Poštnina pavšafirana.
Posamezne štejte ■* D.
V IJobfJarsS, v nedeljo, 24. oktobra 1922
**roCni„a za kraljevino W SHS ^e”K) 15 & Letno 180 £X
. inozemstvo;
es*čno 20 D. Letno 240 D
Jjto**: enostoipna mm vrsta 50 para, večkrat popus
JUGOSLAV
Uredništvo :
Wolfova ulica 1/L Telefon 364
Uprava:
Marijin trg S. Teieton M
,j Rokopisi se ne vračajo.
»? |^>
' ‘VV / je priložit* zuanik« tn"k„ /dgovor
Narodna skupščina.
•Kvilni ukori POSLANCEM NA PRVI SEJI. VOLITVE NOVIH PODPREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV/ k ®e02Tad, 21. okt. (izv.) Danes ob ie_otvoril novoizvoljeni predsed-5? Edo Lukinič sejo narodne skup-Začasni tajnik poslanec Simono-« + ie Prečital protokoi prejšnje seje. p*‘0 ie dobil besedo poslanec Voja Protestiral je proti temu, da je p a v čer. seja brez razloga odgodena.
•^edsednik dr. Lukinič mu je odgovar-da nima pravice očitati, dasi je kr-® Poslovnik, ker je sklenila narodna •kupščina odgoditev seje s privoljenjem
* glasovanjem pretežne večine. Posla-
Momčilo Ivanič je prekinjal predhodnika v njegovem govoru, za kar ga
* Predsednik dvakrat opominjal. Ker •Domini niso pomagali, je kaznoval yedsednik poslanca Ivaniča s pisme-
ukorom. Nato je dobil besedo po-■Janec Moskovljevič. Govoril je o po-■Ovniku, in sicer o členu 108, ki govor!
* Poslanski imuniteti. Prešel je na do~ todke, ki so se odigrali v Dalmaciji jjjed kmetskimi delavci in posestniki.
Govoril je tudi o političnih zborovanjih,
*i so se vršila v Dalmaciji. Ker se je tovornik na ta način oddaljil od predmeta, o katerem bi imel govoriti, mu
je odvzel predsednik besedo in proglasil prehod na dnevni red. Ker pa je poslanec Moskovljevič nadalje govoril, ga je predsednik nekaj potov opozoril in ga nato kaznoval s pismenim ukorom. Nato je imenoval tri poslance, ki naj prisostvujejo skrutiniju volitev obeh podpredsednikov in štirih tajnikov narodne skupščine. Začasni tajnik Aračič je pozval poslance, naj pristopijo k predsedstveni mizi in vržejo svoje glasovnice v volilne urne. Po izvršenem skrutiniju je bil razglašen nastopni rezultat: Za podpredsednika je glasovalo 210 poslancev, za poslanca Vujičiča je bilo dano 136, za Karamehmedoviča 130 glasov. Tudi volitve tajnikov se je udeležilo 210 poslancev, in sicer je dobil poslanec Rajar 138. Janjič 128, Cre-ta Kosaveljevič 140 in Milan Milorado-vič 140 glasov. Nadalje so poslanci Lazič 48, Sušnik 56 in Ali 38 glasov. Ostali poslanci so dobili le nekaj glasov, izvoljeni so bili torej za podpredsednika poslanca Vujičič in Karamehmedo-vič, za tajnike pa poslanci Kosaveljevič, Miloradovič, Rajar in Janjič.
Številčno ozadje glasovanja o
HOVEM PREDSEDNIKU NARODNE SKUPŠČINE. MALOŠTEVILNA ZASLOMBA PRIBIČEVICA V DEMOKRATSKEM KLUBU.
nov. Tretjina brezpogojno drži z Davi-
Beograd, 2L okt (Izv.) V Beogradu ■ bilo včeraj od narodnih poslancev fc&Vzočih 78 radikalcev, 76 demokratov, Vladinovskih muslimanov, 6 pristašev samostojne kmetske stranke, 6 pri-jrtašev dr. Spahe, 16 zemljoradnikov, 23 Članov dr. Koroščeve skupine, 2 republikanca, 2 narodna socialista, 2 pristaja Stojana Protiča, 4 demokratski de-Mdenti in še nekaj privržencev drugih Političnih grupacij, od teh 3 izven •trank. Od vseh je glasovalo 226 poslancev. Iz glasov, ki so bili oddani za <*r. Ribarja je razvidno, da je od 76 demokratskih glasov prejel 50 ali 52 glasov, dočim je glasovalo za dr. Lukiniča 25 demokratov. To bi odgovarjalo tudi Prejšnjemu računu, po katerem nima **ribičevič v demokratskem klubu frfcČ kot 25 brezpogojno udanih mu čla-
dovičem, ostali poslanci pa niso na jasnem, kam naj se obrnejo. Kakor se vidi bi šli raje za Davidovičem. Pribičevič pa zna mnogo odločneje manevrirati kot Davidovič, tako da je dosegel s svojo manjšino vsaj odgoditev krize.
Beograd, 21. oktobra. (Izv.) Glasovanje zemljoradnikov za svojega posebnega kandidata ni bilo naperjeno proti dr. Ribarju, za katerega bi bili glasovali, ako bi bilo došlo do ožjih volitev. Glasovanje tudi ni bilo akt opor-tunosti, temveč je dosledno odgovarjalo prejšnji izjavi, da bodo glasovali za dr. Ribarja, ako bodo zanj glasovali demokrati kompaktno, da pa bodo glasovali za lastnega kandidata, ako se spuste demokrati v kompromis, kar se je v resnici zgodilo.
Dr. Koroščeva zamera pri radikalcih.
Radikalcem pomeni glasovanje proti njihovemu kandidatu IZOLACIJO SRBSKEGA PLEMENA,
Beograd, 21 oktobra. (Izv.) Včeraj Popoldne okrog 18. ure je vladalo v Klubih in po kuloarjlh narodne skupščine živahno življenje. Vse je razpiavlijjo 0 Političnem položaju. Kuloarji parlamenta so bili napolnjeni z občinstvom, j® so čakali, da se položaj razjasni, ‘*den izmed radikalnih voditeljev je iz-3tnatrajo radikalci da je hotela ^Pozicija z glasovanjem za dr. Ribarja Povzročiti izolacijo radikalcev, kar bi Pomenilo izolacijo srbskega plemena, posebno so radikalci zamerili jugoslovanskemu klubu, ki je tako protivno
nastopil proti radikalcem. Dr. Korošec je izjavil, da se jugoslovanski klub nikakor ne more vezati z radikalci, dokler bodo vodili dosedanjo politiko. Aao bi stali ob strani radikalcev v vprašanju predsednika narodne skupščine, bi to pomenilo podaljšanje življenja današnje koalicije, česar pa jugoslovanski klub nikakor ne želi in ne stori. Dr. Korošec je imel sestanek s Pašičem in dr. Ninčičem, katerima je izjavil, da ne more obsojati koraka levičarskih demokratov, ki so ga storili s tem, da so se udeležili zagrebškega kongresa.
Dr. NinSi o naših manjšinah v ino-
stranstvu.
Posebni oddelki v zunanjem ministrstvu za zaščito
NAŠIH MANJŠIN V TUJIH DRŽAVAH.
kakor tudi pod Italijo, Rumunijo in Gr-
Beograd, 21. pkt. (Izv.) Narodni polneč Anton Branduer je opozoril zu-^njega ministra dr. Ninčiča na kongres tfardie čeških narodnih socijaiistov v ^rijski republiki, ki se je vršil na , ’Jnaju ob prisotnosti poslancev iz če-s- kovaške in Jugoslavije, na katerem e ie razpravljalo o vprašanju čekoslo-a°toh in jugoslovanskih narodnih jpnjšinah v Avstriji. Pri tej priliki je r- Ninčič izjavil, da bo posvetil jugo-°'v‘anskim manjšinam pod Avstrijo,
čijo posebno pozornost in da se v ta namen osnujejo v ministrstvu zunanjih del posebni oddelki, da se bo moglo delo sistematično vršiti in da bo mogoče dobiti popolnoma jasno sliko o razmerah naših narodnih manjšin v poedinih državah. Minister je tudi tiaglašal, da pričakuje, da ga bodo v tem delu podpirali vsi oni poslanci, ki se pečajo z manjšinskim problemom.
raimere w dem. StSyfeu.
ti- ^?2reb» 21. oktobra. -(Izv.) »Slobod-*rtbuna« poroča iz Beograda: Te-.Pogajanj v demokratskem klubu na
m med demokrati in.radikalci na
strani se je jasno pokazala
Volitv
vsa
£a PribiČeviceVe skupine giede novega predsednika narodne ^ Psčine. Pristaši Ljube Dav idoviča to
Pot	• * nbuibi ujuut, L/ctviuUviCči to
^SO izzvali krize, temveč se zado-
voljili z ugotovitvijo, da izbruhne kriza po kumanovski proslavi. Eden levičarskih demokratov je izjavil, da je padec vlade po proslavi kumanovske bitke gotov ter da bodo on in njegovi pristaši delali z vso silo nato, da pride hrvatski blok v Beograd in da se na ta način strmoglavi vlada, ako že sama prej ne odstopi.
cgJ^dimpešta, 21. oktobra. (Izv.) Koncil' sv°5ega govora, ki ga je imel Sčin 837 v včerajšnji seji narodne skup-je izjavil, da smatra Madžarske Je» kakor so določene sedaj, za ne-
dopustne, ker se ne morejo vzdržati. Zato bo Madžarska uporabila vsa sredstva, ki so ji na razpolago, da se meje izpremene.
I
Državni nameščenec čaka..
S
fil
Pred vrati para žalostna stoji,
»obljube« grenke v svoi klobuk lovi, stoji že mnogo let — državni naš trpin, od dolgega pa Časa in čakanja, izpod pel3 že korenina mu poganja.
SESTANEK GRŠKEGA ZUNANJEGA
MINISTRA Z DR. NINČIČEM
Beograd, 21. okt. (Izv.) Iz Aten poročajo, da bo imel grški minister zunanjih poslov v kratkem sestanek z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Grški politični krogi pripisujejo teinu sestanku obeh državnikov veliko važnost. Kakor se sodi, bosta ministra na tej konferenci govorila o skupnem nastopu na prihodnji mirovni konferenci, ki se tiče ureditve orientskega vprašanja. Sestanek se bo vršil v Solunu ali v Skoplju.
POOSTRENO KONTROLIRANJE
POTNIKOV V INOSTRANSTVO.
Beograd, 21. okt. (Izv.) Finančno ministrstvo je potom generalnega inšpektorata naročilo generalnim direnci-jam carin, naj izdajo podrejenim oblastim odredbo o vsestranski kortroli potnikov, zlasti onih, ki potujejo z ekspresnimi vlaki in parniki, da se s tem prepreči izvažati v inozemstvo večje vsote dinarjev. Odredba ima namen urediti valutno politiko in dvigniti tečaj dinarja.
USTOLIČENJE P ATRlJ ARH A DIMITRIJA ODGODENO.
Beograd, 21. okt. (Izv.) Vlada je sklenila, da se ustoličenje patrijarha Dimitrija, ki bi se imelo vršiti povodom proslave kumanovske bitke, odgodi.
PISMO ITAL. KRALJU ' D’ ANNUNZIU.
Rim, 21. oktobra. (Izv.) Kralj je poslal D’ Annunziu lastnoročno pismo, na katero mu je pesnik odgovoril s prisrčno brzojavko, v kateri izraža monarhu svojo udanost. Govori se, da je Mussolini dne 11. oktobra imel s pesnikom razgovor. D’ Annunzio je baje zavrnil vse ponudbe, ki so mu bile stavljene. Pri tem se je izrazil, da ni niti fašist niti antifašist, niti socijalist niti an-tisocijalist, temveč izključno Italijan. Zato noče ničesar vedeti o revoluciji, še manj pa o republiki
TURŠKE PRIPRAVE ZA POHODNA CARIGRAD.
London, 21. okt. (Izv.) Poročila, ki Prihajajo iz Carigrada, vedo povedati, da se vrši med turškimi prostovoljci v Trakiji in med kemalističnimi četami velika propaganda za pohod na Carigrad. V Angori se razširjajo govooce, da bodo turške čete zasedle Carigrad dne 23. oktobra,
Borzna Doročiia*
Curih, 21. okt. Berlin 0.12875, New Vork 547, London 24.46, Pariz 40.50, Milan 22.95, Praga 18, Budimpešta 0.215, Zagreb 2.50, Bukarešta J.-tO, Varšava 0.05, Dunaj 0.0072, avstrijske krone 0.0078.
Berlin, 21. okt. Dunaj 5.83, Budimpešta 171, Milan 18.703, Praga 14.3)4, Pariz 32.917, London 19.760, New York 4418.92, Curih 80.398.
Zagreb, 21. okt Zagrebška borza ni poslovala.
Beograd, 21. okt Beograjska borza ie bila danes zatvoriena.
■JUbh
la narodni spora ?um •
in sodaino pravilnost.
V’ težkih časih, ko so nas tlačili avstrijski bajoneti, je živelo v ms upani* in vera na lepše in boljše življenje, je živda v nas vera, da bodo prišli dnevi* ko bo svobodna naša beseda in svobodna naša misel Živeli smo po veliki večini v prepričanju, da se bodo enkrat uklonili bajoneti pred plamtečim pom dom naših oči in da bo želja po svobodi zmagala nad topovi nasilja.
