Anton Medved: Pesmi.
579
leupoldo Spopondimus (24) et promisimus et fpon-demus et promittimus tenore (25) prefentium ac per iuramentum ob hoc corporaliter prefti- (26) tum, tactis facrofanctis euangeliis manu noftra ac etiam (27) per prelentes promittimus et confti-tuimus pro dote et no- (28) mine dotis prefate domine viridis, nate noftre, florenorum (29) centum Millia auri ponderis de florentia; ipfosque Centum (30) Millia Florenos nomine quovis afiignare in promptu (31) et numerata pecunia, Confidentes de preclara fraterni- (32) tate Illuftris domini Rodulfi, Archiducis prefati, quia (33) id, quod promisit, per litteras fuas, et id, quod lic conftitu- (34) endis faciet pro fecuritate et conferuatione dotis pre- (35) libate, et prout plene de ipfius dignitate ducali Confidi- (36) raus et alias plenarie coniisi fuimus. Et in teftimonium (37) premilforum Mandavimus has noftras litteras fieri et nostri (38) sigilli appen-lione muniri. datum in Caftro nostro pan- (39) dini, Millefimo trecente(imosexagelimoquarto, Indic-(40) tione tertia, die fabbati vigelimofexto mensis octobris.
Napisi  na  hrbtu :
1, Heiratsbrf von waylan, vmb Frawn viridn. (15. vek.) 2. Herzog leupold gemahel (pristav-ljeno prejšnjemu napisu v 16. veku). 3. Meiland in   26   Otb.   (oba pripiska iz  našega veka).
Pečat:
Okrogla lupina iz rjavega voska; v njeno globino je vtisnjen pečat sam. Grb in napis na grbovih trakovih sta tako oguljena, da se ne dasta več razločiti. Opis okoli grba je še razločen, in slove: BERNABOVIS —VICECOMITIS. Obešen jena svilnati zeleni vrvici na listini. Listina je pisana na lepo bel laški pergament, in je tudi neoskrunjena ohranjena.
Opazke. Listina je prepisana po izvirnikovem pravopisu  v  vsej  nedoslednosti;   isto   tako   v   pre-
Pe
Jl rivri,  privri  mi spet na  dan, O pesem,  sladka tolažnica, In  vzemi breme  od srca, Razjasni temna moja lica!
Brez tebe sem kot list drhteč, Ki strahoma drži se veje, Kadar jesenske pozne dni Vihar čez  drn in strn  prispeje.
pisu niso popravljeni pogreški, pač pa so kratice vselej razrešene, in to v onem pravopisu, katero se v nedosledno pisanem izvirniku večkrat nahaja ; tako n. pr. mesto ae vselej le e. Posebej še pripominjam, če tudi so stvari same po sebi umevne, kako naj  se popravijo.
Vrsta 1. (& c v izvirniku !) — /mperialis m. Tinp . . .
—   V. 2. J v začetku in sredi stoji dosledno v izv. — vel m wel. — V. 5. nluftres m. /lluftres. — V. 6. avc\\\-ducem m. Archiducem. —¦ V. 7. Leupoldum m. /eupol-dum. — V. 8. ATarinthie m. /carinthie. — V. 9. Portus Naonis m. _portus Naonis. (Abfpurg = Habsburg; imena v listinah naj se po pravopisu ne prenarejajo, pač naj se pa pišo z veliko začetnico.) Feretis m. /eretis. — V. 10. Izvir, ima inhiburg = in Hiburg (t. j. Kiiburg). marchiones m. Marchiones. — V. 11. et m. Et. — V. 13. zpsos m. /psos. — V. 14. zmiat m. vniat. — de cetero m. decetero. — crescente m. cre/ente. — V. 14. umoriš m. Umoriš — V. 17. mcrementum m. /ncrementum. — carissimam m. Carissimam. — V. 20. contoralem m. Con-toralem. — V. 22. ^dhibitis m. Adhibitis. — V. 23. zllustri m. /lluftri. — Leupoldo m. /eupoldo. — spopondimus m. .Spopondimus. — evangeliis m. ewangeliis — V. 28. Viridis m. viridis. — V. 2Q. mi/ia m. Millia. — centum m. Centum. — V. 30. mi/ia m. Mil/ia — quoi>is m. quo«is.
—   V. 31. confidimus m. Confidimus. — V. 32. /llustris m. /llu/tris. — archiducis m. Archiducis. — V. 35. confidimus m. Confidimus. — V. 37. mandavimus m. Mandavimus. — V. 38. castro m. Castro — Pandini m.pan-dini. — V. 39. millesimo m. Millesimo in trecentesimo sexagesimo quarto zndictione m. /ndictione. — V. 40. vigesimo sexto m. vigesimosexto.
O Viridi sta še dve listini v c. kr. družbinskem arhivu: 1. 1365. Apr. 26.: Verschreibung vom Erzherzog Rudolf von Oesterreich, mit welcher der-selbe der Gemahlin seines Bruders, Herzogs Leopold, Frau Viridis, fiir das zugebrachte Heirathsgut von 100 m. Goldgulden andere 100 m. Goldgulden im  Fiirstenthume  Krain  zur Wideiiage  versichert.
