tvojo teto Kmo, ki je žalostna ostajala v svoji vili. Takrat sem si mislila in mislim tako tudi zdaj, da se je voj na sicer končala, žalost pa je ostajala v naših srcih zaradi vsega, kar se je bilo zgodilo, in zaradi vsega, kar seje še dogajalo, Jeseni sem se ponovno vpisala na isto šolo. Vse sošolke so bile nove, od starega je ostala samo moja depresija in z njo upornost. Težko mi je bilo biti doma, zato sem šla v Dijaški dom v Ulici Buonarotli. Ker v tistem času niso imeli dovolj postelj, sem spala doma. Po šoli sem odhajala v Dijaški dom, kjer sem pisala naloge in se učila. Bila sem zunanja dijakinja. Tvofi mami se je Sčasoma zdravje izboljšalo, rodil seje tvoj brat Stojan. Kakšni .sva bili medve v resnici? Kakšno je bilo najino življenje? Sva bili srečni? Prijateljstvo med najinima družinama se je nadaljevalo, vendar sva se redko videvali, mogoče nekaj več med počitnicami. Prilagam sliko s skupnega praznovanja pusta leta 1952, ko sva skušali biti veseli. V mojem življenju so se takrat pojavile pomembne spremembe. Poleti 1952 sem srečala Danila, svojo veliko ljubezen, ki je kasneje postal moj mož. Dnevi so minevali med poukom, učenjem v Dijaškem domu, srečanji in sprehodi z Danilom, za vse drugo nisem imela časa. Zdaj sem res študirala, hotela sem dokazati, da me ljubezen ne odvrača od študija, Medve sva se videvali zelo malo, saj me ni bilo skoraj nikoli doma. jeseni 1953 je prišla nova sprememba. S svojo diplomo s slovenske trgovske akademije sem Lakoj dobila službo, kar tudi v tistih časih ni bilo lahko. Tako se je začelo moje življenje uslužbenke in zaročenke in bila sem zelo srečna. Nisva se več srečevali, vsaka je šla po svoji poti. V tisti hiši sem živela do poroke leta L95& potem sem šla živet v Barkovije, v hišo, ki sva si jo sezidala. Tvoja družina mi je podarila velik, oglat krožnik, uporabljam ga vsak dan, nanj odlagam ključe, ko se vračam domov. Darilo vedno spominja na tistega, ki ga je podaril, tako se spomnim na vse vas, posebno pa še na tvoj ti mamo. Na sliki, posneti pred cerkvijo na dan moje poroke, sta tudi h in tvoja mama. Ko jo pogledam, se moji spomini vračajo v preteklost, toliko stvari se je zgodilo. Čez nekaj mesecev si odšla v Ljubljano Iskat drugačno življenje in tudi tvoji starši so se spreselili. Obdobje iz Ulice Pictardi je bilo za vse zaidi uče no. Toda vse, kar se je zgodilo v tisti hiši, se ne bo nikoli končalo. Morda ni primerno, toda že od nekdaj čutim, da Sem bila tudi sama žrtev vodje Coiottija in sc zahvaljujem Bogu, ker ni dovolil, da bi storil kaj hudega moji mami. Zelo sem si želela pogovoriti s tabo. Hvala in koš poljubov od tvoje prijateljice iz otroštva ... I.ucie. (Konec) Leda Dobri n ja Kopasti otok in jeziki v morje v Čigav je Koper? Koper je naš, pravijo plakati nove stranke. Res je Koper naš, Laki kol je naša Istra. Istra naša, Slovenija nostra, kot je rasa cela Evropa, A kdo so to mi? So to tisti, ki prihajajo /, zadnjim valom islamskega kapitala? So to priseljenci, ki so izpraznjeni Koper polnili v letih po vojni, v letih Tita? Rdeči primež internacionale, današnje multikulture. So to pripadniki .istrstva, bratskega, zares demokratičnega enakopravnega, do zadnjega diha enakopravnega statusa treh narodov in ostalih narodnostnih prisotnosti, triindvajset jih je naštel prišepetovale-c, v katerem se utaplja slovenski staroselski živelj? So to Talijani, ki jih stoletja naplavlja na bregove Istre? Ali pa so prišli po kopnem od nekje, z juga, in je bilo najlažje potegniti z razpetimi jadri v morje? Ali enostavno tisti staroselci, ki so iz generacije v generacijo pod pritiski in v lastni utrujenosti ali lagodju sladkih muz uspeha, stopnico po stopnico stapljali v prebarvano tkivo? Se spomnim treh istrskih pisateljev, treh glav sredi Pirana, še v časti preboje, iskanja obraza Istre. So jih tam zbrali, da bi izrisali sliko. Vsaka glava za eno kulturo slovenskega dela Istre. Prvi je bil Rakovec, kdo ve, Lake grenkobe mu delajo njegovi, nacionalni del, ki si prisvaja z veliko žlico vsega, kar je tu 'naša' dediščina - bog čuvaj to naše' še malo, preden ga razgrabijo do konca. Ki pritisne pečat hrvaškega vsemu, kar najde: glagoli ca, LsLrjanski vol, lovski gonič, cela Etra m Peran, A Rakovec je Istrjan, s kakim navdušenjem ga je spre jela Hiša v Loparju, kak izraz moje duše je bil, a se je potem vse spremenilo. Kajti on ni odraz moje muke, krčevitega sprevoda ali sladke smrti mojega n, aro daj On je glas dela, ki ga je izvrgel v porastu nacionalizma in omiljeni gos L našega Kopra, ki mu daje ves prostor, ki ga potrebuje v njegovem demokratičnem klicu vseh enakih, vseh enakopravnih. Jc lahko hiti demokratičen;, ko Le d ai o od spredaj. Potem je Lu naš Tomšič, Slovenski živelj je reven, siromak, brez suknje in glave. Goi in bos in pokašljuje prehlajeni ta predmet zgodovine, kot je nas Sl oven ce poimenoval slovenski zgodovinar. Lahko mu Rog odpusti, jaz ne morem, kajti narod ne kašlja, ne krha, ne ruži, Narod smo ljudje, L dihamo in govorimo. In pohojeni enkrat in šc enkrat in še znova enkrat v valih, porezane so glave učiteljev, duhovnov pognanih čez meje. In znova po vojni odrezanih glav, kot da nimamo svoje. Sc nam je končno zgodil pisatelj. In slika njegova je slika slovenskega lica Istre, maj bitega, v zraku, med ničem in domišljijo. Ste kdaj videli mlado sadiko drevesca, mandlja, ki je pognalo nekje življenje skozi in hotelo na plan? In je počila lupina in kalček ven in gor proti soncu, A nemara se je to življenje znašlo globlje pod globljo, kamenjem. Tedaj mora najti pot ven Okrog robov in naslednjega kamna in še enega in tedaj je ta steblika, ko ji odvzameš težo vsa majhna in potlačena in v krogu ¡id., da je pogledu trpko? Mogoče je pisateljeva Istra resnična, a ni moja. Potem je tu Tomizza. Ej, Tomi'ca, Tomiča, srce strto leži v zatajiLvL. Odličen si, istrski pisatelj, pisal si celo o Vergeriju mojem pozabljenem. Lahko hi bil moj pisatelj. Vabili so te in ti dajali mesto na odru istrskega ustvarjalca, enakopravno veduti v tem prostoru, tu Slovenec ne klical svojega prostora. Uspešen predstavnik italijanskega obraza Istre. Tako kot drugi pred teboj, katerim je lažje najti mesto na vrtu gospodarja kot lastni z robido zaraščeni njivi. Močan j c izraz, tvoje besede, a nisi bi! močan dovolj, da ne bi zatajil slo vensko mater. Cankar naš, naš Ivan Cankar, pijanec mu pravijo, navadni (pijanec, mali, zap njeni s Lokav, pisatelj hlapcev, fu}, spravite ga v kot že enkrat, je v skodelici kave obudil svojo mater. Kot mnogi pred teboj v Istri, duhovnik, slikar, učitelj, vse tam do Pazina in Roča, pretežko je prebiti se skozi težo, zemljo zbito. Slovenska mati se odrine na rob in odprejo se obzorja visoke kulture. Tisoč krat istrski, tisoč krat rišeš obraz zemlje moje, a hotel si biti in ostal pisatelj polovice. Kdo si, obraz IsLre? Kaj si Koper? Egida, v zadregi molčiš svojo pozabo. Slavna za trenutek v prividu grštva in nato spet tiha. Praznina spomina! In od kje neki ime, sr minska naselbina? In Egida pozabljena - kdo ve, če si se res tako imenovala, dvom seje prevesil v negativno sodbo Eakaj nič ne vem o tebi? Kdo ime zapisal ti je pretiho? Nemara preveč smelo in imena nikoli ni bilo tam drugega kot Kopica, ki se je kasneje premaknilo na utok, Nimaš spomina kot Hram naš, mi še imamo Hram stari, zakopane koščke kamna belega in žgane opeke. Struktura je rekla rimska je vila. Kdo bi se temu odrekel, gor pri Starem hramu vile in gospoda, direktno med pomembne, Še Zazid zveni pomembno, Če ga /.vežemo z 'x-i In še nočejo izzveneti, kot vsaka laž, ki najde večnost v časLi, visoko zveneče, blesteče, vrveče, besede dekanice ob v bukvah predstavljanju slovenskega učiteljišča v Kopru. Slovensko učiteljišče, učiteljišče sredi Kopra, slovenski učitelji, Istra je imela slovenske učiLe-Ije. Smo jilt domačim izkopali, smo sami opravili svojo nalogo. Tipaje v temi, ne meneč se posmeh, na kolcnili kot kmet in v molitvi presledku, sklevali smo tiste pred nami, švoje učitelje ob Čedermacih. Beseda slovenske Istre, Beseda slovenska, Istra ima besedo, smo zapisali. Kot rožmarina cvet nežno in skrito jeznim pogledom je zvenela pesem na valovih. Delo narejeno, A kar ni naše, tega ni, tega mi ne znamo, stroka pravi, Samozvana ti tuli ran a sprojektirana intelektua-lirana sprofitizirana. Slovenski učitelji v Kopru. Tuje treba narediti malo reda. In vse lepo na mesto postavila in ponovno odkrivala. Nacionalizem je znanstveno črtila in pošteno poštenost poudarila. Da se ho vedelo, da demokracija demokratična je, Tako so bili tam pred mizo na predstavitvi v vrsti ravni vsi režimski intelektualci. Oh, kako ie sladko. In vse, kot je Ireba. Demokratsko demokratično bratsko enakopravno znanstveno objektivno svetovljansko proti tendenciozno. Prijavljeno, narejeno, nagrajeno, Pravi znanstveniki raziskovalci, utemeljeval d, dokazovale:. Tito, partija, szdl, cel balkan v naši tovarni. Aha, Slovenci. Tu nikoli nismo bili sami. Nikoli na svoji zemlji bili gospodarji. So znanstveniki sedaj opravili pionirsko delo. Zgodovina se začne z, nami. Koper je naš in Istra, Naši naprej, ostali stoj, so rekli med borbo. Na naslovno stran knji geje oblikovalec postavil nemško spričevalo. In zadnjič, čisto pred kratkim obiski na zemlji, lep pogled dol na zaliv, ronke in špice v morje. In začnem Lako svojo molitev, zemlja moja, ge a, dol kopasti otok, staroselski razgledi. In jo je skoraj kap od groze, ko pravim, čeprav vljudno, ponižno, čisto kulturno, da lzla ni bila otok, Izla je jezik v morje. A mi imamo Izolo, pravi dokaz, da je tu bil otok. Viri, učeni ljudje, Izla je bila včasih otok, zato se imenuje Isola, Ponavljajoč vztrajno, drug za drugim kol slepci, Lako dosledno, da se pred tabo pojavi fata morgana. Izla ie polotok, to je jezik v morje. In imamo tam na Jadranski obali Še druge Jezike, |ezolo je prav na drugi strani zaliva. In imamo da sorodstvo z otokom, 'island' je po angleško in imamo Islandijo, a to je že preveč, kamor sme seči pogled človeka. Tu to in ono in nazaj v Koper in pred menoj se znajde nov dokument moje zablode. Zapisano, napisano, narejeno, potrjeno, nagrajeno, da bomo vedeli, kdo so Koprčani. Istrjani, notranje!, vsi gor z unih krajev, cel balkan pokrit, dalmarija je med nami, Lalijani - bratje v grelni, vsi rdeči, vsi enakopravni, slaščičarji, odstavljene burke med nami. M uiti kulLi, včeraj smo še vedeli, čigavo je kaj, je revolucionarni odvzem prebarval v mehke ione. Drek, bi rekli mi, Koprčani ja, ti so od včeraj, Kouparce pa so stari prebivalci otoka tako kot Iziparci v Loparju. In stoka kamen. Najlepše škrle so odšle na dvorišča, Šeligova plošča, tako ko L sLrLLktLira v poslu, se krha, So prazne ulice, ko se staroselci umaknejo v svoje hribe. Delavci tovarn, ki so jih v valovih požirale naše tovarne. Prazni lokali. Novi in novi prilivi romanski kulturi komaj zapolnijo kako vitrino. Prepozno za živelj, ne za ... Nove barve, novi glasovi, imama ovčice in moda s tančico. Red vlada v Kopru že celo desetletje, Nov red in gospodarji. in žlobudranje LurisLov. Nemara turističnih vodičev, ki bedno ponavljajo lenobo učiteljev, samozvanih intelektualcev. j>Ni nas, ne obstajamo, nas ni, oni so, drugi, poglejte palače te, palazzo Carli, Petrunio Pe-Lronio, Verzi, vrstijo se imena drug poleg drugega,.