PRIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2,50 din
TRST sreda, 19. maja 1948
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 In 93-808 — Uprava 93-801
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak ram višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in 'pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA
Cona A: mesečna 260. četrtlen* 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55.165,330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: «Primorsld dnevnik* - uprava: Ljubljana 6-90601-19
Poštnina plačana y gotovim 5pedlzione m abbon. postale
Stev. 900
STALIN SPREJEL UJALLACEOV PREDLOG
Truman pa ga odklanja
Čeprav je ameriško ljudstvo naklonjeno pogajanjem, jih Truman odkla-nia*Vsa svetovna javnost je z zadoščenjem sprejela Stalinov odgovor
l dant?32, 18' Moskovski radio je I ‘•aavp/a'0n^1 od6aJal besedilo Sta-^eee odgovora na predlog Wal-
«0d	toeke tega odgovora so:
naš;	Političnih dokumentov v
fflo n i ^ Wallaceovo odprto pis-w Mvažaejši dokument. Važnost s? ne °V^ga pisma Je v tem, da Dač _°meiuje na- enostavno izjavo.
konw gre bo:j daleč. Predlaga eten program za rešitev na-
med Sovjetsko zvezo in
'eovo
more se reči, da Waila-Pismo govori o vseh spornih
či,	de	more pa se tudi re-
tgMj nekateri predlogi in komen-Ičljju 11380 Potrebni spopolnitve. dokument pa vendar oz-“istvo nasprotstev med So-“71 zvezo in ZDA...S eplo:8111 .so sovjetski predlogi: toved ®ižanJe oboroževanja, pre-skicjji. fPot-^be atomskega orožja, «ijoin^ tnirovne pogodbe e Nem-iet ^ “aP°n.sko, umik zavezniških vf8tloaS?l1 držav, spoštovanje neod-vania 5 držav in politika nevmeša-bteDmr V Mihove notranje zadeve, Mšč v ?(1 ustvarjanja vojaških opora^, df^vah, ki so članice ZN, lova*! ^^dnkrodne trgovine, sode-- Je Pied narodi. Wallaceov pro-
gram u iJaro<u. vvauaceov pro-služi za rešitev vseh
vprašanl...*
eS°V° da J° MJub raž!ilri ^"r^skega in ideološkega siste-r®t°J teh dveh sistemov mo-f4iiU or ie tudi mogoča mirna
Sovje7.naapratstev med ZDA in togcvf *vezo Ta rešitev ni samo pa je tudi neobhodno
v interesu splošnega
'“»tu.*
jv,
58 80 iTKBemske- novinarje po-
lis * HA Vlino<n4A	K
zunanje ministrstvo v JJhov-te in izro';il> besedilo Sta,-V °d^ovora Waliaoeu. gjj, 5-°skovskrh dipomatičnih kro-slsi Podarjajo, da je hitri sovjeb-ponoven dokaz, da se Sovjetska zveza lahko spo-
9	-
ti, ? ^doščenjem ln je prepriča. 'it4i le v Ameriki veliko število v5a . JtJ so mnenja, da Je možno ^ Ptotstva mirno rešiti.
-	1®	Wallace	zvedel	za Stalinov
Je izjavil: To je prava in
je Stalinov odgovor spre-
točl
bo
stra-
ni o upredeljena ponudba s tje vJeteke zveze za razpravljanj0 naših sporih in za omogo-T0 .^nehanja živčne vojne.
?°Von Q Je Wallace podal v raz-fVat] , z nekim novinarjem iz San Pripomnil je, da je zelo
L. U. do 4«	—	to
:ij5 p,da je dal pobudo za ta poiz-o^naj dovede do razgovorov 66 mi med obema državama. Ce ttJe posrečilo nekaj napraviti t«, tllar miru, je zaključil Walla-4ite]lsl;rn, da je moja kampanja V rl^omen uspeh, dila ^'^kovanju celotnega bese-°'inovega odgovora odkla-
njajo tvashliigfonski političnj krogi sleherni komentar. Vendar pa opazovlci kažejo nekako vznemirjenje. Pred očmi jim je postopanje ameriške vlade, ki je po Molotov-ljevem odgovoru Bede.lu Smithu zatrjevala, da ni imela namena prer legati Sovjetski zvezi dvostranske konference, pač pa da se je mislila posIuž,ti diplomatskih razgovorov in da je predvsem pričakovala potrebno akcijo Sovjetske zveze v obstoječih mednarodnih organizmih.
Ker se naslanja IValtacov pfo-gram za Sporazum s Sovjetsko zvezo — tako ugotavljajo v washing-tonskih političnih krogih — na načelih, kakor je na primer predlog, naj bi Marshailov načrt deloval v okviru OZN -jn naj bi postavili petrolej Srednjega vzhoda pod upravo tega organizma, so opazovalci mnenja, da je Stalin z ugodnim odgovorom še utrdil prestiž Wal-lacea med njegovimi pristaši.
Poudarja se tudi, da je ameriška javnost naklonjena poizkusu, da
se končno preneha Z živčno vojno in pripravi resnični mir.
Danes pa je državni departman podal izjavo, v kateri je rečeno: »Ameriška vlada je sprejela na znanje poročila tiska o Stalinovih izjavah v odgovor na odprto pismo Henryja Wallacea. Stalinovo mnenje, da je. mirna ureditev glavnih vprašanj možna in potrebna v splošnem interesu miru, je ohrabrujoče, toda pravi argumenti, ki so nastali ob Stalinovi izjavi, niso dvostranska vprašanja, ki se tičejo samo ZDA in SZ. Ta vprašanja so posebne važnosti za številne države in so bila predmet pogajanj v zadnjih diveh letih v raznih organizmih, kakor n. pr. OZN, kjer so zastopane druge države, in v svetu zunanjih ministrov. Komisija za atomsko silo je n. pr. včeraj sporočila, da ne more priti do sporazuma zaradi opozicije dveh samih njenih članov — SZ in Ukrajine.*
Izjava tako zaključiuje: «Isto velja tudi glede drugih vprašanj, ki jih omenja Stalinova izjava.*
Praški list «Rude pravo* piše v zvezi z Walla,ceovim pismom, da vsebuje to pismo vse elemente, ki so bili osnova za jaltske, in potsdamske dogovore, ki so Imeli namen ubraniti svet pred današnjo napetostjo in negotovostjo. List ugotavlja nato, da je Sovjetska zveza vedno spoštovala podpisane obveznosti, in zaključuje, da je se-* daj na ZDA vrsta, da dokažejo vsemu svetu, da resnično želijo mir.
Berlinski list «Nachtexpress» piše, da so vašingtonski krogi presenečeni in zmedeni, ker odgovor ni bil naslovljen na Trumana. Na vsak način pa je to pismo ustvarilo mednarodni položaj, v katerem ni mcgoče več spraviti v pozabo izmenjave not med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ves svet ve, da se mir dh. doseč!, če so prizadeti pripravljeni priznati neke glavne pogoje, ki jih pred leti noben razumni državnik ne. bi odklonil, Ce imajo državniki pogum lojalno izreči «da», bo prišlo do svetovnega miru.
PAVILJON TRŽAŠKEGA OZEMLJA — PODROČJE B — NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
Velik uspeh
zagrebškega velesejma
ZAGREB, 18. — Zagrebški mednarodni velesejem, ki se je včeraj zaključil, je v desetih dneh obiskalo 286.000 oseb, od katerih je večje število prišlo iz Svi-ce, Francije, Tržaškega ozemlja, Italije, Madžarske in tudi iz oddaljenih držav, kakce :z Egipta in Danske.
Na velesejmu so bili razen domačih proizvodov razstavljeni proizvodi 14 inozemskih držav.
Ravnatelj velesejma dr. Kuntarič je izjavil, da iso inozemski obiskovalci, kj so prišli v mnogo večjem številu kakor lansko leto, izraeilt svoje navdušenje nad napredkom, ki ga je Jugoslavija dosegla pri oba ovi države. Švicarski obiskovalci so izrazili željo, po tesnejših gospodarskih stikih z Jugoslavijo, in tako tudi predstavniki italijanskih in francoskih tvrdk. Na žalost pa so številna italijanska, nizozemska In druga podjetja naletela na tež koče, ki so jih postavile njihove, oblasti za udeležbo na velesemu.
Tržaška Industrija
nai se poveze z zaledjem
Poljska bi lahko dobavljala pTernog, Jugoslavija pa železno rudo v zamenjavo za izdelke in polizdelke tržaške industrije, ki bi lahko sprejemala tudi naročila jugoslovanske trgovinske mornarice
-v -
GORiNJA SUKA NAM NAJBOLJ NAZORNO KAZE, KDO STOJI PRAV ZA PRAV ZA KRALJEM ABDULLAHOM: ROKO V ROKI SE SPREHAJATA BRIGADNT GENERAL G. B. G-LUBB,' POVELJNIK ARABSKE LEGIJE TRANSJORDANIJE IN KRALJ ABDULLAH PO AMMANSKEM PARKU. TO PA PO POJMIH BE-VTNA IN TRUMANA NE POMENI VMEŠAVANJE V NOTRANJE ZADEVE DRUGIH DRŽAV, KI GA OBA TAKO VNETO OČITATA SOVJETSKI ZVEZI, KI NIMA NIKJER NA SVETU IZVEN SVOJE DRŽAVE PODOBNIH VOJAŠKIH SVETOVALCEV IN POVELJNIKOV, KOT JE BRITANSKI GENERAL GLUBB.
ARETIRALI S012 USTAŠEV
5!Sntatoriev na razstavo FLRJ v Rimu
VOJNA V PALESTINI SE NADALJUJE
Če	bi Anglija	in
bi lahko	takoj
Sile Hutjanaha zavzele mesto Akri, čete kralja Abdulaha pa prodirajo po dolini Jordana • Boji v starem delu Jeruzalema
Nove smrtne obsodbe
^vor Vi^e Tomšičeve, predsednice AFŽ Jugoslavije, na
T *UU JL UUIOlLv»	JU lUaCUlllUD OIX £1	V	lJCj	Udi
W izvršilnega odbora Mednarodne demokratične ženske eze v Rimu —- Novi uspehi stavk poljedelskih delavcev
Pokrajinah Mantova in Rovigo — Resolucija centralnega komi teta KPI
posebnega dopisnika) i neki Branko Rukavina, bivši šef ^odue1^' — Izvršilni odbor Med- j policijske službe sa (asa Jašistične-
demokratične ženske zveze
"	aiutraj končal s diskusijo
***, t*.- . Predsednice. Vida Tom-
ga režima Ante Paveliča. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila še vse ostale dogovorne za atentat.
S^tttaca AFZ Jugoslavije j,e ^kih -° ber°Jski borbi jugoelo-tktjjri0 žena za časa nacifašistične Jugoslavije in poudarila •R« L nJe. s katerim Jugoslovan- . HBi BH Y' trja? sodelujejo danes pri obno- Jnarje, ki pomeni važen uspeh de-ki se je osvobodila izpod 1 lavstva. Sporazum je iztekel lani
Po zmagovitem zaključku stavke v pokrajini Mantova, je bil danes plenjen nov sporazum za dni'
‘,|1DerGVa in vmešavanja tujeg . j in je b:l tako rekoč razveljavljen.