Majska deklaracija je pomenjaia memento mori habsburški reakciji» Ni gu razumela. Zato je morala propasti.
V znamenju majske deklaracije je bil takrat mobiliziran ves naš rnroa prav tja do zadnje gorske koče. Bila je izrečena beseda naroda, ki se zavedu samega sebe in svojih pravic. In ta beseda se je jasno in glasno razlegla po vsem svetu in ta beseda je bila: državna samostojnost.
Po propasti Avstrije smo dosegli državno samostojnost. Toda ne popolne! Našli so se ljudje, ki so hoteli svobodo izrabiti v svoje strankarsko-osebne koristi in zavladati z nasiljem nad svobodnim narodom. Pod vsakovrstnimi gesli so šli na delo in njihovo delo jim je, vsaj začasno, uspelo. Dobili so v svoje roke vso državno moč 3n z nasiljem so tlačili k tlom svoje brate.
Kakor nekdaj majslia deklaracija, tako se je razlegel po svetu glas zagrebškega kongresa duševnih delavcev. Kakor je bila majska deklaracija zadnji opomin avstrijski reakciji, tako pomenja resolucija zagrebškega kongresa zadnji opomin našemu reakcionarnemu režimu. Kakor vse kaže, ga je razumel ravno tako malo, ko je razumela Avstrija klice tlačenih svojih narodov. Zato bo v znamenju zagrebške resolucije strt sedanji pogubo* nosni režim, ki ovira notranjo konsolidacijo s toliko ljubezni /grajene države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kakor je bil z majsko deklaracijo zadan smrtni udarec reakcionarnemu habsburškemu režimu, tako pomenja zagrebški kongres pričetek akcije, ki bo nedvomno izločila iz našega javnega življenja nosilce današnjega režima, ki se izraža v prenapetem centralizmu, osebni in politični korupt* nosti in sovraštvu do delavnega ljudstva.
Utemeljevati, zakaj da mora pasti in izginiti današnji režim, bi bilo po* polnoma odveč. Njegove napake smo že več kot enkrat pokazali naši javnosti in občuti jih vsakdo med nami tako težko na svojem lastnem telesu, da bi Mo res škoda posvečati prostor dokazovanju o nevzdržnosti sistema, ki si je tako-rekoč uzurpatorsko polastil vodilne vloge v naši državi.
Eno je danes jasno pretežni večini našega ljudstva: le potem, če se Srdani režim spremeni, je mogoč socialni, gospodarski in kulturni razvoi jugoslovanskih narodov. Posebno delavno ljudstvo, ki trpi danes največ zapostavljanja, moralne in materijeine bede, lahko doseže svoje upravičene gospodarske in socialne zahteve le tedaj, če bo strta glava kači, ki je zasekala svoje strupene zobe v živo meso, k boljšemu življenju hrepenečih množic.
O tem so si na jasnem vsi delavski sloji in vsi voditelji teh slojev. Tod6 kaj pomagajo lepo doneča gesla, kaj vse razburjene geste brezvestnih delavskih voditeljev, če pa preko svojega kričanja ne napravijo nobenega koraka in ne pristopijo k pozitivnemu dela. Trpeče delavno ljudstvo ne more čakati na obljubljeno deželo pravičnega družabnega reda morda dolga stoletja, ko je lačno danes in morda preje pogine, predno se bodo vsaj približno izpolnile obljube demagoškib prerokov. Resni in svoje odgovornosti zavedajoči se javni delavci ne smejo čakati niti trenotka več in morajo vedno in povsod delati na to, da se nevzdržne sedanje razmere obrnejo čimpreje na boljše. Vsak pošten in uvideven politik mora storiti vse, da se dvignejo široke vrste našega delavskega ljudstva iz sedanje revščine in bede in se jim omogoči človeka vredno življenje. Da pa se bode lahko dosegla ta osnovna prava delavnega ljudstva, da bo vsak državljan brea razlike verskega ali političnega prepričanja lahko svobodno dihal v svobodni domovini, zato se mora odstraniti najpreje glavna ovira — pasli mora sedanji režim.
Občinske volitve v Ljubljani 90 eden najodloZunejših korakov k uveliav* Ijenju zagrebške resolucije. Pomenjajo nadaljevanje akcije, ki ima svoi zvi-Šeni cilj v konsolidaciji našega notranjepolitičnega življenja na osnovi narodne strpnosti in sporazuma ter socialne pravičnosti
Na plan stopajo zopet možje, katerih imena nam zagotavljajo oboje. Ljub-Ijana, ljubljansko prebivalstvo ima sedaj besedo. Prepričani smo, da bo šla v imenu cele Slovenije v boj za pravico proti kriviti, da bo v imenu cele Slovenije odločila:
Doii s sedanjim režimom! Živela narodna solidarnost In socialna
pravičnost!
Sestavljanje nove anaieSke vlade-
London, 21. okt. (Izv.) Bonar Law je prevzel sestavo novega kabineta le pod pogojem, da bo to ministrstvo trajalo le malo časa. Rok za nove volitve bo tedaj vendarle določen na 18. november
London, 21. okt. (Izv.) Kakor se govori, bo lord Curzon v novem kabinetu obdržal mesto državnega tainika za zunanje posle, lord Derby pa listnico za kolonije ali za vojno in mornarico. Kakor poroča »Daily Telegraph«, prevzame Bonar Law poleg ministrskega
predsedništva tudi portfell zunanjih slov.
London, 21. okt. (Izv.) Orientski spor je dal angleški politiki novo obeležje. Dočim je Anglija doslej nastopala precej samovoljno z ozirom na vprar šanje bližnjega vzhoda, kaže nova vlada pomirljivejše lice. Posledica tega bp Prejkone zaključek miru med Turči; j in Anglijo, tako, da se angleške čete žc v najkrajšem času umaknejo od Bospor|i in DardaneL
PREPIR O HABSBURŠKEM DRŽAVLJANSTVU.
Dunaj, 21. oktobra. (Izv.) Finančni odbor društva narodov se je pri obravnavanju kreditnih vprašanj bavil tudi z zadevo konfiskacije zasebne lastnine Habsburžanov, predvsem z imovino bivšega cesarja Karla. Avstrijski delegati v Ženevi so se postavili na stališče, da so Habsburžani madžarski državljani, ker zastopa Madžarska stališče legi-timitete. Vendar so bila na Madžarskem habsburška posestva sekvestrirana. Madžarski zstopniki pa so odgovorili na to, da so Habsburžani vendar av-
strijski državljani, dasi so bili izgnani iz dežele. Ako Avstrija ukine konfiskacijo zasebne lastnine Habsburžanov, bo to storila tudi Madžarska za habsburška posestva, ki leže na madžarskem ozemlju. Rešitev vprašanja se je izročila generalnemu komisarju društv* narodov na Dunaju.
FRANCOSKO POSOJILO GRČIJI.
Atene, 21. okt. (Izv.) Listi poročalo, da so francoske banke ponudile Gršaš posojilo v znesku 500 milijonov kov.
OTnif 2U
«ev.244r
Ljubljanskim volilcem!
Mestna občina ljubljanska vas vabi na volišče. Meščanstvo, Izberi taned sebe občinski upravi zopet novih, dobrih gospodarjevi Težke naloge čakajo bodoči občinski svet. Mnogotera važna in nujna gospodarska in socijalna vprašanja čakajo svoje rešitve. Svetovna vojna je Vsekala tudi slovenski prestolici težke rane, ki še danes niso zaceljene. Občinska uprava pa je tudi močno trpela pod povojnimi neurejenimi razmerami v državi in koprni po rednem gospodarstvu.
Vzlic temu pa danes še ni mogoča toli zaželjena depolitizacija komunalne uprave. Gre za več, nego samo za smotreno in solidno občinsko gospodarstvo 1 Napredna slovenska Ljubljana je bila dolgo vrsto let blesteč vzgled globokega in iskrenega nacijonalnega prepričanja, svobode vesti in poštenega, čistega dela. Bila pa je tudi skozi sto let simbol Slovenstva, njegovo politično središče in kulturno žarišče. In po osvo-bojenju postala je ena izmed treh prestolic naše ponosne Jugoslavije. V vseh teh pozicijah je danes ogrožena naša bela Ljubljana.
Zbog tega je potrebna v bodočem občinskem svetu močna in trdna falanga mož, pred vsem mož čistih in nesebičnih, potem mož delavnih in prevdarnih, mož prežetih socijalne pravičnosti in zavedajočih se svoje velike odgovornosti.
Ob spoznanju te potrebe so se sporazumele napredne politične skupine in še neopredeljeni poedini rodoljubi za skupni nastop, ne da bi pri tem žrtvovali posebna načela, ki jih vodijo v javnem življenju. Narodno-socljalistična stranka, somišljeniki onih narodnih in naprednih idej, ki jim je že pol stoletja neutrudljiv glasnik »Slovenski Narod« in številni ne-opredeljenci resnično demokratičnega in naprednega naziranja — vsi stopajo v borbo pri ljubljanskih občinskih volitvah kot enotna skupina pod imenom
.jugoslovanske zajednice1.
Ime nam je dal zagrebški kongres javnih delavcev, Cigar resolucije tvarjajo temelj našega delavnega programa. Osvojili smo si te lepe misli najboljših mož vseh treh narodov naše jugoslovanske nacije, izvirajoče iz patrijotičnega prepričanja, da je skrajni čas In nujna potreba za ozdravljenje in očišče-nje onega gnilega javnega Življenja, po čigar krivdi danes, po štirih letih osvobojenja in ujedinjenja še vedno nismo prišli do miru to reda v državi.
Kot iskreni in zavestni Jugoslovani smo, priznavajoč brezpogojno načelo strogo edinstvene države, odločno proti vsaki plemenski nadvladi in proti prisilnemu, političnemu razkosanju kateregakoli izmed treh narodov. Hrvatsko vprašanje je treba rešiti na podlagi zdravega in poltenega sporazuma ob primerni korekturi dotičnih določil vidovdanske ost&v«. Ob isti priliki pa zahtevamo tudi uzakonjenje
#
nedeljivosti Slovenile,
fer je to zahteva ne le narodove tradicije, temveč tudi njegovega poslanstva v celokupni državni politiki In kot želja naših neodrešenih bratov do cela upravičena v narodopisnih, zemljepisnih, ekonomskih in prometnih razmerah. Nedeljivost Slovenije zahteva naposled tud i v z g o d o v i n i i n v s t v a r n ih razmerah dobro zasidrani interes naše bele Ljubljane, ki je ne pustimo degradirati od tretje državne prestolice na stalež ponižnega provincijal-
nega mesta.	,	,	.	4	,
Roko ob roki s to zahtevo gre nadaljna zahteva na uvedbo najširše narodove samouprave, ki naj nadomesti dosedanji prenapeti centralistični upravni sistem, ki ne le nasprotuje demokratičnim zahtevam naše dobe, temveč tudi v resnici že tira na rob propada naš državni obstoj ter s svojo diletantsko pogrešno in nesmotreno gospodarsko politiko že resno ogroža veliko naravno bogastvo naše zemlje.
Vsako resnično zboljšanje in ozdravljen j e teh razmer pa je mogoče le tedaj, akoseiz javnega življenja korenito Iztrebijo dosedanje metode koruptnosti in terorizma, iz državne uprave pa sistem partizanstva
innepoštene samovolj e. TudivSlovenijimora j oizgi-
niti iz našega javnega življenja politični »poslovni ljudje«, politično dobičkarstvo in parasitstvo, a zavladati stara slovenska načelnost in poštenost
Hočemo dobro in napredno upravo, stoječo pod neposredno kontrolo narodovo. V duhu socijalne pravičnosti naj pridobi zakonom spoštovanje, čuva brez nepotrebnih in nesocijalnih izjemnih naredb mir In red v državi, Ščiti državljansko svobodo, pospešuje prosvetne in gospodarske Interese vseh slojev naroda ter zlasti sedaj dela za ublaženje povojne draginje In revščine. To delo naj Izvršuje po sposobnem in dostojno nagrajenem uradništvu, neodvisnem od strankarskih uplivov in nepristopnem vsaki korupciji.
Zahtevamo odločno socijalno pravičnost v najširšem pomenu besede. Le popolna enakopravnost vseh delujočih stanov. Jamstvo poštenega plačila za vsako pošteno
delo, izključenje vsakega špekulativnega izrabljanja kateregakoli stanu v svrho obogatenja drugega, zadostna preskrba vsakega delujočega državljana za slučai starosti in onemoglosti, to morajo biti kardinalna načela kulturne države.
Na podlagi vseh tu navedenih smernic se bo izdal tudi za Ljubljano vsestransko dobro proučen in temeljit podroben
komunalni program,
čigar izvrševanje so pripravljeni prevzeti s pošteno in nesebično voljo možje, katere vam, ljubljanski volilci, priporoča v Izvolitev »Jugoslovanska zajednica«.
.Vodila jih bo pri tem ena edina želja:
Prospeh in procvit naše ponosne piesto-lice, bele Ljubljane, korist naroda in blagor njegove edinstvene države.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1922.
