GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki Stev. 3©. New , 1. aprila 1902. Razstrelba v rovu. 22 premogarjev usmrtenih. Chattanooga, Tenn., 31. marca. V Dayton, Tenn., pripetila ae j* da net popoludne v Nelsonovem pre-mogovem rova razstr^lba plinov; 22 premogarjev je nmrtenib. Rov je la«t ,,Dayton Coal A Iron Co/' Do aedaj ao našli 10 mrtvecev, d očim bo ostali de pod razvalinami. Razstrelba je bila groxoa, mnogo delavcev, ki so stali blizo rova, je bilo smrtno ranjenih. V istem rovn se je pripetilo že mnogo nesreč. Ogenj na parniku »Pretoria". Parnik ,.Pretoria", kteri je mi-nolo aoboto odpljnl iz New Yorka na otočje Bermuda, ae je dnč 31. marca vrnil v New York, ker je v skladišču pričelo goreti. Ogenj ao zapazili na morju. Med tem, ko ao mornarji skušali ogenj pogasiti, ao častniki probndili potnike, da se v slučaju potrebe rešijo. Prišedši v New York, so ogenj pgasili. Ljubavna žaloigra. Minolo soboto »večer vršila ae je v Corlear Hook parku v New Yorku krvava žaloigra. Neki Žid je v parku ustrelil avojo ljubioo in sa-mega sebe. Ko je policaj Moran slifial strele, pohitel je takoj k d >tičnej klopi in videl, kako je padel moiki raz klop, na kterej je ležala ustreljena Sen- Texanski morilci. ska. Moran je pozval bolniško am-bulanco, s ktero so prepeljali mrtvo na policijsko postajo in moškega, ki je bil smrtno ranjen, v bolnico. V njeg «ih žepih ao naftli ruska pisma, ktera pa ni nihče znal prav čitati. Najbrže sta sklenila skupno umreti. Iz ostalih listin, ktere ao pri njemu našli, je razvidno, da ae morilec iu samomorilec imennje Sigaaund Blank, in da je prišel iz Philadelphije. Velika noč na Ellis Islandu. Velikonočno nedeljo bili ao na-selniški uradi na Ellia Islandu v newyorSkej luki zaprti in ni jeden naaeljencev ae ni amel izkrcati. Potniki yaeh v soboto zvečer in v nedeljo došlih parnikov morali ao čakati do ponedeljka na ladijah. Naselnifiki uradi za Veliko noč niao poslovali, ker je prišlo is Washing tona povelje, da morajo biti v nedeljo zaprti. Mladi Vanderbilt in dohodninski davek. Minoli četrtek prišel je mladi Reginald Vanderbilt v mestni davčni urad v New Yorku, da pla ča avoj dohodninaki davek. Tu je izjavil, da je poatal Se le 19. decembra 1901 polnoleten, in da mu to-raj ni potreba plačati lanaki davek. Njegove letne dohodke ao oenili na $1,000.000, na kar je mladi mi lijonar izjavil, da neče meato prikrajšati ▼ dohodkih, in da bode plačal davke za četrt milijona dohodkov. Komiaar je bil s tem zadovoljen, na kar mu je Vanderbilt isplačal $5750 in stvar je bila končana. S železnico okrog sveta. Le Ae par let bode minolo in oni, kteri imajo dovolj denarja, se bedo samogli peljati is Amerike po že-leznici v kterokoli mesto Evrope in Azije. Da je to mogoče doseči, bodo pod 14 milj iiroko Beringovo morsko otino med Alasko in Sibirijo skopali prodor, po kterem bodo ruski iu ameriški vlaki vosili med obema deloma sveta. Načrt je isgotovi] pariiki inžener de Lobel. Lobeljev sin Maurioe je proučeval načrt prodora dve leti ob Be-ringovej morskej ožini in poroča, da bode prodor ravno tako lahko graditi, kakor nswyoriki „Rapid Transit" prador. Nad 400 osob oropali in mnogo jih pomorili. Beaumont, Tex., 30. marca. V Nechea Biver ao našli Sest umorje-nih moikik. Potom preiskave so dognali in tudi zasledili roparsko tolpo, ktera je najmanj 400 osob oropala in večje Število irtev pomorila. Deset roparjev, Sest belih, jednega zamorca in dve zamorki so zaprli. Prvo truplo so naSli dne 28 ja-nuvarija v Neches River. Kmalo na to so naSli na istem mestu tri nadaljne mrtvece. Vsi mrtveci ao imeli rasbite lobanje in so bili oblečeni le v tpodnjej obleki. Par dni kasneje so naSli tri nadaljne mrtvece s razbitimi glavami, kte-rih pa v Beaumontu ni nihče poznal. Umorjeni so bili toraj tujci, kteri so priSli v Beaumont Se le po tem, ko so tukaj našli petrolej. Umorjeni so imeli pri eebi brez-dvomno večje svote denarja, kajti priSli so semkaj, da kupijo zemljišča, v svrho iskanja petroleja. Umori so se vrSili sredi tukajšnjega mesta, kraj sodnega poslopja. Roparje je nasnanila policiji krasna Mulatinja Mattie Bennett, ktera je bila preje z njimi v zvezi, ktere je pa kasneje ostavila. Mattie je stanovala s zamorke Mary Jane v lepej hišici na Sabin*-St. Njena „prijateija>( sta bila Jack Welshall „Punch Prim" in oe Herd. Slednja dva sta vodila tujce k mulatinji. V bnžojej gostilni, ktera je last zaprtega morilca Jack Quinnsa, so Žrtve s pijačo in strupom omotili, usmrtili in jib odpeljali k reki Neches, kjer so jih pometali v reko. Mulatinja trdi nadalje, da so roparji nezavestne Žrtve odvedli v mesto in jih tam prepustili osodi. Ko so se potem zopet zavedli, navadno niso vedeli, kje so bili in kje je njihov denar; tako ni mogel nihče priti roparjem na sled. Le one, ktari bo se pri ropanju zavedali, so pomorili. Radi grozne najdbe vlada v mestu nepopisno razburjenje. Roparji v New Jersey. Elizabeth, N. J., 30. marca. V minolej noči napadla sta dva zakrinkana roparja 7"letnega James Robinsona, kteri stanuje v svojem Šotoru v gosdu blizo Linden, N. J. Roparja sta priSla po noči ueopaže-no do samotarjevega Šotora in zahtevala od starčka denar. Slednji je napadalcema zatrdil, da ima le 6 centov in ko jima je dal svoj dd-aar, zahtevala sta, da jima izroči tudi skriti denar. Ker pa Robin, son tega ni storil, zavezala sta mu glavo v vrečo in ga pretepla, na kar sta ves Šotor preiskala. Ker pa nista ničesar naSla, polila sta star-čekove noge s petroljem in jih zažgala. Ker je starček kričal in klical na pomoč, sta se lopova zbala in bežala. Robinson je imel Se toliko zavesti in moči, da je priSel do bližnjega potoka in tam pogasil tlečo obleko. PriSedSi nazaj v Šotor, namočil si je rane z oljem, na kar je postal nezavesten. Šole drugi dan priSel je po vseh Štirih do svojega bližnjega soseda, farmerja Franka, kteri ga je odvedel k neke mu prijatelju v Elisabeth. Proti zamorcem. Richmond, Va, 29. marca. Tukaj zborujoči ustavni odbor je sprejel sakon, kteri bode razveljavil politično pravo samorcev. V volitev opravičeni driavljani morajo namreč plačevati po $1.50 volilne pristojbine, nadalje morajo znati čitati in „pravilno" razlagati ustavo. Proinjo sa registriranje morajo vloiiti osobno ter jo lastnoročao v prisotnosti registratorja spisati. Iz delavskih krogov. Zahtevajo osemurno dnevno delo Youugstown, O , 29. marca. Odbor tukajSnjoga odseka ,.National Association of Blass Furnace Workers", je dines sklenil s 1. majem tahtevati upeljavo osemurnega dnevnega dela. Predsednik ime-uovane unije je izjavil, da so mu uradniki trusta za jeklo naznanili, da bode truBt delavskim zahtevam ugodil. ,,National Association of Blass Furnace Workers" Šteje 50.000 članov. Malo brezposelnih. Albany, N. Y. 30 marca. Državni delavski komisar McMackin poroča v svojem četrtletnem poročilu, da je bilo tekom minolih treh mesecev od 97 270 članov delavskih orgauizacij le 4 6 odstotkov brez dela, med tem ko je bilo v istem času minolega leta S 5 odstotkov brezposelnih v newyorfikej državi. V imenovanem času pripetilo se se je Iti štrajkov, kteri pa niBO bili