«. il2ma.	:Toda veleposestniki so morali po-
ViH^Osir
Hj^-sus.ovaneke žene,* je dejala : pustiti. Pravkar nam prihaja vest,
zene,* je aeja Hi 0tna*č, »aktivno sodelujejo
vsem posknsom impe-
H,
He one nikoli ne prepustijo sv0. Priložnosti, da ne bi dvigni-
i^-^a glasu proti politiki Va-iiK' brani vojne zločince in SvJ JuS°S'-avijo teroriste. Ja-^ Žetle S0 sklenil€' da Se ^listu e vsem manevrom impe-1 ‘ iz tv kllk| ki bi hotele napra-»1AJatuv ta mest,° sovraštva med t'’0,b»i m in ioslovanskIm ljua-
,V0
i0 Poročale žene o stanju demokraticnega pokreta k ^bgentiniji, Belgiji, Ben-
I j ^alezlji in Birmaniji. Spre-iirtzif	tudi nova noiveska or-
kHžii	Nato 8° se delegatkinje	I vohtvah izvršilnega odbora s ram
tš,- . le	___. ______^ — i k p	nri.atnAi	'pv	?<	,U	icr.
da je prenehala stavka tudi v pokrajini Rovigo in sicer z zmago delavstva. Trenutno še ne razpolagamo s podrobnimi podatki.
TEL AVTV, 18. — Agencija «Te-lepress* komentira sedanji položaj v Palestini v temi smislu, da angješka vojaška strategija predvideva, da bodo sile «Haganaha» (židovske oborožene sile) sposobne vzdržati arabsko ofenzivo. Angleško zunanje ministrstvo smatra celo, da bo m-ogoče «rešit:» palestinsko* vprašan je šele po preizkušnji arabske in židovske vojske, zaradi česar nima niti namena, da bi pospeševala razvoj dogodkov.
Arabski Sn židovski napredni krogi poudarjajo, da je Anglija kot mandatama sila vzdrževala in nadzirala arabsko židovski spor, samo da je v zadnjih tridesetih letih zagotovila angleškim imperialistom v Palestini gospodarsko in politično nadioblast, ki jo hoče sedaj enostavno razširiti na ves Srednji vzhod. Angleško zunanje ministrstvo hoče s pomočjo svoje politike pritegniti v Palestino čimbolj ameriško zunanje ministrstvo, da ZDA vplete v te degodke in jih prisili, da prevzamejo del direktne odgovornosti za «židovsko kolonijo* na Srednjem vzhodu, ki naj tvori vojaško mostišče in ga drži na razpolago tudi njihovih lastnih imperialistov iz krogov desničarskih sionistov.
Komentator «Telepressa* zaključuje, da angleški in ameriški Imperialisti kljub medsebojnemu tekmovanju sodelujejo tesno povezani proti osvobodilnemu gibanju kolonialnih narodov in po svojih vojaških in političnih načrtih tudi proti mirti. Katero koli «rešitev» bodo iznašli v palestinskem sporu, angl-cameriški uradni krogi bodo skušali doseči naslednje: 1. Desničarski sionistični voditelji naj bi okrepili- novo židovsko državo, toda hkrati dopustili, da bo odvisna od ZDA, samo da ji bodo te zagotovile njen obstoj. 2. V arabskih deželah naj bi se skrajna desnica okrepila, medtem ko naj se ljudske množice izčrpavajo v vojni proti Zldcm. 3. Skušali bodo konsolidirati položaj angloameriških imperialistov, Angl,ja pa bo stremela še za tem, da bodo tudi ZDA soodgovorne za dogodke v Palestini.
Po včerajšnjem nastopu Gromi-ka v Varnostnem svetu, kjer je zahteval, naj svet razpravlja takoj o ameriškem predlogu, da se
Jutrišnja številka «Un:ta» bo objavila besedilo resolucije centralnega komiteja komunistične partije Italije, ki se je sestal 4., 5. in 6. t. m. Resolucija, ki najprej odobri va Togllattijevo poročilo, se deli na šest delov.	E.	MILIC
Bevan v eksekutivi laburistične stranke
Na kongresu laburistov so pri
sPrejema v sovjetski am-
f^atn Je	aretirala	krivce
C!o,kk °d 2i' apri,a f- 1 v TWlail
ke zmagali pristafii levičarskega j krila, s tem da so izvolili kot prve-iga člana eksekutive Bevana, ministra za zdravstvo proti Daltonu.
rassf(,bo. Zvečer po od-
ho jugoslovansko aoku-
*adn
bil
i, taž,.'*'Ve»n obiskovalca je jj^i je £vi Postavljen eksploziv. K
• om tuvah prej ko je zaprl -n 11 dim V neki sobi m na~
(0.a loj. 11 eksploziv. Razstava je Dr,5 »o ^kodovana. brivci aten-j i( Šte^^aški teroristi, dvanajst '. ki so popolnoma prizna-! (( e!( ^ 111 odkrito izjavili, da so Mui5Qslr>,)r<,'i sovražno gefto pro-I terski vladi. Vodja razboj-
Bevan je v diskusiji o produkcijskem načrtu zatrjeval, da je samo socializem rešil angleško industrijo in zlasti rudnike. V zvezi z Marshallovim načrtom je pripomnil, da Anglija noče živeti od miloščine, marveč da želi doseč; gospodarsko neodvisnost. Ko.gres je izglasoval tudi predlog, da je treba povišati državne podpore proti draginji, izvesti energične ukrepe za znižanje renf, staib-llziranje izdatkov ter blokiranje cen.
Za predsednika stranke je bil aa eino leto lavoljen James Griffiths.
p odvzame j o ukrepi za takojšnjo ukinitev vojaških operacij v Palestini, se je Varnostni svet še enr krat sestal. Pri tej seji so delegati razpravljali o židovskem protestu glede arabskih napadov, toda svet ni prišel do nobenega zaključka in jv bila seja preložena. Danes pa je delegat Sirije dopisniku »France Presse* izjavil, da se bo boril proti ameriškemu predlogu, ki predvideva ustavitev sovražnosti v Palestini, in da bo v potrebi predla gal razsodbo Mednarodnega razsodišča o zakonitosti ali protizakonitosti ustanovitve Izraela. Delegati petih velesil so na današnji te ji ponovno razpravljali o imenovanju »posredovalca* OZN za Palestine.
Nenadno priznanje Izraela od strani predsednika Trumana je še vedno prectriet komentarjev zlasti angleškega tiska. Tako piše «News Chronicle»: «N: danes prvič, da intervenira predsednik Truman v paCestinskem vprašanju in da u-stvarja zopet zmešnjavo. Nato Člankar zatrjuje, da je imela Tru-motr.ova intervencija edino ta na-tr.em, da Si zagotovi glasove židovskih volivcev pri prihodnjih predsedniških volitvah, ter zaključuje: «Zunanja politika velike države ne sme bit; navadna gta ene stranke, če se pa zunanja politika izvaja na ta način, ne moremo pričakovati od take politike nič dobrega«.
Za označdhje stališča uradne Anglije je značilna izjeva glasnika zunanjega ministrstva, s katero je pf.znad, da bo Anglija še nadalje dobavljala* orožje arabskim državam -.n to «v soglasju z določili pogodb, ki vežejo Anglijo z erafaski-ir.ij državami«. Celo francoski desničarski list «Aurore» ugotavlja, da bi Anglija in ZDA. če bi hotele, lahko z eno samo besedo ustavile vojno v Paleettoi.
Poročilo Haganaha javlja, da Se je arabsko mesto Akri brezpogojno podalo, pri čemer so se 2Idi polastili velikih skladišč orožja. Tudi danes so erabsika letala napadla Tel Aviv. V trenutku, ko so prodirale transjordanske čete po dolini Jordana, so židovske edinice uničile jez pri električni centrali v Dagatniji, kar je povzročilo velike poplave. Po zadnjih vesteh je pri tej priliki utonilo najmanj 500
Arabcev, poleg tega pa niso megli Arabci uporabiti motoriziranega orožja.
Haganah pof.oča nadalje, da se v Starem mestnem delu Jeruzalema vršijo še nadalje težki boji, da pa ni res, da so Zidi zapustil' t«, del mesta. Eglptska letala sq napadla danes tiudi ladjo, ki je imela na kfovu okoi. 600 sionistov, vojnih dobrovoljcev.
LAKE SUCCESS, 18. (AFP) — Sovjetski delegat Gromiko je danes izjavil pred Varnostnim svetom, da bi načrt resolucije, ki ga je predložila Amerika mogel predstavljati temelj za ustavitev sovražnosti v Palestini.
Kakor je znano ugotavlja ameriška resolucija, da predstavlja položaj v Palestini pretnjo za mir in zahteva, da vse vlade in oblasti v Palestin,! prenehajo s sovražnostmi v roku 36 ur, potem ko bo Varnostni svet resolucijo sprejel.
v Grčiji
ATENE, 18. — Vojaško sodišče v Veriji v srednji Makedoniji je obsodilo štiri partizane na smrt. Radio svobodna Grčija poroča, da je poveljnik prve skupine grške vladne vojske general Zaharoios. dal navodila svojim častnikom, da morajo »vojaška sodišča soditi samo u-pornike, ki se podajo, dočim je treba tiste, ki so v službi partizanov in ki se upirajo, usmrtiti na mestu brez vsakega postopka*. Ta navodila so jasen odgovor na ameriška zatrjevanja, da vodi monarhistična vojska »humanitarno vojno*.
lati radio poroča tudi, da je de-mokratična vojska z možnarji ob. streljevala vojaške objekte v Janjini. Vsi izstrelki so pogodili določene objekte in povzročili občutno škodo.
Tudi Poliska priznala
državo Izrael
VARŠAVA, 18. (AFP) — V brzojavki les, jo je poljski minister za zunanje zadeve Modzelevski poslal zunanjenhu ministru države Izrael se javlja, da je poljska vlada sklenila priznati državo Izrael.
Sklep je bil javljen tudi predstavniku Zidovske agencije v Varšavi.
Thorezov govor na kongresu belgijske KP
Zmagovita ofenziva
kitajske ljudske vojske
Proga Peking - Mukclen prekinjena - Skoraj vsa Mand-žurlja pod nadzorstvom narodno-osvobodilne vojske
SEVERNI SENSI, 17. — Edinice demokratične vojske so prekinile železniško progo Peking-Mukden, v osrednjih nižinah Kitajske pa je osvobodilna vojska zasedla v močni l ofenzivi, ki je začela 1. maja štiri j važna mesta in sicer Nehsjang. : Ohamping, Hijchaun in Tenghsien v južnozapadnem delu pokrajine Honan.
V bitki, kjer je demokratična vojska zavzela Shouyang, je kuo-mintangova vojska izgubila 2000 mož. Skupno je kuomintangova vojska izgubila 4700 mož in dve letali.