Ambrožič Josip, učitelj. — Babnik Jakob, inštalater. — Baudek Vekoslav, pismonoša. — Dr. Bole Ivan, ravnatelj zavarovalnice banke »Slavije«. — Bonač Fran, tovarnar. — Brandner Anton, narodni poslanec. — Costa-peraria Josip, arhitekt. — Deržič Ivan, narodni poslanec. — Dr. Dolenc Metod, vseučiliški profesor. — Fabčič Ivan, delavec. — Fon Josip, trgovec. — Gabrijelčič Mihael, dvorni svetnik v pok. — Goli Jakob, posestnik. — Gorenc Fran, predsednik stavbinskih delavcev N. S. Z. — Dr. Gregorin Gustav, odvetnik. — Dr. Hacin Josip, odvetnik. — Hiter Ivan, hranil, uradnik. — Hribar Fran, zasebni uradnik v pok. — Hudovernik Aleksander, notar. — Ivčevlč Mate, brivec. — Dr. Jamar Tone, zdravnik. — Jelačin Ivan ml., trgovec. — Dr. Jenko Ivan, primarij. — Jeras Ivan, trgovski poslovodja. — Jezeršek Fran, faktor. — Jug Riko, bančni prokurist. — Jug Josip, pleskar. — Juvan Rudolf, predsednik N. S. Z. — Kajzelj Bogumil, prokurist. — Dr. Kokalj Alojzij, odvetnik. —-Kopitar Valentin, upravnik. — Korošec Blaž, sprevodnik. — Košak Ivan, sobni slikar. — Kranjc Ivan, računski uradnik. — Dr. Krek Cojmir, vseučiliški profesor. — Dr. Kušej Rado, vseučiliški profesor. — Malgaj Tone, pleskar. — Dr. Majaron Danile, odvetnik. — Meden Viktor, trgovec. — Mencinger Leon, Inženir. — Miiller-Petrlč Jan, inženir južne železnice.
— Martinc Anton, bančni uradnik. — Podbevšek Ferdo, žel. kovač. — Pogačnik Drago, tipograf. — Pogačnik Fran, trgovec. — Poženel Valentin, progovni mojster. — Pustoslemšek Rasto, glavni urednik »Slov. Naroda«. — Dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik. — Repovž Miro, učitelj. — Rlfelj Fran, računski uradnik. — Rohrmann Viktor, veletržec. — Rupnik Franjo, strojevodja. — Sadar Vendelin, učitelj. — Sajovic Karl, nadzornik južne železnice. — Sušnik Rihard, lekarnar. — Šalehar Fran, poštni uradnik. — Škafar Fran, mizarski mojster. — Dr. Šlajmer Edo, vseučiliški profesor. — Škulj Fran, učitelj. — Dr. Tavčar Ivan star., odvetnik. — Tavčar Ivan, uradnik agrarne direkcije. — Tavčar Fran, Inženir. — Treiber Alojzij, član delavske zbornice. — Dr. Triller Karl, odvetnik. — Urbančič Karel, poštni uradnik. — Vidmar Stane, tovarnar. — Vizjak Ivan, tipograf. — Dr. Vodušek Konrad, odvetnik. — Zajc Viktor, stavec.
— Zidarič Joško, rač. revident fin. delegacije. — Zorko Karel, sluga. —
Dr. Zupanc Fran, odvetnik.
ko do častnih in velikih uspehov, bodi tudi pri občinskih volitvah ljubljanski
izhodišče našega organiziranega M^ stopa; naš boj bodi stvaren In načelen.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1922.
Za načelstvo Narodno - socijalistilne
stranke:
Ivan Deržič, nar. poslanec, načelnik.
Ivan Tavčar, tajnik.
Izlava.
Nedemokratični volilni red onemo-gočuje samostojen nastop Narodno-so-cijalistični stranki pri občinskih volitvah v Ljubljani. Ako hoče dobiti stranka odločilen vpliv na vodstvo občinskih poslov, se mora koalirati z drugimi političnimi skupinami.
V smislu soglasnega sklepa izvrše-valnega odbora in zbora ljubljanskih zaupnikov dne I. oktobra 1922, je načelstvo Narodno - socijalistične stranke pooblastilo svoje zastopnike, da vodijo razgovore za skupen nastop z drugimi političnimi skupinami. Po temeljitem tn vsestranskem razmotrivanju je prišlo načelstvo Narodno-socijalistične stranke do soglasnega sklepa, da je edina možnost sestaviti skupno listo s političnimi skupinami, ki so se brez pridržka izrekle za resolucijo javnih delavcev v Zagrebu. Izvršitev sklepov zagrebškega kongresa smatramo kot prvo etapo za izpolnjevanje načelnih zahtev Narodno - socijalistične stranke.
Sklep načelstva Narodno - socialistične stranke je soglasno potrdil tudi zbor ljubljanskih zaupnikov, dne 19. oktobra 1922.
Izrecno pa povdarjamo, da Narod-no-socijalistična stranka s kompromisnim nastopom pri volitvah V občinski svet ljubljanski niti najmanj ne odstopa od odločne volje, da se uveljavi njen program v celoti in brez prikrajšanja. V povdarek svoje popolne samostojnosti bo stvorilo zastopstvo Narodno-socijalistične stranke v občinskem svetu ljubljanskem klub, ki bo uravnal svoje nadaljno udejstvovanje v smislu strankinega programa in po volji načelstva In zahtevah ljubljanskih strankinih organizacij.
Vse strankine somišljenike poživljamo, da z vso odločnostjo Izvedejo soglasne sklepe svojega vodstva. V dosedanjih političnih bojih prelskušena disciplina in samozavest, ki je še vedno dovedla Narodno - socijalistično stran-
Beograjsko pismo
Beograd, 19. okt.
Kakor v Ljubljani, istotako v Eco-gradu lije že več dni. Po cestah jc liko blata, da veš na prvi pogled, da se nahajaš na Balkanu, ki daleč zaostaja kar se cest tiče za našimi kraji. In j® ne morda po krivdi bratskega nam srb* skega naroda, marveč po krivdi razmer, v katerih so Srbi živeli vsled n®" prestanih turških vpadov, braneč s svojim junaštvom pohod Turkov v nase pokrajine, ki so se v tem v miru laži* razvijale gospodarsko, kulturno in socijalno. Kadar izrekamo sodbo o ostalosti Srbov, ne smemo te resnice nikdar izpustiti iz vida.
Slovencu, ki se po daljšem času zopet povrne v Beograd, vzbude pozor* nost slike iz naše Slovenije. Izložen* so na raznih vidnih mestih. Na vsa» sliki, bodi'da predstavlja divno blejsko krajino ali kamniške alpe, opazimo kraljevo dvojico. Lepa je tudi slika iz aV* strijske meje, kjer se kralj, naslonjen na avto, razgovarja s tamkašnjo obmejno stražo, kakor da bi mu bilo da ne more nadaljevati svoje vožnje.
Vse te slike so za naš tujski prom®* neprecenljive vrednosti. Kajti le malokdo iz juga je poprej poznal krasoto naše Slovenije. V tem pogledu bo vedno boljše. V naši prostrani kraljevini imamo sicer več lepih krajev, prim«** nih za tujski promet, toda z ozirom na javne naprave, ceste, stavbe, kopališča itd. bo Slovenija še dolgo prednjačila pred ostalimi kraji. Ko pa se bodo So* venije enkrat navadili— posebno Bleda# kajti »dežela kranjska nima lepša kraja«... je tudi ne bodo mogli več zaptt* stiti. Neprestano jih bo vleklo nazaj t planinski raj...
Pa še nekaj sem opazlL Vse tukajšnje časopisje se bavi z draginjski® problemom. »Za cenejši kruhl Za {*• boljšanje dinarja I Kaj je treba storiu. da nam ne bo treba v strahu gledati zimi nasproti?« Podobni glasovi tvorijo stalne dnevne rubrike, v katerih s® podajajo razni nasveti. Najpametnejši nasvet je nekdo podal v današnji »Pravdi«. Pravi, da bi bilo najpametneje, če se sklene med našo državo W Švico kompromis glede izmenjave nančnih ministrov za gotovo dobo. Naš dr. Kumanudi, ki sem ga danes P® dolgem času zopet srečal, naj bi vsai mesec dni igral finančnega ministra 9 Švici/iri narobe švicarski finančni ®»* nister naj bi urejeval naše finance. Ta kratki čas — tako pravi humorja pol®1 pisec — bi popolnoma zadostoval, <1* bi se frank izravnal z našim dinarje®* V parlamentarnih klubih se sedal razpravlja o kandidaturi za predsednika nrodne skupščine. Radikali se pro* tivijo dr. Rybarju, kre je šel na zagrebški kongres. Ker se demokrati boje i** zvati vladno krizo, bdo kandidirali P®* leg dr. Ribarja, drugega demokrata. T® dni odide parlament k slavnostim ** Kumanovo.
Dr. Joža Olonar:
Mi Miški Miiatura.
Kakor poročajo časopisi, Je v letošnjem proračunu ministrstva za prosveto postavljena tudi posebna vsota za izdajo zemljevida naše kraljevine, ki bi se naj rabil po vseh naših šolah. V ta namen je ministrstvo že imenovalo posebno komisijo, ki 11 je predsednik znani geograf Jovan Cvijič, poleg tega se v komisiji nahaja tudi šef vojnogeograf-skega Inštituta, polkovnik Stojan Bo-škovič. Po potrebi, tako piše »Jutro«, 19. oktobra, bodo vpoklicani v komisijo le po trije Hrvati in Slovenci, zemlje-Plsci in kartografi. Ta potreba, da pri tako eminentno važnem delu, ki je namenjeno šolskemu pouku v vsej naši Kraljevini, sodelujejo tudi strokovnjaki Iz vseh nlenih delov, je tako evidentna, da ni treba nikomur čakati, da se šele pokaže »slučaj potrebe«. Sramotno bi bflOk Če W se nam, kar Je pričakovati v današnjih razmerah (gl. Cvijičeve pu-bllkacijel), naš Triglav danes onečedil s kakim »glečerom«, ali pa če bi se danes v naši Istri pojavil »Karst«. Karte, ki smo jih dobili po prevratu, nujno zahtevajo sodelovanja strokovnjakov iz vseh naših pokrajin. Poleg tega pa je •edaj tudi za nas Slovence dana prilika, da vendar enkrat definitivno uredimo naše topografično imenstvo. Pri tem pa so poleg kartografov in zemljepl-X prvi vrsti poklicani k sodelova-
nju vsi oni, ki poznajo naše kraje in njih jezik.
Na tem polju se Je pri nas delalo maršikaj, toda ne sistematično in ne s pravim umevanjem. Večino našega zanimanja je pred leti absorbirala pikolovska afera glede vprašanja, kedaj se sme krajevno ime, ki je sestavljeno iz dveh delov (navadno adjektiva in sub-stantiva), pisati tudi v drugem delu z veliko začetnico, torej vprašanje, ali naj pišemo »Novo mesto« ali »Novo Mesto«. Z resnobo, ki bi bila vredna hvaležnejše materije, so to vprašanje rešetali ljudje, ki si niso nikdar stavili sledečih vprašanj:	1. Kako označujemo velike
začetnice v govoru? 2. Ce Jih ne označujemo, kako potem, da se vkljub temu razumemo? 3. Kedaj so velike začetnice nastale? 4. Kako je s to rečjo pri drugih narodih? Nazadnje so se zedinili na neko kompromisno formulo, ki pa v pravopisni praksi tudi ni porabna. Najpreprostejša formula bi bila sledeča: Če že pišemo imena (oseb, krajev) z veliko začetnico, pišimo drugi del vedno z malo; dasi je tako ime sestavljeno iz dveh besed, Je vendar pojmovana enota, ki je z eno veliko začetnico, ki stoji na prvem mestu, za oko (!) dovolj markirana kot »nomen proprium«, da ne bo ka nevednež mislil, da je »appellativum«.
Težje je rešiti vprašanje, v kolikor se naj krajevna imena, ki so se s svojo dijalektlčno obliko že vdomačlla v naših knjigah, uravnajo po zahtevah, ki veljajo za naš knjižni jezik. To vpra-
šanje posega deloma že v etimologijo naših krajevnih imen; brez nje znanja ni mogoče določiti pravilne (v smislu knjižnega jezika!« pisave kakega krajevnega imena. Ali naj — da imenujem samo dva preprostejša slučaja — še nadalje pišemo »Celovec«, ker ga imenujemo v dijalektu »Clouc«, uli Pa naj začnemo pisati »Celjovec«, kakor se je tudi nekdaj že pisalo? »Celovec« bi bila namreč le tedaj pravilno z našimi črkami transkribirana oblika, če bi se v narečju glasila »Cvouc« — kar se pa ne govori! Ali naj še nadalje pišemo »Braslovče« ali pa naj začnemo pisati »Braslavče«, kar bi bilo v smislu naše današnje pisave. Danes, ko je znanje našega jezika in naših narečij že precej napredovalo, bo pač mislim mogoče storiti korak naprej v smeri enotne normalizacije zunanje oblike naših krajevnih imen. Saj se je danes v naših šolah — čas je že bil! — vendarle začelo uveljavljati modro pedagoško načelo, da se knjižni Jezik poučuj v ljudski šoli na podlagi domačega narečja in ne kot nekak tuj jezik.