veliki. Štrajkali so delavci 46 podjetij; štrajkarji ao zgubili 24 300 delavnih dni. 10 000 premogarjev bode štrajkalo. Altoona, Pa , 30. marca. Deset tisoč premogarjev „ Rochester k. Pittsburg Oal & Iron Co." je dobilo ukaz s 1. aprilom pričeti s Strajkom, ako podjetniki do takrat ue pripozuajo plaftilno lestvico Ako premrgarji prično štrajkati, moralo bode tudi 20.000 druzih delavcev praznovati, radi česar bode promet na ,,Butfalo, Rochester & Pittsburg" železnici popolnoma vstavljen. Beli sužnji v južnej Carolini. Columbia, S. C., 30. marca. Danes se je zvedelo kako nesramnr in kruto postopajo posestniki fosfatnih rovov v Calletou Countyju z italijanskimi delavci. Posestniki rovov in italijanski delovodje, ali takozvani ,,padroni", dobivajo avoje žrtve običajno is New Yorka in jim obljubijo po $1.25 dnevne plače. Ko pa nesrečni de lavci pridejo v Carolino, dobe le po 50 centov na dan, kteri denar jim pa takoj odvzamejo za hrano in stanovanje. Po zimi morajo delati v vlažnih prostorih in prenočevati v hlevih. Noč in dan jih stražijo oboroženi stražarji, kteri ustrele vsacega, kdor bi BkuSal bežati in oprostiti se iz sužnjištva. Mnogo delavcev je svojo drznoBt morale plačati b mrtjo. Governor Sweeney je takoj uka zal zadeve „natančno" preiskati. Preiskava je dognala, da je stvar ,,deloma" resnična. Delavci morajo v resnici delati pod oboroženim nadzorstvom in „najmanj" dva delavca Bta bila ustreljena. Posestniki rovov naravno niso odgovorni, kajti oni imajo opraviti le s pairo ui,| kteri morajo določeno količino fosfata gospodarjem pridobiti, za kterega dobe potem denar. Narav no padroni in gospodarji sužnjev, to ni vse jedno — oni so saj po ime nih različni. Za osemurno dnevno delo. Bharon, Pa., 30. marca. Delavci rudotopilnic v Pennsylvaniji so sklenili zahtevati vpeljavo osem urnega dnevnega dela. Ako bi de lodajalci njihovim zahtevam ne ugodili, bodo b 1. majnikom pričeli štrajkati. Štrajka se bode udeležilo kacih 50.000 delavcev. V to svrho so zastopniki unij včeraj zborovali in sprejeli resolucijo, da bodo dne 5. aprila o svoji zahtevi obvestili delodajalce. TruBtovi delavci so obljubili, da bodo livarje podpirali. Ako pride v istini do štrajka, bode neposredno moralo de nadaljnih 50.000 delavoev praznovati. Podjetniki bodo prihodnji teden tozadevno sbarovali. Oče in sin vzrok štrajka. Chicago, 111., 30. marca. Delavci meaarske tvrdke G. H. Hammond Co. .o sapretili, da bodo v torek pričeli štrajkati, ako tvTdka ne odslovi delovodja Jchn Palma in njegovega sina. Slednja sta z delavci grdo postopala. Zborovanje steklarjev. Pittsburg Pa., 30. marca. Zastopniki steklarskih unij bodo v kratkem zborovali v svrho določbe uove plačilne lestvice. Steklarji bodo sahtevali povečanje plače. Izredni soprog. Trenton, N. J., 30. marca. Tu kajšnji švedski slikar Nilea Larsen «e je ločil od svoje soproge, ,,ker ne ve, je li ona mož ali žena". Čudni soprog je bil kacih 16 let peročen in vendar ni samogel izvedeti, kterega spola je njegova soproga. Kako je bilo to mogoče, aam ni .nano, toda pri »odnej obravnavi je aledeče naznanil: ,,Meni ni znano, je li osoba, s ktero sem se poročil, moiki ali ženBka. Ona je slična bolj možke-mu, nego ženski. Moja soproga hodi kakor možki in opravlja raje možka nego žeuska dela. Dosedaj nisem mogel določiti njenega spola. 1 Poroka se je vršila pred 16 leti v Minnesoti. Potem sta poročenca odšla v Evropo na ,,ženitovanjskc potevanje" in vrnivši se v Ameriko, sta se oastanila v Brooklyuu Kasneje sta kupila v Vermontu farmo, kjer je „.oproga" orala, .e ka'a drva in opravljala druga težka dela. Šivati, kuhati, prati in ostala ženska dela je niso zanimala. Larsen je prisegel, da se je ,,soproga" vedno njemu ogibala in mu koačno naznanila, da ne more i □jim živeti. Povodenj v Tennessee in Kentucky. Nashville, Tenn., 29. marca. Ž« dolgo vrsto let ni bilo v osrednjem delu države Tennes.ee take povodnji, kakor sedaj. Voda je napravila nad milijon dolarjev škode. Na rasnih železniških progah odplavila je voda mostove. Reke Cumberland, Elk in Duck so za 20 čevljev nara sle in še vedno naraščajo. Povsodi bo morali ljudje bežati is svojih hiš na višje prostore. Pokrajina med Murfresboro in Buckbe, Tenn., je preplavljena. Podrobnosti niso sna ne, ker so prometna sredstva na mnosih mestih pokvarjena. Chattanooga, Tenn., 29. marca Reka Emery je vso okolico mesta Harriman, Tenn., preplavila in napravila do $800 000 škode. Dve osobi Bta vtonili. V Harrimanu in Oakdale je voda odplavila kacih 50 hiš. Prodor ,,Junction & Cincin nati" železnice se ie podrl. Skoraj vse tovarne ob reki so razdejane; 400 ljudi je ostalo brez domovja Middlesboro, Ky., 29 marca. Od l6ta 1890. nadalje ni bilo take po vodnji, kakor je sedaj nastala v iz točnem delu države Kentucky. Tri dni in tri noči je nepreetano deže valo ter reki Cumberland in Powell sta izstopili iz svojih strug. Prebi valci so morali bežati. Farmerji sc zgubili skoraj vse premoženje. Columbus, Ga., 29 maroa. Radi povodnij so morali zapreti ve4 to varn. V Gadsdenu, Ala., Meridia nu, Miss , in raznih druzih krajih je napravila povodenj mnego škode Nashville. Tenn., 30. marca. V osrednjem d ln države Tennessee in severnej Alabami je vtonilo 40 osob Dosedaj so našli 35 mrtveoev. Ško da snaša nad $5,000.000. Preplav ljene pokrajine so med iztočnim gorovjem in reko Tennessee na za padu. Krasne farme v Lincoln in Smith ooantyjih so popolnoma raz-dejala. Nevihte. Nevihte na severu in jugu. Denver, Col., 29. marca. V i.toč-uem Rockey gorovju v Coloradu je včeraj pričel razsajati snežni vihar, kteri še vedno traja in s« je spremenil v pravi blizard. Vihar je napravil živinorejcem mnogo škode, kajti živina ne more dobiti dovolj hrane. Butte, Mont., 29. marca. V.led deževja nastale so v obrežnih pokrajinah Montane velike povodnji. Ob progah ..Northern Pacific" železnice so morali promet med Jame.townominBi.marckom vstaviti, ker .o proge več milj na daleč preplavljene. Meridam, Miss., 29. marca. V državah Alabama in Mississippi je železniški promet deloma vstavljen. Proge ,,Alabama Great Southern" železnice .o preplavljene. Reke so izstopile radi deževja is svojih strug. Decatur, Ala., 29. marca. Promet na ,,Louisville & Nashville" železnici je radi povodnji skoraj popolnoma vstavljen Pri Lynville, Tenu., je voda odplavila tir in železniški most. Chattanooga, Tenn., 29. marcu Velik vihar razsajal je v minolej noči v mestu in okolici. Ž* dolgo časa ni tako deževalo. Is krajev ob gorenjem Tennessee Riverju iu nje-uih pritokov javljajo, da vede hitro naraščajo in da se je bati povodnji. Br.ojavna zveza s severom je popolnoma pretrgana. Ž lezniški most pri Maumoth Ford je razdejan. Knoxville, Tenn., 29. maroa. Voda je preplavila mestece Coal Creek in odnesla tri železniške mostove. Cerkvena streha se je podrla. Pittsburg, Pa., 30. marca. V tukajšnjem mestu je razsajal danes vihar, kteri je trajal le Bedem mi* uut: ki pa je vendar provzročil pol milijona škode. V presbiteranskej cerkvi v Kncxville, bilo je kacih 500 osob. Veliki dimnik se je podrl na streho cerkve, ktera se je vdrla. Štirideset osob je bilo