Iz Nankinga javljajo uradno, da je kitaijska osvobodilna vojska osvobodila mesto Laokohov, ki je najvažnejše pristanišče na reki Han v oeverozapdnem Kupthu. Pri operacijah je sodelovalo 150.000 vojakov osvobodilne vojske. Dalje javljajo tudi, da so edinice osvobodilne vojake prodrle v mesto LSnfen v
južnem Sensiju, ki so ga oblegale od februarja.
Londonski »Observer« piše, da osvobodilna vojska nadzoruje vse področje med kitajskim zidom in reko Jang-Ce-Kiang, to je ozemlje sedmih pokrajin, k; je štirikrat bolj obsežno kakor Velika Britanija.
Skoraj vsa Mandžurija je pod nadzorstvom narodno • osvobodilne vojske.
Predsednik kitajske komunistične stranke Mao Ce Tung je izjavil, da bo odprava fevdalnega sistema in razvoj poljedelske proizvodnje dala osnovo za industrijsko proizvodnjo in za spremembo Kitajske iz agrarne v industrijsko državo.
Glede agrarne reforme je Mao Ce Tung izjavil, da gre politika ljudskih oblasti za tem, da združijo vse kmete in da odpravijo fevdalni sistem izkoriščanja ter dvignejo poljedelsko proizvodnjo.
PARIZ, 18. — Na kongresu belgijske komunistične stranke je za fiancoske komuniste govoril Tho-rez in med drugim izjavil, da so ameriški napajalni in vojnohujska-škl načrti proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam na pt rje ni istočasno proti narodom v zapadni Evropi: »Mi nismo nikoli is t overili nemškega nareda s krvnikom- Hit-lerjem, je izjavil Thorez, toda smatramo kot upravičene naše zahteve, da je treba denacificirati in nadzorovati nemško težko industrijo v smislu dogovorov v Potsdamu in Jalti. Mi ne želimo, da bi postalo Porurje zepet orožarna za novo imperialistično vojno, smatramo pa kot upravičeno, da moramo prejeti od Nemčije plačilo reparacij. Vse to so pravične zahteve, toda ameriški milijardarji se trudijo, da bi zopet dvignili industrijsko ' silo Nemčije, namesto da bi pomagali žrtvam njenega napa. da. Marshallov načrt in Trumanova doktrina so vojni načrti, bru seljski pakt je politična in vojaška zveza svete alianse proti ljudskim demokracijam .in Sovjetski zvezi. To je zveza, v kateri bomo mi Belgijci in' Francozi imelj vlogo konja. ZDA pa bodo igrale vlogo jezdeca. S tem da hočemo ohraniti našo svobodo, demokracijo in mir, pomeni to, da se hečemo boriti za narodno neodvisnost. Reakcija se zave da, da zgublja stalno tla pod nogami, teda mi bomo zmagali tudi zato, ker so sile demc-kracije in mšru številnejše od sil reakcije in vojne.*
Preganjanje demokratov
v iranskem Azerbe^džanu
TABRIZ, 17. — Oblašti kanskega Azerbejdžana vedno bolj omejujejo pravice ljudstva. Pred kratkim so prepovedale iranske napredne in neodvisne liste, kj so v Azerbejdžanu zelo nazš.rjeni, dečim se prodajajo samo angloameriški in drugi reakcionarni listi.
Truman se bo|l Wallaceovega gibanja
NEW YORK. 18. — Tretja stranka, k: jo vodi Wallace, naleti od st: a ni državnih organov in reakcije demokratične in republikanske stranke na vedno večje težkoče. Tako je sedaj list «P;tsburg Post Ga-zette» označil vse somišljenike Wal-lacea, ki sodelujejo na zborovanjih, k: zb'ra jo volivne fonde in podobno. kot «Sia!inove agente«. Hkrati objavlja njihova imena z naslovi in poklicem ter poziva vlado, naj izvede proti njim gospodarske in politične sankcije. Ko je Wallace vložit nedavno za državo Pennsvlva-nijo prošnjo za priznanje liste, ki jo je podpisalo nad 200.000 -prebivalcev, so mnogi podpisniki zgubi® zaradi tega službo.
Ko smo primerjali izvozne in uvozne kontingente, ki so jih v okviru mednarodnih trgovinskih pogodb in z odobritvijo anglo ameriške VU nakazali Trstu, smo ugotovili, da so ti kontingenti smešno nizki in da ne prekašajo. t> najboljšem primeru 1% celokupne zamenjave med Italijo in inozemstvom.
A to ni še vse.
Ni nam znano, kakšni kriteriji so vodili italijansko vlado, odnosno VU, ko so določevali omenjene kontingente. Ne glede na rišino kentingentbv im sodeč po vrsti kontingentiranega blaga, bi prišli do zaključka, da niso pri tem sploh upoštevali geografičnega in gospodarskega položaja Trsta in da so si omejili na čisto mehanično npEracijc, ki obstaja v tem, da so pri vsaki pogodbi vrgli Trstu drobtinica>» Niso torej upoštevali tržaške trgovske tradioije, še m&n) pa tržaško industrijo, njene potrebe in njeno proizvodnjo. Mdd kontingenti, ki so namenjeni izvozu, najdemo■ postavke, ki nimafo nikakšne zveze s tržaškim gospodarstvom (n. pr. bombažno predivo, rižSvo slamo, plemenske bike itd.). Med uvčznimi kontingenti je mrvo g o Trstu nepotrebnih industrijskih izdelkov ali polizdelkov. Tržaški trgovci bodo n. pr. uvažali stroje za mlečno industrijo, žage, športno■ opremo, transformatorji, lovske puške, volnene cunje itd. Za man bomo med uvoznimi kontingenti iskali surovine, ki jih tržaška industrija krvavo potrebuje.
Sploh pa so na tržaško industrijo popolnoma pozabili. Sama Italija je sklenila ži vrsto mednarodnih pogodb, ki predvidevajo ne samo običajno izmenjavo surovin in proizvcdOv, temveč tudi dolgoročna naročila industriji. Značilna je v tem pogledu zlasti italijansko-polj-ska in italijansko-jugoslovanska pogodba.
Italijanska vlada je pravkar odobrila pogodbo med Poljsko in tovarno «.FIAT», po kateri bo ta tu-rinska družba nabavila Poljski 1.600 avtomobilov in 1.100 kamionov in avtobusov za skupno vrednost 8,5 milijard lir. Poljska pa bo poleg ostalega nabavila Italiji 750.000 ton premoga. Prav tako je bil mčd italijansko družbo «An-saldot. in poljskimi ladjedelnicami nedavno sklenjen sporazum, ki predvideva koristno tehnično sodelovanje med italijansko in poljsko pomorsko industrijo.
Italija bo v petih letih nabavila Ju-goslaviji za ISO milijonov dolsr-fčv raznih industrijskih izdelkov jod tega š0 milijonov dolarjev elektrotehničnih in 60 milijonov mehaničnih proizvodov) v zamenjavo s surovinami, ki so potrebne za izdelavo naročil fsvinec, baker, antimon, krom, boksit, premog, les itd.)
Trst ni v teh primerih deleždn niti drobtinice.
Kdo j bodo n. pr. obudili škedenj-
ske visoke peči. Ali je morda iz ključ?, no, da bi lahko Poljska nabavljala temu obratu prčmog, Jugoslavija železno rudz, u zamenjavo s polizdelki in izdelki iste ali ostale tržaške industrijet
Ali je morda za tržaško pomorsko industrijo izključena možnost naročil s strani jugoslovanske trgovinski mornarioe, ki bo tekom l. 1951 narastla za 910.000 ton in ki je že v okviru trgovinskih sporazumov zaposlila nizozemsko in norveško industrijo z gradnjo Sl tisoč ton novega mbdemega ladjevja t
Na taka in podobna vprašanja zahteva zlasti tržaško delovno ljud stvo jasen odgovor.
Sicer sa v tukajšnjih uradn-h krz-gih mnogo govori o ukrepih za oživitev tržaške trgovine in industrije, o potenciranju tržaškega pristanišča in prometnih zvez z zaledjem, o novi industrijski coni, o novi prosti luki itd. Radovedni smo, čimu bodo te in podtbne pobude služile, če ne bodo hkrati zagotovljeni viri potrebnih surovin, pridobljeni trajni odjemalci indu strijskih prSizvodov, ustvarjena v eni besedi zanesljiva mednarodna tržišča.
Vse to pa spada med nujne naloge pravilno usmerjene trgovine, ki bi morala povezati Trsi z zunanjim svitom, brez nepotrebnih tujih posredovalcev in gospodarskih diktatorjev.
Zračna proga Trst-Praga
TRST, 18. (ATI) — V kratkem
se bo začela redna letalska služba med Trstom in Prago, ki jo bodo upravljala SISA in češkoslovaške letalske družbe.
Govor B. Kraigherja
v sknnščin! IR Slovenije
LJUBLJANA, 18. — V skupščini LR Slovenije je v debati o proračunu govoril notranji minister Boris Kraigher in med drugim dejal: «Ce govorimo o proračunu za leto 1948, je treba poudar.ti, da preU1-stavlja ta proračun borbo vsega ljudstva za utrditev socializma. Pri tet n je treba opozoriti na poskuse sabotaže, ki so Jih izvedlf zadnji ostanki reakcionarnih in kapitalističnih krogov, ki so glede na to, ker nimajo nobene opore v ljudskih množicah in ker nimajo nobenega programa, prisiljeni, da se zatekajo h kriminailnim elementom, k; so v službi tuj!h vohunov.
Minister Kraiger je v svojih nadaljnjih izvajanjih ugotovil, da se tuja vohunska organizacija poslužuje tudi duhovništva, da pa se v Sloveniji nad 25% duhovništva, zaveda svojih dolžnosti in podpira ljudsko demokracijo za 'vzdrževanje miru in za izvedbo socializma.
Taka je »svoboda v ZDA
M
NEW YORK, 18. — Voditelj volivne kampanje tretje stranke C. B. Ba!dwin je sporočil da je senator Glen Taylor odpovedal govor, ki ga bi moral imeti v občinski dvorani v Oklahoma City, ker so občinske oblasti odklonile dovoljenje, da bi se predavanja udeležili črnci skupno z belokožci.
Kakor je znano, je ameriška policija pred kratkim aretirala senatorja Glena Taylorja, ker je Stopil v dvorano7 kjer je bi! kongres črnske mladine, po vhodu, ki je rezerviran za črnce. Izpustili so ga, ko je položil kavcijo 100 dolarjev. Skupno z njim so bili aretirani še drugi trije beli ljudje in en črnec.
To dejstvo nam Jasno pove, kaj se skriva za puhlim besedičenjem ameriških imperialističnih demagogov, ki hočejo preslepiti evropske narode, da jim grozi velika nevarnost s strani onih dežel, kjer vlada ljudstvo, da bi s tem odvrnili pozornost narodov od njihovih zasužnjevalnih manevrov.