« Ustvarili so te veličine. Slovenci jim prinašamo demokracijo, ne vrača se milo za drago, naj večji dosežek civilizad j e brezkompromisni doka2 in vztrajanje do zadnjega diha za resnico - da nas ni, da ne obstajamo! Tule imate mesto, tule imate prostor polic, vse je vaše, proračunske postavke, imate - kajti mi smo, naš doprinos je Evropi pokazati, kako ne biti. Tako hodijo t) vodiči, v praznem zanosu razkazovanja lastne bede. Ne, da moje ljudstvo ne bi imelo pameti, vsak kmet ve, kaj je pamet, kaj življenje. Ve, koliko je dva in dva in če so trije, treba dodati pijat za novega pri mizi. Ve, kaj je ekonomija, ve, kaj je trend, kam vozi cesta, kaj bo jutri, Če danes ne žanje. Ve, da živi, da on je. Zadnje upehano bitje na robu se kot zadnje misli zaveda sebe. Ti naši ne: ti krivenčijo svoj um in delajo silo pameti s svojim neobstojem, Dajte, dajte, kje je Še kdo, da mu odstopimo svoje mesto? G rejo vodiči čez Mudo, Eni jingi išku, talijan-sko drugi, a naši, slovenski so prvaki: »Vodnjak, Da ponte in to mesto je italijansko, poglejte te palače, romanska dediščina, glejte grbe, glejte portale in imeniLna imena, intelektualci, vsi zapisani gor v biblioteki, Carli, Petrom o rL-cl. Potem so Lu cerkvice in samostani in je bii tudi zapor. Da, prion za celo Istro, to ie mesto naredilo za glavo, Capo od Istre.« In to zdaj hitijo ponavljati, hitro, hitro, izLeka se čas, da naredimo samostojno to našo Istro. In gleda s turističnega kataloga koza. Simbol Ko pra, cele Istre. Cap ris, Capo od Istre, cela Istra in tu ¡e glava, ie kapa, glavno mesto, Tu so danes glave učene, tu so znanstveniki, ki varujejo la prehod, bedni liki. Koliko si lahko letargičen, da zanikaš sebe? Koliko si lahko reven, da ti ie treba laž to prodati, vprašam? Nagrajujejo drug drugega v tekmovanju dokaza neobstoja. Iti Capodistria vedno sledi in diha za vratom Kopru, dosledno vedno znova in si oddahne od zasledovanja na otokih. In Capris je lokal in radio levičarski, Društvo za oživljanje in napredek Kopra. To ja, ki je preseg kampanalizma, pameti, ki ne sega dlje od roba iare stare, slovenskega slabi mm ja, bednega nacionalizma. Visoka kultura, raven, ki se ji vrti od višine, doma v ustanovah in skritih odborih. In to kozo smo srečali že prej, ne segamo mi praga svetovljanske omike, smo jo srečali gor po vaseh, imamo mi še kako kozo, lepe so te živali in kdai pa kdaj ti Še prečkajo pot, če imaš srečo. A mi smo jo srečali, ko smo odkrivali čas pred stoletjem, slovensko prebujo in tedaj se je koza rdečih kopit skozi ograjo prebila na domače dvorišče. Kol domača žival, sim bol bede jc bila v mojem kraju, jo je italijanski pritisk vtisnil kot simbol lastne kulture. ’Oni so bili koza,' je rekel narodni očak iz Caržona 'slovenski Čok' so mu rekli iredentisti: koza je bila simbol italijanstva v Istri. Konstantmo polis. Ivi oj bog, kako imeniLno ime. Capris, Capris, koze na otoku, to je nekaj, to ho, to bo, to je izvor kulture. In otok gor in otok dol in vidimo ga na fotografijah, ki krasijo izložbe. Vidimo soline in kupček, kise dvigi proti tu mu, Slike zaledja potisnjene na robove ulic. In tako nazaj na otok pravi, Kuopaer mu pravi ljudstvo moje. In vidi se ga lepo z naših hribov, nikoli na morje naše ljudstvo, še noge do kolen je škodilo revmatizmu. Vidi se ga sredi zaliva, obkroženega z barjem. Na levo gor Markovec, tudi to ne vem, od kje je prišlo ime. Živela sem Lam, bila z domačini in nikoli ni bilo svetnikov do nove cerkve, A bil je hrib, bil je strm, bmistra prevešena čez skale, V podnožju utrujen potok, šumi, šumi reka v neurju, danes kanal semedelski. Na drugi strani pa sonce, kamnite kažete, kuče, kam en uče kmečke, polja, vinogradi Kopr-cev, osli. ene same koze nikjer. In veliko vode. Mokri hrib seje prevesil v Val o, tam notri Paštoran, Raša-marin še dalje. Veri mojih spominov, Potem so proti vzhodu so drugi deli. Tam je 5ta-cjon, sedaj krožni otok, a včeraj je tu življenje pustila naša Akviiina. Naši dekleti, naš cvet, vsa mladina v zanosu vstaje, da bi bilo bolje, da bi bolje živeli, da hi govorili slovensko. In prav Lam, malo bolj proti jugozahodu, se na dvorišču trgovskega centra nahaja zidana postajna hiša stare železnice. Paren zanal Ta žele |na žila, poLegnjena s Tersta dol proti jugu polotočne špice, poimenovana s prepričljivostjo ricinusa težkem času, ki jo je napredni napredek pometel v zgodovino - je vstala v Evropo. Čezmejno sodelovanje, šivanje prostora, prelivanje, mučo denarja za nekoga ali dva, železnici je del naše kult ure - parenzana. In se je spominjajo železnice tudi gor v moji vasi. Je ostala v spominu nekje na rol ju mojega Benedika, povedal mi je, kako je prišla, šla tam ob robu stene proti Buzetu, kdo se je z njo tudi peljal in nekoč hurja besna jo ¡e prevrnila pod karono. Železnica, del moje Istre. A Paren-zana, kilometri tekaških poti po slovenski Istri, Milje, Rižana, Izla, Poreč. Kaj so tu pokazali slovenskega sodobni multikulci? Nekaj čisto malega, primerno deležu plačila, da tu rti bilo nič po slovensko. Porečanka. Buzečanka, Rarkovijanka. How about that, ha? My dear, vrnimo se na naše kuorte, pod zvonce. Nazaj na Štadion, v Kančtin in plodne kvadrate in gor na desno do Rižane, rije voda naša, so bogata polja. Lepa, položna, negovana. 'Ku veri, hi rekel moj oča. Če so hodili Kuoprce v Paštoran na njive, so bili nad Rižano vrtovi. Vertahe so se stisnili na rob slane vode. P li briege gor v naše kraje. Vertine pa pred Kbrtino. Malo dalje proti severu, če prekoračimo Rižano, stoji nova kopica. Bolj podobna lonci, nizka, potlačena, kom bij dovolj vzpenjajoča se za ime Sermina. In na drugi strani antiteza solinarski vali, Nasprotni nmk, nov polotok, debel mesnat svinjski jezik, ki se zaključi s Špitjo, Hrbet jezika je poseljen v ravni črti. I Irbcline. In dalje tam čez muljasto polje, naprej od Voreha, je Terst. To je naše mesto. S portom, ki je 'odprlo vrata v svet Istrjanom, za Mcriko z bašlimenLom in s kaše Lasti m pobočjem n bid morjem. In trgovino, Trieste, pojoča mehkoba, s katero ga ljubijo sedanji gospodarji, sc nc more ločiti od 'Ičrga boginje HsLt. 'lergeslc. Za drugo berite učene može, privezan je še moj duh za neznanke. Končno se ti vrača spomin, draga zemlja. In v Kuoper nazaj, draga lonca, kopca uležanega sena si sredi murja Ob, kolikokrat si morala skrajšati misel, potegniti besedo, molčati. Ni bilo kam dlje od kuortc kmečke, sence zvonika na škarje. Tipaje v temi samo stene ne biti. Povsod samo tujec, ki so mu predniki kradli besede, Roke nazaj, cvrk, kuto bedni narod! Knope so zamenjale škrle in kamene hiše, ka- memse, ali cnse sc> /.mn en jale kudc, kamemice, Kopa in kapoc in kapa, pa če damo še kapo in pil, so slepa črevesa. Kuopa, kupa, kupola in kapelea, pa še kapot zraven, to je Iz visoke kulture. Pa vendar, kupa, kapa, barieta na siri sredi morja, si moje mesto, Tisoč prepovedi ne izbriše spominov, Zlepljeno s podobo oslov, vozov, prvih poletnih sadežev in obilja narave, Knoprcev, ki jih ni biki več in novih Koprčanov. Potokov, drevoreda topolov, postanita Na tape. Nnonineh hiš v ulicah Božje drage. Mude, slik iz pripovedi vaščanov in fotografij v vitrinah Mercatorjeve trgovine. Ulica za k nogam, vzpenjajoča se Kaligariča, hodit gor do Pravljičnega trga Podeštaja in dalje ob cerkvi, kiji provokatorji oporekajo glas zvona, do Brola, Brije burja, misteriji poimenovanja, Tn potem proti morju. Belvedere, izrazi estetskih vrhuncev, umiritev duha, zamaknjenost občudovanja, ad miracija morja, mlmmara. Kmečka milita r-nost ne dosega vzvišenega duha. Bel vi, bella vista, v vsakem mestu, ki. kaj da nase. Kad strunjansko brano, pri Sveti Luciji, nad Svetim Simonom, sami razgledi. Se sprehaja gospoda, iti na špaš in prvi poljub v Razlaga narečnih besed in imen krajev: AkviHna - mladinka, pripadnica ljudske vstaje iz Loparja, ki je bi la Jeta 1944 ob pisanju parol pred t. majem na Štarjnnu pri kopru j ja jen a in j# iste noči ob zasledovanju izkrvavela. Po njej je bil poimenovan kulturni dom v Loparju. Baladur-zunanji zgornji del istrske hiše, ki je zajemal tudi kamnite stopnice; Barleta rna siri- črna baretka, ki so jo nosili moškF kot del delovne oprave še po drugi svetovni vojni; Sarkovljanka - doma iz Dar kov v : slovenska kraja pri Trstu, kjer vsako leto poteka tekmovanje z jadrnicami, Tudi pri nas jo imenujejo z it, imenom 'hartolana'; fia.ífímenf - v ljudskem spominu kot potniška prekooceanska ladja, povezana z odhodi v Ameriko; prvi del besede tvori beseda 'basta', ki označuje vrečaste bisage, obešene na obeh straneh sedla osla. Sluzile so za pretovarjanje blaga na oslu. Beseda povezana z ’bisaga' bi, dve, dvie (dvoje) Žakljev; Pržina - brežina, odor, ki ha sta ne pri osi panju strmega brega; Gairteftr - sova; v it. ’civetta' v istem pomenu; spokoju mraka. Betežne krave, polni trebuhi, nabrekla vimena v večeru hriba. Kalni ptič, Mrak, cavfota skovika nad strmim previsom velike vdrtine. Veliki udor, baladur in previs Belvedurja. Gluhi molk, Iti pogoltne vsebino. Ostane spet ničil uje se zagnano prepričevanje turističnih vodnikov: 'Koper, in Kalian Ciipodislria, from Capris, because in Koper there were planty of sheeps one time, you kn ow.' Of course, Isola there is a totally other thing, no sheeps na jeziku v morje, Manj pomembno, niks kapo od Istre. Da o Peranu ne govorimo. Ni otoka, ni slave, 'No martini, no party,' nas poduči George Cluney preko italijanske televizije. Bes domorodca, Jeza sveta, ko neumnost prestopa bregove. Danes ne, ni moderno. Danes pozitivna energija. Dvigniti glas in po mizi udariti, da se zbudi zaspano omizje, ni več kulturno, Mirno, le mirno glej, ne dai glasu, ne pred zločinom in pred pozabo niča. Mirno, bodi uglajen. Calm down, just calm down, kal mi raj se pida. Le pusti pohlevno, da ti posiljujejo pamet zdravo, In uspavajo v pozabo. Uglajene besede, vljudni stavki, dosežki omike. In nato nič več. Cvrle - beseda, ki ponazarja zvok, ki nastani, ku nekoga plosko udariš po hrbtu dlani kot npr, ko stegne roko, da nekaj vzame; 'cvmilje otroka po roki’; Este - S lovenetska boginja, k i jo poznajo na območju cole Italijo in ut nahaja v korenu mnogih istrskih narečnih besedah; inačice 'Ostia' in 'Estera' (Istra),'Esterte' ipd; Hnogoi 1 - peš; ta farjem - prebivalec Istre, Istran; po vsemu sodeč jo Istra dobila ime po istoimenski boginji, v inačicah prisotni na celotnem slovenetskem območju od Romunije {ruševine mesta Istra) do krajev Este in Ostia. istrajnski vol - pasma močne goveje živine sivo-bele barve in velikih rogov, ki so jih domačini imenovali 'istrjani'-Po lastnem imenu vola Roškar in je preko Tomšičeve literature izraz prevzel občo obliko, V ?Q.tih letih je pasma v Slovenski Istri skoraj izumrla, v zadnjem času pa ji It Hrvatje ob brezbrižnosti slovenske države do Svojega ozemlja in kulture promovirajo kot svojo nacionalno pasmo. Enako velja za istrskega goniča in pomembne dele slovenske zgodovine. Jinglišku- angleško Kemponalizem- oznaka z negativnim predzna kom za ozkost v last nem pogledu; pogled, ki ne sega dlje od lastnega zvonika ('campana' v iL zvonik); Kttlmiraj se - Umiri se (se ka Imitat - v an g I.’ to ca I m', v it. 