Desetletja se je zbiralo pri »Slovenski Matici« krajepisno imenstvo in njega uspeh smo najprej videli v »Zemljevidu slovenskega ozemlja«* ki ga je v štirih velikih listih lansko leto izdala »Slovenska Matica«. A tudi v njem se ponavljajo tradicijonalne napake in ena najbolj smešnih in ostudnih med njimi: »Logarska dolina«. In ko je letos izšel naš prvi Baedeker, R. Badjure: Vodič (pravilna oblika bi bila »Vodič«!) kroz
jugoslovenske alpe s svojim prvim zvezkom, ki prinaša opis Slovenije, se je zgodilo ravno temu nasprotno, kar bi človek pričakoval. Badjura se ni držal terminologije Matičinega zemljevida, kjer je dobra, ampak jo je po svoje popravljal. Slabosti pa se je držal tako krepko, da je na str. 464 pod črto še krepko pritisnil opazko: »Logarska dolina je pravi naziv — a ne Logarjeva!« Razloga za to ni podal —- zato tam tudi ni bilo pravega mesta — a tudi pravega razloga za to ni mogoče najti. Oblika, ki jo fiksira Matičin zemljevid in ki jo izrečno še podpira in sank-cijonira naš Baedeker, pa je v resnici samo gnusna nemška izposojenka I
Krajevno ime »Logarjeva dolina« je prvotno, popolnoma pravilno in pristno slovensko; takih krajepisnih imen, tvor-jenih s posesivnim adjektivom, je pri nas nebroj. Ce tudi nisi turist, vidiš na karti Badjure, da leži ob jugovzhodu Logarjeve doline, ki se imenuje po Logarju. Robanov kot z Robanovim stilom in Robanovo belo, vse imenovano po Robanu, na severozapadu pa Matkov kot, imenovan po Matku, iz »Logarjeve« doline so Nemci naredili »Logar-thal«, ker v svojem jeziku drugače niso mogli; ta »Logarthal« pa so naši meščanski turisti kot »Logarsko dolino« nazaj prestavili »iz nemškiga««, ter drugače niso znali. Res posebne vrste usoda, da si naša krajevna imena nazaj izposojamo iz nemških ust!
Badjuri pa to še ni bilo dovolj. Matički zemljevid ima vseskozi pravilne
oblike »Savinja«, »Savinjske alpe« »Radinci«, Badjura piše (str. 448) »R*' denci« in na str. 449) »Savinske.•• Alpe« in na str. 464 v opazki podčrta* »Kod Podbrežnika se spoje potok “j suteske »Jezera« i Crna u rečicu, kol^ odavde počamši nosi ime:	Sdvind-*
Dejstvo, da je ime debelo natisnjen in da mu je Badiura pritisnil nenavadn akcent na prvem zlogu, nam menda naJ dokazuje, da Badjura ne ve, da je o1® besedami »Drava« in »Dravinja« razmerje kakor med »Sava« in nja«. Na str. 439 pa je lepo zapif »Dravinja«. Nemška oblika »Radein nam je dokaz, da se je prvotno s5oVLj ska beseda glasila »Radinci«; ali Pv sedaj z obliko »Radenci« mogoče doK '
nastali iz »Radein«? Tako bomo prišli do tega, da bomo začeli P1* ,.
zujemo, da so »Radenci« prav za P1®,
■^tudi
»Rajbnica«, kar se danes v resnici m čuje —- seveda ne pri domačinih!
Drugi bodo iz drugih krajev n» Slovenije vedeli povedat! enake sluca • Menda pa so že tl trije dovolj, da dokaže, kako potrebno je v tej ren ^ operacija poznavateljev naših krajev ^ našega jezika, da ne zabredemo > večji kao3. Faktično v njem že ti in sedaj Je naša naloga vsaj ta, <*!; zabredemo dalje vanj. Kake nes nosti se v teh rečeh pri nas	pa
to navedem samo dva slučaja, .,) bosta vso prakso (brezglavo Pr dovolj ilustrirala.	^
Najvišji vrh Gorjancev Je p cinve#* ri »Trdinov vrh«, v zemljevidu
SF»t
0 Socialno vpraSanle.
D^Ž?C^netn vprašanju so se v vseh
.JUGOSLAVIJA- 22. oktobra 192&.
mm
[SRBltl
,je2I&h nagrmadile cele gore it j rt m sPisov. Kljub temu pa spada ki fflb	Sociialno vprašanje k tistim,
®orerao smatrati za rešene, tast o J	z ie številnost in različ-
ftavov ^ oglašaj°* ^a so edine T6ra?= • e. zastopnice socijalnega h a njenega edino zveličavne-ciiai a' krščanski socijalizem vidi c«alno vprašarue
 v krizi moralnega
ovanja, v splošnem materijalistič-^tih slojev, ki imajo ¥ «0 in politično oblast sodobne dru-)l _.r°kah. Za to socijalistično strujo I^Cijalizem vprašanje vzgoje soci-h VCSti* ne pa gospodarski problem.
boljše: za krščanski socijailzem Hi redarstvo ni glavni, temveč spored-Pfini,aV* ^ kapitalistično družbo na mx er Prešinjala resnična, s krščansko ?rekvašena vera, tedaj bi kapita-. eni družabni red ne mogel roditi fia-toeM socijalne i>ede in zapostavljenja Ikn gibkih slojev. Socijalno vpra-je Po tem pomovanju zadeva du-življenja> mor- vzgoje, torej duri?1 Problem materijalističn. človeka, jjt ar misli krščanski socijalist na socl-Vprašanje, vidi v prvi vrsti kapi-jjp®* krutega, neusmiljenega skrajne-j. jzkoriščevalca ubožnega stanu, ne j^Pitalistični družabni red, ki mu je jjktfen pojav prirode in gospodar-,3 Socijalna beda zanj ni pojav mo-“6 dobe, temveč dejstvo, ki obstoja, ^ Prebiva na zemlji človeški rod.
*' ^Polnoma drugačno naziranje za-oficijelni socijalizem, ki se naslada družabne in gospodarske teorije j*. ^ Marxa. Socialna beda je za to Posledica kapitalističnega proiz-j^hega reda. Kapitalistični družabni ” ie ravno tisti, ki omogočuje nakopi-ie velikih kapitalov. Ti kapitali ne iajo iz praznine, temveč so zgo* rcae vrednosti dela. ki se ne izplačuje-f delavskemu razredu kot pravemu temveč se obdržujejo v ro-^ jetnikov proizvajalnih sredstev.
tega pravnega razmerja med de-^felcl in delojemalci ne bilo, bi izgl-||7 Vsako izkoriščevanje in torej po-,0'“ca izkoriščanja: socijalno vpraša-^ socijalna beda. Ta teorija ni pojeta jasna, zato so se pojavile dve od katerih po v dar ja prva, da bo
odrešitev prišla avtomatično, sama od sebe, ker se bo grmadenje zasebnega kapitala vršilo dotlej, dokler se kapitalistični red ne bo zrušil sam v sebe. Druga struja pa vidi glavni izhod iz kapitalističnega družabnega in delovnega reda v odstranitvi današnjega pravnega razmerja med delodajalci in delojemalci, ki omogoča izkoriščevanje, torej v odstranitvi državne organizacije, ki to krivično razmerje sankcionira in vzdržuje. To poslednje naziranje so posebno zgovorno zastopali ruski boljševiki ter kmunistične stranke.
. Toda socijalno vprašanje je povsem druge vrste. Kratko in jedrovito izrečeno: socijalno vprašanje je zadeva pomanjkanja živijenske sposobnosti, socijalnega udejstvovanja, gospodarske podjetnosti in končno politične zrelosti tistih, ki žive v socijalnl bedi.
Tak je problem socijalizma, kakor ga mi pojmujemo in rešujemo. Oficijel-ni socijalizem je v temeljni zmoti, ako misli, da je kapitalistični gospodarski red kriv socijalne bede, ravnotako je v zmoti krščanski socijalizem, ako trdi, da je socijalno izkoriščanje posledica materialističnega, nemoralnega čustvovanja sodobne družbe. Še nihče ni dokazal verjetnost ali možnost družabnega in proizvajalnega reda, ki bi bil drugačen, kakor je naš današnji. Komunizem se pa delno približuje pravilni rešitvi socijalnega vprašanja, ko trdi, da je glavno jedro tega vprašanja današnji pravni odnos med delodajalcem in delojemalcem, Id omogoča izkoriščanje, torej odtegovanje efektivnega zneska delovnega proivoda. Cele resnice pa le ne pogodi. Socijalno vprašanje je posledica sociialno zapostavljenih mas samih. Življenje in družba je rodila ljudi z večjo in manjšo gospodarsko in duševno sposobnostjo. Socijalno vprašanje je problem vzgoje, življenja zmožnosti, borbenega duha, gospdarske inicijativnosti in duševne podjetnosti tistih slojev, ki vseh teh predpostavk normalnega človeškega bivanja nimajo. če bi se to bistvo socijalizma zapo-padlo s potrebno jasnostjo, bi socijalno vprašanje postalo gonilna sila socijalne, gospodarske in duševne regeneracije, v vseh teh ozirih zapostavljenih slojev sodobne družbe.
Politline vesti.
Zasedanje narodne skupščine.
, Zasedanje narodne skupščine, ki se &®tvorilo 20. t. m, bo trajalo do 28. ju-1923. Tako predpisuje vidovdanska ki določa, da se morajo tekom ^ “ let dogotoviti vsi izvršilni zakoni ^ Ustave. V vsakem slučaju smemo to-a1 računiti z novimi volitvami po tem Veliko vprašanje pa je, ako sestavi novo vladno koalicijo, ki k ^trajala do prihodnjega junija. Dasi tp doba razmeroma kratka, vendar ni j^eda, da Pašič izvede znani zakon o ij^Vni razdelitvi države. V glavnem pa
i ia ta zakon. Revizija ustave se tiče ®^i vrsti upravne razdelitve države opredelitve delokroga samouprav-^ edinic. Ako se tedaj razpusti sedanja w °dna skupščina pred potekom tega Jr^danja, tedaj bo še vedno dana mož-nr* spravljive revizije ustave. Ako pa misli na to, da sprovede Pribiče-I^Vo »idejo«: da z revizijo vidovdan-
S*
. Ustave počaka dotlej, dokler se nje-)| '•borabnost ne izkaže v praksi, tedaj ta*! oz^rom 08 sedanji jasni razdor v - °kratski stranki ljuto vara. Pašiču
gre najbrž samo zato, da počaka, dokler razvoj v demokratski stranki ne dozori tako daleč, da more računati na defeni-tivni razkol in na priključitev Pribiče-vičevega krila k radikalni stranki.
Zakon o priznanja narodno zasluženih mož.
V Beogradu se pripravlja zakon o priznanju narodno zasluženih mož. Posamezni predlagani členi so dovolj zanimivi, da jih prinašamo nekatere do-slovno, druge v izvlečku. Prvi člen naglasa, da se osebam, ki se v službi naroda in države na poseben način odlikujejo z velikimi zaslugami, kakor tudi njihovim družinam more nakloniti v znak narodnega priznanja gmotna nagrada ali pa dodeli dosmrtno pomoč. Drugi člen določa, da bo te nagrade dajala narodna skupščina. Tretji člen pravi, da se bodo posmrtni ostanki zaslužnih mož na državne stroške prepeljali v Beograd in se tamkaj čuvali, člen imenoma navaja gotovo število takih mož. četrti člen predvideva, da se bodo grobovi padlih junakov čuvali
in vzdrževali na stroške države dotlej, dokler se na Kosovem ali v Beogradu ne bo zgradilo veličasten hram, kjer se bodo zbrale kosti borcev za osvoboje-nje in ujedinjenje našega naroda. V petem členu se nalaga ministrstvu za vere skrb nad vsemi grobovi ter briga, da se v kratkem zberejo sredstva za zgradbo navedenega panteona.
Kongres italijanskih fašistov.
Fašistovska stranka Italije je sklicala za 24. oktobra v Neapolj velik kongres italijanskega fašizma. Računajo, da bo kongres posedlo 35.000 fašistov iz vseh krajev Italije. Na kongres bodo fašistovske trume prihajale s posebnimi vozovi, ki jih bodo vodili fašisti sami in ki bodo imeli posebno oboroženo eskorto. Listi poročajo, da bo na kongresu imel vodja fašizma Mussolini programatičen govor ter nato velik pregled svojih pristašev. Na čelu fašl-stovskih legij bo stopalo dvajset voj-
nih invalidov, ki so bili odlikovani z zlato kolajno za hrabrost. Za temi bo vozil poseben kolesarski oddelek fašistov, broječ 500 oseb, sledila bo kolona 100 avtomobilov ter pehota, ki bo razporojena po oblastih in krajev, iz katerih je prišla. Sprevod bo zaključilo fašistovsko postopanje fašistovsko topništvo. Med pregledom bodo nad Neapoljem letela fašistovska letala.
Konsolidiranje Rusije.
Med Čičerinom in dr. Nansenom se je dosegel popoln sporazum glede povratka Vranglovcev v rusko domovino. Tudi se že pripravlja prvi tozadevni transport V zvezi s to akcijo je obvestila francoska vlada Cičerina, da je pripravljena sprejeti odposlance ruskega rdečega križa v svrho določitve podrobnosti glede povratka ruskih beguncev, ki se nahajajo na francoskih tleh.
Gospodarstvo.
Naš izvoz, porast dinarja in zunanja industrija.
Naša država je predvsem agrarna. Izvoz je torej odvisen od vsakoletne dobre letine. Dosedaj še nismo bili primorani, s konkurenčnimi cenami iskati kupcev na drugih, novth tržiščih. Vsled nizkega tečaja našega dinarja smo lahko konkurirali z ostalimi agrarnimi državami. Naš izvoz je v zadovoljivi meri mogel kriti potrebe uvoza, če tudi je že krepko organizirana velika industrija skušala zmanjševati faktor ekvivalence agrarnih produktov napram industrijskim izdelkom.