Trumanova »demokracija* ne dopušča, da bi za isto mizo sedla beli ln črni človek, za Marshallovo «svobodo» je najtežji zločin, če se črnec predrzne v kraje, kjer gospo-•<cpoqoA9 qpad» tpnvuqoqzvr utAop t -;(« OAiriq fsroi er oj. -utsouro paai j «afn?-uod» *[8Aot? ned 96 s? 'af ed luisoiz Tf?a? as -afpnfi nad o[pttrp
ZNANOST V ZSSR
V SLUŽBI LJUDSTVA
670.000 dijakov vpisanih v višjih šolah — Veliki uspehi sovjetskih znanstvenikov v zadnjih desetih letih — Višje šole so v zadnjem desetletju pripravile 170.000 inženirjev, agronomov, gospodarstvenikov, zdravnikov, učiteljev in drugih specialistov
MOSKVA, 18. — Ob 10. obletnici Stalinovega, govora, ki je bil posvečen važnosti napredne znanosti, je včerajšnja »Pravda« objavila članek, v katerem poudarja, da je sovjetsko ljudstvo takrat z navdušenjem sprejeio ta govor. V tem govoru je Stalin izjavil, da je znanost napredna, samo če se ne oddalji od ljudstva in če je vedno pripravljena služiti mu ter mu dati na razpolago svoje pridobitve.
Sovjetski znanstveniki so izpolnili to nalogo in so dosegli v zadnjem desetletju velike uispehe. Samo znanstveniki na višjih šolah So v tej dobi dokončali nad 50.000 študij na raznih področjih znanosti In tehnike. Uspehe teh študijev so v veliki meri izvajali na raznih področjih državnega gospodarstva.
Ponos višjih šol ZSSR je 24 znanstvenikom, ki so dobili StiaCi-novo nagrado kot priznanje za njihova znanstvena raziskovanja. V zadnji vojni je velika armada sovjetskih intelektualcev skupno z vsem ljudstvom aktivno sodelovala pri utrditvi obrttribe sovjetske države. V zadnjih desetih letih so v Sovjetski zvezi vzresle nove generacije mladih znanstvenikov in Samo v višjih šolah je število teh na-rastlo od 55.000 v letu 1938 na 70.000 v letu 1948. V isti dobi je bilo podeljenih 6000 doktoratov. Sedaj se 13000 diplomiranih absolventov višjih Sol pripravlja na znanstveno delo z raziskovanji in študije,ml. V zadnjih desetih letih so višje Sole pripravile okoli 170.000 inženirjev, agronomov, gospodarstvenikov, zdravnikov učiteljev in drugih (specialistov za vsa področja gospodarstva in kulture. Mnogi od nj‘h so se odlikoval-; kot odločni pionirji y znanosti, industriji in poljedelstvu.
Število višjih šol je narastlo od 708 v letu 1938 na 802 v letu 1948. V vseh višjih šolah je sedaj vpisanih skupno 670.000 dijakov.
Katoličani v ČSR sodelujejo pri obnovi
PRAGA, 18. — Sestala se je pa-^j-ltetična komisija za verska vprašanja pod predsedstvom pravosodnega ministra Cepičke. Izdal: so poročilo, ki pravi, da morajo duhovniki dobiti plačilo kakor delavci javnih služb. Mons. Trochfa je izjavil med drugim, da je treba delo smatrati kot uslugo bližnjemu v duhu evangelija. Izjavil je nato, da so katoličani zavzeli pozitivno stališče pri naporih za obnovo.
Sklenili so, da bodo katoličani sestavili delovne brigade ob sobotah ali drugih dnevih v tednu, ob nedeljah in praznikih pa v bolj nujnih primerih. V takih primerih bodo imeli dlspenzo.
Tudi padre Lombardi jim ne bo pomagal
V znamenju prvomajskega poloma, ki ga je doživela Giunta tržaških itaHjanskih strank s krščansko demokracijo na čelu, je tudi današnji obisk v Trstu tako znamenitega italijanskega «nove ga odrešenika» patra Lombardija. Postavljeni so že močni zvočniki okrog cerkve Sv. Antona, da bi se «odrešenikov* glas čim dalje slišal. Mnenja pa smo, da bi bik) mnogo pametneje, da bi ta spadre» rajši vodil skrb o tem, kdaj bodo italijanski kmetje do bili zemljo, ki jo že stoletja obdelujejo, kdaj bodo italijanski brezposelni delavci dobili delo, namesto da hodi delat svoje prt-dige po Trstu, kjer smatramo, da ni prav nobene potrebe, da vtika svoj nos in glas.
1
S
»Ne potrebujem vaše miloščine'1
It lista tLavoratore■» posnemamo zanimiv primer, ki kaže na vso zlaganost politike demokristjanske stranke v Trstu. Ti krogi ne vidijo ničesar drugega, kakor svoje interese in zavračajo vsakogar, ki je iz ur st delovnega, ljudstva, tudi če gre za Italijana ali celo italijanskega vojaka, ki je postavil svoje življenje v službo Italije in živi danes zaradi vojne v bedi in pomanjkanju.
V uredništvu «Lavoratoran se je eglasil te dni bivši bojevnik v ita-Ujanski armadi v Rusiji, katerega to Rusi zajeli I9i3 pri Stalingradu in se je 19-J8 vrnil domov v Trst. Pripovedoval je o težkih razmerah, » katerih se je znašel ob svojem prihodu v Trst. Angleški bombniki s? mu porušili hišo in pod bombami so mu umrli mati, žena in dve hčerki.
Komaj pred nekaj dnevi se mu je posrečilo dobiti delo pri mestni občini. Na vprašanje, kako živi, je odgovoril, da je dobival kosilo pri Zvezi bojevnikov, ki mu je nakazala bone za menzo v ul. Gambini. za večerjo pa je moral skrbeti sam. Ko se ?« v četrtek zvečer po delu vračal domov, je v bližini ul. Rug-gero Manna srečal svojega prijatelja, kateremu je potožil, v kakšnem položaju je in da si razbija glavo, kje bi večerjal. Prijatelj mu je dejal, če ni nič težjega, da ga bo peljal na nek kraj, kjer mu bodo nakazali podporo, da se bo lahko preživljal. Ze si je oddahnil v upanju,, da bo vendarle prišel čas, ko ne bo treba iz dneva v dan misliti na to, kje bo jedel in kam bo položil glavo, Prispela sta v ul. Duca d’Aosta it. 10, kjer je sedež demokristjanske stranke.
Ko je po 'enournem čakanju v predsobi te «človekoljubne» stranke vendarle prišel na vtsto In vstopil pred zamaščenega gospoda M. in mu obrazložil svoj položaj, ga je g. M. najprej vprašal, ali ima izkaznico Lege nazionale. Nato pa ga je hotei poučiti, da morajo delava iskali pomoči vendar pri SIAU in (emu je prav na prav prišel. Končno mu je rekel, naj počaka. Po dvajsetih minutah ponovnega čakanja, mu je gospod M. izročil reci in piši 50 lir podpore. V bivšelm bojevniku se je zbudila samozavest in gnus nad temi ljudmi, ki so vedno izpostavljali delovno ljudstvo ter. živeli na račun njihovih žuljev ter je g. M. zabrusil i) obraz: <1 mej-te vaše iire, jaz ne potrebujem vaše miloščine.*
Naslednjega dne je odšel na sedež nekega odbora SIAU, kjer so delavci, ki so bili tam navzoči tbrah med seboj looo lir.
Veliko, vse preveč se je pisalo v nekaterih tržaških, časopisih o bivših italijanskih bojevnikih, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva ter izrabljali te ljudi v svoje politične namene.	»
Kadar pa bi morali njihovo krščansko ljubezen do teh 'žrtev imperialističnih naklepov italijanskih kapitalistov pokazati z dejanji, se izkažejo s sramotno miloščino SO lir. Bil je seveda delavec, poslali so ga k SIAU, tn tam je zares našel tvoje, ljudi.
Otvoritev čitalnice v Skednju
V nedeljo Je bila v Skedmju otvoritev čltataioe V okviru slovenske, ga prosvetnega dmžtva in sicer v ietih prostorih, kjer je imela »voj sedež Slovenska čitalnica v Skednju preden bo Jo razpustili 1927 1. fašisti. Ob iej priliki eo razstavili tudi fotografski posnetek zloglasnega pisma iz Rima, s katerim je julija 1927 ministrstvo za notranje zadev« naročilo prefektu Jul'jeke Benečije ,naj čimpreje razpusti vsa slovanska druitva. Zavedne Ske d*nje! »o kljuta najhujSemu teror. Ju rejlli 150 slovenskih knjig, ki ao romale iz roke v roko in biudile slovensko zavest med tamkajšnjim ljudstvom. Te knjige »o uvrstili na častno mesto, čitalnica ima okoli 800 novih knjig in je odprta vsak dan.
Otvoritev čitalnice v Skednju pomeni nov korak lc dviganju kultu re to zavesti slovenskega ljudstva, obenem p* bo poleg prosvetnega društva branila pozicije slovenstva v Trstu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Po »zaslugi" Delavske zbornice:
Nobenega sporazuma na uradu za delo
Novi in novi odpusti delavstva
S pogajanji na uradu za delo bodo nadaljevati v petek
Včefaj so sejali na uradu za delo od desetih dopoldne pa tja do pol ene, .ne dia bi Bil dosežen kakršen koli pomemben sporazum g.edo volitev v tovarnJke odbore in glede zahteve sindikatov, da 60 člani tovarniških odborov izven produkcije.
Kakor Je anano, so delodajalci ob polni podpori predstavnikov oblasti nta precihodn!h sestankih odločno odklanjal; tezo sindikatov za volitve enotnega tovarniškega odbora ob predložitvi tr.otne liste in vztrajali ob predlogu, da si volijo uradnik; svoj in delavci svoj tovarniški odbor. Pri teh neupravičenih in smešnih postavkah jih je seveda tudi podpirala Delavska zbornica.
Praiy tako se delodajalci niso hoteli omajati ob ssahtevi sindikalistov, da bi biiii člani tovarniških odborov izven produkcije.
Po dolgih brezuspešnih pogajanjih so se tako sporazumeli ie v tem, da se v petek sestanejo ponovno na nadaljnja razpravljanja.
• * *
Kljub upravičenim zahtevam delovnega ljudstva z Enotnimi Sindikati na čelu za ukinitev odredbe
109, ki omogoča delodajalcem odpuste delavstva, okupacijske oblasti Se niso pokazale najmanjše vodje, da bi izdali odredbo aa dejansko zaporo odpustov. Tako seveda gospodarji, kljub energičnemu odporti, ki ga Je pokazalo, ob podpori vsega tržaškega delovnega ljudstva, delavstvo konopljame s svojo petnajstdnevno stavko, nadaljujejo z novimi io novimi odpusti.