'ca I ma ne") kupon - kaplja; Kcrpoi - pašč; it, 'cappotto'; ffjoiiinsJ - kot sestavljen iz 'kaset' (zabojev); a I udira na terasast teren, kot bi bil sestavljen iz zložen Ih pomaknjenih zabojev; Kucat v izteku 'nečeš fcycat-,' v pomenu 'ne bo ti uspelo', 'ne boš tega doživel' Kuča- manjša poljska zidana hiša; iz 'kamen' preko 'kamenuča’ (zidana hiša}, iz katere izhajajo tudi it. 'časa' (kamenlša), 'kambra' (kamenara) Itd. Ktroperce- Izvorni domači nazivza Koprčane; Kučot-ukaz psu, da se umakne; v madžarskem jeziku beseda označuje psa samega; JCuopo korec; zveza s 'kopa', 'kupa) ' ka pa' itd,, kr j i h najdemo v it, i n agnl, jeziku; Kuorta dvorišče; Mokri hrib aluzija na Markovec, novi dal Kopra; im e naselja je novo; Mtičo - španski izraz, kije našel mesto tudi v slovenskem slangu; mnogo; Multlkulti slangovski izraz za mu Iti kulturo; Murje - morje; IVrki- nič; (Vtiomne hiše - hiše, kijih je obiskovala nuona fn kjer je imela kupce za svoje pridelke; Pito - mala, št? posedt?; mala, mlada oseba, deklica; Podesta'- podesfof- civilni dostojanstvenik z upravno oz. sodno močjo; Palazza (j'r.J ■ palača Paržuon - zapor;it, 'la prigione', angl, 'prison1; izvor besede viri vežejo na lat 'prehenslo' - prijeti, s slovensko logiko pa je beseda sestavljena iz 'par' [pri] in 'zaemlje' {zemlja) - pri zemlji, Brtvejpin, prikovan na eno mesto; Pijoi- krožnik; PH- izraz za kapelico; Fodeiffl' podestat - sod no civil na instanca s sedežem na sedanjem Titovem trgu; Ptl briege - po bregu, verjeten izvor imena Pobegi, kraja, ki se na severu spušča proti dolini Rlžane; Port - pristanišče; Puč vodno zajetje za napajanje živine; tudi kal, kaluža; Fojtfc - star, skoraj izginuli izraz za štrleče pomole zemlje; izraz najdemo v imenu slovenskega kraja Ronchi pri Trstu In v delih imen kot so: Pora n (Veli Ronk), Ankaran (Ante - nasprotni- ronk). Pa štora n (Pašni ronki); pa tud ¡vime nih, ki se ko nčajo na jan; ftuži,ruiltM drgniti s poudarkom na oddajanju zvoka, ki nastaja pri drgnenju kovin; 5kle\/at- izruvati, pri čeme rje potrebno predhodno odstraniti maso, ki predmet zadržuje kot npr, pri zobu ali pri repi in pesi; Stokor- oseba, ki stoka (izmišljeni izraz); Šelrgovit ploHa — Šelig n je podjetnik s kamnolom, ki je dobavila kamnite plošče za zamenjavo mestnega kamnitega tlaka. Stare lepe stoletja trajajoče plošče so bile odstranjene, zamenjale so Jih plošče iz sivega kamna, ki je veliko bolj krhek in se že po nekaj zimah kruši in razpada. Škerla - kamnita plošča; večje so so uporabljale za tlakovanje dvorišč ali pokrivanje; Speri v besedni zvezi 'Iti na špaš' - .sprehajati se; Spka - koničasti konec predmeta ali terena; Špicja staro ime za debeli rtič; Tali jan eod b irtMi naziv za Italijane; Uhcaza k nagon — ulica., po kateri se It Odi peš; zgoraj nanašajoč se na Čevljarsko ulico, it. Caiegaria; Ve rT-Vrt; Vala — dolina, ponavadi s potokom; tudi ledinsko ime Vela ir Vali a; Zopojeni tstokar) - zanemarjeni, zapuščen, podhranjen (stokar- oseba, ki stoka); Zazid - k raj pod Kraškim robom; ker se v nekih virih pojavlja kot Ha* id, mu pripisujejo prisotnost v rimski dediščiniingasmatrajostembciij pomembnega Baiamarin naselje v predmestju Kopra na desnem pobočju v smeri Vanganel; ime aIudira na prvi pogled na ravnico spodaj, ki naj bi bila pokrita s plitko morsko vodo ('Basso' in 'marsj, gre pa pogledati tudi v smeri sestavljenosti iz'Baša' kot'božja' (kot npr, pri Bošadraga) in 'marin' (Morena) apd, Belvedur - kraj v zaledju Kopru. Sever-it a stran se strm o s p ušča v ob liki u dora zemlje VeliUdor; Vertahe- Veliki vrtovi; po vsem sodeč izvor priimka in kraja Bertoki, ki leži na položni Vzpetini, ki se dviga nad Bo niti ko; Vertine - Ičrtžne - zaselek pri Sv. Antonu; pomenska so to 'mali vrtovi'analogno s poimenovanjem mladega fanta 'fantina'; Božjadroga danes Bošadraga vzhodni del Kopra ob vhodu v pristanišče; Brolo - Trg za mestno stolnico v starem jedru Kopru. Leži na vrhu položne vzpetini ce. Ime jeta predel ne rita ra dobil po izpostavljenosti burji. Garzan - Gazon; izvor hesade vodi v smer 'Gorjane', to je prebivalcev, ki so bili naseljene zgoraj, Malo pod Ga ržo nom so S rgaše, ki b i p o tej logiki označevali 'Sredašel prebivalce, ki so se naselili sredi brega. Izla danes Izola oz. it. Isola; izvor imena se popolnoma napačno uteme- Ijuje kot mesto, ki je bilo nekoč otok. V resnici je iivorimena slovenski in ima isti ko ne n kot j ezik - ne kaj, ka r gre ven. 'izlazi'; Kaligarija- stari nazivza Čevljarsko ulico v Kopru; it, Caiegaria; Kimčcrn - stari izraz za Škocjan, predmestje Kopra s pokopališčem in okolico;po sv. Kaneijanu; Kortrna - ime zašel ka s sta ri m arlte-ološkim najdiščem nad Svetim Antonom; Kortin a je pogosto ime krajev In ledinskih imen v Istri in si rš e v sever ni I ta I ij i; izvoi besede na prvi pogled vodi v 'kucuTu', dvorišče (izraz najdemo z vsemi izpeljanimi pomeni v italijanskem in angle škem jeziku), izvorno pa ga lahko pojasnimo s oblikovanostjo terena, kjer kraji ležijo, in sicer 'hrbetina' in 'hrtina' (krtina), ki dajejo pomen tudi kraju Hrvatini; Mada - trg z vodnjakom ob južnih mestnih vratih v Kopru, danes Prešernov trg, v it. Muda. Na Mudi so v mesto vstopali okoliški prebivala z osli in bisagami, ki so prodajali pridelke; moški - kopači so tu prodajali delovnosilo.Trg Muda najdemo tudi v nekem furlanskem mestu blizu Pordenona.Tudi tuje trg imel isto funkciji] p o stoj a. Postati pomuditi se. Nflfope-stari nazivza del pred vhodnimi vrati starega jedra Kopra; Por vorleha Pri orehu; domač naziv za kraj med Miljami in Dolino pri Trstu; Postaran - stari nazivza z redkimi poljskimi hišami posejan l-evi breg v dolini zaOlmom (Olmoje nov naziv in ga med staroselci ni bil uporabljen); Breg je precej strm, zato j e verjetno, daje služil za pašo (Pašni ronk); Peron — Piran; mesto, ki leži na Špiča-S ta m rtu, ki se s severne strani strmo vdira v morje; od Vali ronk 5erywn - grič na vzhodni strani Kopra; kjer so našli ostanke, ki jih pripisuje-j □ sta te* Aegidi; g I ed e n a ob I i ko te re na ime izhaja iz 'strmine'. Isti pomen tvori tudi ime Strmec, izvorno ime gradca Socerba. Stctcjon - stara železniška postaja pri Slavčku v predmestju Kopra; Štacjon je narečni izraz za postajo; izraz najdemo v istem pomenu v romanskih in germanskih jezikih in izhaja iz 'stati'. Branka Sutčič Cerkev Blažene Device Marije Vnebovzete na Repentabru (2. del) omajiski župnik Pavel Frančišek Klapše piše v I urbarju, da se je že škof Herberstein odločil, da postane Repentabor "ecctesia saciamentata" da bo torej v cerkvi stalno hranjeno Najsvetejše. Župnik Klapše je začel graditi novo, primernejšo cerkev z zvonikom In zakristijo, župnišče, vodnjak in morda tudi zidovje okrog tabora. Ker je cerkev, ki jo danes poznamo', posvetil 4. junija 1764 škof Herberstein, je jasno, da se je začela tretja zidava cerkve tako; po omenjeni vizitaciji. Gospod Klapše je leta 1762 kupil v Benetkah dva podobna lepa marmornata oltarja, ki še danes stojita v tomajski cerkvi, in odstopil repentabrski cerkvi, kot je razvidno iz tomajskega urbarja, to majski oltar Ro-žnovenske .Matere božje, Mogoče so skupaj z oltarjem odnesti na Repentabor tudli Marijino sliko, čeprav je ne- penta brska stara cerkev že leta 1637 Imela na velikem oltarju svojo znamenito Marijino podobo. Sedanji repentabrski zvonik pa je bil postavljen šele leta t B02, kot je napisano na zvoniku in nad stranskim vhodom na Tabor. S tem je Repentabor dobil dokončno zunanjo obliko. Tržaški škof Sismond de Hohenwart, ki je vodil tržaško škofijo v letih 1791 -94, je cerkvi daroval sliko Matere Božje z Detetom, kot je razvidno iz pisma z dne 24, maja 1794, naslovljenega na repentabrsko cerkveno občino. V njem škof pravi, d a so se mu domačini Izredno prikupili, ker so skrbno Izvršili njegova navodila In z Izredno tankočutnostjo upoštevali njegove nasvete. Zaradi tega želi tudi on pokazati vernikom svojo ljubezen s sliko Matere OdrešenIkove z Detetom, ki jo je umetnica Marija Candido iz Trsta naslikala na bakreno ploščo. SANTUAlilO Bl MÜNRÜPB’O ‘}{YS $ tn S *y. •S?**'? y ■"* 'V-iV:r ri'?\.-e-t f ¿?£? ^¿3 '£i j r-p Vt-čv / VPj^f i ' jvrtl V y i i+i */} ¿'v^,-^1^ ^^ ^¡¿.,1, .j2.^''r*‘l*‘ / -'*1 rt vnfg, ¿¿Žit JJj -fl ^ /|i>t i?>/W7Trii "1 , l ^!f7 ,)(XH H *"■^**yjfiK~-'^£-' ? J/A7S fr< • cfre/>c^j,... vHV- .1 jj. A <■ ^yfriO. ■.-¿-^’ (* *^-~—1 yAf. .ftc*. e-ji^ /V' („v/- >v^vv J,: rtir£4n*Jct( ---¿id,A.^-^_ ■¿*r7*+4fe*J?* M' j/vrt? ay e W!i lA‘wi -**1 J -frrrf? t-'/dsl -n f ' -V i1 ¿5^" ‘ :'' :;.