Sedaj pa opažamo, da se prejšnji gospodarski položaj dan za dnem bistveno izpreminja. Konstanten in umerjen porast dinarja mora vplivati kmalu tudi na cene naših izvoznih produktov. Začeli se bomo vedno bolj približevati čehoslovaškemu in italijanskemu trgu, na drugi strani pa bomo brzo izgubljali vse dosedanje interesne stike. Politika našega Izvoza bo morala iskati novih smernic. — 2e sedaj se nam nudi francoski in čehoslovaški krompir ter amerikanska moka in mast po ugodnejših cenah, kot jih moremo sami staviti našemu proizvodu. Zanimive so te ponudbe v toliko, kolikor izhajajo iz držav z daleko boljšo valuto, kot bi jo mogli mi sami kdaj doseči.
Naše žlvljensko vprašanje je sedaj, ali bi mogli mi sami svojim sosedom, bodisi valutno šibkim ali pa Čehoslo-vakom in Italijanom, pri porastu dinarja, nuditi agrarne produkte ugodnejše, kot jih danes naši državi nudijo omenjene države. Naš lesni izvoz so že pred porastom dinarja občutno ogrožali Avstrijci, ki so mogli vsled slabe valute, kljub večji prevozni razdalji preko Trbiža v Italijo nuditi blago mnogo ceneje In vsled boljše tehnike obdelovanja, tudi solidnejše.
S porastom dinarja v Curihu smo za enkrat dosegli na svetovnih tržiščih primerno pozornost za bodoči gospodarski razvoj. To pa je le enostranski uspeh! Paralelno z akcijo g. Plavšiča bi morali vsi domači producenti znižati cene. Ljudstvo naj uvidi, da se mora začeti s sanacijo naših financ v prvi vrsti pri domači trgovini In pri domačem gospodarstvu. Kako naj sicer naši izvozni produkti vzdrže bodočo konkurenco, ako še davno ne dosegajo paritete svetovnih cen. Ako se to ne bode zgodilo, bomo morali najbrže omejiti naš izvoz izključno le na slučajne,
vsled konkurence drugih držav zmanjšane potrebe naših sosedov in istočasno reducirati tudi naš uvoz. Uvidevno je, da brez te paralelne akcije, kljub vsem naporom različnih finančnikov, nikdar ne bomo dosegli pozitivnih uspehov. Res je, da bodo tudi cene importi-ranega blaga znatno padle, toda le v toliko, kolikor ne bo velika industrijska produkcija našla v Rusiji svojih odlagališč. Do tega preobrata pa ni več daleč. Naša notranja trgovina bo preživljala takrat težko krizo in le solidna podjetja bodo mogla vzdržati zunanji sunek. Na vsak način moramo skušati omejiti predvsem uvoz produktov železne industrije. Seveda so za enkrat produkti domače male industrije dražji, temu pa je kriva ozkosrčna gospodarska politika naše države, ki na korist poljedelstva premalo podpira domačo industrijo in dovoljuje izvoz rudarskih produktov. Pri nas životari nebroj malih tvornic, kronskih milijonarjev je dovoij. Treba bi jih bilo zainteresirati za večja Industrijska podjetja ki bi mogla mirno prenesti tudi zunanje gospodarske sunke. Surovin imamo zadosti doma, zvišati bi morali le produkcijo, ustvariti večja tovarniška podjetja in naše produkcijske cene bi se kmalu mogle jednačiti cenam svetovnih tržišč. Ne ovirajte torej tehnike pri svobodnem razvoju, začnimo že enkrat zmanjševati potrebe po uvozu produktov zunanje industrije, da ne bodemo enkrat plačevali šivank z vrečaM moke!
r-f Naročila po 2. septembru ta nove devizne odredbe. Delegacija ministrstva financ sporoča: Mnogi trgovci so v septembru izdano odredbo generalnega inšpektorata I br. 14252 tolmačili napačno ter naročali blago v inozemstvu tudi še po 2. septembru, pa ga ne bi bili smeli. Da se to blago, ki sedaj dohaja in leži na postajah, carinarnicah ali pri špediterjih, more vsaj ocariniti in iztovoriti, je po novih deviznih odredbah deviznim odborom dovoljeno za to že rečno pripombo, da je to dovoljenje uvoza brez pravice nakupa deviz, toda z izrecno pripombo, da je to dovoljenje za izdano brez obveznosti za kasnejši nakup deviz, ker bo nakup deviz za te primere urejen z novim pravilnikom. Tudi je strankam takoj prijaviti vse po
2.	septembru t. L naročeno blago, ker se pozneje ne bo uvaževala nobena njihova prošnja in razlog. Ker gre torej samo za že naročeno blago in se niti to ne bo vpoštevalo, če se ne prijavi takoj,
se Sodo Tem man! vpollevafa nova naročila. V lastnem interesu trgovcev jc zatorej, da do nadaljnih odredb ne naročajo nobenega blaga v inozemstvu. Za industrijo, ki rabi nujno razne snovi itd., da more vzdrževati obratovanj*, obsezajo nove devizne odredbe izjemni določila.
,+ Razpust odborov za devize ta valute pri podružnicah Narodne banke. Delegacija fin. min. nam sporoča: Ker so prinesli listi pod tem naslovom vest, da bo finančno ministrstvo razpuiiilo te odbore radi velikih zlorab pri izdaž-janju odobreni za nabavo deviz, je zaprosil odbor pri ljubljanski podružnici Nar. banke brzojavnega obvestila. Če izhajajo te vesti iz oficielnih krogov in če se nanašajo na ljubljanski odbor, ker se isti čuti primoranega, da ustavi poslovanje in odstopi, ako ne dobi odgovora v roku 8 dni. To radi tega, ker je ljubljanski odbor posloval vseskozi vestno in korektno.
-j- Izum novega plinovega generatorja. Ruski tehnik M. Kurillo je izumil nov plinov generator za pridobivanje plina iz odpadkov drv. Ta novi generator daje 50 odstotni prihranek pri kurjavi. V primeri z drugimi dosedanjimi generatorji, ki potrebujejo posebne vrste kurjave, je novi izum generatorja važen za to, ker se lahko uporabljajo vsaki odpadki drv. Zaradi dobre konstrukcije izdeluje ta generator čisti in močni plin, ki ne oslavlja nikake gošče in ne zamaže dvigatelnih mehanizmov.
+ Odredba za tovarne žganja. Glavno ravnateljstvo posrednih davkov je odredilo, da poljedelske tovarne žganja ne smejo uporabljati niti melase niti kakršnekoli izdelka iz nje za kuhanje žganja.
+ Odhajanje češkoslovaške Industrije v Inozemstvo. Vsled industrijske krize se odpravlja sedaj velik del češke industrije v inozemstvo. Več tovarn za konfekcijo se seli v Poljsko in Jugoslavijo, kjer se jim nudijo ugodnejSi pogoji za obstoj. Češkoslovaški kon« fekcijonarji se nameravajo obrniti na vlado z zahtevo, da prepreči to izseljevanje tvrdk.
-j- Nova tovarna ogledat ta brušenega stekla v Zagrebu. Lastniki tovarne ogledal in brušenega stekla v Ostjo-ku zidajo sedaj veliko in moderno tovarno ogledal in brušenega stekla v Zagrebu v Kukovičevi ulici. Tovarn* bo urejena po belgijskem uzoru.
+ Špediterski tečaji v Zagrebu. P* naredbi pokrajinske uprave, oddelka za prosveto in vere v Zagrebu, se otvarja na kr. trgovski akademiji v Zagrebu večerni špediterski tečaj. Tečaj se bo vršil zvečer od 7. do 9. in pol v prostorih akademije. Predavalo se bo: želez* ničarstvo, parobrodarstvo, carina, pošte in brzojavi, prometni zemljepis, narodno gospodarstvo, špediterstvo z ozirom na skladišča, korespondenco In terminologijo, šped. knjigovodstvo in trg. aritmetika ter trgovsko zakono-slovje. Vpis se začne dne 16. L m. Prospekti se lahko dobijo pričenši g 16. t. m. pri ravnateljstvu trg. akademije in v Savezu špediterjev kraljevin* SHS. Prilaz D. Deželiča 75.
+ Lokomotive iz Madžarske. Prometno ministrstvo je dobilo na račun reparacij iz Madžarske 10 brzovoznih lokomotiv za normalne proge.
+ Carinski dohodki v septembra pri glavnih carinarnicah so znašali v
3.	dekadi 41,328.506 Din., vsega do konca septembra 251,135.631 Din. Od tega odpada na Beograd 6,946.450 Dul, Zagreb 3,294.117 Din., Maribor 3,578.400 Din.. Novi Sad 2,524.361 Din, Sarajevo 2,389.620 Din.
— .. -.......
jjj Matice pa »Sv. Jera«. Razlika pri-od tod, ker je onidan neko okrajno j^Varstvo — ali kdo že ima pravico do ta.a *— na željo rodoljubnih Novome-q “ov dekreditiralo, da se najvišji vrh tatičev posebej imenuj »Trdinov )tj Stvar ni dosegla svojega namena, ^3® bil očividno lep in dober: obe sta hoteli počastiti spomin < "“skega čudaka! Ime — vsako imel a ie dokument, priča, spomenik in d Vreden posebne pijetete in var-pri osebah in krajih služi za iden-Hj *c>k> in praktično orijentacijo; to-tudi iz praktičnih razlogov po-°> da se ime ohrani in ne spremi-V°]je di ^°g’ hi bil Trdina zado-^3 ,^e hi izvedel, da so ga razni 'Ul ta°vhlni entuzijasti skušali počastiti nien„ ?ačin» da so Sv. Jeri šiloma vzeli Y |tae?i
<*«iše zmede nastajajo vsled spre-toponomastike pri novih ime-Hot e.stnih ulic. Tujec, ki zagleda pred ** Ze Jubljansko »Kolodvorsko ulico«, 1 nad “helo Ljubljano«; če bi Pred seboj »Blatno vas«, bi se ^Jo Snt> nasmehnil in rekel: »Blata S*0!« ies precek a hrez humorja tudi “flkoL 1 ga preseneti »Valentin Zar-hlica«, bo mož, ki pozna sloven-'Vpraševal, kateri župan je dovo-se ie na tablo postavila taka
Pfijgja sPakedranka! In bo nazadnje ■ .do prepričanja, da so mogoče
*atao** °^etie Prezrli to neslovensko ime da bi Boris in Miljutin ne Po nepotrebnem lokalne ljub-
ljanske slave. In Bog ve, kaj bo še mislil.
Pri nas imamo na univerzi geografi-čen inštitut, ki se po zadnjem poročilu v »Nastavnem vjesniku« prav lepo razvija. Naj bi v krog svojega dela pritegnil tudi skrb za enotnost toponomastike Slovenije; slušatelje ima iz vseh njenih krajev, pomoči v sorodnih strokah pa pod isto streho dovolj. Bil bi to eden onih načinov, po katerih lahko naša univerza danes dela na to, da postane na svojem terenu »ljudsko vseučilišče«.
—:  ■ —	i	i	■!■■■ ■■■■».	i	m«
Nedeljski pomenki.
I.
Ljubljanske občinske volitve.
Gospodom, ki imajo zaenkrat še besedo v Sloveniji, ni bil povšeči občinski svet v Ljubljani. In kar gospodom ni všeč, mora s sveta.
Zakaj ni bil gospodom občinski svet všeč. Enostaven vzrok. Prizadeta je bila domišljavost in ambicijoznost gospode, ki je prepričana, da mora ležati vsa Slovenija z Ljubljano na čelu pred njo na kolenih. To je že vzroka in povoda dovolj, da so tak protidržavni, subverzivni, protidinastlčni, prevratni in proti-narodni občinski svet razpustili, postavili komisarja in oktroirali »času primeren« volivni red.
In po tem novem vollvnem redu bomo, to se pravi bodo volili, ker jaz ne vem, če sem sploh v volivnem imeniku.
zato se ne bi hotel izpostavljati blamaži, da bi mi morebiti pokazali še vrata, v prihodnjih tednih, nov občinski svet. Vkljub temu torej, da me te, kakor sploh nobene volitve prav nič več ne in-teresirajo, niti toliko, da bi se poslužil svoje morebitne votivne pravice, si pa vendar ne morem kaj, da bi se jih ne dotaknil v teh svojih pomenkih, kajti več kot gotovo je, da bodo tvorile sedaj nekaj tednov glavni predmet vsega javnega življenja v Ljubljani in volivni boj me vselej sijajno zabava. — Oh, ta naš volivni boj, kako nekaj izbranega je to. Histerične babnice in naivni profesorji sicer obupno zavijajo oči in se zgražajo nad takimi bratomornimi boji, a roko na srce: zabavno je pa vendarle srečavati zjutraj na poti v urad voditelje te ali one stranse, klike, skupine ali vsaj omizja, o katerem si bral že zjutraj v postelji, da je kompromitiran do četrtega kolena nazaj, da se drže njegovih rok poneverjeni milijoni, da je kradel, moril in posiljeval, z eno besedo: da je zrel za vislice. Enako je zabavno srečavati druge, o katerih si že na tešče bral, da so najplemenitejši in najbrihtnejši eksemplarji tega stoletja, cvet, dika in ponos naroda, ki edini bi bili poklicani in zmožni rešiti težko situacijo, v katero smo žalibog zabredli.