—   Datum Wien ... — 2. 1365. Dec. 20. No-tariatsurkunde vvie die Sponsalia per verba de prae-senti zwischen dem Herzog zu Oesterreich und der Tochter Bernabovis vicecomitis Mediolani, Viridis, vollzogen worden sind. — Mailand, am 23. Febr. 1365. (Der Act geschah Feb. 23. 1365. notariell aufgenommen  wurde  er  Dec. 20. 1365.
mi.
Odtrgan se drevf naprej, Vihar mu  kaže pot nestalno, Naposled  truden,  poteptan Utone v reko vržen  kalno.
Kot sredi  zelenih planin Pod snegom vzdiha gorsko  sleme, Dokler ne sine solnčni žar, Stopi  mu sneg,  razgoli teme;
37*
58o
/. Kraljev: Gospa s  pristave.
Tako   pritiskajo  srce Bolesti  mi  nerazjasnjene, Dokler ne  sine  žarek tvoj Topeč,  o sladka pesem,  v mene.
Iz  mislij   nemih se izraz, Iz čustev  mi beseda snuje, In  prsi tesne  tolažeč Ubrani glas  v uho  mi  sluje.
Privri,  o  pesem,  spet  na  dan In  vzemi  od  srca  mi  breme! Brez tebe sem   kot  list drhteč, Kot s  snegom  krito gorsko  sleme.
Anton Medved
Gospa s pristave.
(Zgodovinski roman.   —   Spisal  /. Kraljev.) (Dalje.)
XXIII. Poročilo iz vojske.
V irida ni mogla biti več vesela, odkar je odšel Leopold na vojsko. Skrbi so jo mučile po dnevu in hude sanje ji niso dale pokoja po noči. Silno se je bala za njegovo življenje, kakor še nikoli doslej, dasi je bil že večkrat v velikih nevarnostih. Po smrti očetovi je cesto mislila, da se kaj podobnega lahko pripeti tudi drugod. Hotela se je razvedriti in se pečala s sinovi bolj kakor doslej. Najbolj ji je bil pri srcu Viljem, katerega je najrajša zadrževala v ženski družbi. Pri drugih sinovih je sicer ostal učni red nepremenjen, vendar se ga niso več držali tako točno, kakor prej. Vse se je zanimalo skoro samo za vojsko, in oni dnevi so bdi najznamenitejši, ob katerih je došlo od vojvoda kako poročilo.
Prvo pismo je bilo veselo, popisovalo je voj-vodovo pot iz Gradca; poznejša so kazala upanje, da se bo vojna končala srečno. Skrbno je po-zvedoval vojvoda, kako se godi doma, kako je s  sinovi.
Tako je minulo že več tednov od Leopol-dovega odhoda, pa še vedno ni bilo poročila *o boju. Iz tega je Virida modro sklepala, da je stvar težavna in nasprotnik močen in nevaren. Strah jo je preletel, ko je slišala, da so okrog vojvoda grof Eberhard in njegovi pristaši. Nič mu ni zaupala, pa Leopold jo je miril s tem, da gre vsem za skupne koristi, torej Virtemberžan ne bo delal nikakih zaprek. Vojvoda je naročil svojemu kancelarju, grofu Sponheimu, kako naj sploh ravna ob času njegove odsotnosti. Posebnih naročil pa so zahtevale poznejše dogodbe, in te so mu donašali seli s pismi na vojvodinjo vred. Včasih pa je naročal tudi soprogi, naj se v kaki reči dogovori s kancelarjem in  naj   mu potem sporoči,
kaj je ukrenila. Tako nahajamo v drugi polovici mal. srpana vojvodinjo v njeni sobi z go-spico Barbovo pri delu in grofa Sponheima pri njiju.
„Tako bi bila torej stvar v redu, dragi kan-celar", izpregovori vojvodinja; „iz vašega poročila razvidim, da je denar že na potu in ga vojvoda dobi o pravem Času."
„ Kakor ukazujete, presvetla vojvodinja, tako se je zgodilo. NaroČil sem deželnemu glavarju kranjskemu, naj nabrani denar urno pošlje v Gradec. Kranjski glavar, Hugo Devinski, pa je previden in odločen mož; on je gotovo uravnal vse tako, da se izteče dobro."
„Potovanje iz Ljubljane do Gradca je pač zamudno; kaj menite torej, kdaj pridejo gotovo z denarjem v Švico do vojvodar Rada bi mu sporočila v pismu,  kakor me je prosil."
„Presvetla vojvodinja, po mojem računu pride vaše pismo skoro za teden dni j prej, nego pride denar, ako namreč odpošljete pismo danes. Saj umevate, da so z denarjem na potu posebne težave in da je treba močnega spremstva."
„Potemtakem pa hitiva, gospod kancelar, s pismom in denarjem, kar se le da! Kako bi mi  bilo žal, ko  bi kaj zamudila s počasnostjo!"
Vojvodinja Virida je imela sto tisoč floren-tinskih zlatov dote, in ta dota je bila zavarovana z dohodki od kranjskih mest. Te dohodke je prepuščal vojvoda Leopold soprogi za razne troške, sedaj o vojnem Času pa je bilo treba porabiti vse za vojne potrebščine. Virida je dajala srčno rada svoje dohodke za vojsko, ker je upala, da se dokonča vojska tudi njej v srečo in njeni družini v slavo.
„Z denarjem pač ne morejo tako hitro potovati, kakor potuje sel s pismi", pripomni go-spica Barbova, „a zdi se mi vendar, da se Kranjci obnašajo leno; denar so zbirali dolgo in neradi