^-J^,& r & '** ^*>* '^'jt^ - pMv—+ - J . ..H ^ ^ £ " ~ ' £,wf -,}<*■'- 'SI-0-7HJ. <'**”'■ " -■"/ ^ ■‘■t 'f ' ’----\ , , ,- . „ ,,, „„. ri-T^*- V V pismu 50 navedeni tudi nekateri pogoji, in sicer: slika se m ora posta v iti na veliki oltar in mora bit i ved no izpostavlj ena za javno češčenje, ne da bi jo kdaj skrivali ali zakrivali, poleg tega se ne sme sliki nič dodati. Slika je last repe n ta brskega prebivalstva, v primeru, da br biia repentabrska cerkev ali nasilno zaprta ali pa oncčaščena, ima nepentabrsko vnrno ljudstvo izključno pravico, da o usodi slike samo odloča. Končno Škof prosi, naj repentabrskl verniki zanj molijo, ter obljublja, da jih bo tudi on vedno ohranil v svojem očetovskem srcu. Pismo je nekaj edinstvenega. Mogoče so škofa navdušili izredna loga repeniabrske cerkve, kije pravi biser naših krajev, In pa verniki, ki so prišli za njegovo vizi ta d j o v velikem številu. Dne 23. maja 1 794 je sliko sam škof blagoslovil. Kasneje se Repe n ta brci ali njihovi duhovniki niso dTŽali škofovih pogojev, saj sq ploščo s sliko prevrtali, da so lahko kronali Marijo in Božje Dete. Sliko so začeli zakrivati in kazali samo za velike praznike, čeprav je bila darovana reperttabr skim vernikom. Tržaški škof Ivan Nepomuk Gla-vina je ob vizitacljl 22. aprila tf?84 ukazal, naj se pogojev škofa Hohcn-vvarta držijo vsaj toliko, da podobe ne zagrinjajo. Repentabrci so si dolgo prizadevali, da bi postala kaplanlja neodvisna župnija, Tomaj je bil precej oddaljen in kot kaplanija so Imeli do materne fare dolžnosti, k: 50 po stajale vodno težje. Želja se jim je izpolnila šele leta 1856. Z dekretom št. 754 z dne 24. avgusta 1B56je Repentabor končno postal samostojna župnija. Vsebina ustanovnega dekreta določa, cfa župnike nastavlja izključno tržaški škofijski ordinariat in da nova žu pnija obsega vasi Repen, Col, Vrho-vlje in Voglje. Med drugim sta bila tudi določena število maš, ki jih je župnik dolžan darovati za ljudstvo, in višina njegovih prejemkov v breme faranov in verske občine. Kot prvi župnik nove župnije je bil leta 1357 Imenovan Franc Černe iz Tomaja. Ko je bil premeščen v Rojan v Trstu, je leta 1862 na njegovo mesto prišel JanezTreun iz Idrije. franc Černe je bil rojen 20. februarja 1822 v znani tomajski družini »od fabjanjih«, Posvečen je bil 1. januarja 1845. Z Repentaoraje šd kot župnik v Rojan v 'Prstu, h« (o «ti Opčine in se ponovno vrnit v Trst, in sicer kot župnik pri Sv. Jakobu in Starem jv. Anionu. Letu 1884 je postal tržaški canonicus scholasticus (stolni kanonik). V tistem, obdobju ¿'(¿j bila v tržaškem stolnem kapitju kar dva Tomajca, pokg Černe ta tudi France Ucman. Umrl je v Trstu 15. novembra 1902. Po drugi svetovni vojni so se spremenile državne meje ir nove razmere so razdelila občino in župnijo Repentabor. Župnija je prešla iz tomajskega V Openski dekanat, pridobila Fernetiče, a izgubila sledeče vas ir Voglje, Dol in Vrh ovije. Prve čase je bilo tem trem vasem zelo hudo zaradi ne prestopne meje: lastna župnijska cerkev tik pred očmi, k sv. maši pa so morali hoditi v Dutovlje blizu Tomaja. Danes so spet drugačne razmeTe, saj so pred nekaj leti odpravili vse mejne zapreke med Italijo in Slovenijo, Tako lahko verniki nekdanje skupne župnije ponovno hodijo k sv. maši na Rep e n ta bor. Repentabrska cerkev je v bistvu ostala nespreme njena vse do leta 1953, ko jo je takratni župnik Avguštin Žele v notranjosti temeljito prenovil: tlak, klopi, stranska oltarja, križev pot. Naročil je nove orgle, kijih je izdelalo podjetje LJeniamino Zanin iz Codroipa in so prvič zadonele za veliko noč leta 1954. Zadnjo ob novo je cerkev doživela v letih 1933-2006 pod vodstvom sedanjega župnika oz. nadžupnika in škofovega vikarja za Slovence v Trstu Antona Beden-čiča. V tem času so obnovili ves Tabor: cerkev, župnišče in srenjsko hišo poleg cerkve. Po obnovi je cerkev, posebno v notranjosti, ponovno pridobila vsaj nekaj nekdanjega videza. Z dekretom tržaškega škofa Giampaola Crepaldija z dne 21. januarja 201 2 je Župnija Repentabor postala nadžupnija. Repentabrsko svetišče je že od srednjega veka tudi romarsko središče za k raško območje. V 19. stoletju so bili na Tabru nekateri zelo znani shodi, ko se je zbralo do 10.000 ljudi. Gsred nji shod j e 15. avg u sta n a sa m M a ri ji n p raz n i k, Tržaški škof je prav na dan letošnjega praznovanja Marijinega vnebozetja, tj. 15. avgusta 2012, izdal dekret, s katerim jo repentabrsko cerkev povzdignil v svetišče, tako da je tudi uradno prevzela naziv ŠKOFIJSKO SVETIŠČE BLAŽENE DEVICE MARIJE VNEBOVZETE. (Konec) VIRI: Di Brazzano Stefana: Pietro Ranama (1458 1546). Diplomático, umonista e vescovo di Trieste. La vita e Popera Ieneraría, Edizioni Parnasa, Trieste 2005. Plegó S fon ko, Rupel Lidija: Prazgodovina gradišča tržaške pokrajine, ITT. Trst 1993. Gherbaz Roberto, Santorini Franca: Pergame-ne, codici e carte deil'Archtvio capi talare di San Giusto, Diócesi di Trieste, 2003. Kjuder A Ibin: Zg odovinski m ozaik Fr/m orcke v Setib 1956-1960. Razni avtorji: Osebnosti - veliki slovenski biografski leksikon od M do Ž, Mladinska knjigar Ljubljana 2008. Pirjevec Marija: Trubar, Kosovel, Kocbek e ohri scrgiji sulla ietteraturo sbvena, LST, Trieste 1989. i Sita Matija, Zgodovina Repentabro, rokopis. Marija Pirjevec Jože Horvat: Navdih in besede Pisatelji in pisateljice s Tržaškega Knjiga intervjujev s pisatelji in pesniki s Tržaškega Navdih in besede (Mladika, 2012) je v našem prostoru novost, saj takih publikacij v zamejstvu do sedaj še nismo imeli, Novost pa je tudi zato, ker ni veliko preučevalcev slovenske književnosti iz matične domovine, ki bi pokazali tolikšno zani manje za literarno delo naših ljudi. Prav v tem pa je publicist. ii) pisatelj Jože Horvat izjema: z nekaterimi tukajšnjimi literati se nam Teč kot nekdanji urednik kulturne rubrike Dcfo, Slovenca in Zvonci pa tudi sodelavec različnih revij ukvarja že več desetletij. Ne gre spregledati, da je bil od nekdaj pozoren tudi do drugih manjšin, ne samo do slovenske. O tem priča njegova potopisna knjiga Lužica in njeni Srbi, ki je izšla pri Slovenski matici leta 1988. Naj ob tern opozorim, da mu je oblika intervjuja posebej blizu. 'Ih dokazujeta dve knjigi portretnih šLudij slovenskih piscev Iksatelji (1982) in ft-nfUi prizorov (2.003) pa še pogovori s Petrom l Lundkejem Še enkrat o deveti deželi «993), ki so izšli tudi v nemšči ni in italijanščini. Avtorje izbor intervjujev pospremil s kratkim uvodom, v katerem je pojasnil svoj odnos do zamejskega prostora, ki je - kot meni - znotraj slovenskega literarnega ozemlja nekaj posebnega in samosvojega. V opusu številnih tržaških piscev se kaže podoba zamejskega mikrokozmosa, zapisana »v skupnem slovenskem jeziku in prežeta z duhom vseslovenske kulLurc«. Hkrati pa se razkriva tudi vrsta prisebnosti, kijih pri piscih iz matične: domovine ni najli. tire torej za pesnike in pisatelje, ki so 'naši1, obenem pa tudi 'drugačni'. Dru gač ni tudi zato, ker imajo drugačno zemljepisno sre d išče, usmerjeno v Trst. Saj je prav to mesto, kot be rento, »vir njihove ustvarjalnosti, ki človeku daje/.,,/ smisel in moč braniti vedno ogroženo slovenstvo in posameznikovo svobodo«, Teni ugotovitvam naj dodam, da je prav vprašanje človekove svobode ena osrednjih eksistencialnih tem, ki od nekdaj vznemirja besedne ustvarjalce rega območja. iz pogovorov s tržaškimi avtorji lahko odkrijemo, da je pogosten predmet njihovega opazovanja slovenski človek 20. stoletja, kise je pod pritiskom raz-ličniii totalitarizmov znašel v položaju preganjanca .in žrtve prav zaradi primarne ljubezni do svobode. A obrnimo SC k osrednjemu delu knjige, lt intervjujem s tržaškimi pisci, Gre za pogovore z Dušanom Jelinčičem, Marijem Čukom, Acetonu Mermoljo, Evelino Umek, Bruno Marijo Pertot. Miroslavom Košuto, Borisom Pahorjem, Alojzom Rebulo, Zoro Tavčar in Milanom Lipovcem. Horvat jih jie razvrstil po letnicah njihovega rojstva, tako da je začel z naj mlaj sim, se pravi z Dušanom jelinčičem, vse do naj starejšega, že pokojnega Milana Lipovca, Pogovor z njim je bil objavljen v Driu ob pisateljevi 85-letnici (1997), le malo pred njegovo smrtjo. Lipovec se nam razkrije kot nekonvencionalen pisce l velikim posluhom za preproste in prvinske, včasih skrivnListne ljudi, ki jih je v romanih Ljudje ob cesti (1961) in Leseno jadro (1976) oblikoval po resničnih modelih. Dobro se je namreč zavedali da »neobstoječi, izmišljeni junaki niso prepričljivi«. Zanimivo je, da Trst s svojim mestnim vrvežem in urbano plehkostjo ni glavno prizorišče njegovega prvenca Ljudje ob cesti, temveč tedaj obrobni Bikini, ki jih je odkrival kot otrok, medtem ko se dogajanje v romanu Leseno jadro odvija na Ljubljanskem barju, kjer je v nemirnem času med vojnama sam živel. Iz pogovora izvemo tudi marsikaj o njegovem posebnem čutu za jezik, o mestoma narečno obarvanem slogu, posejanem tu in tam z arhaizmi, pa tudi o njegovem smislu za humor, kar je med slovenskimi pisci bolj redek pojav. O reviji Zaliv, ki ji je bil vrsto let odgovorni urednik, hudomušno pripominja, da je »vroč krompir, s katerim bodo imeli slovenski zgodovinarji še dosti opravka«, Joie Horvat. Prav pri Zalivu je bil z Lipovcem tesno povezan Polis Pahor, ki ie za razliko od njega v svojem opusu ves osredotočen narodno mesto. Slovenski Trst je namreč prav s Pahorjem prvič zaživel v vsej kompleksni družbeni stvarnosti in mediteranski posebnosti, lz intervju ja zvemo, da si je Pahorjev prijatelj in mentor Edvard Kocbek že v času, ko je urejal revijo Dejanje (1938— 1941), močno prizadeval, da bi mladi in nadarjeni pisec pisal o usodnih pojavili slovenskega človeka ob morju. »Najti moraš - piše - pravo in ustrezno obliko proze našemu človeku oh morju, kratko, rezko in modro, Ni hudič, da bo Trst prej ali slej dobil svoj roman.« Avtor Groze mu je v enem od pisem tudi povedal, da se njegova pisateljska avtentičnost najizraziteje razkriva prav tam, kjer opisuje svoje ‘mesto v zalivu1, krasko pokrajino in morje, Jasno je, da je vse to najpogosteje le zunanji okvir in daje bistvo njegove proze drugje. Pahorju je šlo, kot pravi sam, predvsem »za zvestobo usodi ponižanih in razžoJjinihu, zato je poskušal prikazati našo izpostavljenost uničevanju, kamor sodi seveda tudi prepoved uporabe maternega jezika, V pogovoru se Horvat dotakne tudi polemičnih in kritičnih spisov, ki jih Pahor piše že več kot pol stoletja, vse od članka, objavljenega v Primorskem dnevniku leta 1952, v katerem je odločno zavrnil politično gonjo zoper Kocbekovo zbirko novel Strah iti pogum. Njegovo kritično razmišljanje pa sega vse do današnjih dni. Ne more si kaj, da sc ne bi obregnil ob zablode današnje slovenske p idilike. Prav zato pa je danes po njegovem toliko bolj čutiti potrebo po angažiranih pisateljih, ki bi opozarjali na prevlado korupcije v slovenski družbi in skušali vcepiti mladim generacijam narodni čut, ki je bil - kot meni - v preteklosti ogrožen zaradi polstoletne prevlade komunističnega internacionalizira, danes pa zaradi globalizacije. Kljub vsemu pa ohranja vero v zgodovinski razvoj, ki naj bi šel v smeri bolj humane prihodnosti. To je njegova »horizontalna transcendenca«, na katero je opozorila Ivanka Hergold. Tretji pisatelj, ki mu Horvat posveča pozornost, je Alojz Rebrna, V knjigi sta objavljena kar dva intervju ja, ki sta izšla v revijalnem tisku v devetdesetih letih. V prvem Horvat izpostavi dve temeljni kategoriji, katerima je Rebula posebej zavezam krščanstvo in antiko. Sam poudarja, da mu je postalo krščanstvo, potem ko je zavrgel svojo nekrščausko držo, ki se kaže v nove M Utrti, Adam (Razgledi, 1951), zanimivejše od vseh možnih zanimivosti. Druga njegova velika ljubezen j e antika oziroma grštvo. Dve intuiciji grštva sta zanj, kol meni, tako rekoč kongenialni: uvid o tragičnosti človekove eksistence in iz tega sledeče spoznanje o bistveni nezadostnosti sveta, »ki sili Grka, da prebija ob- zidje imanence in se usmeri v transcendenco«. Torej »skrajni realizem, združen z zaletom v neskončno«, V pogovoru pridejo na dan tudi druge teme, npr, pisateljev odnos do maternega jezika, ki je po Horvatovi h besedah včasih nekoliko idealiziran, Rebula □pozori na škodo, ki jo je sam