Pri podjetju Svedez so n. pr. odpustili šest delavcev. Enotni sindikat; so pred tem odklonili, da bi priifjistvova la v arbitražnem razsodb, katerih poslovanje določa krivična odredba 109, na kar so oblasti same Imenovale člane tega razsodišča,, ki je ioreklo Svoje privoljenje aa omenjemo število odpustov.
Tudi v podjetju Alfa Romeo so hoteli odpustiti enako Število delavcev, vendar so na protest ES odpuste odložili. Vprašanje je Seveda za koliko časa, potem ko lahko, podprti z uredbo 109, odpustijo še večje število delavcev, le če jim je drago, kakor so to storili drugod.
Ob vseh teh novih in novih od-
pustih Delavska zbornica, zvesta svoji vlogi izdajalca interesov delavnega ljudstva, še vedno podpira odredbo 109, saj zahteva 'le nekaj «modifikacij)) odredbe, namesto da bi aahtevala kakor ES - zaporo odpustov, kar bi pomenilo ne samo izboljšanje sedanjega položaja in odstranitev nevarnosti pred še večjo bedo, temveč bi bilo tudi močno zagotovilo za obratovanje naše industrije.
Gotovo je pa, da bo delavstvo vodi/lo borbo za aaporo odpustov prav tako tudi brez Delavske zbornice, dokler ne doseže tega kar zahteva.
POZOR
V prihodnjih dneh bomo priložili naročnikom iz Jugoslavije poštne položnice. Zamudnike prosimo, da n»m nemudoma nakažejo zapadlo naročnino in da na položnici označijo svoj točen naslov.
Uprava.
llkrcpi ljudske oblasti
onemogočajo spekulacijo
Samo špekulanti in črnoborzijanci vodijo danes gonjo proti ljudski oblasti istrskega okrožja
Ukrep okrožnega, ljudskega od- y\i občinsloih stroškov in za obnovo bora iz Kopra, ki določa obvezno j Iatre. Končno pa je dolžnost vsa-
zamenjavo 5000 lir za vsakega de levoa, ki stanuje v istrskem okrožju, ki pa je zaposlen v Trstu, one-mogoča, da bi se še nadalje vršila špekulacija na račun jugolir, ki traja že dolgo časa. Nihče danes ne more trditi, da se ni v istrskem okrožju že dolgo časa, vodila nezaslišana špekulacija na škodo jstr. ske ga gospodarstva. VSem je znano in morda je že marsikdo na svoji koži občutil, ko je moral zamenjati jugolire v m-etrolire, da se je ta zamenjava vršila naravnost na nesramen način. Pošteni prebivalci istrskega okrožja so se neštetokrat zgražali nad tem in se zaskrbljeni izpraševali, kedaj bo koneo sleparijam.
Vsi delavci zaposleni v Trstu, so vsakodnevne življenjske potrebščine plačevati v Istrskem okrožju vedno z jugolirami. Zakaj niso to-j rej plačevali v metrolirah, če so prejemali plačo v Trstu t Odgovor je jasen; zamenjavali so metrolire, pod zelo ugodnimi pogoji v jugolire in uporabljali te za plačevanje raznih manjših izdatkov. Zato pa je ta ukrep končno vendarle razčistil to umazano špekulacijo ter prisi-lil te delavce, da prispevajo z zamenjavo metrolir v jugolire h krit.
KOLEDAR
Spominski dnevi
1888 ae je rodil M. AT. Svcmik,
predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR,
PROSVETNA DfiUŠtVA
Ni jih izučila
prvomajska polomijada
Da bi izbrisala slab vtis, ki ga je pri njenih oboževalcih zapustila neuspela prvomajska manifestaoi-ja, pripravlja Lega nazionale za, 24. maj manifestacijo, ki nai bi ji zopet vrnila izgubljeni ugled. Povsod se že govori o tem <iprazniku» in celo čcusopisje skuša 3 svojimi članki previdno pripravljati svoje či-talce na ta važen dogodek.
Ker nočejo doživeti ponovnega neuspeha, so organizatorji tega praznika izrabili priliko, ko se pričnejo tJ). ntaja obnovitvena dela na pomolu Sv. Karla, ki bodo stala že takoj v začetku nič manj kot IS milijonov lir. In teh 19 milijonov, ki so jih morali v obliki da/vkov in raznih drugih dajatev dati prebivalci Trsta, naj bi služilo legašem in raznim tako imenovanim italijanskih strankam za uprizoritev novih neredov in nemirov, ki shir žijo njihovim interesomf Ne, tega ne bodo dovolili demokratični prebivalci Trsta, ki si želijo samo miru in dela. Siti so že namreč šovinističnih manifestacij, ki samo škodijo gospodarskemu življenju Tržaškega ozemlja.
Na vsak način je bila prvomajska manifestacija demokratičnega ljudstva Tržaškega ozemlja dovoljno svarilo aa vse tiste, ki jim mir ni preveč pri srcu. Zato pa naj veda organizatorji tega praznika, da je tržaško ljudstvo budno na straži in bo znalo preprečiti vsak poizkus, ki bi hotel spremeniti Trst v center nacionalističnih agitacij fašističnega značaja.
.Kaj pripravlja naše gledališče!
V zasilnih prostorih Slovenskega narodnega gledališča vrvijo priprave za novo premiero, s katero bo združena proslava 25-letnice umetniškega ustvarjanja znanega domačega igralca tov. Modesta Sancina. Pripravlja se uprizoritev Mo-Hirovega tSkopuha*. Glavno vlogo bo igral naš jubilant, ki ima toliko zaslug za naše gledališko življenje. Igro bo režiral tov. Jože Babic. Premiera bo predvidoma v petek 28. t. m. v dvorani K na ob morju. Opozarjamo naše občinstvo na to prireditev, ki bo pomembna zaradi važnega jubileja in zaradi uprizoritve nesmrtne klasične ko-
Več pozornosti našemu kmetijstvu
Nismo se obrnili na fito patološki zavod (zavod za proučevanj« lastllnskih bolezni) ali drug' oblastveni organ, ki mu je naložena skrb za razvoj m napredek kmetijskega gospodarstva, kajti oni m.;slijo, da imajo vedno prav ter smatrajo, da bo vsaka vržena drobtinica zadostoval*- Lahko je <d-metja.il davke po starem sistemu ;n predvojnem gospodarskem merilu, toda ali bo kmet zmogel denarna sredstva za plačilo davkov spričo sedanjega stanja to je draga stvar in za davčne urade deveta briga.
Glasovi, ki prihajajo z dežele, so vznemirjajoči. Oblastveni ukrepi bo nezadostni ter zaležejo prav malo ali nič. Manjka resnična povezanost med kmetom in mestom, med potrebami kmetijskega ljudstva in odgovornimi organi. Danes je kmetovalec v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja navezan popolnoma sam nase, kakor nikdar doslej.
Pot, ki bi vodiila k uničenju našega kmeta, bi bila s stališča splošnih gospodarskih potreb Tržaške ga ozemlja popolnoma agrešena. Bodisi živinoreja, vinogradništvo ali vrtnarstvo, bodisi poljedelstvo ali gozdarstvo tvorijo ravno tako važen sestavni gospodarski kompleks Tržaškega ozemlja, kot predstavljajo trgovina, industrija, obrt. železniški in pomorski promet v Trestu samem. Napredna kmetijska proizvodnja lahko znatno dvigne življenjsko raven mestnega prohi-valstva na ta način, ker bi se pocenili kmetijski proizvodi, kakor mleko, sadfo zelenjava, vino Itd. Za takšno proizvodnjo so dani n« Tržaškem ozemlju vsi pogoji — klimatski in terenski.
Te uvodne besede so bile ponovna potrebne, ko nam razni kmetijski gjasovi poročajo o raznih pomanjkljivostih stvari, ki prav *a prav spadajo v kompetenco kmetskih uradov, da jih uredijo in odpravijo. Letos so kmetje zopet opazili nevarnega škodljivca, ki se ae kaj rad pojavi na našem ozemlju. To je koruzni molj, ki včasih uniči veliik del koruznega pridelka. Spomladi se. razvije iz ličinke, ki j« prezimila v koruznem steblu, metulj, kateri potem uleže jajčka v mladem koruznem listju. Iz teh medije, ki ni samo francosko. t?"r- nastanejo črvi, ki žrejo, listje in več je kulturna last vseh odrov Si- počasi zlezejo tudt v samo konuz-
rom sveta.
no steblo.
‘fčužt
KNJIGE - BLEDALISCE - KONCERTI 'LOiCL RAZSTAVE-FiLMl-KRITiKE-DROBTINE
NEKAJ MISLI
ob prvi številki letošnjih „Razgledov“
Pred dobrim tednom je izšla trojna Števtik-a (IS) letošnjih. Razgledov t» redakciji uredniškega odbora, kateremu načelujš kot odgovorni v/rednik Drago Pahor.
8 to številko so začeli naši Razgledi tretji letnik svojega poslanstva, ki ga kot edina literar-no-politično znanstvena rčvija na BTO-ju opravlja na onem ozemr lju, kjer — kakor pravi Branko Babič v uvodniku «Slovenci na Tržaškem ozemlju* — ^kratijo slovenskemu življu njegove najosnovnejša narodnostni pravice in kjer se mora fo živelj boriti za svoje politično (Sr go nacionalne, kulturno — op. pisca) uveljavljanje,*
Brez dvoma je t»o dejstvo silne važnosti, kar ]S dokazal — sicer še ne v polni meri — tudi uredniški «dbor s skrbno pripravljamo številko, ki prekaša posamezne številke v prejšnjih letnikih.
Uvodoma nam Bran ho Babič v žS omenjenem članku orisuje položaj Slavincev na Tržaškem ozemlju, zlasti še na ozemlju, ki ga upravljajo anglo-ameriške ekupaoijske oblasti. Babič obravnava konkretno politične in druge družbeni vplive na razvoj tržaškega slovanstva v vseh pogledih in zavračanje kaklršne holi slovenske afirmaolje v Trstu bodisi v preteklosti kakor tudi v sčjan/osti s posebnim ozirom na družbeno difertnoiaoijo
ob narodno osvobodilni borbi i« po končani vojni, ko se je po-stavila izdajalska skupinica ljudi kot agentura anglo-amCriike-ga imperializma, na stran najbolj zagrizenih sovražnikov slovenskega življenja in rasti na Tržaškim in sploh. S člankom se mira nedvomno seznaniti vsakdo, ki mu je do politične razgledanosti in pravilnega pojmovanja sedanje borbe.