deloma smrt no ranjenih. Na reki Ohio se je potopil mali parnik, možtvo se je rešilo. Cerkev se je podrla. Jamestown, Pa., 30. maroa. Ko se je vršila danes v tukajšnje) pres biteranskej cerkvi velikonočna slav nost, pričel je razsajati tornado. Južna stran cerkve se je podrla. Kamenje in opeka je zasulo duhovna J. M. Jamisona. Med tem kc so ženske bežali is cerkve, so možki hiteli duhovnu na pomomoč. Sled nji je smrtno ranjen. Nezgode na morju. Med nevihto, ktera je dne 29. marca zjutraj razsajala na obrežju države New Jersey, se je blizo Long Beach rešilne postaje potopila ja dranka „Antilla", ktera je bils namenjena v Montevideo. Možtvo rešilne postaje je nemudoma odve-slal i na kraj nesreče in rešile mornarje. Boston, Highlands, Mass., 30. marca. Parnik ,,Indiana", ki vozi med Bostonom in Philadelphijo je danes zjutraj radi goste megle pri Cutty Hunt obtičal v pesku. Potniki in mornarji so ostali na par-niku. Rešilno možtvo je pripravljeno, da v slučaju potrebe pomaga potnikom in moftvu. Wilmington, Del., 30. marea. Ribiška jadramka ,,Bdna Earl" se je v minolej noči bliso Reedy Island potopila. Najbrže je vtonilo tudi vseh 11 mernarjev, ker d« sedaj Ae nihče a i prišel na kopa«. Nemiri v južni Ameriki. Zopet pomorska bitka. Willemstad, Cur.c»o, 29..marca. Vsaki dan je pričakovati pomorako bitko, ktera bode odločila venezuel-sko vstajo. Bitke se bode vdele-žilo le malo ladij in sicer „Liberta-dor" ali vojna ladija v.tašev, ter nekdanja Gouldova Yahta „Atlan-ta", ktero je kupila venesuelska vlada in jej dala ime .Restaurador.' Predsednik Ca.tro zatrdno upa, •Ja bede njegovo br^dovje premagalo vstaško vojno ladjevje, in da bode potem vstaški vodja in voditelj sedanje vstaje, general Matos, ostal brez orožja in streljiva. Na ladiji „Libertador" je 5« m dobro oboroženih vstašev, kteri so izvrstni topničaiji. Vladmo vojno ladijo spremljata dve majhni topničarki. O.stro j. razpisal veliko nagrado sa vničeajs: vstaške ladije. Kako se bode pomorska bitka končala, .e ne more določiti. „Li-bertador' je trikrat tolik, kakor „Restaurador'4 in oborožen s najboljšimi topovi. Vladino ladjevje pričakuje sovražnika v zalivu Pa-via, vstaško ladijo, ktera je v ožini med otokom Trinidad in Venezuelo. Prenovljenje „bele hiie". Washington, 29. marca. Predsednik Roosevelt želi notranje prostore bele hiše prenoviti, sa kar zahteva od hišnega odbora, da mu nakaže večjo avoto denarja. Za razno pohištvo in vsdrževanje bele hiše zahteva $58 000, od ktere svote naj se da njemu $18.000, da napravi pohištvo po svojem okuiu. Ženski član kongresa. Louisville, Ky., 29. marca. Gospodično Mary Burkhard, hčer bogate tukajšuje obitelji izvolili ao adesetem okraju kandidatom sa kongres. Za svojo izvolitev agiti-ra Burkhardova sama in hodi v to svrho od hiše do hiše. Mnogo vo-licev desetega okraja stanuje v gorah, toda izredni kandidat se ne straši nitida Ijine, niti mučnega potovanja. Ona jezdi vsaki dan v oddaljene kraje, da si tako zagotovi zmago. Podkupljeni morilec. St. Cloud, Minn., 30. mzrn. Deček Gustav Lawson, kterega so nedavno radi umora zaprli, je da« ies priznal, da je umoril Magnus Johnsona v Alexandriji. Zajedno je pa tudi trdil, da so ga podkupili camošnji farmerji, kteri so bili umorjenemu sovražni. Farmerja Andrew Jacobsona so danes zaprli. Pogosto ponavljajoča napaka. Večina ljudi je mnenja, da je ne mogoče raslične bolezni zdraviti s jednim zdravilom. To je resna pomota. Bolezni enega organa zamo-rejoprouzročiti različne bolezni,njih započetek je navadno iskati v na-stalej nerodnosti prebavljalnih organov. Da ta sistem zopet spravimo v pravi tir, moramo utrditi naše zdravje in moč vsega telesa, zato pa ni boljega sredstva kakor Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, kter* je tudi neprimerno spomladsko krepilno sredstvo. Brzo uredi želodec, jetra in čreva, daje človeka nov pogum in moč, oživlja utrujene živce, prenapete možgane ia trudne kite. To vino je prava okrepčalno in kri čistilno sredstvo. Spomladi bi morala vsaka družina imeti to zdravilo v zalogi in isto piti, da §o . tem ukrepi sa vroče poletje. Kupujte vedno le prava Trinerjevo grenko vino. To boda pomnoževalo vašo kri, prebavljanja bode bolj redno in vaše telo bode krepko in zdravo. Poskusite je bres odloga. Dobiti je po vseh lekarnah in pri tovarnarju: Joa.Trinar,7fl Re. Asklaad Ave., Chicago, 111. ■aland January 13, 190s, as sacond-claa* mmxtm. Po« Officc at New York, H. Y„ Act «f CongraM at March 3d, 1879. tf ,Glas Naroda". Liat slovenskih delavce* « Ameriki. Udajatel) In orednik: Publiahed by FR. SAKSER, 10« Greenwich Street, New York« City Na leto velja liat aa Ameriko.........$3-—• aa pol leta......................-«♦ ^S* Za Evropo ta tk leto..........gld. 7-5° « .. .. P°> ..........3 75 „ „ tetrt leta.........gld. 1.80 V Evropo poiiljamo liat skupno dve iterilki .Glaa Naroda' izhaja vsak in soboto. torek, četrtek ..GLAS NARODA** (,,Voice or the Pxopl«") Will be Iaaued every Tuesday, Thurada? and Saturday. Subscription yearly I3. Advertisements on agreement. 2a og'aae do 10 vratic se plače 30 cento« Dopui brea podpisa in oaobnoati se ne na iwejo- Denar naj se blagovoli poaiati po Mone* Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo da ae nam tudi prejlnje bivaliiče naznani, dp hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljat»am naredit- nss'cv: „GLAS NARODA", ■•9 Greenwich Street, New York, City mm- Telefon 3795 Cortlandt. " „Mirovna komisija" v nevarnosti. hoteli nitan oviti med delom i o k a pitalom, bret raznih ugodnosti, ktere morajo delavcem dovoliti, ne bodo priili daleč. Bresdvomno se nam bode v krat kem nudila sopet prilika o stvari natančneje razmotrivati. Da „mi« rovna komisija" delavstvo in delo-dsjalce ne bode dovedla do mira tn sporazuma, to je bresdvomno vsakdo ie v naprej vedel, kdor le aekoliko kako rasliftne so kori-•ti obeh strank. Da bode pa to ako hitro prifilo, tega gotovo ni nih&e mislil. Samostojnost Kube. Kapitalistično časopisje, ktero je famosno ,,mirovno komisijo" e Mark Hannom na ftelu, prvotno navduieno pozdravljalo kot jedino pravo in vspeSno sredstvo za pridobitev večnega mira v obrti, pričenja v novejAem času o izbornosti komisije dvomiti. Mogoče je omenjeno časopisja uvidelo, da toli hvalisani, mirovni in posredovalni odbor vendar nič pravega za kapitaliste ne izposluje, ali je pa priftl« do kterihkoli drurih izvajanj, — skratka iBti čaaniki, ki •o preje mirovno komisijo najbolj hvalili, S3 se pričeli v novejSem času nekako dvomljivo o njej izra iatL Kspitali.tično časniitvo jelo je namreč po svojem lastnem zatrjevanju uvidevati, da se delavstvo ▼ novejAem ča.u pogosteje in s več jimi zahtevami oglafta, nego po preje, in da imamo sedaj vaft fitraj kov, kakor navadno, kar prihaja najbrie od načela, po kterem se ravnajo vsi sloji ljudstva: kdor mnogo zabteva, tudi mnogo dobi. Delavstvo tora^ izkoriSča mirovno komisijo v to svrho, da s pomočjo nje svojim delodajaloem stavi vedno večje zahteve, da na ta način saj nekaj dobi. Ncwyoriki list „Evening Post", kteri je ustanovitev mirovne komisije najveseleje pozdravljal, se sedaj