utrpel kot otrok, ko ga je fašizem oropal slovenske osnovne šole in gimnazije. Pri materinščini pa ceni predvsem poštenost, ki izhaja iz dejstva, da »slovenski iezik retorike enostavno ne prenese«, medtem ko odkriva v italijanščini, prav nasprotno, »neko kongenialno retoričnost«. Na koncu seveda ni moglo izostati vprašanje o sedanjem položaju Slovencev v Italiji, Rebulov odgovor je brezkompromisen. Meni, da glede kulture ni toliko zaskrbljen, da pa je demografski položaj na Tržaškem porazen. Iz pogovora lahko sklenemo, da je za oba avtorja, Pahorja in Rebulo, značilno angažirano razmerje do sveta, vendar v dveh zelo različnih, smereh. Pahor je z vsem svojim temperamentom obrnjen v smer liberalnega in socialnega humanizma, piše in živi v svetu imanence. Rebula pa ni nič manj temperamentno naravnan čisto drugam, v krščansko transcendenco in v eshatolngijo. Četrta pisateljica, s katero Horvat razvije dialog, ie Zora Tavčar, razpeta med rodnim Z asa vi em in zamejstvom, kjer je kot žena pisatelja Alojza Rebule preživela dobršen del svojega življenja in kjer občasno še danes živi. Prav v Trstu, ki jo ie, kot pravi, kulturno razživel, je napisala svojo prvo avtobiografsko zbirko kratkih zgodb Veter v laseh (1982). V njej je strnila svoje spomine na predvojna, medvojna in prva povojna leta, s tem pa po Horvatovih besedah razkrila dramatično zgodovino Slovencev dvajsetega sLoletja. Tematsko širše zasnovana je njena knjiga Ob kresu življenja (1982), v kateri obravnava vse tri Slovenije, ob matični in zamejski še zdomsko. Ob najnovejši knjigi njene kratke proze Kroži, kroži galeb (200S) se Horvat sprašuj e, ali ni prispodoba galeba, ki kroži nad morjem in včasih zaide do osrednje Slovenije, simbol združenja obeh Slovenij. Tavčarjeva se s to interpretacijo ne strinja v prepričanju, da je taka ideja po njenem sen, ki nikoli ne bo izpolnjen. »Kar nas je ostalo zunaj meja nove države Slovenije - metli - ostajamo zamejci’, manjšina sosednjih drža v, brez samozavestne in odločne zaslombe matične domovine, povrh pa še po malem med seboj razklani in preponi žali pred večinskimi oblastmi.« /.godba O zamolčani identileLi, kol je Horvat sintetično označil intervju z. Evelino Umek, nazorno prikazuje tematsko jedro avtoričinega leposlovnega dela. To je razvidno ti njene prve obsežnejše zbirke novel Mandrija iti druge zgodbe (200)5) kot tudi iz romanov, ki so ji sledili, od Frizerke (2CKJ5) pa do Bile na Krasu (2(H)6) in Zlate poroke ali Tržaškega bluesa f2.0L (T), Ob praznini, ki obdaja mlade, ugoLavlja, da v današnjem svetu vrednote izgubljajo svoj smisel, strtih za preživetje pa briše ide ati Leto. Tostran in onstran nevidne meje opaža Um kova zaskrbljujoč pojav, to je zmanjšanje zavesti o skupnem kulturnem prostoru, zavesLi, ki je bila nekoč živa in samoumevna. Zadnji na vrsti v krogu pisateljev je J iorvaLov intervju z Dušanom Jelinčičem. V njegovih pripovedih gre v glavnem za postopen odmik od predvojnih, medvojnih in povojnih travm, za urnik iz območji osebne in skupnostne nacionalne ogroženosti. Na kratko, gre za premike k boli osebnim, bivanjskim vsebinam, tudi za močnejše prem dre tematike v tuja in daljna okolja sveta. V tem kontekstu je zanimiva trditev, da je v romanih z alpinistično tematiko Jelinčič uvedel nov način pisanja gorniške literature. Tabo se je v knjigi Zvezdnate noči (1990; 2006) osredotočil predvsem na notranja, duševna občutja gornikov. Ob alpinistični jan razvija Jelinčič V svojih delih tudi eksistencialno filozofsko tematiko, ko L n pr j v romanu Tema na pomolu (1995), bi ga imajo nekateri kritiki zn njegovo najboljše delo, blizu Camusu ali Werflu. Pisatelj sam opozarja, da junaki njegovih del navadno ne nastopajo kot Slovenci] še manj kot pripadniki manjšine. Glede odnosov med italijansko večino iti slovensko manjšino na Tržaškem! opaža premike na bolje, saj je bil tudi 'sam, kot pravi, v italijanskem okolju brez vsakršnih predsodkov sprejel kot slovenski pisatelj. Iz razgovora je razvidno, da skuša Jelinčič z motivom svetovnega popotništva preseči manjšinsko zamejenosL in skoraj bolestno pripetost na domačo zemljo Lerse soočiti / duhovnimi in eksistencialnimi problemi sodobnega človeka, To pa seveda ne pomeni, da bi lahko zatajil svoje poreklo; »Jaz sem že tak - poudarja - da vztrajam pri svojem poreklu, in to tildi s ponosom povem.« V pesništvu povojnega Trsta je med najvidnejšimi imeni lanski Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, ki sodi v zgodnjo povojno pesniško generacij pl Med študijem v Ljubljani pa tudi pozneje je bil močno povezan z literarnim dogajanjem v matični domovini. V slovensko prcsLolnico je po maturi prišel kot pravi, poln ljubezni do materinščine, a hkrati obremenjen s preživelim besediščem in tujo melodiko. Niko G ra fenaLier, Marijan Kramberger, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Ivan Minatti in Dane Zajc so bili pesniki, ki so ga osvojili, z, nekaterimi med njimi je tudi prijateljeval. Med italijanskimi liriki je bil zanj pomemben Umberto haba, vendar le vsebinsko, ne pa v obliki ali jeziku. Večji vpliv je, koL meni, imel nanj Giuseppe Lngaretti zaradi sežeIosti njegove pesmi in kniške ostrine verzov. Ob tem ne gre spregledati, daje velik del Košutove poezije tematsko vezan na tržaški mestni, obmorski in kraški svet. Kol 1 ah ko beremo v intervjuju, je od prve zbirke Morje brez obale (1963) pa do naj novejše Ürevo življenja (201 I) delovala v njem izredna moč osebnega vitalizma in upornosti ter neka za tržaški prostor tipična mediteranska širina. Na drugi strani SO osebna tragična doživetja in tesnobe zamejskega proštom poglabljala v pesniku občutek praznine in prastrahu. Ob povratku v Trst se mu je po 13-letnem bivanju v Ljubljani slovenska tržaška narodna sknpnosL pokazaj v vsej svoji razklanosti, skupaj z njo pa Ludí zgodovinska tragika nekdaj bleščečega mesta, zdaj pa odvečnega priveska Apeninskega polotoka. Trst je v zbirki Pričevanje (1976) označil kot »mesto na robu sveta«, brez lasLne življenjske volje in brez perspektiv. Pesnica Bruna Marija IteiTot je za razliko od Košute in drugih njenih vrstnikov, ki so se vključili v povojne literarne! tokove n n Slovenskem, ubrala popolnoma drugačno, skoraj samoraslo pot. »Ljubljana - pravi - je bila takrat zame daleč kakor Luna /,,,/,« Kljub temu pa je številne sodobne pesnike slovenskega parnasa od Udoviča, Vipotnika, Koviča in Menarti do Dekleve intenzivno prebirala, prav tako tudi tedaj prepovedanega Balantiča. Na povabilo prof. Martina Jevnikarja je začela so delovati v zamejskem dijaškem glasilu Literarne vaje„ sledilo je pisanje za revijo Mladike^ nato pa še izid nje ne prve zbirke Moja pomlad ( 196 i ). V njej gre za tradi cionalno. izrazito in ti mi stično liriko, v kateri bi zaman iskali kakršnokoli angažiranost. V zbirki Bodi pesem (1975) podaja svoje misli o pesništvu: za Periofovo je poezija »najvišja in obenem najgloblja človekova izpoved, tudi ko gre za najbolj preprosto pesem neznatnega pastirja sredi puščave«. Tretja zbirka Ti navdih in jaz beseda (2007), kjer je dosegla najvišjo izpovedno raven, je po Horvatovih besedah napisana skozi optiko duhovnosti., V njej bralca znova prevzema z vrednotami, ki jih sodobni svet skoraj ne čuti več. To so domoljubje, ljubezen do maternega jezika, intimno ljubezensko in religiozno čustvo, V intervjuju sama prizna, da jo je transcendenca vedno vznemirjala in jo napolnjevala z občutki misterija in poeLičnosti. Viden odmik od klasično urejene poezije in vseh vzvišenih leg pesnišLva zasledimo v zbirkah Aceta Mermolje, ki je že takoj na začetku uvedel v slovensko tržaško pesnišLvo nove vsebine, 'ihko je njegova lirika odprla vrata priLiični vsakdanjosti in Ludí običajnemu jeziku. Že v Novi pesmarici (1975) so ga navdihovali, deni mir, italijanski kanLavlorjfkot so bili De André, Gucci ni, De Oregori, folk singer' Bob Dylan, od Sio- vencev pa Milan fesih in drugi. Tisto, kar dela njegovo poezijo aktualno, ¡e po Horvatovih besedah prav socialni in etični revolt- Naslednje Mermoljeve zbirke 7. zvezdami v žepu (1932), Igra v matu (19fl4) in Elegije in basni (1991) se že z naslovi odpirajo novim temam kot npr vprašanju razpetosti med scientističnim umom in spontano intuicijo oziroma iracionalnostjo. Kot beremo v ciklu Galilej, je čistemu otroškemu srcu, se pravi iracionalnemu v nas, pripisana možnost, da se v njem rodi etični cul, iskanje dobrega, ki ni le osebno dobro, ampak pomeni deliti dobro z drugim. Glede naj novejše zbirke To ni zame (2007) Horvat navaja Vilmo Punč, ki meni, da je v njej »središčen razhod med vztrajanjem v LmanencLki se sproti razkraja, in iskanjem transcendence, ki bi nakazala drobec smisla«. Mermoija pristaja na tako razlago s tezo, da vprašanje transcendence v današnjem svetu nikakor ni umrlo, nasprotno, morda je celo bolj aktualno, kot si lahko mislimo. Odmik od tradicionalnih tem se kaže tudi v tem, da v Mermoljevi poeziji ni globlje zasidranosti v primorski tradiciji, v kulturnem izročilu in v kakršnem koli patriotizmu. Najmlajši pesnik, s katerim se Horvat v knjigi pogovarja, je iMarij Čuk, Kljub temu da je po osnovni naravnanosti prozaist, pisec zgodb, Čuk priznava, da je bila prav poezija tisto izrazilo, s katerim je na začetku skušal podirati plotove, ki so nastali v našem prostoru. Drugače povedano, njegova pesem je izhajala iz neke iskre revolta, ki je tlel v njem. Pod vplivom pesnikov, kot SO Jesih, Šalamun, Zagoričnik in se kdo, je uvidel, da je treba tematiko zaprtega zamejskega prostora izpovedati drugače, izzivalno, nikakor ne domačijsko. Tilka je npr. zbirka Zakleta dežela (1975), saj hoče biti kritika neke okostenele družbe, ki je statična in se ne spreminja. Skupaj z Mermoljevo pomeni Čukova Lirika nekakšno prelomnico, odločno se namreč oddaljuje od domoljubnih, malce jokavih tem nacionalne idenLiLelc. Kasneje se pesnik odmakne od manjšinske, nacionalne ali socialne tematike in se kot zvest opazovalec samega sebe odpre breznom intime (Ugrizi-Morsi, 2003). Kljub vsej skepsi in mestoma cinizmu se ne odpoveduje idealom, čeprav ve, da so težko dosegljivi. Na vprašanje o vplivu, ki gaje imela nanj italijanska kultura, odgovarja, da je prav iz nje črpal svobodo misli in duha. Kritičen pa je do Slovenije, ki po njegovem stori premalo, da bi se slovenska sku pnost v Italiji in matica uspešneje zbližali. Za sklep lahko ob Horvatovih opažanjih rečemo, da vsebuje sodobna tržaška književnost tako nasproti matični slovenski kot sosednji italijanski nekatere dokaj izrazite lastnosti, vezane na zgodovino in prostor njenega nastajanja, Gre predvsem za pripetost te književnosti na razmeroma trdno hierarhijo vrednot, ki imajo tri temeljna jedra. 