Babičevemu uvodniku sledi Pisnikom podoba izpod piresa Jožeta Pahorja, ki je eden i zmed petih sestavkov v tej številki ob sedemdesitlttnioi Otona Zupančič1.	•
O Zupančiču še pišejo Lqjz Kraigher v eseju «Oton Zupančič, ljudski pesnik*, Andrej Budal v eseju aPrimorje in osvobodilna borba v Zupatičičevi besedi*. V obeh esejih pisca dokaj obsežno, a vendar nekoliko prepovršno tolmačita Zupančičevo ustvarjanje v okviru postavljenih tem. Zupančiču je posvečen tudi že v *Primorskem dnevniku* objavljeni sonet *Otonu Zupančiču — za jasnejše dni*. Sledi ponatis govora Miroslava Ravbarja s Prešernove proslave v Trstu (6. II. t. I.) *Od Prešerna do Cankarja in Zupančiču*. Boris Pahor je objavil svojo novelo, ki je bila nagrajena v Tednu demokratičnega tiska tPrešeren se drži na smeh*. O delu samem skoraj ne moremo govoriti, ker bi pač no tako krat-
ko odmerjenem prostoru ne mogli ugotoviti več, kot je ugotovila ocenjevalna komisija v okviru tiTedna demokratičnega tiska*, ki je nagradMa omenjeno delo tega mlndega in upošteva/nega literata kot najboljše. Razgledi prinašajo nadalje *Ob stoletnici Komunističnega manifesta* iopod Ziherlovega peresa, posrečeno in lepo napisano črtico Ive Breščakove tBrajdarjev Miha* in poezijo Marička Žnidaršičeve *Mrtvi touari-iici». Obsežnen.u in preglednemu Uršičevemu «Političnemu razgledu po Tržaškem ozemlju*, ob katerem na) veljajo iste zaključne pripombe kot ob zgoraj omenjenem Babičevem uvodniku, so tudi v xRazgledih* oskrbeli ponatis, kar je popolnoma nq mestu, ker ima delo medvomno trajnejšo vrednost. Uršičevemu tPotitične-mu razgledu* sledi prispevek Janka Beltrama cBorba ljudske demokracije v istrskem okrožju*.
O štirih letošnjih premierah našega gledališča je o prvih treh napisat kritika Vladimir Bartol, o Ruslcem vpraanju pa M. R.
Frano Stele sodeluje s prispevkom *Umetnostna razstava Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov*, nakar beremo ^Letečo preprogo* Bogomirja Magajne in dve pesmi Dore Gruden. Sle-di še Članek Srečka Vilharja *Nekaj misli o vprašanju vojne ob tridesetletnici Rdeče armade*, s čemer je po Popovičevi noveli «Trije s Prenja» « prevoAu Toneta Potokarja in BudalmH še ne do kraja objavljeni razpravici tOb rastpra-vi profesorja Artura Cro-nia v neki angleški reviji cSlavi-stika med Italijani* ter Poročilih in Zapiskih številka zaključena.
Revija obsega skoraj ISO strani. Rame selilo nas je dejstvo, da
Tako obolela koruza seveda ne more dati ploda. Sredstvo proti temu rastlinskemu škodljivcu obsto ji v tem, da se Izkoplje stara ko-ntizna korenika, kjer se je molj v gnezdil še v prejšnjem! letu. Glede drugih umetnih sredstev po-končavanja tega črva, pa je skrb, ki predvsem zadeva kmetijski oddelek vojaške uprave oziroma fito. patološki zavod v Trstu.
V pogovorni s kmetijskim strokovnjakom smo doznali tudi za druge rastlinske škodljivce, ki napadajo rastlinstvo našega ozemlja.
Koloradskega hrošča, ki se je lansko leto nevarno razširil po Sloveniji, letos pri nas še niso zapazili.
V severni Italiji se je pojavil leta 1944 ter je borba strokovnih kmetijskih organizacij proti njemu že dobro organizirana in uspešna. Italijanska kemijska industrija (Ru-mianca) je znašla dok-\j uspešno zdravilno sredstvo, Imenovano Fruttason, ali pa svinčeni arzeni-kat, ki je v prahu ali pa v tekočem stanju. Hrošč se razvije spomladi iz ličinke, ki je bila pod zemljo čez zimo In se naglo razširi po ozemlju v iskanjtu hrane na listju mladega krompirja. Oplojene samice zležejo 400 do 1000 jajčk ki so razdeljena po 15 do 30 skupaj v bubsjh, in po 15 dneh nastanejo nove ličinke, ki glodajo krompirjevo listje. V juniju se ta razvoj znova ponovi ter hrošči tedaj napadajo pozneje posajeni krompir.
Kakor rečeno, je ta škodljivec lansko leto prizadejal kmetijstvu Slovenije precejšnjo škodo. Dobro je, da so kmetje o tem poučeni za primer, če bi se hrošč pojavil letos tudi pri nas. Letošnja blaga zimna je bila za ta škodljivi mrčes zelo ugodna ter ne želimo, da bi kmetovalci s toplejšimi dnevi doživel, na svojih poljih marsikaka škodljiiva presenečenja. Vsekakor bo naloga nadzornih kmetijskih organov, ki razpolagajo tudi s po trebnimi denarnimi sredstvi, da priskočijo v pomoč našemiu kmetu v primeru potrebe.
Informirali smo se nadalje o razdeljevanju kmetijskega orodja, sadnlc in trt po znižanih cenah. Ta akcija ni dala In tudi ni mogla dati zadovoljivega uspeha, ker je bil rok za nakup prekratek V teku 30 dni se ni mogel kmet odločiti, ali bo kupil to ali eno orodje ali stroj.
On se ni mogel informirati o cenah in tudi ni mogel nabaviti vsega, kar Se je od njega zahtevalo, važnosti, bodisi zaradi teoretične-Posledica tega je bila, da so dobili ga jtt praktičnega razvoja njjh sr>-
delcJh samih, ki .se ne zavedajo dovolj svojih pravic kot državljani in redni davkoplačevalci. Zato Je nujno potrebno, da se udeležujejo kmetijskih sestankov, kjer se najlaže pogovorijo o skupnih zadevah.
Kmetijski oddelek vojaške uprava Je — kakor smo zvedeli — nakupil 20 plemenskih junic in jih bo v kratkem dai na razpolago kmetijstvu anglo-ameriške cone Tržaškega ozemlja.s popusto* 30 do 40% na ceni nakupa. Vendar bo, kljub znižani ceni, stala ena taka junica 50 do 70 t:soč lir. Na prvi pogled se zdi, da bo ta akcija, ki ima namen poživiti živinorejo, imela nekakšen uspeh. To pa je le precej podobno onemu s stroji in orodjem. Okoristili se je bodo zopet le redki, zelo redki, bogatejši poljedelci. Večina tistih pa, ki so jim še danes porušene hiše in gospodarska poslopja, uničena polja ali pa tisti, ki eo v vojni izgubili s\ojo živino, si ne tfbdo mogli na-btsviti nobene junice. Kmetijski organi bi se morali malo bolj poglobiti v težavno gospodarsko stanje našega kmeta. Ali ne bi mogli povezati poravnavo vojne škode z breziplačno delitvijo kmetijskih strojev in živine?! O vprašanju kmetijskih kreditov in še drugih perečih zadevah iz našoga kmetijstva, se bomo oglasili še ob drugi priliki.
kega posameznega delavca, da ne misli samo nase, temveč da skrbi za blaginjo vsega prebivalstva ter po možnostih koristi skupnosti.
S tem ukrepom pa niso bili v resnici prizadeti delavci, temveč prav špekulanti in črnoborzijanci, ki so danes pognali tak krik in vik in začeli blatiti po raznih časopisih ljudsko oblast. Teda ljudska oblast je dokazala, da ni njena dolžnost ščititi interese takih ljudi, k* samo škodujejo skupnosti, temveč da mora skrbeti za izboljšanje gospodarskega položaja vseh.
Istrski delavci, zaposleni v Trstu, niso odšli na delo v Trst zaradi tega, ker bi morda primanjkovalo dela v istrskem okrožju, temveč zato, ker so tukaj službovali že pred vojno, in je to torej postala že skoraj njihova tradicija. In tudi tega dejstva so se poslužili nekateri tržaški krogi ter so ga hoteli uporabiti za podpihovanje istrskega prebivalstva proti ljudski oblasti, češ da hoče ta škodovati interesom delovnega ljudstva. Bali so se namreč ti krogi, da bi delavci zaradi boljših delovnih pogojev, ki jih uživajo vsi dslivci istrskega okrožja, zapustili svoje delo v Trstu ter iskali zaposlitve v svojem domačem kraju. kar bi jim prihranilo dnevno vožnjo v Trst, ter bi morali sramotno gonjo proti ljudski oblasti tako neslavno končati.
Da bi ne bilo nezadovoljstva zaradi prehrane, je ljudska oblast izdala ukrepe, ki bodo v skorajšnii bodočnosti znatno izboljšali življenjski položaj s tem, da se bodo cene življenjskim potrebščinam na nakaznice znižale ter da se bodo življenjski obroki zvišali. Do sedaj niso dobivali istrski de’avct, zaposleni v Trstu, nobenih živilskih nakaznic ter so morali kuvovati živ-1 jen ske potrebščine v Trstu po črnoborzijanskih cenah. S tem pa, da bodo del svoje plače zamenjali v jugolire, bodo imeli ?nr<tvioo do živilskih nakaznio in bodo lahko za manjšo vsoto dobili vsega, kar jim jc za življenje potrebno.
Vsa ta govjja, ki so jo pričeli razni reakcionarni kroni, da bi prikazali ta ukrep kot zelo Skodli iv istrskim delavcem, nima drugega na mena. kot da bi odvrnila pozornost delovnega ljudstva od dejstev, ki jasno goiforijo, d.a. »e gospodarski *mo*ai v IHri 'iz dneva dan izboljšuje. Celo sami* istrski delavci, zaposleni v Trstu, so na svoiih zbo-myinvh. kier .to raznrvrvlfaH o tem ukrepu, izjavili, dst je ta ukrep upravičen. Snoznalt so nrarti namen klepet In poda‘.hI ter so sami i>iHd?H. da ie Ibtdskn oblast s tem le izboljšala- njihov ir volo-iaj vsega Istrskega prebivalstva-
Delavska dramska drtiiina iz I-iole priredi jutri, 20. t. m. ob 20.30 pri kulturnem krožku «Ravbac» na Greti sovjetsko komedijo ((Zelen«-:. veja* in farso ((Detomorilec At-teon». PCidite vsi:
Izredni občni zbor S.P.D. „SI. Škamperie"
Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle® ima v četrtek 20. t. m. ob 20.30 svoj izredni OBČNI ZBOR v dvorani Ljudskega doma pri Sv. Ivar nu. Zaradi važnosti občnega zbora se naprošajo vsi člani, da se občnega zbora gotovo udeleže.
ASiŽZ
Okrajni odbor ASIZZ Sv. Ana javlja vsem tistim, ki se niso še prijavili oziroma dvignili izgubljeno blago dan 1 .maja, da dvignejo v ponedeljek 17. t m. dopoldne na sedežu odbora.
Istočasno obveščamo tovarišico iz ulice Foro Ulpiano, da dvigne jopič svojega sinka, ki Je bil po pomoti zamenjan. Prosimo ostale, ki so nevede zamenjali blago, da ga prinesijo na sedež odbora.
Sreda 19. maja
Vitoslava Sonce vzhaja ob 4.25, z®-haJa ob 19.36. Dolžina dneva 15-Jf Luna vzhaja ob 15.34, zahaja ob 2.50.