o človekoljubne] ustanovitvi sledeče israia: ,,Obftalovati bi morali, ako bi delavski vodje skudali od fl National Civic Federation" in njenega razsodišča pridobivati kake izredne koristi, toda vse kaie na to, da se nam je bafl t»ga bati. V mnosih slučajih pričnč posamezne organi ■aoije prezgodaj dtrajkati, ker mislijo delavci, da so s komisijo pridobili novega iaveznika proti delodajalcem. Nam se dozdeva, da bodo premogarji v okraju trdega premoga stavili celfi nepotrebne in nespametne zahteve, misleč, da mora t,Oivic Federation" posredovati in podpirati zahteve premogarjev, ali • jih pa saj obvarovati posebne fiko de, ktero samore prouzročiti nepre-miiljeni itrajk. Najbrže je posredovanje pri Strajku v Dsytonu, kjer so delodajalci vsled priporočila ,,Civic Federation" pripoznali delavsko unijo, pripomoglo v to. da so sedaj tudi druge delavske organizacije prepričane, da bode roaodiiče o priliki kaoega nesporazuma gotovo razsodilo v prid organizacij. To pa ni pravilno. Federacija mora s svojim delovanjem pokasati, da njen plemeniti namsn ni niti uničevati, niti usts-navljati unije, temveč delovati v prid delavstva in delodajalcev za Tsdrianje obrtnega miru." Tako se israia ,»Evening Post", ktera je vedno v zvezi bai s onimi kapitalisti, kteri so tudi člani „Ci-vio Federacije". Ii vsega tega je toraj rasvidno, 4n wo kapitalisti is sedaj uvideli, •» ■ „V»inim mir« Po vsej pravici priporoča pred sednik Roosevelt v svojej izjavi gledč natanovitve diplomatičnih in konzularnih zastopstev na Kubi, aaj Zj edin jene driave postavnim potom podpirajo trgovino med nafio in kubansko republiko in naj bodo tozadevne določbe take, da bodo v popolnem soglasju z dolž nostmi, ktere bo Zjedinjene države prevzele leta 1898. Da bode treba omenjene dolžnosti posebno pov-darjati, na to v letu 1898. gotovo ni nihče mislil, in kdor bi takrat prorokoval, da se bodo bad republikanci ali stranka, ktera je takrat sama priporočala neodvisnost Ku bancev, po dovršenej „osvoboditvi" Kubancev is Španskega jarma, nasprotovali svojim lastnim obljubam, bi postal gotovo največji so vražnik republikanske stranke. Kuba je sedaj proBta; dan, ko bode tamkaj vladala domača, po ljudstvu izvoljena vlada, je dolo ten ; dan, ko bode poslovanje ame rifikega vojaštva na Kubi končano, rudi ni več daleč. Radi t^ga s-spodobi, da se tudi s istim dnem prične med oprodčeno deželo in ijeno oprostiteljico diplomatičui •bčevanje, kakor je to običaj me drugimi državami. Ako ustanovfe Zjedinjene države na Kubi posla nifitvo in konzulate, priznajo s tem samostojnost in neodvisnost Kube Svoboda brez reda pa nima smi sla. Naša republika je predlagala Kubancem, naj uvrsti v svojo ustavo določbe, ktere so zajete it ljudskega prava, in ktere določajo naj Zjedinjene države kubansko vlado v vzdrževanju miru podpi rajo, kar so Kubanci tudi sprejeli v svojo ustavo. Medsebojna po godba gled£ slednjega podpiranj določa, da se to godi edino le iz vo jaSkega stališča, vendar bodo pa Zjed. države podpirale republiko tudi na ekonomičnem polju. Naša republika pa ne sme delovati na to, da nastanejo po njenej prouzročitvi na Kubi nemiri, in da na ta način pridobi ugodno priliko za ,,vojaško posredovanje". Ako kubanskim posestnikom nasadov ni več mogeče svojim delavcem in upnikom, osobito onim, kteri so jim posodili denar za popravo njihovega za Časa revolucije opustošenega polja, redno dajati plačo, oziroma povračevati itposo-jene svote, in ako nastane radi t»ga med ljudstvom nezadovoljnost, tako da narod svoje svobode več ne fluti, potem je tudi red v nevarnosti. Ako Zjedinjene države svoja trgovišča za kubanske izdelke in proizvode zapr6, potem bode na Kubi gotovo nastalo nezadovoljstvo s posledicami nemirov, kterim bodo edino le Zjedinjene države krive. Republikanci so nek- mu demokratu očitali, da je dejal o Filipin. cib: „Naj Bi sami pomagajo, ali pa gr6d6 k vragu 1" Hočejo li sedaj republikanci one iste besede uporabiti proti Kubanoem? Vsekako je pa čudno, da se predsednik Roosevelt, kteri inače vedno >dločno postopa, v svojem tozadevnem poročilu nekako nedoločno in skoraj dvoumno izraža. Baš v tej zadevi se mu je nudila prilika, da ostavi one tajne obravnave s člani svoje stranke, da Kubi zagotovi boljšo bodočnost, ter da odkrito in javno pozove vse na*© ljudstvo, naj slednje od kongresa zahteva, da za-dobi Kuba vse ono, kar jej je kongres pred leti obljubil. On bi moral biti uverjen, da bi bili vsi državljani na njegovej Btrani, in da bi njegove zahteve tako krepko podpirali, da bi jim niti jeden republikanski član kongresa ne zamogsl ktsrsga so ugovarjati. Iz našiti novih Unij Vojaštvo se vrne iz Kube. Washington, 31. marca. Vlada je brzojavno ukazala polkovniku Kimballu na Kubi, naj preskrbi vse potrebno za prevoz našega vojaštva iz Kube v Zjedinjene države. Še pred 20. majem ostavilo bode Kubo nad 3000 ameriških vojakov, kteri bodo odpotovali v razne po sadke v Zjedinjene države. Prevoz voiakov bode veljal 825 000 ne vštevši izdatke za brano. Na Kubi bode ostalo le nekoliko obrežnega topništva, in sicer toliko čaBa, da se kubanska vlada prepriča, da je tudi topništvo nepotrebno. Dopisi. Anglo-boerska vojna. Vojska v kratkem končana, L ndon, 29. marca. General Kitchener brzojavlja, da je v boju Marshalove konjiče z Boerci, kteri se je vršil deč 24 marca v Rheno ste dolini, padlo 7 Angležev, 8 je bilo ranjenih in 29 vjetih. Jetnike so Boerci kasneje zopet izpustili. V obče Be zatrjuje in želi, da bi bila vojska še pred kronanjem končana, kajti kronanje bi v vojskineno času gotovo ne bilo popolnoma velečastno". Včeraj je prišla semkaj brzojavkt od Lord Milnerja. V verodostojnih krogih se zatrjuje, da je Milne tu javil o pogojih, ktere bo stavil boerski vodje za sklenitev miru. V pogojih baje ni pri prejšujih poga-janjah zavrntnih predlogov in Lord Milner, kakor tudi Lord Kitchener sta baje svetovala vladi, naj sled nja boerske ponudbe sprejme. Boerski vodje zahtevajo posebna jam stva za nekako samostojnost, dokler Auglija ne ustanovi avtonomne vlado v Transvaalu in Oranje, ka kor tudi da Anglija razveljavi za kon, kteri določa izgnanstvo boer skih vodij. Nadalje zahtevajo Boerci, da jim da Anglija denarno podporo, da tako popravijo opusto-šene farme. Angleška vlada bode pogoje najbrže sprejela. Ako pa bodeta De Wet in Steyn kljub temu z vojsko nadaljevala, upa Kitchener, da ju bode tekom deBtih mesecev premagal. Angleške brutalnosti. London, 31. marca. John G. Swift McNeill dobil je iz južn^ Afrike podrobna naznanila, kako so Angleži usmrtili boerskega vodjo Scheepersa. Imenovani poslanic trdi, da je bilo usmrtenje na smrt bolnega Scheepersa pravo klanje kakoršno se tamore pripelili le neciviliziranih deželah, nikakor pa ne v pokrajinah, ki so last onega naroda, kteri meni, da je opravičen nazivati se civilizinanim. Junaški boerski vodja Scheepers je bil težko ranjen m tako slab, da je jedva zamogel stati, ko so ga od peljali na morišče v Giaaf Reinet Tam so sodniki prebrali od Kitche nerja podpisano smrtno obsedbo Takoj na to so Schheepersa prive zali na stol, na kar je petnajBt vojakov pričelo na nesrečnika