'Ib so jezik, narod in bivanjski etos. Vendar ta etika ni statična, predvsem pri mlajši generaciji je odprta moderni relativizaciji in destabilizaciji. Kljub generacijskim in individualnim razlikam, na katere smo bili v Horvatovih pogovorih z našimi pisci opozorjeni, ni mogoče prezreti neke povezujoče lastnosti te literature, njene posebne vezanosti na tržaški prostor in njene svojevrstne odprtosti v svet. Prav spojitev med regionalnostjo in kozmopolit iz mu m je tisto, kar jo dela aktualno in vredno pozornosti. 7. go tovostjo lahko ponovim svojo misel iz intervjuja, da sta bili osebna in družbena ogroženost v zamejskem prostoru preresni, da bi tržaški literaturi dopuščali večjo notranjo razpuščenost, (tlozolijo absurda, ludizem ali nihilistično držo. In ne nazadnje! Če se od intervjuvancev in njihovih pripovedi obrnemo k samemu avtorju -snovalcu vprašanj in zapisovalcu odgovorov - ne moremo mimo vsega tistega, čemur pravimo; kultura intervjuja. Merimo jo najprej po tehtnosti in globini postavljenih vprašanj. Vprašanja so namreč na začetku vsega in so pri dobrem intervjuju laka, da v resnici že veliko vedo, morda vse ali celo več kol izpraševanje sam. Pri Horvatu so te reči jasne: nikoli si ne dovoli vprašanj polovične vednosti ali nevednosti, kakršna la liku srečujemo pri današnji poplavi intervjujev kot metode improviziranega informiranja. Naslednje bistveno vprašanje je mentalna drža izpraševalca in njegovih vprašanj. Intervjuje lahko zastavljen napadalno in izzivalno, kar je danes pogosto v navadi in ustreza dnevnim potrebam po senzacionalnem. Horvat je pri svojem postavljanju vprašanj zbran v strokovno utemeljeno opazovanje sLvari. Je obziren, vendar zahteven. Ve, da intervju ui kompliment, temveč raziskava. Daleč od cenene prijaznosti ali oglaševalske reklam n osti, v kakršno močno tone današnje ocenjevanje književnosti. In končno, intervju je zapis, namenjen javnosti. Torej jezik ne sme biti narejen samovšečno, nakiče-no z navidezno učenim slovarjem akademske mode in njenih teorij. Horvatov jezik je jasen in vsebinsko odgovoren. Gre za pisca, ki ve, kaj je literatura, in ve, kaj je literarna znanost, ve pa tudi, kje je njun smiselni stik, primeren za bratca. Je pisatelj in zato tudi ve, da je čisLo na dnu dobrega intervjuja v resnici dvogovor, ki nosi v sebi sestavine dramske napetosti. Pozna jo in z njo ravna tankočutno. Skratka, s svojo knjigo intervjujev je Jože Horvat tokrat razločno in učinkovito Zarisat nekaj zelo izrazitih in bistvenih črtna zemljevidu tržaške slovenske književnosti, Aaračrto a Horvatovi knjigi Navdih in besede je bilopredstavlje no v Društvu slovenskih izobražencev 7, januarja 20tl Antena Iz delovanja Društva slovenskih izobražencev V ponedeljek, 4. februarja, sla DSI in Knjižnica Dušana Černeta imela v gosteh zgodovinarje Aleša Gabriču, Bojana Gudeso in Aleksandra Lorenčiča, ki so predstavili nove študije sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino. Večer je vodil Ivo fevnikar. V ponedeljek, 11. februarja, sta Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska prosveta priredila tradicionalno Prešernovo proslavo s kratkim kulturnim programom in podelitvijo nagrad 41. literarnega natečaju Mladike in priznanj 38. natečaja Mladi oder. O prejemnikih Mladikinih nagrad smo poročali v prejšnji številki, o priznanjih Mladi oder pa poročamo na drugem mestu. Pri kulturnem programu so sodelovali sopranistka Tamara Stanesc in pianist Tomaž Simčič ter igralci Radijskega odra Julija Berdon, Maruška Guštin in Tomaž Susič, ki so brali odlomke iz nagrajenih del na natečaju. Slavnostni govor je imela prof. Jadranka Cergol, V ponedeljek, IS. februarja, je bil gost večera dr. Zvone Žigon, ki je govori) o svoji knjigi »Ljudje odprtih src. Slovenski misijonarji o sebi«. Prikazal nam je tudi zanimiv lil m o svojem obisku pri Eskimih v severni Kanadi, Zadnji ponedeljek v februarju je bi la gos L v Peterlinovi dvorani dr, Mojca Kovačič z Glasbcno-narodopisnega inštitutu ZKC SAZU- Govorila je na temo »Glasba in kontekst v pritrkavanju«. . Leva; recitatorji Julija Berdon, Maruška Guštin in Tomaž Susič na Prešernovi proslavi: na sredi: dr. Zvone Žigon: desno: dr Mojco Kovačič o glasbi in pritrkavanju. ANTENA Iikri i .41111 m h m m, ULM u4i■1 i i Pavle Merku kot imenoslovec Klimi Ji pemil* rluuiji: nts reg litri medioevúTi del CaptDcio-di Sen Ü jjmm in Tresle V Državnem arhivu v Trstu so 24. januarja predstavili 543 strani debelo knjigo v italijanščini, ki predstavlja življenjsko delo mnogostran-skega umetnika in znanstvenika prof. Pavleta Merkuja na področju jezikoslovja in imenoslovja ter nosi naslov Nomi di persone e luoghi nei registri medioeuali del Capitolo di San Giusto InTrieste (Osebna in krajevna imena v srednjeveških registrih kapitlja Sv. Justa v Trstu). Knjigo je založila Deputazione di storia patria pet la Venezia Giulia (zasebno domoznansko združenje za Julijsko krajino, sorodno tistim, ki po vseh italijanskih deželah delujejo pretežno v sodelovanju s podružnicami Državnega arhiva in s krajevnimi upravami}. Avtcr je med dolgoletnim pregledovanjem sedmih registrov prihodkov in razhod kov tržaškega stolnega kapitlja za leta 1307-1406 izpisal, preučil, povezal, obrazložil in opremii z opombami ter navedbo drugih virov vsa osebna imena, priimke, vzdevke in krajevna imena, ki se v njih pojavljajo. Gradivo, ki ga je uredil za to knjigo, je nameraval še dodatno obdelati, vendar mu opešano zdravje tega ni dopustilo. Med predstavitvijo je avtor med drugim povedal, da so v takratnem Trstu po jezikovnem izvoru prevladovali Furlani, sledili so Slovenci in pa Italijani. Prvi slovenski priimki so se sploh oblikovali na tem območju. Plosc.v za Uroša Žuha N,: rojstni h lil na Linhartovem trgu V Radovljici jo 7. decembra Igrtl odkrili ploščo enemu izmed redkih Slovencev, ki mu je izraelsko spominsko središče Yad Vašem podelilo naziv Pravičnika med narodi, ker je v času holokavsta reševal Jude, Pravniku roš Žun (1903-77) je bil pred vpjnn obmejni komisar v Mariboru, Leta 1940 je proti ukazom nadrejenih sprejel V J ug osla vijo 16 ml a d ih ju dovrs kih beg un k ir jim pomagal naprej, tako da so se po dolgih pustolovščinah preko Zagreba, Slovenije in Italije rešile v Palestino. Pobudo za ploščo je občini Radovljica dal upokojeni diplomat Ivan Martelanc. Baragovi dnevi 2012 Tradicionalne Benapove dneve 201 2 so konec septembra priredili v Marquet-tu, kje rje bil ta svetniški kandidat škof. Tam je tudi umrl. Pokopan je v stolnici skupno z naslednikoma, slovenskima misijonskima škufoma Mrakom In Vrtinom. V s oboto, 22. septembra, j e n ovo me -škiškofAndrejGlavanvimenu Slove riške škofovske konference vodil slovesno somaševanje v slovenščini. Stolnico so napolnili rojaki iz Chicaga, Lemonta, Clevelanda,Toronta in drugih krajev v ZDA i n Ka nudi. Sl oven ci so imeli po se b-no srečanje tudi v ponedeljek, medtem ko je bi la osrednj a sku p na svečan ost v angleščini v nedeljo, 23. septembra. TŠtažzni /Kitoslav /SuUsic Papež Benedikt XVI, je v 20. decembra podpisal odlok o razglasitvi istrskega hrvaškega duhovnika Miroslava Bnlešiča za blaženega, ker je pretrpel mučeniitvo zaradi sovraštva do vere. Slovesna razglasitev novega blaženega bo 2S. septembra na obmnočju poresko-puljske škofije, Bulcšiča so v ozračju povojnih revolucionarnih in proti cerkven ih izgredov v Istri avgusta 1947 umorili v Lanišču, 'Tja je kot 27-letni podravnatelj pazinskega semenišča pospremil priljubljenega tržaškega duhovnika Jakoba Ukmarja, ki je imel nalogo, da kot delegat tržaško-koprskega škofa Santina podeli birmo domačim otrokom, 24. avgusta 1947, ko je bila birma 270 otrok že opravljena, so prenapeteži vdrli v župnišče, do smrti zabodli Bulešiča in Inido ranili Jakoba Ukmarja, medtem ko je krajevnemu župniku Stefanu Čeku uspelo, da seje skril. Novi blaženi Miroslav Unlešit »e je rodil v istrski župniji Sve-tvinčenat pri Pazinu 13. maja 1920- Študiral je v Kopru, Goriči in na Gregorian! v Rimu ter bil posvečen v duhovnika leta 1943, Dogodek v Lanišču je smel zelo velik odmev in značilno je, da seje dal Ukmar, za katerega še teče beatifikacijski postopek, pokopati v takratnem okrvavljenem talarju. Kurenti v Clevelandu V sciboto, 2. marca, so v Clevelandu kraljevair ptujski kurenti. Njihov mimohod je bil sicer predviden v pred pu stn em ča iu, ve nda r se j e z dovoljenji In carino zapletlo, tako da so se organisatorji odločili, da se dogodku ne bodo odpovedali, čeprav je že napočil postni čas, ker je bile: vanj vloženih veliko energije in časa. Pustni sprevod so pripravili v starem slovenskem naselju v okolici Slovenskega narodnega doma in župnije Svetega Vide, v naselbini, kije bila pred leti, preden so se Slovenci preselili v predmestja, vsa slovenska. Pri dogodku je bilo soudeleženih več slovenskih organizacij. Bi loj e to prvo Kurentova nje v Clevelandu. Udeležilo se ga je več kot 2.000 ljudi. Policija je zaprla avenijo St. Clai r, s p revod pa s o sprem IJ a li trije policisti na konju. Pobudniki si nadejajo, da bi kurentovanje ponovili prihodnje leto, seveda v pustnem času. Evald Flisar v italijanščini Pri založbi Multimedia so izšle tri drame slovenskega, pisatelja in dramatika Evalda Flisarja: Jutri bo lepše, Kaj pa Leonardo? in Nora Nora. Dela j c v italijanščino prevedla Diomlra Fabjan Bajc, uvod v knjigo pa je napisala Anna Santotiguido. UMRI JE PRAVNIK IN PUBLICIST BOŽIDAR FINK V Buenos Airesu je po daljši bolezni 18. februarja umrl vidni predstavnik slovenske politične emigracije v Argentini Božidar (Božo) Fink. Rodil seje 30. avgusta 1920 v Litiji, Šolal se je v Ljubljani, kjer je leta 1939 maturiral na klasični gimnaziji, leta 1943 pa diplomiral na pravni fakulteti in opravil prakso kot sodniški pripravnik. Oblikoval se je najprej v Marijini kongregaciji pri jezuitih, nato pri mladcih Katoliške akcije. Ob napadu na Jugoslavijo se je kot prostovoljec podal v Zagreb, več mesecev je bil v italijanskem koncentracijskem taborišču v Gonarsu, nato se je pridružil vaškim stražam in naposled domobrancem. Po vojni je prva begunska leta preživel v taboriščih v Avstriji in Italiji. Poučeval je na begunski gimnaziji, bil član pevskega zbora in kot pravnik sodeloval pri organiziranju taboriščnega življenja. V taborišču v Italiji se je poročil z Valentino Kovač in dobil prvega sina Andreja. Skupno sta imela šest otrok, Trije (Bernarda, Marko in Veronika) so priznani operni pevci, pevsko nadarjen pa je bil tudi sam. V Argentini je s sestrami nastopal s Kvartetom Fink. V Argentini je začel kot tovarniški vratar, nato se je zaposlil v raznih upravnih oddelkih velikega cementnega podjetja. Ves čas je bil zelo dejaven v slovenski skupnosti, Med drugim je bil predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, v uredništvu zbornikov Vrednote, v odboru Slovenske kulturne akcije, odbornik in predsednik krovne organizacije Zedinjene Slovenija, V času trenj med osrednjim vodstvom (Zedinjena Slovenija) in krajevnimi domovi je Fink dosegel sporazum, ki je bil podpisan 25,februarja 1962. Uredili so notranja razmerja in ustanovili Med organizacijski svet Ob sporu v Slovenski kulturni akciji se je leta 1969 pridruži! reviji Sij slovenske svobode. Bil je zagovornik samostojne slovenske države in ploden publicist. Izbora njegovih govorov in člankov sta izšla v knjigah Na tujem v domovini (1999) in Za notranjo osvoboditev Slovenije (2006). Po slovenski osamosvojitvi je kot pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije dobra tri leta opravljal diplomatske in konzularne posle v Argentini. Leta 1997 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije.rist, mladinski fotografski pedagog in izumitelj. Monografijo so pred številnimi Simončičevimi prijatelji in znanci, domačini in ljubitelji fotografije predstavili na 110. Gia sovi preji, torej javni prireditvi lista Gorenjski glas 10. novembra v Gorenji vasi. Z avtorjem seje pogovarjal Miha Naglič. Nastopila je tudi glasbena skupina Zaton, Umri. je kulturni delavec Tine Debeljak ml Po daljši bolezni je l C marca v Buenos Airesu nenadoma umrlznani kulturni delavce in časnikar line Debeljak mlajši. Rodit se je 25. avgusta 1936 v Ljubljani, Njegov oče je bil znani kulturni delavec, pesnik, prevajalec in urednik dr. 