Kakor slišim zvoniti po kavarnah in oštarijah, ne bo nobena izmed naših ne-številnih strank nastopila samostojno, razen naše slavne »Jutrovske« stranke, a še ta nas je prevarila s tem, da ni postavila razen neustrašenega podpisoval-
ca jedeesarske korespodence — dr. Pavla Pestotnika, na svojo listo prav nobenega »Jutrovca«.
Ta lista je pravzaprav velelntere-santna glede na to, kaka imena obsega, kakor tudi glede na to, kakih imen ne obsega. Nosilec te liste je ing. Milan Vidmar. Prav nič ne poznam tega gospoda, le bral sem že večkrat, da zna baje sila dobro šahirati. Ce bo prišahi-ral tudi svoji kandidatni listi zmago, je sicer še v božjih rokah, a eno je gotovo^ namreč to, da potrebuje Ljubljana tre-notno najbolj krvavo dobrih šahistov, ki bi ji prišahirali nazaj vsaj to, kar so ji »Jutrovci« že v zadnjih letih zašahirali. Pravijo, da je vsak inteligent ljubitelj te plemenite igre, zato je tudi ta kandidatura nad vse srečna, lcajti popolnoma logično je, da ga bo glede na to volila vsa inteligenca, ki tvori vendarle prav lep del ljubljanskih volivcev. V slučaju zmage nam je ta kandidat porok, da naredi iz Ljubljane za šahiste to, kar je Monte Carlo za hazardiste. Resno se že baje razmišlja izpremenitl Kongresni trg ali Vodnikov trg, ali pa celo kar vse ljubljansko barje v ogromno šahovo polje, ostali »Jutrovski« kandidati, odnosno tedaj že ljubljanski občinski očetje bi se našemili /v šahovske figure in drugi kandidat »Jutraške« liste, g. Turk bi jih s svojimi konji prepeljaval po tem ogromnem polju sem ter tja, kakor bi Pač želeli šahisti, ki bi drli iz vsega sveta v našo znamenito Ljubljano.
O zlati vek Ljubljani zdaj napoči...
Kdor ima količkaj smisla za napre-
dek in ljubezni za našo skromno a pošteno Ljubljano, ne bo šel preko te list* na dnevni red In po našem nemerodaj-nem mnenju je za druge stranke tudi precej odveč postavljati še kake nove, kandidatne liste, kajti kaj podobnega n* spravijo skupaj, pa če narede vse skupa|, en sam blok.
Vkljub tej genijalnl »Jutrovl« šahov* ski potezi bi si pa dovolil k njej vendar« le pripomniti par malenkosti, kajti več oči več vidi in popolnega ni baje na svetu ničesar. Gre namreč zato, da so sestavljali te liste v svoji gorečnosti in navdušenosti pozabili na nekaj blestečih imen, ki se bodo svetili v »Jutrovih« analih še dolgo, dolgo potem, ko ne bo o različnih birtih in pijontarčkih, ki so se tako po naklučju zmuznili na to listo, ne duha ne sluha več.
Mislimo tu predvsem na našega slavnega drja. Franceta Ilešiča. Gospodje, tega moža pozna vsa naša ujedinjena domovina od Triglava do Vardarja, mož že leta in leta sijajno zabava ves tri-najstmilijonski Jugoslovanski svet, za las je manjkalo, da ni ujel poslaništva v Varšavi, že dve leti neumorno polni »Jutrove« predale s podpisanimi, šifriranimi in anonimnimi članki, razpravami, feljtoni in noticami, ima brado, kakršne na ljubljanskih ulicah ni več videti, odkar je umrl bivši poveljnik ljubljanskih veterancev, z eno besedo fenomenalna prikazen, ki je ni moglo Izčrpno obdelati niti spretno dr. Kraigherjevo pero, čeprav se je že lotil kar dvakrat, y Skrobarju in Umetnikovi trilogiji da
Mii
«•------  .	■'2te~Sr±.	*
iJuOOSLAVTjA*, 22. oktolira 1922.
J52&
Dnevne vesti.
** Prožfara fcnnanovske bitke. Pro-tf&va zmagovite bitke pri Kumanovu, kjer je hrabra srbska vojska izvojevala »IJajno zmago nad mnogoštevilno tur* iko armado, se bo vršila v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Slovenski Bistrici v torek, dne 24. t. m. Po cerkvah v teh mestih se bo ta dan opravila služba božja za padle borce, ki so bili prvi Vojniki za naše osvobojenje in ujedi* njenje. Proslave se udeleže vse vojne In civilne oblasti, kakor tudi Šolska mladina. V ostalih krajih Slovenije se vrši na ukaz pokrajinske uprave proslava kumanovske bitke v četrtek, dne 26. t m. Ta dan se naj povsod v spomin zmage nad Turki opravijo službe božje, ki se je naj udeleže vsa oblastva in vsa šolska mladina. V šolah naj učiteljstvo pojasni deci velik zgodovinski pomen zmagoslavne bitke pri Kumano-vu.
~ Karikature o dnevnih političnih In socijalnih vprašanjih bo odslej naš Ust prinašal večkrat na teden. Priobčili bomo tudi galerijo slovenskih politikov. Prepričani smo, da bomo s pri-občevanjem karikatur ustregli našim cenj. naročnikom. Za danes priobčujemo na prvi strani karikaturo o državnem nameščencu, ki čaka že do »oko-renlnjanja« na zboljšanje svojega gmotnega položaja.
— Zakon o organizacij! finančne Kontrole kraljevine SHS prinaša »Uradni list« Štev. 109.
*— Področje ameriških konzulatov y naši državi. Po objavi severnoameriškega poslaništva v Beogradu je področje konzulatov Zedinjenih držav »everoameriških v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev razdeljeno takole: 1. Pod jurisdikcijo ameriškega konzulata v Beogradu spadajo Srbija, Črna gora, Vojvodina, Hercegovina, županija vukovarska v Slavoniji, okrožja Split in Dubrovnik v Dalmaciji ter Tuzla in Sarajevo v Bosni. 2. Pod jurisdikcijo konzulata v Zagrebu pa Slovenija, Prekmurje, Medjimurje, županije belovarska, zagrebška, varaždinska, vi-rovitiška in poženška na Hrvatskem in Slavoniji, nadalje okrožja Travnik, Banjaluka in BihaČ v Bosni, županiji mo-druško-reška in liško-krbavska ter. ozemlje Dalmacije severno od okrožja Split
— Invalidi nočejo v Kumanovo. Invalidsko udruženje je izjavilo, da se ne udeleži Kumanovske proslave in sicer radi tega, ker razmetava vlada ogromne svote za slavo mrtvih herojev (ki jih pa to seveda ne obudi k življenju), ne da bi kaj storila, da reši gladu rodbine njihovih živih drugov, ki imajo polno pravico na hvaležnost naroda. Pač pa bodo invalidi imeli ta dan svoje letno zborovanje, ki bo živ protest proti vladnemu delovanju.
— Beg Iz državne službe. Sodni slu-fbi sta se odpovedala dr. Pretnar in dt, Lullig. Cuje se, da jima bo sledilo ie več sodnikov iz Ljubljane in Celja.
— Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je prevzela vsled sklepa pokrajinske uprave Kranjsko banko z vsemi aktivi in paslvL Delnice, ki znašajo 10,000.000 K so vse v posesti regulativnih hranilnic, kar Je najbolje jamstvo za obstoj in napredek banke. Opozarjamo na današnji oglas.
-— Seja glavnega odbora za osuiitev barja se vrši kakor dogovorjeno v
sredo, dne 25. t m. ob TO. mi dopoldne, h kateri se vabijo dani, da se je polnoštevilno ndelele. — Načelnik.
•»Razbojniški napad na vlak v Zagrebu. V četrtek je napadla neznana tolpa na Savski cesti, malodane sredi mesta, vlak, ki je privozil okrog polnoči iz Madžarske v Zagreb. Najpreje so lopovi počeli pri Savskem mostu streljati na vlakovodjo, takoj nato pa ob ženski kaznilnici na Savski cesti. Nato so začeli skakati na vlak ter so iz nekega vagona vrgli 16 omotov blaga. Ko so to opažih železničarji, so dali znamenje za ustavitev vlaka, nakar Je šel neki zavirač proti dotičnemu vagonu. Razbojniki so začeli proti njemu streljati, nato pa so pobegnili
—Požar. Pri posestniku Ahlinu v Sostru, občina .Dobrunje, je izbruhnil dne 14. t. m. požar, ki je upepelil vsa njegova poslopja in vso krmo ter napravil za 30.000 kron škode. Ahlin je bil zavarovan samo za 600 kron. Gasilnim društvom, ki so delovala z neumorno požrtvovalnostjo, se je zahvaliti, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. Posebno se je odlikovalo domače društvo, ki je bUo šele pred kratkem ustanovljeno. Sodelovala pa so z veliko požrtvovalnostjo tudi gasilna društva Kašelj, Bizovnik, Vevče in Zalog.
t— Predrzni lopovL V četrtek ponoči so vdrli nepoznani lopovi v stanovanje neke uradniške obitelji v Zagrebu ter odnesli vso obleko gospodinje razen srajce, v kateri je spala. Prišli so v stanovanje skozi okno, ki je gospodinja v svoji spalnici pustila otvorjeno ter odnesli prav vse, kar se je odnesti dalo. Ker je gospodinja drugo jutro dalje časa spala, kakor po navadi in ker jo je zjutraj bolela glava, sumijo, da so morah lopovi gospo na kak način omamiti, kar potrjuje tudi dejstvo, da ni popolnoma nič čutila nikakega šuma, ko so lopovi »pospravljali« v njeni spalnici
— Proste vaje z noži« so izvajali fantje v Vodicah. Več fantov je bilo več ah manj »odlikovanih«, največjo »medaljo« pa je dobil v hrbet — z nožem seveda — neki Podgoršek France, ki se nahaja v ljubljanski bolnici
— Vagonska plahta, vredna 5000 K, je bila ukradena tvrdki Papler in Arh na Rečici pri Bledu.
»-Razne nesreče. Na Bledu si je delavec France Uderman pri skladanju hlodov zlomil desno nogo. — Leopold Ušeničnik, poduradnik trboveljske premog. družbe je na nekem izprehodu padel in se težko poškodoval na glavi. — Sin posestnika Viranta iz Želimelj je padel s hlevnega podstrešja in se težko poškodoval. — Antonijo Cigole, posestnico iz Gamelj, je konj udaril tako močno, da je padla v nezavest. — V Brežah si je žagar Ivan Žlindra pri rezanju drv na cirkularni žagi odrezal desno roko.
UubUana.
= Na dan kumanovske proslave
dne 24. t m. priredi univerza ob 11. uri dopoldne v zbornični dvorani javno slavnostno predavanje o kumanovskl bitki Predaval bo g. univ. prof. dr. Nikola Radojčid.
= Otvoritev vrtnarske razstave v Ljubljani V soboto, dne 21. t a ob 10. url depoJdre se je slovesno otvorila vrtnarska razstava v jahalnici na Blei-weisovi cesti v Ljubljani Otvoritvi so
Prisostvovali podpredsednik pokrajinske uprave dr. Baltič s soprogo, načelnik oddelka ministrstva za trgovino in obrt dr. Marn, vladni komisar dr. Senekovič s soprogo, predsednik trgovske zbornice L Knez, finančni delegat dr. Savnik, generalni konzul CSR dr. Beneš, konzul nemško-avstrijske republike dr. Kohlruss, italijanski delegat De Comelli predsednik višjega šolskega sveta dr. Bevk, ravnatelj tehnične srednje šole dvorni svetnik Šubic, nad-svetnik V. Rohrmann, šef oddelka za socijalno skrbstvo Ribnikar, predsednik Zveze trgovskih gTemijev I. Jelačin, prot botanike dr. Jesenko, ravnatelj Slavenske banke dr. Kisovec, policijski ravnatelj dr. Guštin in mestni nadzornik Heinic. Razstava je napravila vsled svoje slikovitosti na vse navzoče kar najlepši utis in so se o njej vsi zelo pohvalno izrazili. Jahalnica, ki je ustvarjena kot nalašč za take prireditve, je iz-piemenjena v pravi raj najlepšega c<etja. Višek vse krasote pa je umetno vezenje. S to razstavo so pokazali naši trgovski vrtnarji, kaj vse zmore pridnost in vztrajnost. Vsakomur, kdor ima količkaj smisla za lepoto narave, priporočamo, da si ogleda to krasno razstavo, ki bo vplivala zlasti v pustih jesenskih dnevih na vsakogar nadvse očarujoče.
= Odpust delavk. Tobačna tovarna v Ljubljani je v preteklem tednu odpustila 76 delavk, češ, da jih je preveč, da ni za vse dela. Odpuščene delavke so se obrnile na razne organizacije, da bi jim preskrbele kak zaslužek.
= Prodaja cenejše inozemske čebule. Preko Trsta je prišla pošiljatev inozemske čebule in se prodaja na tukajšnjem trgu po 13 K kg. Ker je domača Čebula še vedno po 20 K kg, opozarjamo vse prebivalstvo, naj kupuje na trgu le cenejšo inozemsko čebulo, da se zamore na ta način potisniti neopravičena cena domače čebule.