strelja ti. Pokojnikovo truplo bo na istem mestu položili v grob, potem so vojaki rasbili stol in pometali kosce na truplo mrtvega. Med tem je igrala vojaška godba vesele korač nice. Neki vojak naznanja o usmrtenjn Scheepersa: ,,8cheepersa so z god bo na čelo peljali v ambulanci na morišče. Kljub temu, da je prosil naj mu dovolijo, da sprejme smrto losne krogle stoje, so mu oči zave zali in ga privezali k stolu." Med gledalci je bilo mnogo tacih, ki so jokali. Dasiravno je angleško ljudstvo radi tega ogorčeno, se vojni minister Broddrich brani objaviti tozadevno uradno poročilo. V^dosmrtno lečo obsojeni ropar. Dawson City, Alaska, čez Seattle, Wash., 29. marca. Vrhovno sodišče tukajšnjega territorija obsodilo je oestnega roparja William Brophyja, kteri je v spremstvu svojih tovarišev v minolem decembru oropal goste Dominion hotela, v dosmrtne ječ«. Braddock, Pa., 27 marca Gospod urednik, spre:m:te moj dopis v predaic našega lista, ktere-ga s takim zanimanjem berejo delavci v prvej vrsti. Po dolg^j zimi se je pričela tudi pri nas oglašati ljuba spomlad iu solnce tč svojimi žarki vzbuja poleg narave tudi staro in mlado ljudstvo; delavci pa kaj radi hodimo na sveži srak, kteri edini nam še ni obdačen. Spomlad se je pa oglasila tudi med našimi rojaki v Braddccku in pričeli so se gibati ter vstanovili že dolgo pre-^otrebno podporno drudtvo. Za ostali smo nekoliko, ko imajo po druzih mestih naši rojaki po ve& društev, mi niti jedno nismo imeli. A iz te zaspanosti nas je vzdramil* spomlad in ustanovili smo podporno društvo bv. Alojsija za Braddock in okolico. To diuštvo se je ustanovilo dne 9. marca in potrdile dne 23. marca, ter bode pristopile k Jugoslovanski katol. Jednoti. Di. se tukajfinji rojaki zelo za društvi zanimajo, nam potrjuje, da se je pri prvi seji dalo upisati veliko števili udov in dne 23. marca je štelo 70 udov, ter menim, da je maloktero slovonsko podporno društvo pričelo delovati b tolikimi številom udov. V društveni odbor so bili izvolje-mgg.: John Germ, predsednikom; Alojzij Horvat, podpredsednikom; Jakob Knez, I. tajnikom; Anton Zotler, II. tajnikom; Anton Grum, blagajnikom; J. Germ, zastopnikom; nadzornikom so bili izvoljeni: Jos. Cdrjanc, Vincenc Mikan, John LeBkovec in JoBip Perc. Rojake opozurujem, kteri niso še pri nobenem društvu, da se jim sedaj ponuja lepa prilika in lahko po ceni pridejo v pedporna druStva, kajti društvo je sklenilo, da veija pristop do prve nedelje v m seen aprilu $1 vstopnina v drnšivo, 81 k Jednoti in 50 centov za zdravnika, toraj vsega szupaj $2 50, potem bode plačevati po letiti in Bicer: od 18 leta do 23 $1 50; od 23 do 28. $2; od 28. do 83. $2 50; od 33. do 38 $3; od 38. do 45. 84. Nadalje moram naznaniti, da mora vsak ud čakati štiri mesece po sprejbmu predno je deležen bolnišne podpore. BjlmSue podpore plača društvo $5 na teden, ako je član bolan eden teden, ne dobi podpore, ako pa je bolan dva tedna, pa dobi podpore za oba tedna. Toraj rojaki, sedaj ko imamo lastuo di ušivo za Braddock in okolico, pristopita ub;lno številno. K sklepu srčno pozdravljam rojake to ni onstran veiike luže; nam priljubljenemu listu ,,Glas Naroda" pa želim mnogo vspeha in da bi nas kmalu sleherni dan obiskoval. Z Begom. J. G., društvenik. Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo* sv. Barbare Forest City, - Pennsylvania? ODBORNIKI: John Drašlbe, predsednik; John- Telbak, I. tajnik; Alojz Kres, podpredsednik; Anton Trelc, II. tajnik; Martin Mvhič, blagajnik. 1 GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jožef Zalar, J®žef Bhcenkl, John Žigon, Jakob TerčekT Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GLAS NARODA". Chlsholm, Clark Mine, Minnesota, 25. marca. Chisholm je še prav malo znan, bolj pa Clark Mine, zato ho&em nekoliko omeniti o tej naselbini ChiBholm je še v povoju, ni še mi-nolo sedem mesecev, ko je bila ta naselbina povsem neznana, toda sedaj ie stoji malo mestece in to se nahaja kako uro hoda od Hibbinga, kakih petnajst minut prod pa je rudarska naselbina Clark Location. Z delom grč tukaj še precej dobro, ker nove rudokope odpirajo, vedno je 6uti piskanje iz deseterih parnih pišdal in to nam dela yeBelje in tudi kaj saBluiimo ter si kako kap ljico Milwaukee jedmenovca privoščimo. Tukaj smo ustanovili novo dru štvo sv Jožefa in takoj pri prvem zborovanju se je upisalo lepo število kranjskih fantov in mož, upam, da se to število v kratkem še pomnoži V odbor novega društva so bili izvoljeni gg. : Ivan Kofievar, predsednikom ; Frank Zaje, podpredsednikom; Ivan Rus, I. tajnikom ; Ivan Petrušift, II. tajnikom; Ivan Pahule, blagajnikom; v gospodarski odbor: Anton Pahule, načelnikom ; Matija Panjan, Peter MuSifi; v bolniški odbor: Josip Lani, na 6einikom; Frank Baltesar, Ivo Rebrovift; Ivan Kočevar, zastopnikom društva. Naše društvo bode prosilo za vsprejem Jugoslov. Kat. Jednote. Dopisi, zadevajoči dru štvene stvari, naj se blagovolijo pošiljati prvemu tajniku: Ivan Rus, Bex 21, Chisholm, Mina. Sparta, Minn., 26 marca. Pri uas na Sparti in okoli je delt lovolj, teda plača ni ravno velika *er je povsodi obilo delalnih mofc aa razpolaganje. Nadalje moram rojakom nazna liti, da tukajšnje slovensko pod oorno društvo prav dobro deluje in d vedno več članov pridobiva. Sam cnoram priznati, da sem bil edei malobrižnih in si je g. Ivan Pakiž precej prizadejal, da me je k društvu spravil. Sreča je opoteča, in pc tej prislovici je tudi mene bolezen obiskala in bolehal sem šest mesecev. Kako prav mi je ta čas priha. jala podpora, ktero sem vedno djbival, v6 le oni povedati, ki se je že kdaj nahajal v takem položaju. Zato me veže dolžnost se zahvaliti društvenemu odboru za vso skrb tame, v prvej vrsti pa g. Ivan Pa-kižu, ki me je prigovoril sa vstop v društvo. Rojakom pa zelo toplo priporočam, da naj povsodi, preje ko mogoče pristopijo k podpornim dručtvam, da jih nesreča ne zadene nepripravljene in osamljene. Glejte sako bi mene prizadelo, a vendar je bilo $120 podpore zelo dobrih; mesečne dospevke pa tako lahko utrpimo. Srčni pozdrav rojakom, tebi ,,Glas Naroda" pa želim nhilo na rjčmkov. A ,ton Nogradek. Butte, Mont , 25. marca. Društvo sv. Jaueza Krstnika št 14, prav dobro napreduje, sedaj šteje drnštvpnikov 91. Pri četrtlet nem računu sa je pokazalo, da je imelo to dm4t'" dr.hodknv $578 80 stroškov pa $297.80, preostanka v 3 mesecih $280. V društvenem odboru so: Mat. Tomazin, Nikolaj Špehar, Mat. Ranch, Josip Šinkovec, Jernej Prijatelj in Fr. Zupan. Diamondville, Wyo., 25. marca. Rojakom po širnej Amiriki naznanjam, da smo tukaj dne 16. febr. ustanovili slovensko katol. podpor* uo društvo sv. Mihaela Arhangelja štev. 27 i. S. K. Jednote v Diamondville Wyo V odbor so bili izvoljeni: Frank Kapsch, predsednikom ; John Losar, podpredsednikom; FrankHoman, I. tajnikom, John Mezek, zapisnikarjem; Frank Ptiterlin, blagajnikom; Frank A. Homan, poslancem; Josip Kapsch, rediteljem ; Frank Bjgataj in Jos. Penca, bolniškim obiskovalcem. Rojakom v Diamondville in okolici se nudi lepa prilika v pristop k društvu, posebno ker je vstopnina sedaj nizka. Rojakom, ki niso pri nobenem društvu priporočam