'Tine Debeljak, ki se je ob koncu vojne umaknil v emigracijo. V. _ Ji mamo in sestrama se mu je mogel pridružiti v Argentini šele Tine, ki je v Ljubljani maturiral na klasični gimnaziji, se je hitro vključil v kulturno jh prosvetno delo rojakov v Bue- ■ ^ f nos Airesu, kot navdušen planinec pa je rad obiskoval tudi ^ Bariloče. Poročil seje s kulturno delavko in sedanjo predse- diiico Slovenske kulturne akcije dr, Katico Cukjali. J *>• Aktivno je sodeloval v Slovenskem katoliškem ukadem- $ s kem društvu, v Slovenskem gledališču Buenos Aires, Slovenskem planinskem društvu in drugih organizacijah. Trideset let je poučeval na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka v Buenos Airesu in bil pobudnik abiturientskih potovanj RAST. Spetošoleije tudi pripravljal prve almanahe. Ud je član in odbornik Slovenske kulturne akcije, več: let je urejal njeno revijo Meddobje in sodeloval pri biltenu Glas SKA. Pisal je tudi poezijo itt izdal dve pesniški zbirki: Pesmi iz pampe (skupaj z Vinkom Rodetom) in Prsti časa. Že v mladih letih je bil Tine Debeljak soustanovitelj in sodelavec Mladinske vezi, od leta 1984 dalje pa je bil več kot dvajset let glavni urednik tednika Svobodna Slovenija. UMRL JE MISIJONAR ERNEST SAKSIDA V b razi I shem mestu Cviumb j c 13. m aTC a umrl pri rrmriki misijona r ir salezija nski d u h ovni k Ern esl Saksida, V Brai i I ¡ji j« d p lova IceIIh 78let. Rajni Saksida seje rodil 15, oktobra 1919 v Dornberku, kjer j e obiskoval osnovno šolo., kot gojenec Alojzijevisča je nato začel obiskovati malo semenišče v Gorki, gimnazijo pa je nato obiskoval še v salezijanskem zavod u v Ra gnolu pri Turini ir v B razi lij i, kjer jo je konča k Že leta 1955 je natri reč odpotoval v brazilsko pokrajino Mato Grossu do S ul. da bi tam delal kot m i sijonar. V Sa o Pa u lu je h i 117, marca 1946 posvečen v duh ovnika, Prvih 15 let je delal kot vzgojitelj in je poučeval na salezijanskih šolah. Misijonsko delo pa je začel leta 1961, ko je prišel v mesto Cotomba na skrajnem zahodu države. Zbiral je zapuščene in revne otroke, zanje zgradil barakarsko naselje in šole. Iz tega je zraslo pravo zidano »mesto otrok« (klade Dom Bosco, Po več tisoč otrok sočasno je tako našlo svoj dom in možnost 1 Metnega šolanja ter U sposa bij a n j a za poklic. Ernorst Saksida si je pridobil sode I avte (po letu 19 9 D t u d i iz Slovenije) i n poskrbel, da m I a d i u Ži vajo samo upravo z demokratično voljenim županom in pomočniki- Postalje znan po vsej Braziliji, pomot njegovi ustanovi pa pošiljajo dobrotni ki od vsepovsod, še posebej iz Italije in Slovenije, kjer so omrežja dobrotnikov in kjer imajo Saksidovi oskrbovanci veliko »botrov na daljavo«. Večkrat je bil na obisku v Evropi in v domačih krajih, tudi v Trstu, kjer je misijonska postojanka v Marijinem domu v Rojanu zelo pozorna do njegovega poslanstva. Prejel je več kot 40 odlikovanj in priznanj ter častni doktorat, čas ni kar in režiser Jože Možina, ki je v filmu že predstavil misijonarja Ped ra Opeko, pa pripravijo dokumentarec o njem. Dah emigranta V gledališču RiitOri v Čedadu je bila 6. Januarja osrednja kulturna in politična prireditev Slovencev v videmski pokrajini. In sicer Dan emigranta, ki je bil letos se posebej slovesen, saj je doživel 50. izvedbo. Dan emigranta sta priredili pokrajinski vodstvi krovnih organizacij SKGZ in SSO pud pokroviteljstvom občine Čedad, nosil pa je Se podnaslov Pesmi, glasba,, življenje Slovencev videmske pokrajine. Prisotne sta pozdravila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak ter čedajski župan Stefanu BaEloch, ki jeza letos napovedal poimenovanje čedaj5ke ulice po msgr, Ivanu Trinku ob TSO-letnici njegovega rojstva. Slavnostna govornika sta bila dva. V imenu slovenskih organizacij je nastopil beneški duhovnik in odgovorni urednik časopisa Dom msgr. Marino QuaIIzza, kije Spomnil na letošnje obletnice, ki so posebej pomembne za Benečane. Gre za 150-letnlci rojstva JvanaTrinka in Evgena El unkind, too letnico rojstva Ar tura Elasutta inBO-letnico prepovedi sbven s keg a jezika v cerkvi. 5 p regovori I je tudi podtajnik na italijanskem notra njem mi nlstrstvu, p redsed nik stalnega delovnega omizja za slovensko manjšino prof- Saverio Ruperto. Glavno vlogo so ¡melt mladi, ki so se zvrstili na od lil s pesni i jo in glasbo. Protagonisti 30. Senjama beneške pi-esmi, ki je bil novembra lani na Lesah, so zapeli pesmi zadnjega breškega festivala. Pevce in pevke je spremljala skupina EK Evolution. Beneško gledališče pa je v režiji Marjana Bevka prikazalo zgodovinska igra Galanda iz A žic- - veliki župen Benečije, ki jo je napisal Giorgio Banchig. Nagrada za Možinov film o Pedrlj Opeki Na Mednarodnem filmskem festivalu Kanade je režiser in časni kar Jože Možina za dokumentarec o misijonarju Pedru Opeki prejel nagrado za odličnost. Podelili mu jo bodo 6. aprila v Vancouvru. 2e lani je bil Možina za om enjon i doku m entarec ra zg lasen za najboljšega režiserja dokumentarnih filmov na festivalu ITN v HollyViioodcj. V Sloveniji je bil deležen izjemnega uspeha pri gledalcih, nikakor pa ne pri uradni kritiki. Lazarist Opeka, ki deluje na Madagaskarju, je bi! nedavno predlagan za Nobelovega nagrajenca za mir. Slovenski književniki od demokrati;acije oaljí Predavateljica slovenskega jezika in književnosti na videmski univerzi Maria Bidovec iz Rima je avtorica novega literarnozgodovinskega priročnika Profilo della letteratura slo-vena dal 19B9 a oggi, Schedesugli serittori {Drls slovenske književnosti od leta 1939 do danes. Preglednica piscev). Izšla je pri rimski založili Lithos v novi zbirki Laboratorio Est/ Ovest, t/ knjižici so zbrani sintetični zapisi g sq slovenskih besednih ustvarjalcih, ki so objavili svoja dela v zadnjih dveh desetletjih, in sicer od padce berlinskega zidu do današnjih dni. Med njimi je tudi več zamejskih, dodatni pa se omenjajo v opombah. Krstna predstavitev je bila v galeriji Arsnad Katoliško knjigarno na goriškem Travniku 7, marca. Z avtorico sc je pogovarjal David Bandelj. Prešernovi nagrajenci Na osred nji driavni proslavi ob Dnevu slovenske kulture sta v Cankarjevem domu v Ljubljani 7. februarja prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo pisatelj Zorko Simčič in slikarka ter ilustratorka Marlenka Stupica. Nagrade Prešernovega sklada so za izjemne dosežke v zadnjih dveh letih prejeli prvakinje ljubljanskega balet? Regina Križaj, mezzosopranistka Bernarda Fink in njen brat basbaritomst Marko Fink, pesnik Gorazd Kocijan ČIČ, baritonist Jože Vidic, prevajalk? Marij g Javoršek in režiser ter scenarist Metod Pevec. Prireditev, kije nosila naslov Kultura osebno, Je umetniško zasnovala avtorica in režiserka Ivana Pjiias, Občinstvo in nagrajence je nagovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega skluda, sicer predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj. 50. božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov Jubilejni, 50, božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je bil 20. januarja v tržaški stolnici sv. Justo. Prireditelji so mu dali naslov O, magnum Mysterium! V njihovem imenu je prisotne nagovoril predsednik ZCPZ Marko Tavčar. Nastopili so otroški zbor Vesela pomlad pod vodstvom Gorana Ruzzierja, mlajša ženska vokalna skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin, sofista Mojco Milič in Goran Ruz-zier ter mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Bogdana Kralja. 38, natečaj Mladi oder Na Prešernovi proslavi v Peterlinovi dvorani so v ponedeljek, 11. februarja, razdelili priznanja 38. razpisa Mladi oder. Natečaj Mladi oder razpisujeta vsako leto Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta, Priznanja so namenjena igralcem, režiserjem in ljubiteljem odrske umetnosti na ljubiteljskem področju. Za leto 2012 so priznanja na Tržaškem prejeli: Osnovna Šola Fran Milčinski na Katinari, Osnovna šola Alojza Gradnika z Repentabra, Nižja srednja šola Fran Levstik s Proseka, Nižja srednja šola Ivan Cankar od Sv. Jakoba v Trstu, udeleženci Tečaja lepe govorice za najmlajše v priredbi Radijskega odra, lutkarice iz Devina in okolice, Igralska skupina Tamara Petaros z Opčin, Mala gledališka šoia Matejke Peterlin, gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba in MOSP-a ter Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, ■ ,w; \ f j ö A\am a r ’'-u ■ - l fl K ¡R fjfi UREM LtJWCflS ZENA LETA Umrl je Herman Srebrnič Federacija slovenskih narodnih domov iz Clevelanda v ZDA je za ženo leta izbrala Bredo Lončar, kije zadnja štiri leta angleška urednica časopisa Slovensko ameri ški čas i, tud i si ce r pa j e dejav na n a razi i enih pod rpijih v slove nsk I sku p nosti. Prizna nje jc prejela 16. marca. Breda Lončar je bfla izbrana kot prva ženska iz povoj n e politične emip ra d;e_ kod lla seje v Slaven lj I. kut otro k se je z družin o preselila v ZDA. Ln nčarjeva, kije mati petih otrok in babica 12 vn uko v, se je u poko ji la kot profesorica in ravnateljica ameriške srednje šole z več. kot 1.600 dijaki. V slovenski sobotni šoli je bila najprej učenka, nato je na njej poučevala, še danes JI priskoči na pomoč. Z Mileno Gobec je soavtorica zelo uspešnega učbenika slove nskeg a jezi k, i Slove ni ar Lar g nag e Mar ua I v dveh zvezkih, ki so ga že d esetkr at tiskali v tisočih izvodih in po katerem j e še ved no povp ra ševa nje. Akti vna je t udi na kulturnem in prosvetnem področju, V