Jutri 20. maja
Bernard, Ljubinica ooooooooooocooooooooo|
o SL0UENSKIT'
maroiino
 GLIiDALlSCK
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE § tern
r-----------—---------- «eč	i
Celrtek to. maja ob *0-s0: Kostantin Simonov:
»RUSKO VPRAŠANJE* Ljudska predstava v nem domu na Opčinah P°
Žanih cenah.
PROSIMO TOČNOSTI
Ko
Hi l
it k
PRESKRBA
Konzervirano meso za .- ^ Danes bodo za<5e<i v m«» 'jervi-deželju deliti po2	n?
J05OI
tfnor Rini 10 h U la.
»o, j
hh-n z k ro
ieja, »f;,
ranega mesa <<Ko^® *£~za ^ raZi odrezke dodatnih nožnic JL •	,
nike z datumom oi 21.	{	a
m. Koneo razdeljevanja 31.	,/ ep
70. V
Cena v mestu 70, za Škatlo.
ENOTNI SINDIKATI
to J boj*
'■o e
»i
KMETIJSKA STROKO	^
ZVEZA ES opozarja vsa	,
larje, ki so se vpisa« »P®*	to;
da se takoj javijo v našem	K (
AL! SI ŽE NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Izlet PDT na Trnovsko planoto, na Lokve in Zeleni rob
V nedeljo 6. junija t. 1. priredi planinsko društvo v Trstu planinski izlet na Trnovsko planoto, na Lokve, od tu peš na Zeleni rob nad Trtbujkimi stenami. Povratek preko Cepovana in Nove Gorice. Vpisovanje le do sobote dne 22. t. m. clo 12 v čevljarni Piro v ul. SettSv fontane 3 in v krožku tiskarjev v ul. Trento 2*11. vsak dan od 19 dc 20.
Predkongresna zborovanja
in konference delavne mladine
Danes 19. t. m. ob 19.30 bo v ulici Imbriani št. 5-1. zborovanje mladih brezposelnih.
Ob 20 bo v Domu pristaniških delavcev zborovanje mladih trgovskih, obrtniških in poljedelskih delavcev.
V nedeljo, 23. t m. ob 10 dopoldne bo na sedežu Delavske športne zveze v ul. Conti št. 11 zborovanje za dekleta.
V čeirtek, 27. t. m. ob 10 bo v ul. Conti 11 s,borovanje, kjer bodo razpravljali o brezposelnosti in socialnem skrbstvu.
KMETIJSKA SJ»w; f ZVEZA ES prosi tova™du p jUr, je pomotoma vze’?.''pjjESld1 «4, izkaznico na ime MAK	j.
ANNA pok. Andrej, da J ,, nese v naš urad ul. Im t ;- c,k t
Zveza mesarjev,	J® i
ob 18 seja upravnega oa- pro. 7r0( Oblačim Oddelek. Tovar01» »^ ^ dajalna ES v ul. Zonta ^ ^ vsem delavcem, da inia	2.7+	^
go plave delovne obleke P°;{ j*, *
lir, kakor tudi hlače in barve po 3.215.	r>ane9	T
Zveza bančne s lavneea- ^ ^ t. m. ob 16.30 seja upravna ^
bora.	_ . „19. t. f Jo
Kemična stroka. Danes ob 1. seja upravnega oa<Dor»-
RAZNO
»■02T
m
Ida
>Vu
fafc,
iko
Literarna in kulturna revija .Razgledi"
Izšla je trojna številka «Razgledov* za leto 191,8. Četrta in peta številka je v tisku.
Cena trojne številke je 300 lir.
Naročila sprejema uprava «Pri-morskega dnevnika*, Trst, Goldonijev trg 1, I.
Zborovanje doiovne mladine tovarne strojev Sv. Andreja
V petek, dne 14. t. m. sa Imeli mladi delavci tovarne strojev Sv. Andreja zborovanje, na katereir. so razpravljali o pripravah za kongres delovne m.adine ter so izmolili delegate, ki se bodo kot predstavniki delovne .ndustrijske mla-djne udeležili toga kongresa. Obenem bo sog.aeno odobrili sledeče protestno pismo, k. so ga poslali Združenju industrijcev:
Mladi c’elavci Tovarne strojev Sv. Andreja hočejo s tem protestnim piamem pokazat; svoje nezadovoljstvo nad postopanjem Združenja Industrijcev, ki do danes še niso dalj moanosti, da b; ee pričela pogajanja za novo delovno pogodbo, ki bi lahko raz'.stila odnose med delodajaCcl in mladimi delavci.
Prob.emi, za katere se borijo mil«d; delavci, so za njih izredne
34 obtožencev pred sodnikom
28 prevoznih sredstev izginilo iz garaže 1RG0
Po osanih dneh premora je včeraj 1 in rešila del ukradenega blaga, višje zavezniško sodišče nadaljeva-1 MaresCha so takoj aretirali In selo z obravnavanjem velike tatvine; ^	preiskavo, da bi
ugotovili morebitne sokrivce in obseg tatvine.
C AT. Danes 19. <
CAT družinsko zabavo	<Vtj
njih družine imenovan *	bo
ples».	„rod&lf'’ 'nu
Kmetijska nabavna [n sVOpje zadruga v Trstu obvešča ne in odjemalce, da je	vansK-
dni novo pošiljko	tudi	tf
modre galice ki jo Pr0”flfvisnele ‘‘ članom po zmerni cen., v ^ef,-tudi že prave kose Merkur ^ čije in naravni brusni kam.	J;.aZpc-
gama. Vinogradnikom sO	pj^ic-
lago po ugodnih cenah slhJi^orf; ter žveplalnlk; Volpl in v Trs1' v zadružnih prodajalnan	^	04.
ul. S. Mercadante tmlet	.-t U >•-
Jdf. rte To( »a >ar o*
f
'nu
S51
Štoka) in v Miljah, ul.
Cesta zaprta za	B3-!'	je‘
lit
občina sporoča, da ostane ^
monti med sprehajališčem ‘^ij
dreja in ul. Ronchetto ao 'dj pc-njega zaprta za promet pravil na cesti.
DAROVI IN PR
p.5
^    	_;i
vovodje tov. Maksa. B« r.et0ojjt nu	  1,«	Ar,p in
Za Dijaško matico ,^fr“ierti f Gaj z Ban ob obletnici	J
6r,
‘e
Po,
je
‘hi
Vr,
Ob prtlvkl poroke Ane in ,T -« Ronclja darujejo svatje	tfi.
Za spomenik^ padlih^ *„
&0(
v angleški avtomobilski garaži IR-CO pri Sv. Ani, Sodna dvoranica, v kateri se vrii raaprava. Je prenapolnjena z nič manj kot 34 obtoženci, med katerimi so tudi štiri angleški vojaki in 2 narednika. Nekaj od teh obtožencev se mora za-
Dolarje sta kupovala
Predvčerajšnjim okrog 10.50
je
govarjaii, ker so obtoženi, da ao	zaCouiia	na	vogam	ulic
le nekateri spretnejši in premožnejši po kako slamoreznico, škro-pi’nioo ali vinsko stiskalnico. Ce bi pa odredili daljši rok, bi še marsikateri drugi poljedelec, ki je bil trenutno brez denarja ali kredita, kupil tako potrebne stroje. Zdi se, da pristojni organi nimajo resne volje pomagati našemu kmetu!
Morda leži del krivde pri polje-
mi'h, kot uidi za usposabljanje speclallalranlh delavcev, ki bi lahko Izboljšali in okrepili industrijsko gospodarstvo Tr&aškega ozemlja.
Muači deCavci tovarne strojev zr.htevajo, da se Združenje indu-strtjcev zaiinteres'ra za probleme delovne m.adine in da prične s pogajanji s sindikati.
0 tragičnem samomoru v Piavjah
Šest ljudi ie živela v ovčjem hlevu v bedi in pomanjkanju ~ Zagonetni obiski Barbare v Trstu
V Piavjah še vedno govori vsa vas o samcir oru Berbare Canclani, ki je skočila pred Štirimi dnevi v vodnjak skupaj s svojo Šestletno hčerko. Policija je bila. sprva v dvomu, da gre tu morda za umor, vendar je poznejSa preiskava dognala, da je nesrečna iena v re-sniCj sama Sla v smrt.
Bafhana Canciani je bila hči trdnega kmeta. Sčasoma pa je Slo posestvo zaredi sl ibega gospodarstva rakovo pot in oče je odpro-dajal kos za kosom. V hiSl Je začelo primanjkovati kruha in hčere so si morale pojkati dela drugod. Barbara je najprej slu»ila v Trstu in pozneje nekje v srednji Italiji, od koder pa se je vrnila čez dve leti in to pot ne več smrti, ampak s hčerko. Doma je hodila n a delo
jih je Mussolini ..ipl&čeval .tot poročno datiCo aovcporočencem. Vsekakor je bil to nesrečan zakon in zakonca sta ž-vela s tremi hčerkami in z Zen.nim očetom v nekem ovčjem hlevu v bedi in zelo neredno. Mat. Barbara je ila večkrat 'v Trst, ostala tam tudi po več tednov in prinesla včns.h nekaj denarja, s katerim so plačali stare dolgove -n nekaj dni do sitega jedli. Tu pa tem Je vzela s seboj tudi malo Lidijo, ki je potem pravila radovednim sosedam, da je spaCa v Trstu v tr.thk postelji .«1 da Je spoznala nekega stlca.
Mc* Jožef je zadnje čas« vedno manj Sivel s svojo družino in je stanov«! pri svoji materi. Barbara je večkrat grozila, da se bo vrgla v vodnjak. Tudi v oni tragični no-J, je vstala in pozdravila mo*a:
sodelovali pri tatvinah, ostali pa ali ker so kupovali blago sumljivega izvora, ali pa zaradi neprevidnega nakupa.
Na zac ?tku razprave sta odvetnika Turola in Sardos predlagala, naj bi razprsvo odgcdlli, ker sta zaposlena na drugi razpravi. Ta njun predlog pa je pri predsedniku sodišča kapitanu Leanlngu naletel na gluha ušesa. Ta »e ni uklonil niti tedaj, ko so morali Artura Fiu-sca, enega izmed glavnih obtožencev, odpeljati v bolnico, ker mu je nenadoma prišlo slabo. S tem pa se je nekako okoristil tožilec kapitan Dye, ki Je takoj predlagal, naj bi sedaj, ko je ves proces razdeljen na pet poglavij, začeli z ono skupino, v kateri ni Fiusca. In res po tem predlogu se je zadeva tudi v tem smislu nadaljevala.