= Prodaja amerikanske masti na debelo. Oddelek za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani odsek za javno pomoč razglaša: »Gospodarska Zveza« v Ljubljani prodaja dobro amerikansko svinjsko mast po 104 K 1 kg na debelo.	,
= Zopetna otvoritev kavarne. Cenjenemu občinstvu se naznanja, da je kavarna »Merkur«, ki je bila začasno radi snaženja zaprta zopet otvorjena. Postrežba točna in solidna.
= Najlepše knjige, slovenske, srbo-hrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške (okoli 15 tisoč) izposojuje šentjakobska knjižnica vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer, Vožarski pot koncem Florijanske ulice, električno postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig. Kupujejo se knjige po najvišji cent
= Umrl je v Curihu gospod Rado Legvart, predsednik Slovenske banke v Ljubljani Včeraj ga ie zadela kap kot posledica dolgotrajne ledvične bolezni. Pokojnik je bil za naše gospodarstvo izredno zaslužen. Bil je ustanovitelj Slovenske banke, konzervnih tvomic na Vrhniki in tudi ljubljanska borza je bila njegova ideja in njegovo delo. Snoval pa je še druga velikopotezna gospodarska podjetja in se je v to svrho podal pred nekaj dnevi v Švico, da zainteresira ondotni kapital za svoje načrte. Sredi najintenzivnejšega dela za naše gospodarstvo, trgovino in
Industrijo ga le nenadoma dohitela
smrt
— Jabolka niso živež, tako razlaga direkcija državnih železnic v Zagrebu in se brani prevzemati tovore v vozovnih nakladah od južne železnice. Gospodi ki ne čutijo sedanjih težkih razmer, se ni čuditi, da ne ve kako važno živilo je sadje za naše ljudstvo. Poleg tega trpijo ogromno škodo naši produ-, centi, ker ne morejo sadja, ki je letos vendar enkrat precej obrodilo, spraviti na trg. Na vsak način je treba to neumestno prepoved takoj ukiniti, da ne segnije velik del zdravega pridelka. Ako se brezobzirno pobirajo davki naj se v enaki meri omogoči tudi zaslužek.
= Brodolomci se predvaja še danes v kino Tivoli Ljubezen zavede mladega človeka k umoru, ko pride po svojo ljubljenko — je poročena. Javi se sodišču; v tem pa vidi na dvorišču jet-nišnice usmrtitev kaznjenca. To ga pretrese, da pobegne. Na nekem svetilniku živi samotno življenje. Njegova ljubljenka se je odpeljala s svojim možem po morju. Na ladji se upro mornarji in nesrečna žena postane last upornikov, ki so umorili ladijske častnike. Končno se ladija razbije; krmar, ki je vodil upornike, reši Ano-Marijo, s katero prideta na svetilnik. Tu se spoznata ljubimca, in v spoznanju, da vežeta zaupanje in ljubezen ljudi, začneta novo življenje.
Maribor.
Zdravniško društvo v Mariboru naznanja, da ima v četrtek, dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru svoj li izredni občni zbor. Na dnevnem redu je v prvi vrsti naše stališče napram bolniškim blagajnam in zakonu o zasiguranju radnika. Ker velja kolektivna pogodba z bolniško blagajno že od avgusta leta 1920 in pavšal 4 K od člana nikakor ne odgovarja današnjim razmeram, ter se je bolniška blagajna vedno znala izogniti vsakemu povišanju, je sklenil odbor predložiti li izrednemu občnemu zboru predloge o zvišanju vseh prispevkov in v slučaju, da bolniška blagajna naše zahteve odkloni stopiti v štrajk. Radi tega vabimo vse tovariše, da se zanesljivo tega občnega zbora udeležijo.
ter Je ušlo. TwB ral Ortf ^ postavlja; no, pa saj se leMiftj® ^ takega načelnika, kakor g* iffl* lahko ponosen.	t	* ?	'
Primorje,
Srebro) heberCkl — odletel Srebot je hranila doma v ne» ^ skrinji dvesto srebrnih kebrcko^
______________
par dnevi so pa pri belem dne ^ nepovabljeni gostje v njeno stan
nepovabljeni gostje v njen«	po*
ter odnesli vse srebrne kebrcKe	^
leg tega še nekaj zlatnine.
bila vsa iz sebe, ko je zapazila 'TV. p Ni Ji kazalo drugega, kot da je j* vib »kebrčkov« naznanila poucu**^,
Šport in turist**
Ilirlla : Sportverein, Celovec. -'^
nes ob 15. uri se vrši na športne® ^ štoru Ilirije pred drž. kolodvore®^ gometna tekma med-Ilirijo in ce*°„ ^
SV., točasno po prvenstveni tabel ^ gim koroškim klubom. Jakosti s ^ mogoče točno označiti, ker od *« ■
Celi©.
Koncertna j>evka gospa Zdenka M. Gregurič priredi v torek 24. L m. ob pol
9. uri zvečer v mali dvorani hotela »Union« v Celju koncert, kojega čisti dobiček je namenjen deloma v prid Olepševalnemu društvu.
Pokrajina.
Iz Tržiča nam pišejo: Tržič je znan povsod kot eden izmed najbolj industrijskih krajev v državi Za javno varnost pa ni nikjer tako slabo preskrbljeno kakor pri nas. Pred vojno smo imeli policijskega stražnika in občinskega slugo, Sedaj po vojni, ko so varnostne razmere veliko slabše, pa imamo samo občinskega slugo, ki ima eno roko. Ta hodi po dnevi v uniformi policijskega stražnika, zvečer pa seveda ne, ker bi bil drugače v nevarnosti Vsled teh razmer se tudi večkrat zgodi kaka tatvina. Takih zaporov, kakor so tržišld, si lahko žele tatovi in malopridneži vsega sveta. Zadnjič so v to »keho« zaprH neko 15 letno dekletce, ker je imela neko čedno bolezen. Toda dekletce se je po preteku pol ure naveličalo bivanja v tisti luknji
ni igral v Ljubljani noben celovsB Pred letom 1914 je nastopil v *-! ^ ni opetovano celovški Atletik-SK'^ Ilirija je igrala že v Celovcu. ^ tekma med rezervo Ililrje to $ ranim moštvom Jadrana se tričetrt na 14. uri. Predprodaja nic med 10. in 12. uro na špo*1? -prostoru. — Tekma se vrši ob v® vremenu, predtekma h? y vremenu.
Gledališče in
V »Sokolskem domu« na V1&
zori dramska sekcija »Preporoda« t* deljo, dne 22. t. m. ob osffll Kraigherjevo dramo v 3 dej. »bkoU* Pri predstavi sodeluje tudi noV0\3i novljeni orkester »Preporoda«* vodstvom tov. Bernika. Ker bo ditev nudila dovolj umetniškega se cenjeno občinstvo najvljudneje ***
Pevsko društvo »Ljubljanski
V pondeljek, dne 23. t m. zve*®^ sedmih ženski, ob osmih moški
V sredo ženski, v četrtek moSki Ne zamujajte vaj! Odbor,
Šentjakobski gledališki oder % liani, Florjanska ulica 27. L n.
v nedeljo 22. oktobra ob 8. zveS# vrstna francoska veseloigra * rada«. Predprodaja .vstopnic v, Zalaznik.
W
BLUZ#
spodnja krila, predpasniki, niki najceneje pri:
II SltlKOVIC. nasl. II Sil
Ljubljana, Mestni trfl
Strgalke (radirM*
The Rex Co. Uublio^
niti sam Ivan Cankar jej ni bil kos, čeprav se je je lotil že večkrat in iz vseh mogočih perspektiv. Gospodje, ali se ne bojite, da bi tako postopanje znalo privesti tega znamenitega moža do tega, da bi otresel s svojih čevljev prah nehvaležne Ljubljane in jo končno popiha kar za stalno za svojim rojakom Stankom. Glejte, po Ljubljani že itak »zl precej izgubljenih eksistenc, ki sli--jl® na Ime »kulturni delavci« in tl že dolgo lavno in privatno zbadajo našega znamenitega dr. Fr. Ilešiča, naj bo vendarle dosleden ter naj že pobere šila in kopita in se preseli k svojim Srbohrva-torti* ki po njegovih nazorih v vseh ozirih tako daleč prednjačijo Slovencem, a če pozabite nanj še vi, tedaj se zna res zgoditi, da se prebudi Ljubljana nekega jutra kot — slamnata vdova. NI vraga, da bi se ga tudi v šahovskem občinskem svetu ne dalo porabiti, kajti kdo bo sprejemal trume tujih šahistov, ki bodo drle v Ljubljano, kdo Jim bo govoril slavnostne govore, kdo pisal fulminant-ne pozdravne članke, kdo Jih sprejemal v tvoji prav slovansko gostoljubni hiši itd. itd.
So malenkosti, ki niso malenkosti. Sicer bi imel pripomniti k tel listi še kaj, a ker me vsa zadeva osebno ne tan-gire prav nič, naj zadostujejo te opazke. Zal, da ne morem ob enem opraviti tudi z drugimi kandidatnimi listami, t katerimi Protišahovske stranke doslej še niso prišle na dan, kar je gotovo več kot sumljivo znamenje. Le toliko Je zna-n* da bo baje nosilec klerikalno-koc-murjovsko-komunistlčne liste bivši župan dr. Parič ln v slučaju zmage, bi bil on tudi bodoči ljubljanski župan. Kakor g. Vidmarja, ne poznam tudi g. Periča pobližje prav nič in tudi ničesar
še nisem čul o njem, kar pa končno niti ni priporočilo. Njegovi kandidaturi se mi pa upira že moj instinkt, kajti mož baje nima ne brade in ne velikega trebuha, brez česar si reprezentanta slovenske prestolice nikakor ne morem misliti Ko bi Imel n. pr. vsaj Ribnikarjev trebuh in dr. Ilešičevo brado, pa bi bil gotovo precej opasen konkurent drju. Vidmarju.
Ivan Albreht:
Med potjo.
Počasi je sopihal vlak po prostrani ravnini. Kolikor daleč so nesle oči, na levo in desno sama ravnina. Tupatam je samevalo drevo, mestoma vas, v bližini čreda gosi, ovac, konj, svinj, sicer pa ravnina, ravnina, brez konca in brez kraja.
V kupeju ml je sedela nasproti sta-sovita dama z malo, srčkano punčko. Na levici mi je drugovala debelušna ženska, ki se je venomer smejala od same čudne, pristne zadovoljnosti.
»VI ste srečni, gospa?« jo je nekam zavistno vprašala dama.
»Kako ne bi bila!? Vozim se lepo, doma me čaka topla postelja, prijetna soba, vse dobro, ali ne?«
»Potujete daleč?« je spet vprašala dama.
»V Bosno,«se je zasmejala gospa in je nerazločno imenovala ime postaje.
»Tedaj potujeva skupaj,« se je razveselila dama. »Ali ste domačinka tam?«
»Sem in nisem,« se je smejala gospa. Rojena sem tam in rastla sem tam, pred desetimi leti pa sem odšla po svetuj.
»Oh, škoda! Mi smo zdaj šele tretje leto tam. Moj mož je trgovec. Družbe pa nimamo nobene.«	.	..
Gospa se je zavzela:
»Kaj, tam da ste brez družbe? Ali ne poznate gospe Mare N.? No, vidite, to je vendar krasna ženska!«
»Mogoče je kdaj bila!« je vzdihnila dama malomarno. »Danes misli samo na žalost.«
»Ona?«
»Da, ona!«
»Ni mogoče! Nje h samo veselje, pesem in smeh. Gotovo ne mislite prave!«
»Popolnoma pravo! Slišala sem govoriti o njej, kako je bila nekoč vesela. Danes ima bolnika v hiši«
»Bolnika?«
»Da. Mož leži 2e četrto Iefo, pa menda nihče ne ve, kaj mu Je. Pravijo to in pravijo ono,« je vzdihnila dama in se je naklonila proti gospej:
»Govore, da so mu ženske prinesle bolezen. Zdaj je Že ves plešast. Oči ima Vodene ln izbuljene, obraz pepelnat ln grd in nič več ne ve zase. Tudi govoriti ne more več, samo Še tuli.«
»Tako,« se Je spet zasmejala gospa, dama s punčko pa se je zdrznila:
»Vi se smejete?«
»Kako se ne bi? Nikola N. četrfo leto na postelji brez upanja na okrevanje, gospa, to Je zame — paradiž!«
Dama je privila punčko k sebi.
»Spavaj, spavaj, zlata mala, da ne čuješ zlega!«
Otrok se je pretegnil v spanju, zastokal in stisnil glavioo k materinim prsim.
Nekaj časa sta molčali obe potnici, potem pa je zopet povzela gospa s
»Nekateri ljudje si pulijo lase, kadar jih biča u9oda, drugi mečejo življenje od sebe, jaz se pa smejem.«
»Vi?«	•
»Da, jaz se smejem kakor otrok, ki iz trme noče jokati pred očetovo šibo. Mislite, da ga ne boli? O, pa še kako! Morda celo huje nego tistega, ki se ob prvem udarcu začne cmeriti!«
»Ubožica,« se je razmehčala dama. »Ali je gospod N. mogoče vaš sorodnik?«
»Sorodnik? To ne bi pomenilo mnogo. Imeti sorodnike, se pravi imeti znane ljudi ki so si zaradi nekakih predsodkov o krvnih vezeh v nadlego med seboj. Nikolaj mi je bil več!«
Spet je bušila v smeh, ki je polagoma zatonil v histeričnih tresljajih.
»Ljubila sem ga!«
Dama s punčko se je zdrznila. Velike oči so se skrčile v dvoje tankih gorečih prog. Z lic in z usten je trepetalo nestrpno pričakovanje.