pristop, posebno ker mi delavci nikdai ne vemo kje nas nesreča čaka. \e-likokrat bho že brali v „Glas Na rodu, da je ta ali oni umrl in n bil pri nobenem društvu, ter d» njegovi saostali ne dobč nikak podpore, ali pa bo celo za pogret morali kolektirati; tega dandane* ai potreba več, ako se le sami mal< pobrinemo. Druzih novic nemam dosti poro £ati; z delom grč pri nas še preee. dobro, ali to naj ne vabi sem roja se, ker naš „bos" nikogar nesprej ene v delo. Pozdrav rojakom, po sebno čla lom Jugoslov. katoliške Jednote ; t-bi „Glasn Naroda*' pt. želim obilo predplačnikov. John Mezek. Naravnostna črta med ST. LOUIS in PUEBLO znana kot COLORADO KRATKA ČRTA. Izborna postrežba in hitra vožnja. Vsak dan vozita po dva vlakai Prodaja vožne listke za izlete. Natanfneja pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, Gen. Eastern Pass. Agt, 361 B'way, New York WM. HOGG, Pass. & Ticket Agent, Pueblo, Colo H. C. TOWNS END, Passenger & Ticket Agent, St. Louis, Mo. John Venzel, 30 King St., Cleveland, O., izdelovalec krani:aih in nemških m&RMomm, se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Gene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivrstnih od $22 do $45, plošče so iz naibolj-Sega cinka; izdelni^m tudi plofiče is aluminija, nikelja ali medenine, cena trivrstnim je od $45 do $80. Več in natančno pov6: JOHN VENZEL, 80 Kini? Street, Cleveland, Ohio. SLOVENSKA Pratika za leto 1902 je dobiti po 10 ctntov komad, kar- tonirane po 15 centov. Raiprodajal-oem jo damo 100 komadov sa $6, toda imajo sami plačati ekspresnf •troika. ,.8LA8 NARODA". Josip Losar, v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA sa možke, ženske in otroke. Dalies VINO, FINE SMODZE in ŽGA* NJE in KUHINJSKO OPRAVa t^'ck'v^to r --ir:m Kretanje parnikov. New York doapeli: rca iz Liverpoola 460 „Umbria" 29. marc potniki. ,St. Paul" 29. marca iz Southamptona. .Rotterdam'* 30. marca iz Rotterdama z 882 potniki. ,Lahn" 31. marca iz Genore z 979 potniki. Dospeli latjoi ,Batavia'' iz Bremena. .Kronprinz Wilhelm" iz Bremena. ,Soathwark" iz Antwerpena. 1 .Astoria" iz Glasgowa. ,La Bretagne" iz ilayre. .Brandenburg" iz Bremena. „Majestic" iz Liverpoola. ,, Arcadia" iz Hamburga. ,,Graf Waldersee" iz Genove. ,,L'Aquitaine" iz Havre. ..St Louis" iz Southamptona. f,Lacania" iz Liverpoola. ,.Trave" iz Genove. ..Vaderland" iz Antwerpena. ,,Amsterdam" iz Rotterdama. ..Friedrich der Grosse" iz Bremena. Od pljnli bod 01 .jFriesland" 2. aprila v Antwerpen. ..Oceanic" 2. aprila v Liverpool. „St. Paul" 2. aprila v Southampton. „Crefeld" 3. aprila v Bremen. „La Savoie" 3. aprila v Havre. ..Batavia" 5. aprila v Bremen. „Patricia" 5. aprila v Hamburg. ,,La Bretagne" 5. aprila v Havre. ,,Umbria" 5. aprila v Liverpool. ..Rotterdam" aprila v Rotterdam. ..Kronprinr Wilhelm" 8. aprila r Bremen. ,,Southwark" 9. aprila v Antwerpen. „Majestic" 9 aprila j Liverpool, St. Louis" 9. aprila v Southampton. Brandenburg" 10. aprila v Bremen. ,. Auguste Victoria" 10 aprila v Hamburg.. Graf Walderset" 12 aprila ▼ Hamburg. Lucanla" IS. aprila v Liverpool. „Rotterdam" 12 aprila v Rotterdam. li! Jugoslovanska Katoliška Jednota. | | Inkorporirana dne 24. jannvarija 1JKJ1 v driavi Minnesota. Sedež t ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: Johji Habjah, Box 308, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Johh Globoka*, Box 871, Ely, Minn.; L tajnik: JoixF Aeinft, Box 366, Ely, Minnesota ; IL ,, Johm Lov Sim, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivan Govts, Box 106, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Iv aw Paxii, Box 278, Ely, Minn.; Mixx Zutnft, 481 - 7th St., Calumet, Mich.; Josrp Goaxdax, 6136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI^ODBOR: Johw KbrIiSnix, predsednik, Box 138, Federal, Pa John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock Pa Frane VlahoviČ, 1202 8. 13th St, Omaha, Nebr PRIBTOPILI: K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Janes Erzar roien 187», Lenard Ambroiift 1884, Matija Galjut 1869 Janei GašDer-lin 1870, Frank Janko 1878, Frank Lofar 1872, Jože Lab^rnik 1880. Alojsij Pet«k 1880, Ak jiij PeruSek 1884, Jože Lever 1877 Frank Zorman 1860, Janes Zamer 1878 Društvo šteje 310 udov' K draštvn »v. Cirila in Metoda štev. 9, C*lum«t, Mich., Frank Kos 1580, Janes Kral 1876, Jaoei Puhek 1871, Janes Plauc 1872 Frank Paulovich 1875, Jakob Rom 1883, Ježe Srebernek 1872 Auton Stukel 1882, Frank StefanCifi 1871, Frank 8terniša 1883 Frank Vindishman 1872. Društvo šteje 107 udov' k društvn sv. Petra in Pavla štev. 15, Pueblo, Colo., Jnre Anzelc I869' Math. Ko&evar 1879, Jane« Lah 1866, Frank Vouk 1875. ' Društvo šteje 69 udov. Josip Agnitch, I. tajnik Drobnosti. Drugič na sart obsojem. 71 letni delavec Frank NovfLk je bil v Pragi „ . . . . .. .... Ipred P*r me>®ci obsojen na smrt, Na cast častnikov avstrijske kri- ker je hotel ^ lOletno Marijo žarke ,S«getvar» priredi avstrijska oiuo, in ko se mu ni to posrečilo, družba ..Danubia« v soboto dne 19 jo je pahoiI T VelUvo ^ aorila veselico s pl^nm v krasnih lldoi dvof je ^ J proBtonh Scherxa, 123 ulica. Pri takn i* JL*um * ____. , , ' , taxo ae je vršila obravnava še veselici bodo sodelovale izvrstne enkrat. Toda porotniki so sopet moči in dobra godba. V.topnina i,voinali NoTik. kri in je bil k veselici je $1, k ,eielici s lunehom morileo itnoTm ob-ojen nm gmrJt vred $2. Listki bo dobiti pri FrJ - Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika : J o e A g n i 6 Box 266, Ely, Minn., po svojem sastopnikn in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajnika: Ivan Govfe Lox 105, dly, Minn., in po avojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Vstaja na Kitajskem. Efropgske in droge ?esti, Nad tisoč mrtvih. Berolin, 29. marca V uradnih krogih se zatrjuje, da je posvetovanje nemškega kancelarja Biilowa z italijanskim ministrom sunanjih sadev, Pernettijem, povoljno vspelo, in da je obnovitev trosveze zago-tovljena. Vendar pa podaljšanje pogodbe še ni podpisano, ker se morajo tosadevne obravnave vršiti uradno med Berolinom in Rimom. Da bode tudi Avstrija ostala v zvezi, nam ni potreba še posebej omenjati. Nemčija je obnovila tudi trgovinsko pogodbo z Italijo. London, 29. marca. Ameriška misijonarka Stone, o kterej se je Teking, 29. marca. Kitajski uradniki nasnanjajo, da je bilo pri nemirih v Ta - Min - Fu, v pokrajini Petchili, nad tisoč osob usmrtenih. Mogoče je poročilo pretirano, vendar je pa snano, da je mnogo mrtvih. Nemiri so nastali radi tega, ker so uradniki skušali ljudstvo prisiliti, da plača katoličanom odškodnino sa poškodovano imetje. Vlada je odpralala tjekaj vojaštvo, da napravi zopet red. Misijonarji so be žali. Tudi v drusih pokrajinah, - -------, ~ Je kjer sahtevajo kristijani odškodni-i njenega bivaDja pri bolgar- 00, je pričakovati nemirov. roparjih toliko pi«aio, prišla V par dnevih bodeta kitajska in >e na potu v Zjedinjene drža- ruska vlada podpisali maudšursko ve * I111111 H1 ++ ♦ ++ »11 M j >M Naravno rudeče vino iz Concord grozdja galoiia velja -33 ct, ako »e kupi sod od 50 gal. To vino je povsem naravno in ni ponarejen« ali zbrozgano. Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov je: ADAM BECKER, 440 Greenwich St., New York. Fine aka se aaa zacaek prodajamo ioo komadov zs $2.50, poštnine proste, naprej pošlje po Money Order. L LOBAR m East 7M StrMt, NE* TSSK MTY xi± Sahalinski beguni. (Spual V. Korolenko.) (Dalje.) Vet dan bo prebili ▼ goidn, kjer to tudi prenočevali in pričakovali naslednji dan — toda Burjan Se ni priiel. Potem so poslali Tartara v ▼ojainioo. Oprezno in previdno pri-Ael je ▼ vojaioioo in pozval starega Bobrova, Vasilijevega prijatelja, kterega so vsi jetniki jpofttovali Naslednje jntro je Bobrov obiskal jetnike v gozdu. „Toraj prijatelji, s čem naj vam koristim?" ,,Na vsaki način nam pošlji Bnr jana. Bres njega ne moremo oditi ▲kn bi sahteval še kakejestvine mu jih preskrbi." Bobrov se je vrnil in videl, da se Burjan še vedno ni pripravljal za pot. Kakor vedno, tako je tnd ■edaj hodil po dvorišču in sam ■eboj govoril. ,,čemu se obotavljaš, Burjan? dejal mu je Bobrov. „KajT" „Kaj, kako? čemu nisi priprav Ijen?" ,.Oditi v jamo sem pripravljeni Bobrov se je pričel jeziti. ,,Kaj pa je s teboj 1 Ljudje so že četrti dan v gozdu in čakajo tebe Badi tebe bodo morali sedaj obfiu ti ti bič. In ti si vendar stari po stopač?" Stari je pričel jokati. „Da, moj čas je minol... Jaz ne morem ubežati temu otoku. Postal •em star, prestar za življenje 1". „Ako si prestar, ali pa ne, to je prav vse jedno in povsem tvoja stvar. Ako ne boded dosegel konoa bega in umrl na potu — nihče ti ne bode m "gol tega očitati; ako si pa do vedel jednajat ljudi skoraj smrtno nevarnost, potem moraš iti Meui je treba to zadevo le ,,sploft nosti" Lasnauiti in potem veš, kaj te čaka." „Vem," dejal je Burjan resno „in jaz to zaslužim. Tako ne bi rad umrl, toraj moram iti, vendar se pa sa pot še nisem pripravil." „Vse boded dobil in sicer takoj, česa petrebuješ?" ,,Pred vsem mi prinesi dvanajst novih, dobrih vrhnih sukenj." „Vsi beguni imajo dobre suknje?" „Poslu4aj, kar ti naroČim," odvrnil je Burjan. „Jaz dobro vem, da ima vsakdo po jedno suknjo, toda vsakdo potrebuje dve. Za čoln mora dati vsakdo domačinom po jedno suknjo. Potem potrebujem dvanajst dobrih nožev, dva kola in tri kotle." Bobrov je sklioal „splošnost<< in jej naznanil, kar je bilo treba. Kdor je imel več sukenj, oddal jih je sa begune. Pri vsakem jetniku je opaziti sočutje za drzni poskus isposlovati si svobodo. Kotle in nože dobili so deloma sastonj ali pa proti plačilu pri naseljnikih VI. Trinajst dni je minolo odkar so prišli jetniki na otok. Naslednje jutro odvedel je Bur jau Bobrova v gozd in prinesel vse potrebščine. — Beguni so odmolili kratko molitev, se poslovili od Bo brova in odšli. • • • ,,Kakc pa vam je bilo pri srcu, ko ste nastopili vašo pot?" vprašal Mm Vasilija, ko sem opazil, da so m njegove obrazne poteze oživele in da se je njegov krepki glas po vsdignil. ..Prav čudno," nadaljeval je Va lilij. „Kakor hitro smo prišli niskega lesovja v gosti gozd in sli ftali njegovo šumenje — verjemite mi moj gospod, čutili smo, kakor da smo prerojeni. Vsi smo bili ve ■ali; le Burjan je šel pred nami ftalostno in je nekaj nerasumljivegs šepetal. On se ni podal na pot j veselim sroem. Njegovo srce je naj brie vedelo, da mu ne bode tret a dale« oditi. Takoj spočetka smo videli, da naš vodnik sa rasne zahteve begs ni več sposoben. Sieer je bil isur j«n postopač in klatež in je že dvakrat is otoka všel ter brezdvomno poznal pot, vendar sva jas in moj prijatelj Volodjka kmalu pričela 4v«miti • trdnosti našega vedaika. Pasi," dejal je Volodjka, ,,da se nam radi Burjana ne pripeti kaka nesreča; pri njemu ni vse v redu." „C3mu?" vprašal sem prijatelja „On ni več pri zdravej pameti, vedno sam s seboj govori, maja in kima s glavo in potem sopet molči. Mi bi morali že davno počivati, toda on še vedno hiti dalje. Pri njemu ni vse v redu." Meni se je tudi tako dozdevalo Stopili smo toraj k Bnrjanu in mu dejali: „Batjndka, čemu pa tako hitiš? Ali se ne bodemo vstavili in malo odpočili?" On se je okrenil, nas ta trenotek pogledal in zopet šel dalje. ,.Čakajte," dejal je potem, ,.čemu se nam tako mudi s počitkom? V Varki ali v Pogibi vas bodo že a krogljami položili na tla. Potem lahko podi vate." Vrag.... 1 Vendar se pa nismo hoteli ž njim prepirati in kmalu na to smo uvideli, da nismo prav ravnali. Odšli smo še dalje, ko se je Volodjka sopet oglasil. „Čuješ Vasilij, to ni pravilno." „čamn?" „Do Varki, pravijo, da je dvajset vrst in osemnajst vrst smo go tovo že prehodili. Da ne pridemo vojakom v roke!" „Barjan, hej Burjan!" pričeli smo klicati. ,,čjsa želite?" „S-»daj pridemo kmalu do Var-kov?" ne, Varki so še daleč," odvrnil je Burjan in zopet odšel Tukaj bi se nam skoraj pripetila nesreča, vendar smo pa k sreči ra obrežju zapazili čoln. Ko smo čoln ugledali, smo vsi obstali. Makarov je Burjana s silo obdrial. ,,Ako je tukaj čoln, potem jnorajo biti tnd ljudje bliso," tako smo si razlagali. „Tiho, bratje, hitro v gotd." Odšli smo toraj v gozd, doGin smo preje hodili ob obrežju reke; ba bregova reke sta bila obraš&e-ua z gostim gozdom. Spomladi je na Sahalinu vedno gosta meg'a, ktera je tudi onega dne pokrivala zemljo. Ko smo prišli na vrh gore, ds-stal je v dolini veter, kteri je meglo razgnal proti morju. Pred nami imo vgledali ves kordon, videli smo vojake, ki bo hodili po dvor &ču, tudi psi so tekali sem in tja, dočion je straža Bpala.. . . Vsi smo se oddahnili, kajti le malo je manjkalo, da nismo prišli naravnost vojakom v pest. ,,Kaj pa je, Burjan? Vidiš, tam je kordon 1 'l ,,Da," odvrnil je stari, ,,to bo Varki/' Dragi Burjan, ne zameri nam, ti si sicer med nami najstareji, toda mi bodemo morali sami za se skrbeti, drugače nas dovedeš Bog zns kam." „Bratje," odvrnil je Burjan, „jaz sem star, oprostite Že štirideset let hodim po gozdih in stepah in sedaj ne morem več. Včasih me ostavi zavedanje in spomin. Raznih stvari se še dobro spominjam, mno go sem pa že povs9m pozabil. Sedaj moramo od tukaj bežati, drugače nas kedo is posadke zasači, ali nae pa psi zavohajo in potem — Bog se nas usmili 1" Odšli smo dalje. Na potu smo se posvetovali in Bklenili paziti na Burjana. Mene so izvolili vodni kom; jaz sem moral toraj določe vati, kje naj poGivamo; Burjan je moral pa iti pred nami, ker so mu bila pota vendar še znana. Pri na? postopačih so noge trdne, vse trup lo zamore na pol umreti, vendar se pa noge še krepke. Stari Burjan ji korakal do svoje smrti. (Ddlje prihodnjič.) Jacob Stonicn tg E. Madison St., Chicago, 111.j Slika predstavlja oro za gospode (l6 Size) X d rojim pokrovom (Bosscase)in so vsakoma znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin all Waltham in stane t 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri Selite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje. Za obile naročbe se pri porotam z vsem spoštovanjem Jacob Stonlch, 89 E. Madison St., Chicago. HI., MATIJA POGORELO, PRODAJALEC ar, verižic, uhanov in drugs zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj 1 Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim pokrovom - $12.00 z 2 pokrovoma $16.00 in višje- V svoji Baloffl mam tudi Fin pismeni papir z navedenim okraski v narodnih barvah. Cene uram so naslednje: Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 .. »7 .. «S°-oo Slovenska Pratika 10 centov, velika 15 centov. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgi ali Waltham, kakoršnega kdor ieli. Blago pošiljam po Express C. O. D. VSK MOJE BLAGO JE GARANTIRANO: CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $o.l V ikatlji 2 ducata,, „ $0.35 0.60 0.7 IX Math. Pogorele, 920 N. Chicago St., Joliet, 111 lOS Greenwich St., New York. Edini oficijelno autoriz. slovenski agent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantiqne, Holland America Line, Red Star Line prodaja parobrodne listke po izvirnih cenah. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš Človek na kolodvoru in k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to n ič n e v e 1 j a, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. Ako ste v zadregi pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki železnični postaji in pokličite številko 3795 Cortland, ali angles' o: three seven nine five Cortland, potem z nami po domače govorite in pride eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. Dalje Vas opozorujemo glede pošiljanja denarjev v staro domovino. Nikjer ne bodete tako ceno, brzo in vestno postrežem kakor pri meni. Deseto leto že poslujim, a ni ga rojaka, da bi zaniogel tožiti o zgubi. telefon kadar dospe* na kako pottajo t New York In .. ves kako priti k Fr. 8akserju. PokliOi itevilko 8796 0«rtlandt in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. 12.000 ton, 12.000 ,, 10.000 ,, 10.000 ,, 8.000 ,, 8.000 ,, 25.000 konjikih moči. 25.000 ,, „ 12.000 „ ,, 16.000 „ „ 9.000 ,f „ 9000 „ „ 9.000 „ „ 10. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,La Lorraine", nt dva vijaka................. La Savoie", „ „ „ ................ ,La Touraine'-, ,, ,, ,, ................ .L'Aquitaine", „ .................... ,La Bretagne",..........-.................... ,La Champagne"..............„............... ,La Gascogne",............................... 8.000 CV Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob uri dopoludne. °arniki odpljujejo is priBtanififca štv. 42 North River, ob Morton Btraet: •La Savoie 3. apr. 1902. \ *La Savoie 1 maja 1902. La Bretagne 5. apr. 1902 ' ♦L'Aquitaine 8. maja 1902. 'L'Aquitaine 10. apr. 1902. »La Lorraine 15. maja 1902. Champagne 17. apr. 1902 j *La Touraine 22. maja 1902. *La Touraine 24. apr. 1902 |*La Savoie 29. maja 1902. Ey Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^El Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. RBD STAR LI NJI (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda4') —— New York* v Antwerpen voz, naravnost jz pH,LADELPH|A V ANTWERPEN prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: VAOERLAND.na dva vijaka 12000 ton. ZEELAND ............12000 ton. KENSINGTON na dva vijaka 8669 ton. SOUTHWARK na dva vijaka 8607 ton. FRIESLAND 7116 ton KNJIGE ktere imamo r naSi salogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako »e nam znesek naprej pošlje: Molitvene k n i i e e • Stoletna pratika, 80 ct. Molitvene Knjige. Vojska na Tur« kem 38 ot. Fino vezane z imitaoijo slonove dom I. in II. zv., po 20 ot. kosti, ali v finem usnju in s »lato Gozdovnik, I. in II. del, obt. 50^ct. Strelec, 25 ot. z zlato obreze : Spomin na Jezusa 45 ct., 35 ct. Rafael, platno 75 ct. usnje 85 ct. Kruh angel j ski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 ct. Duhovni studenec, 65 ct. Vodnik v nebeBa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. JezuB prijatelj otrok, 60 ot. Hvala božja, 60 ct. Ave Marija, 10 ct. Evangeliji, 50 ct. Druge knjige: Pavlinov slovensko - angleški slovarček, nova izdaja, 50 ot. Hitri rafcunar, 40 ot. Pratika, mehko vezana, 10 centov, Abecednik za bIov. mladei, 20 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlinov slovensko - nemški slo- varček, 40 ot. KOLEDAR za leto 1902, 25 ct. Slovenoem in Hrvatom, posebne delavoem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj t St. Nicholas Hotel Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedne in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki oeni. K obilnemu obisku m priporočam Slovencem In Hrvatom a spoitovanjem • BLAŽ TURK. Eno leto med Indijanci, 20 at. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 20 ot. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratko- časnic itd. ] 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ot. Izanami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ot. Potovanje v Liliput, 20 ct. Kako je izginol gozd, 20 ot. Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjižice za mladino, po lOot Tisoč in ena noG, 51 zvezkov, 86.50 Prešernove poezije, vezane 75 ct. i, „ broširane 50 ot. Spominski liRti iz avstrijske zgodovine 20 ct. Narodne pripovedke 25 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ot PoBlednji Mohikanec 20 ct. Hubad pripovedke I. in II. zve- Stezosledec 20 ct. zek 20 ct. Naseljenci 20 ct. Sveto pismo stare in nove zaveze z Repoštev 20 ot. razlaganjem — 6 zvezkov $6. črni bratje 20 ct Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct. Maršal f Radecky 20 ct. u u u vejika " 50 ot. Pod tur|kim jarmoi£ 20 ofc Bleiweis slovenska kuharica $180 „ . ' .. . Dimnik avstrij. junaki vezane 90 ct JJa/ Ene-amerikan. povest 20ct « « broširane75ct 5lfc°laJ 20 ct Slovenski šaljivec 30 ct. Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska 30 ct. Mrtvi gostač 20 ot. Admiral Tegetthof 30 ct. Marjetioa 50 ot. Sv. Genovefa 18 ct. Vrtomirov prat&n 20 ot. Lažnjivi kljukeo 20 ot. Na Preriji 20 ct. Hirlanda 20 ot. Hildegsrda 20 ct. Z prestola na morišče 20 et. Vstajenje 30 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Zemljevid Zjedinj. državah 25ot. Baron Raubar 20 et. Knei Orni Jurij 30 ot. dobra hrana, 4. Pri cenah za medkrovje so vpoštete VSO potrebščino, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike Iz ali V Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na : International Navigation [Company 73 Broadway, ITEW YORK. — 0or. Dearborn & Washington Stra., 0HI0AG0. — 80 Montgomery St., SAN FRA.K0IS00. — Third & Pine Stra., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav men New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. N00RDAM, parnik z [dvojnim vija-| STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. ' vijakom, 10.500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vija-1 ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. vijakom, 8.300 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vija- Parniki: korn, 13.000 ton. MAASDAM in AMSTERDAN. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta i Trstu, it. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring ze. ma svoje pisarne Inomostu, 3 Rudolfstrasse Brnu, 21 Krona. Parniki odpliujcjo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA v s a k o soboto ob 10. uri zjutraj. HOLLAND AMERIŠKA CRTAV 39 Brttdwty, NEW YORK. 86 Li Sal?« St, CHICAflO, ILL