fol komi skupini Kres je bita plesalka in nato učiteljica. V g o riški bolnišnici je 3. marca preminil Herman Srebrnič, kije več kot ljO Let kot zborovodja ir organist služil Cerkvi in svoji narodni sku prost i-Rodil seje2. maja 1923 v Medani, leta 1947 pa se je naselil v Gorici. Od leta 1949 je do nedavnega orglal v Števerjapu, kjer si je ustvaril družino, na Jazbinah in krajša ali daljša obdobja pri Sv. Ivanu in pri kapucinih v Godci ter drugje. Več desetletij je kot dirigent vodil cerkveni pevski zbor in zbor društva Sedej v števerjanu- AMENA Tfhnkdv koledar 2 013 V Kultuinem centru v Špetru ib 25, januarja predstavili letošnji jubilejni Tri likov ko leda r. S pomnili so se tudi T 50 -letnice roj stva Iva na Tri n ka, saj j e Trinkov koledar prvič izšel pred GO leti ravno zato, d ¿bi se leta 1953 poklonili 90-letnici beneškega očaka- Trinkov koledar zadnja Ista izdaja Kulturno društvo Ivan Trlnko, njegova urednica j e Joie Na m ar. Letos j s Izšel na 272 straneh, Sooblikovalo gaje 59 avtorjev, ki prihajajo Iz videmske pokrajine, Posočja in drug rti krajev. ObGD-letnlci Izhajanja Giorgio Bandi ig povzema pisma župnika iz Laz Antonia Cuffald, kije bil eden glavnih pobudnikov koledarja, Posebna pozornost je namenjena, še drugim obletnicam, in sicer 50-ietnici dežele Furlanije Julijske krajine in II. vatikanskega koncila, 35-letnici Listine pravic Slovencev videmske pokrajine, ki je bila njihova prva politična platforma, in konference ojezikovnih m a nji i na h, ki jo je sk I leaia v ide m ska pokrajina, 30-letmci društva Rozajan-ski dum, a tudi 300-letniel tolminskega punta. Primorska poje 2013 Na gradu Dobrovo seje 1. marca začela letošnja 44, revija Primorska poje, ki jo ob krajevnih dejavnikih skupno prirejajo naslednje ustanove in organizacije ne obeh straneh meje: Zveza pevskih zborov Primorske, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,Zveza slovenskih kulturnih društev,Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. V načrtu je skupno 32 koncertov z nastzopom več kot 2Q0 zborov. V nedeljo, 17, marca, je bila v Ukvah na sporedu posrečena skupna pobuda dveh priljubljenih revij (Primorska poje in Koroška poje), in sicer skupni koncert Koroška in Primorska pojeta, Igor Škamperle VITEZ ITALIJANSKE hepublike Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani Je tržaški filozof, sociolog, pisaterj In esejist, sicer pa profesor na Friozofski fakulteti ljubljanske univerze Igor Škamperle 23. januarja prejel listino o Imena vanju za viteza Republike Italije, Nova pesniška zbirka Ivana Tavčarja Ivan Tavčarje tržaški pesnik, J;i je izdal že več pesni ških zbirk v slovenščini in v italijanščini. Zadnja, je knji ga pesmi Vrtoglavost duše, ki jo je izdalo Društvo 20fl(> v Ljubljani. To je avtorjeva že tretja pesniška zbirka, ki je izšla pri založbi 2CKJ0, Umrl Bruno PodveršiC Po kratki bolezni je v Šempetra ki bolnišnici 21, januarja umrl znani briški javni delavec in umni kmetp-val ec Bru no Pod ve rši č. Rod i I se j e 4. februarja 192$ v družini poznejšega šleverjanskega župana Hermcncgilda Podveršiča. Bilje partizanski učitelj, po vojni pa si je družino ustvaril v Gra-dnem onkraj državne meje, kjer se je v zadnjih desetletjih uveljavil tudi kot pionir sodobnega briškega oljkarstva. V času slovenske pomladi je bil izvoEjen v novogoriški občinski svet, repu b I i ški in z vez ni p a rbmen t. Kot poslanec v zboru občin se Je dosle -dno zavzemal za demokratizacijo in ose mos voj i tev 51 ovenije. Vedno j e bil tudi pozoren do Slovencev v Italiji, kar je v ietih 1995- 2006 stva rn o d o kazoval tudi kot svetovalec in podžupan nove občine Brda. Koroška poje 2013 IN 50. GLEDALIŠKI PRAZNIK Koroške kultu fine zveze V Domu glasbe v Celovcu je bila 10. marca osrednja pevska revija na Koroškem - Koroška poje. Nastopilo je več kot 400 pevcev in glasbeni kav iz vseh koroških dolin, gostje so prišli tudi iz matične Slovenije, Slovence v Italiji pa je zastopal mešani pevski zbor Mirko Špacapan iz Podgore. Nastopili so tudi združeni koroški tamburaši. Med prisotnimi sta bila tudi ljubljanski nadškof Anton Stres In ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak, ki je tudi pozdravila prisotne. Srečanje seje končalo s skupno pesmijo vseh nastopajočih pevcev ob spremljavi združenih koroških tamburašev, Revijo Koroška poje od lete 1972 neprekinjeno prireja Krščanska kulturna zveza, ki letos praznuje G D letnico ustanovitve. Tej obletnici je bila posvečena tudi letošnja izvedba kulturnega in pevskega dogodka. Že decembra lani pa je KKZ poskrbela tudi za velik gledališki podvig. Ob zlatem jubileju Slovenskega gledališkega praznika, ki ga na p raz n i k Bre zmade žne n epre k i nje no prireja KKZ v Mestnem gledališču v Celovcu, j e domači režiser Marjan Štikar 3, decembra postavil na oder prirejeno verzijo znamenitega Cankarjevega dela Ža narodov blagor. Nastopalo je 20 igralk in igralcev iz Celovca, Podjune in Roža. Slovenski gledališki praznik ima s voj e začetke v I elu 1962, ko j e takratni kaplan v št. Jakobu, veliki p ro s vetni d elavec Vir ko Za letel po -stavil na oder MikFovo Zalo. Zadnjih 25 let so biia na vrsti Te gostovanja gledališč iz Slovenije ir Trsta, zato je bila decembrska domača produkcija toliko zahtevnejši podvig. Sama Krščanska kulturna zveza je nastala kmalu po ustanovitvi Narodnega sveta koroških Slovencev. Njegov kulturni odsek je takrat vodil mladi profesor Valentin Inzko. Na njegovo pobudo je bila leta 1 953 ustanovljena KKZ. Včlanjenih skupin je bilo na začetku 13, danes jih je 53.Svoj sedež ima v Mohorjevi hiši v Celovcu. Srečanje Slovenske skupnosti ^ ■' " ^ %W »fe« Letošnje Novoletno srečanje, ki ga dve Hf . 1 , [i r < ■ ' t ' desetletji prireja stranka Slovenska skiin' 4f’ w ’ * * * jf; ^ ^ | n pnost, je bilo 18, januarja v Attemsovi palači j il, . ! j ' i' ^ 1 čiv Gorici. Na dobro obiskani družabnosti, " ' ( ■■ ki privablja strankine predstavnike in akti- v iste, a ludi politične ter družbene in kul* %; turne predstavnike z obeh strani Joeje, je ' W . nastopil godalni kvartet Kulturnega centra '' 1 /a glasbeno vzgojo Emil Komel iii Gorice. 'l Za prireditelje sta spregovorila stranki- na deželna predsednica in deželni tajnik. Fulvia Premolin in Damijan Terpin, kot gostje pa deželna tajnica Demokratske stranke, evropska poslanka Debora Serracchiani, predsednik goriške pokrajine Enrico Ghergbetta in ministrica za Slovence v za mriej stvu in po svetli Ljudmila Novak, Osrednja Prešernova proslava V levo,- naitopojofr na orJn/ Kulturnega centra Lojze Bratuž. Demo.' govornica ErikaJozbar. ffoto 0, Devetak V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je bila 8, februarja v priredbi SSO in SKGZ osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Potekala je pod naslovom Slovenska popevka več kot petdeset let melodija naših src. Zamisel in režijo je lanskemu zlatemu jubileju prireditve Slovenska popevka posvetila gomka režiserka in igralka mlajše generacije Jasmin Kovic. Proslavo je sooblikovalo pet igralcev iz goriske in tržaške pokrajine, pele so gojenke Glasbene matice z mentorico Andrejko Možino, kije z Aleksandrom Vodopivcem poskrbela tudi za glasbene aranžmaje,, in vokalna skupina Bodeča neža, zaplesala sta plesalca. Slavnostna govornica je bila gorlška časnikarka Erika Jazbar. Na večeru sta predsednika Drago Stoka in Rudi Pavšič podelila nagrade krovnih organizacij, ki jih določa posebna komisija, Kulturnemu centru Lojze Bratuž in Kulturnemu domu Gorica ter skladatelju in jezikoslovcu Pavletu Merkuju. Za smeh in dobro voljo *Ali imate še tisto belo vino, ki sem ga pri včeraj?« kimamo, imamo.« »No, potem mi pa prinesite pivo. »Dva ded vode, prosim!« »Zakaj pa vode? Kolikor vem, je vaša pijača vino.« »Že, že, a moram naprej pomiti posodo za vino.« A A A »Vaše srce je odlično, Prisegel bi, da boste živeli več kot sedemdeset let.« »Saj jih imam že 73, doktor.« »No, vidite, da sem uganil,« »Gospod vodič, ali je res, da je na nekem vasem izletu padla v jezero na tem mestu ženska, ki jo je potem vodič rešii in se z njo oženil?« »Da, res je bulo tako. Toda jaz vas vnaprej opozarjam, da ne znam pfavati!« »Vi ste že bili enkrat kaznovani zaradi goljufije in devet k tat za rad i k raj e.« »Da, veste, pri kraji nimam sreče,« »Za geologa je tisoč let toliko kot za kakega drugega en mesec.« »O, jaz tepec sem pa ravno včeraj nekemu gospodu posodil sto evrov!« «Vidim, prijatelj, da ti zame ni več mar.« »Le kako moreš to trditi?« »Spi! si kozarec na zdravje vseh. Od česa bom pa jaz kot zdravnik živel, če bodo vsi zdravi.« Zmikavta so spet zalotili pri tatvini in ga pripeljali pred sodnika, »Vaš poklic?« je vprašal sodnik. »Delodajalec,« »Delodajalec? Komu pa dajate delo?« »Vam in policiji, gospod sodmk,« »Polde, pridi v soboto k nam! Proslavili bomo zlato poroko.« »Zlato? Kolikor vem, si poročen šele 25.« »Tako je. Toda moja žena je tako huda, da se mi vse dvojno šteje,* Miadi zdravnik: »Že napredujem! Prejšnji teden sem dobil prvega pacienta.« Znanec: »Ali še živi?« »Zdravo, kolega, skoraj te ne bi več poznal. Le kaka si prišel do takega trebuha?« »Iz potrebe. V moji tiralici piše, da sem visok in suh.« Nikoli nisem vedel, kaj je resnična sreča, dokler se nisem poročil. A takrat je bilo že prepozno. Ste poravnali naročnino? Celoletna naročnina za Italiji) 30,00€. Letalska pošta: Evropa 50,00 E, Amerika 60,006, Avstralija 65.00 C. Poštni račun: 11131331; oprava Mladike, Ulica Doni-zcrriJ v Trstu (pon.-pet med 9. in 17. uro). Bančni račun: Zadružna kraika banka - Bonča di Cre ■ iUto Cooperatlvo det Cono {I8AN: ITsa $089 2802 2010 ¡0000016916; SWIFT:: CCTStT2TXXX). * V LJSTNICA UPU A VE DAROVI V SPOMIN: V spomin na strica Pepija in Milana Dolenca daruje Marica Dolenc 20,00 € za Mladiko. V spomin na očeta Jožeta, mamo Lojzko in se stro Matej ko daruje Joži 100,00 £ za Mladiko. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. HAROQNA :N UNIVERZ ITETM KNJ1ŠMKA Č 67 II 117 986 2013 NOVOSTI pri Mladiki 920131244,2/3 £L0fiIl5 1 Joh Hgkvat NAVDIH IN BESEDE V knjigi intervjujev s pisatelji in pisateljicami s Tržaštega so zajete pisateljske poetike iz osrednjega toka sodobne ustvarjalnosti na Tržaškem, ViLMA PuRJČ BREZ ZIME S stilno ubranim besediščem in z izredno izrazno močjo se avtorica dotakne krhkosti in razpetosti ženske junakinje, ki se spopada z zaljubljenostjo? materinstvom in novim družinskim statusom. David Ban deli ODHOD , „isti»»“ Zbirka zajema pesmi, ki jih označuje motiv odhoda. Gre za subjektivno čutenje, ki se prepleta s čutenjem drugih uni verzalnih tem, kot so ljubezen, svoboda in smrt. Jadranka Cekooi MED MERO IN MISTERIJEM AnMnii svet v delih Alojza Rebule Pronicljiva analiza kategorij antične filozofije, zgodovine in literature v opusu sodobnega pisatelja Alojza Rebule. —