»Nisolaja sem ljubila, gospa, ljubila z dušo otroka, dekleta, z dUšo ženske ki zavrže ves svet zaradi enega samega bitja. Moj oče je bil uradnik tamkaj in Nikolaj je zahajal k nam kot prijatelj mojega brata. Dan na dan sem ga videla, čula njegove prijazne besede in sem zasanjala k njemu. On pa me je zapre-dal k sebi, vse bliže in bliže, dokler nisem postala brez pridržka njegova. Oče moj je bil pravoslaven in td bil naklonjen ti zvezi mati je jokala, jaz pa sem ljubila. Kakor krt sem se plazila k uj&-mu in sem verjela vanj kakor v sveti evangelij. Ko pa sem začutila življenje v sebi, je nenadoma izostal in se je kmalu poročil z drugo. Gospa Mar* je postala njegova žena. In tedaf, emu, tedaj sem aUnnila aa wa nat li an*
se začela smejati Odšla sem s po svetu. Dete mi je umrlo, jaz Pa’ « služila, služila ko dekla, soban0^ nizkih poslih sem iskala utehe sila prevaro, kamorkoli je segla neznatna moč. Njega sem klela kal nesreče nanj. Zdaj vcst& da ^ ram smejati!«
Dama se je zganila:
»Vi ste tedaj —?«
»Kaj?«
»— gospodična Zagorka?« -fe ' rt dama in bi bila skoro izpustil* 0	*
iz naročja.
Gospa se je zdrznila:
»Odkod vam Je znano moje ^ »Saj sem vendar sestra vašeff8*^« jega moža,« je izpovedala dama- * p kokrat ml je moj Mile pravil 0 o tvoji nesreči Med vojno so ^ sled za teboj in te imajo sed*-1 vorjtf vo. Pa kam si mislila Iti, ko si 2° o topli sobi ln dobri večerji?« .
Sopotnica je bila zdajci ti*0. senečena, da ni mogla do nila se je s sedeža in je ihte on®*41 k sorodnici	pp
»Kam naj bi hotela?	V*"
gledati kraj mladosti, kraj sr©» sreče moje, potem pa sem na grob in vreči to klavrno od sebe, Oj, ti ne veš, aez.na** f ***>• nica moja, kaj sem j«	mi	P
jem smehu, kakšno *ihw kljuvalo v srcu!«	K#n0	gr
Zenski sta se objeli tn peiali druga drugi svojo pov da Tedaj sem se stisni* vsj« T«**? we bi motil »vete tišme svidenj* ^ in trpko mi je bilo pri srcu sttai pomeril BfOecJa.
'Jugoslavija«, 22. oktobra 1922.
Talinstveni morilec deklet.
(Nadaljevanje.)
,JtareC Je odprl vratiča. Toda izstopil ni. ko Je kočijaž Vil. Srepo je gledal proti hiši lepe Evgenije Martelle.
Ona* draga je! Prokleto visoke zahteve ima ta ženska; p„e velja že celo premoženje. Pri tem pa ne verjamem {v A na njeno nedolžno smehljanje. No, radi mene! Lepota llllh •Vf-Ste Je na vsa^ na^‘n ta vročekrvna Francozinja. Po-(jD 'jVa^ zna, da se človek kar duši pri njenem poljubovanju.
°’	^en Morris ne b° ostala preveč dolgo sra-
«l]iva, ker na deviško hladnost in sramežljivost bi se težko ovadil.«
•Vaša milost ima prav — hihihi,« je hihital Clifford. ,«aron je potegnil iz žepa majhen etui in ga odprl. V njem *e nahajala krasna briljantna zapestnica.
. *To nesem krasni Evgeniji. Želela si je te zapestnice, pa Ifem 6?a ravno ni bila Preveč skromna, to vam zagotav-l I11' Zato pa me bo tudi nadvse lubeznjivo sprejela. Toda tu-™ se že nahaja njena vila. Izstopite Clifford. «
»Kaj pa vam je Clliford? Zakaj ne izstopite?« b .»Samo poglejte, Vaša milost. Ves vrt je poln policistov ... »oliko je ljudi okoli njega. Tukaj se je nekaj pripetilo!« Baron je izstopil in se hotel podati v hišo. a,‘Kaj se je zgodilo?« je vprašal policijskega stražnika, ki ie ***• ob vhodu.
‘Ali poznate lastnico te hiše, gospod?«
»Seveda in še prav dobro. Jaz sem baron Hardy.« Stražnik je dvignil roko k čepici, a. »Dobro... potem lahko izveste, da je bila lastnica tc ;še ponoči... umorjena.«
»Umorjena? ... Evgenija umorjena?«..........
•Popolnoma pravilno.«
*In kdo je morilec?«
»Jak razparač!«
Baron se je opotekel. Jeli prav slišal? t »Na policijsko ravnateljstvo je med tem dospelo pismo, v (jkrem Jak priznava, da je on morilec.«
Enkratna objava tl* din
srz2| Pi Sporočalo se sledeče tvrdke
SLAŠČIČARNA:
Kalaš. Ljubljana. Zidovska ul
KAVARNE:
»Central*, Ljubljana, poleg lubttej« nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN. Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE< BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20,
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3,
tel. 463.
Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c.
VELETRGOVINA V!\A' Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica._________________________________________
za damske plašče v veliki Izbiri.
FOTOGRAFSKI ATELIJE:
Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ul. 6. Prvi domači zavod za po-večanje slik. ___________________
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marl-jin trg 8._______________________
MANUFAKTURE:
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 2511.__________________________________________
TRGOVINA BOMBAŽA: SU-KANCA ITD.:
Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 72.
I	PARNA	PEKARNA:
\ Jakob Kaučič. Ljubljana. Gradišče.
i	PAPIRNA TRGOVINA:
!. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c.
KAMNOLOM IN OPEK. ST^Iti Kleemanns ver. Fabriken, Ober* tiirkhem und Faurndau.
Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev. reg. z. s o. z., Ljubljana, Gosposka ul. 4.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVINt Pezdirnik & Cie. Ljubljana — Zg. Šiška.
STAVBNO IN UMETNO TESARSTVOl Jakob Pavlič. Domžale.	__________
A Suhe sobe ■ftJž in himni!
kupufe
Sevet i! En., Ljubljana
Wolfova ulica 12.
5 PECI JALNA KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 611.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
J. Maček, Ljubljana, Aleksandrovi cesta št. 3.
Okrožni zdravnik
Dr. S. Deželi*
Pošljlt« takoj »voj naslov ln priložit« v pismu 5-— Din. za tiskano navodilo, kako se ozdravi pokv*t» Jeno vino in vsak* pljuča. U*peh »Iguren ln tajam* cen. Naslov. A. DOMAJNKO, pri g. Herei, Zagrsb* Bolkovem ul. 12/dvoriii«.
ardinlra stalno v Novem mestu vsaki dan od 9. — 12. in od 16. — 17. ure razen nedelj in praznikov.
JT Izide te dni!
Priročnik s 1B.OOO trgovskih, tehničnih internacionalnih in domačih liralov * objnsni-lom njih značajev. — Ntobnodno potrebno za vsako trgovino, industrHo in banko. V prilogi tabele vseh denarnih vrednosti in mer celega sveta. Delo je prirejeno v obliki miniaturne trgovske enclklopsdij« (Miniatur-Le*ikon) ter potreben dijakom trgovskih Sol, [.rivrednlm krogom in ostali inteligenci. —
M knjigi ? predplaflln Din 53-
s poštnino, medtem, ko bo po knjlijgarolški ceni stola Din 100’—.
Naročila in predplačila sprejema »POLIORAFIJA14 d. d. ZAGREB Gundullčeva ni. 20« « Tel. 27-0?
Zahtevajte cenike t
primeren za kako trgovino, na razmeroma prometnem kraju. Ponudbe pod „lokaI“ na upravo lista.
ADAM IN EVA
UNITED - AMERICAN • LINES - INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko
*breime tako) na stalno delo
fcvljarna,Adria’, Celje
OggasiftE se le ustmeno ali pismeno.
sedai tega ni treba, ke/ se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
v trgovini	_
O. BERNATOVIC
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo. Liubllana, Kolodvorska ulica 26,
Liubijana. Mestni trti S—gl
Tiska »ivezna tiskarna*
Or. lilo; ičii-irsiii ns:
bolezni in za bolezni v nosu in vratu se Je povrni!. — Kongresni trg 15. — 3-5 pop.
Najvc{]l davki.
katen plaJate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite aenei in imate poleg tega večkrat Je sitnosti. Poskusita enkrat t Uutttovanim katalogom tvrdke H Suttnar (Imetnik Henri Malre) v LlubllanI, Mestni trg 8. Ta Vam svetule resnično dobre ure. spe-cijalne znamke „lKCr U lastne tvorni« v Švici. kakor tudi druge dobre Šepne ure. zapestne ure. svetilne ta stenske ure. verižice, prstane, zapestnic*, uhane, namizno orodje, krstna ln blrmska darila In no drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. »kari«, noja. britve. lasestriJne In brivske stroje, stekiorezce. doze za tobak, »v.itlc* In »modke, nailgače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdkl-
H. Suttner flmernik Henri Malre) v Ljubljani št. 8.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem odstopil od tvrdke Alko Novakovit, kjer sem bil kot zastopnik.
Priporočam se p. n. občinstvu za nadaljno
naklonjenost, zagotavljajoč točne in solidne postrežbe.
Josip Vanosi, Kamnik.
Prometni zavod m premog i i 9
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domača uporabo tabor tudi za industnisba podjetja in razitfan:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG ch d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15.
ROT, krznarstvo
yhBiana» Gradišče štev. 7.
Priporoča zalogo lastnih krznarskih Izdelkov
llslžjs Ssoe u najmodernejših barvah. 35
in sprejema v stroj, barvo in popolno izdelavo vse vrste kože divjačine.
Moizirasje!	tene	»Bita!
liiiiiiuuiuiiiiiiimiimiimimiimuiiiiiuii
AUTO
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
imifinmiiimniiiimiiiiiiiiiiiiiimminiiii
Polnojarmenike
za ?op in stroje za obdtlmraip lesa
vseli vret, aajnovejJe konstrukcije nudi po nainižjih cenah iz skladišča »Balkan", Ljubljana ali Zagreba.
Su3werke Leipzis-klzsch,
Zastopstvo in skladi5£«t
Hemke, len, X., Dampfgasse V
(5 minut od južnega kolodvora.)
Gradbeno podjete
It 8 di
IJ3D3. Bohoričeva o). 20.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
miiiiiiimiiimmiiimiiiiiimuniittiitniti!
v*
kakor: SRNE, ZAJCE, JEREBICE itd. kupi proti gotovini Anton Ldschntgg,
trgovina perutnine In divjačine,
Maribor.
itfmmiintininmnminmniMiiniimniM
NaasnaniSoi
KRANJSKA DEŽELNA BANKA
naznanja, da je vsled sklepa pokrajinske uprave prešla z vsem aktivnim in pasivnim premoženjem v last relativnih hranilnic ter se bode vodila
hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
2 delniško glavnico K 10,000.000*—.
Izvrševali se bodo vsi običajni bančni posli na najsolld-nejši podlagi. Zveza najmočnejših hranilnic je najboljše Jamstvo, za obstoj in napredek banke.
„©mecI&46 ure
za železničarsko slu*1*'
F, ČOSiN
Ljubljana
Prešernova uL
Opekarski moj$t&
(fr
i
z dolgoletno prakso, 'popolnoma v#1* v izdelavi in v obratovanju s išče za večjo tovarno v Sloveniji. s 1. januarjem L 1923. Ponudbe s spričeval pod ,yS talno mesto’* na upr- ^
m w mam n m n « ** m n m n n m m m m-
s ca K 1.000,000—
  . ^
išče dobroidoča trgovk ^ zelo prometnem kraj« .
(družabnika) pise je poslati na uPr8
lista pod šifro: „K. L. F. Št. 1000j^
nB>*HMaBiBr«iiacenja»iiinsneiiN w Hm »i» «• * »
^oior dobri IsraSff,
Kdo želi kuDtfnalbO1^ HARMONIKE lubaso^j sistema, na] sl Jih n&°
ogleda pri j*
F.BUELEH, izdslouatelj Drenougrlč, p. flrtinim ^
Za odgovor znanji
ZAGREB, Mariičeva 1?
purlšičeva ul)
Te'efon 3
Priporoča z najsolidnejšo postrežbo S ^ ja bogata skladišča vseh vrst inozemskih izdelanih kož. Kupuj0 najboljši ceni vsako množino surovih
v soboto, dne 21 okčobra 1922 v Curihu preminul.
LJUBLJANA, dne 21. oktobra 1922.
Upravni svet in ravnateljstvo Slovenske banke javljata žalostno vest, da je ustanovitelj Slovenske banke in njen predsednik, gospod
„TEXTILXA“, trgovska in industrijska deln. družba v Ljubljani javlja tužno vest, da je njen velezaslužni p odpre ds e d= nik, gospod
Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
V LJUBLJANI, dne 21. oktobra 1922.
na posledicah dolgotrajne bolezni nenadno v Curihu danes preminul. Zasluženemu možu, ki je na vseh poljih gospodarskega življenja neumorno in požrtvovalno deloval ohranimo časten spomin.
Izdaja * J ugaslo v. novinsko d. d.«.
'■ f 1	•