V prvo skupino, o kateri so začeli razpravljati, so obtoženci: Va lenta, Colavini, Fattor, Ravalico, Piocioni, Schiavini, Ferluga, Codvin, Sangenmaro, Hastje in še dva druga Angleža. Tako so začeli s pričami, ki so ali prinesle sveženj spiskov, ali pa so jim dali zapisnike zasliševanj na policiji in ki so jih pr?d sodnikom morale prečitati. Te priče so bile Spencer, Jones, Roles in Suttlevvart vsi razen enega čta'
Brtorianl in Mazzln. 18-letnega Antena Lazzaro iz ulice S. Nico.č) 2 in 18 letnega Sergija Laghija iz ul. Machiavelli 22, ko sta se ravno pogajala z ameriškimi vojaki, od katerih sta hotela kunlti dolarje. Pri preiskav; so našli v njunih žepih Se 9 bankovcev okupacijskih dolarjev. Policija je ves denar *a-plen'la in oba «trgovca» prijavila sodišču.
Radifsk« sporedi
TRST II (m 203.6, Ke 1474) v sredo 19. maja
7.29. Otvoritev. 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Napoved časa .n poročila. 8,00. Ziiključek. 11.29, Otvoritev. 11.30 Reproducira^ na glasba. 12.00. Sodobna Anglija. 12.10. Operetna glasba. 12.45. Napoved časa ;n poročila, 13.00. Glasba po želji. 13.45. Znani čelisti. 14.00. Dnevni pregled tiska. 14.15 Pestra g.asba. 14.28’ Citanje sporeda. 14.30 Zaključek. 17.29; ©tvoritev. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Tehnika in go. opodai-tvo. 18.15. Moderna orkestralna glasba. 19.00. Mladina — tvoja pot. 19.30, Lahka glasba. 19.45.
ruje tov. Sosič Anton ve tmi^ ki so ga nabrali za Wf8a'{,ka«v»'| Silvester daruje 200	W\	.
Josip, Malalan. Sosič r
žina Just, Merzek Andrej, Ivanka, Vremec Mihaela. p?.-Silvester, Kralj Karel. ^ neu Marijan, Daccu J,A meo Alekaandra po 100 f*'jaŠ** Miroslav 75 lir. Hrovatin et Furlan Ivan, Milkovič Ma :	<j;
slč FercUiand, Anton
Anton Daneu, So6isč Mara.	gj
tln Henrik, Hrovatin Vlad- ^ slč Josip, S kri StefaOiJ*. n -
Stanko, Sosič Peter, Vreiueo vl<J! po 50 lir, Sosič Anton 40 -••• Marija 25 Ur. Skupno lir.
KINO
110
10:
KINO OB MORJU. 15-00: cl so med nam!». Fllnn povojne proizvodnje. parlcitf ROSSETTI. 15.00: «Gosp* ton», Walter Pldgeon Garzon.	.	«	ji«11'
FENICE. 16.00: cTrg^voi s j>? vo kostjo*, Robert tiricla Morrisonu . ,,„no iF 16.00:
MASSIMO.
b!ca», I. Bergman,	.
RADIO. 16.00: »Kaznjenec
chfcforta*, M. Simon,	.
SAVONA. 16.00: »Dogodiva- fl Washlngtonu», Virginia B Marshall.	.	I0oii''
ODEON. 16.00: «Ta dežela je C. Laughton, M. 0'Hara. IDEALE. 16.00: «Mesto ških», Linda Darnel. . «a v GARIBALDI. 16.00: «Nl	D*
5ale». James Stewart. J*
eon>*
It'
prV'
Russell.	.
ALABARDA. 15.30:	«N°f'
tekma Anglija-Italija» e tepe dirke Glro d’Italia- txui\n FILODRAMMATICO. 16-00' * Ol'1 ki se ne vrnejo», Laurenc« ver, V. Hobson.	,	.	m
ITALIA. 16.00: «Dve dekle« mornar», .lune Allyson. „ NOVO CINE. 16.00: denle», Ray Corrison.	iv<r
ARMONIA. 16.00: «V mov», Tereza Wrig'ht.
t
   . £0
Odg. urednik STANISLAV
Tisk
Stabilimento Tip.
L A S*
MALI OG
  J Jl9'
&
glivi*’
po hišah, dokler se ni seznanila s
kmečkim fantom Jožefom ApoHlo- Uzbogom. Pepil» Kmalu nato Je Oljem, s katerim sta se vzela. zamolkel pljusk naznanil njem ta Jožef je bil vidno malce sl*abou-1 hčerkin konec. Pri skoku v men in vafičani so ugibali, zakaj | vodnjak ni dala nobena od obeh grafična oprema, kar je odvisno ! Sta se ta dva sploh vzela, ker je | n'ti glasu od sebe. Tako je uboga ,	■.	.
tudi od boljšega papirja, mnogo bila tudi Barbara nervozna m j gen* končnla svoje bedno morauno '«o bili poštni zavoji a Kanade in I bolj odgovarja kot lani.	■ nevrastenlčna. Večina Je menile, j in materialno življenje im povlekla , k so bili nimenjen. za Jugos.evnjo.
(Se nadaljuje) 'da jima je Slo za- otiih 500 lir, ki j« seboj V smrt Se Šestletno hčerko. ' Polletji se Je posrečilo, da je našla
Napoved časa in poročila. 20.00 Bosanske narodne pesmi, poje Koze m ni Special branchts, ki so vod'li Rožica. 20.15. Operne uverture, preiskavo. Pričal je še član CID-a, 20.30. Po poteh umetnosti. 20.45. narednik Arianno. Iz vsega tega Biiss Artur: Koncert za klavir in smo zvedeli, da je iz garaže v IRCO j orkester. 21.22. AjneriSki, plesni or-
lzginilo kar 24 motornih koles, maj- j kestri. 21.45. Biseri slovenske bese-	,	......■—
hen tovorni avto »Standard* in tri- de. 22.00. Znani solisti. 22.30.	i PIANINO ali	klavir
;e 3-tonski tovorni avtomobili. Po-1 »Fantje na vasi» - prenos iz Ljub- 1
poldne se Je čltanje zapisnikov in j Jane. 23.00. Uspavanke. 23.16. Na- _5_ a.!I— ------------1:-----—--r
zasliševanje jutranjih prič nadalje-' poved časa in poročila. 23.30. Ci- ZAKONSKO SPALNIC^. * valo. Sama zadeva pa postaja prav I 'anje sporeda 23.35. Polnočna glas-	1 rano	dobro, prodam P«'	,tličje>
» tem čltanjem zapisnikov pri ta- »a 24.00. Zaključek.	I	ceni.	Ul. Oiulia	št. 28 (pr«
kem številu obtožencev precej za-meSana, vendar je upanje, da se bo z nadaljevanja razprave kaj razbistrilo v tej zmešnjavi. Razprava se j nadaljnje danes zjutraj.
Dobili so tatu poštnih zavojev (
Predvčerajšnjim Je civilna poli- j clja aretirah 48-letneg* Maresch Franca, ki Je doma iz Pulja ta je j j sedaj us.u?.b'(e pri železn oi v Trstu || kot preglednik. Marcscha so zalotili, ko je cdprl eno vrečo, v kateri |
Sporočamo vsem prijateljem in znancem Žaloa'1,10 lllUl da je dne 14. t. m. po dolgi in mučni bolezni prem dobri, skrbni mož, oče In brat
IVAN IPAVEC
s
posestnik v Ročinju.
Ročinj 14. maja 1948.
Žalujoča ZENA, OTROCI in SOROD^^
Trubar in Trubarjeve ii slavnosti
o o o
0 ./?/* kranjsko plemstvo iste-S „ , a Poslalo svoje zastopnike g A<Vsburg na državni zbor, se S trln! ^tolevalo, «da so v deželi J/ zmeSnlave, ki so Uh, najlon Za,cr'v'li prldikantje, ker da ,1 re no prižnicah napačne muf1’ katere bolj zavajajo k .. nemiru in brezverju, ne-,0 k edinosti*.
on^b- i555' 1e iziIa druga, knji-i kije friia ie z iatinic0 tiska-»«. nato
Predavanje Ivana Cankarja v ,JJUDSKEM OURU“ v Trstu dne 21. maja 1908
iz!!o
pa je v kratkih presled-n ved knjig druga za dru-■ Dinamo je podpiral Trubarja ja vngnad v Urahu, dobil pa m ja nedtem. tudi ze duševne iaj„f,Vce- ki so mu pomagali iz-mi slovenske in hrvaške knji-so ga časih bolj ov>
tf>’ seveda
®> 'Sepo podpirali, ker je bilo h^>imi tudi nemirnih slavo-■ ftuh ljudi, ki so hoteli z gla-b»	8it*’ mečtem ko je Tru-
dj	Mirno, odločno in trez-
Na ’
4 K . Wo$njo kranjskih stanov » dom! ^ubar leta 1561. vrnil v • ko°lno- sPrejet je bil z veli-:il '‘JGu&emstjo; nastopil je ta-
5 M ta 0 v Ljubljani. Pridigal jt J» *n po deželi. Predikantov
J na Slovenskem Ze veliko |; in°’ med njimi najbolj znana [S	^venske reformacije:
J) igj ’jP^matin, Adam, Bohorič, i. o0 'j Vt Jurij Jurišič in mno-«/	ljubljanski Skoj Pe-
J < U'J' ‘meJ to dobro navado, )t J**® svojo škofijo nj, brigal, J fr<i^rJe 01(4 daZefi i« Gornjega fco4 *««
«! »o
»ODi.
** *8 st?ojo škofijo Ti; brigal, f~TJe daZefi i« Gornjega ’ > i« ^ praSati Trubarja, ka-w Vedrine pridigovati v nje-Kofiji, Trubar je odgovoril, Bo poklicali deželni star
% **** tUkarne
m<du vrniTi na Nemško. Ze
se je pa mo-a Nemško. Z e ie izdal novo knjigo, isl ?opet
hi
pejj” 8 iskarni vse weiil, je 2^ zopet v svojo domovino. IVitc*10 sk°t Peter od cesarja A takoi (*° nai ukaže Trubarja y	ampak	previdni
•• *w. refceZ, da naj se ne ime-^ ^cjra, fc0j tožnika, «ker če ' J^>ar pregnan iz dežele, da Jj |jf/ljudje vse menihe in . tij P°t>i2r)>. Cesar je res ukazal l Tojn ,Wle reformatorje zapreti j,	Ljubljančani	so	se postavili
:	%i»?t*>ar-,a 'i’1 tako	je kljub ce-
1	°#a;	i?7114 Povelju,	in	škofovi jezi
['	j	fcot pridigar	v	Ljubljani.
H^tornaeija ni dala slovenske-i^rodu samo knjiini jezik,
oj,*«« J'e tudi io;o. L. 1563. so t Ljubljani gimnazijo, po-
truJ?a Pa so nastale šole po je jr večjih krajih. Sredi dela Vu u^arja spet zalotil cesarjev r 'naj se zapre, ndj^oMdani so mu svetovali,
Ji”6 pofcor*’ fcer da bodo se .. • Trubar pa ni zaupal, bal
Pu^,* a° i)i ff« nenadoma na-
je t,r’ J^to ie šel na Goriško, pa
ilcl ^Oovai v Gorici in v tria-
^i;	-	^565. se je spet
let0 na Nemško ter se naslednje
T;b Preselil v Derendingen pri
kjer je lahko od blizu
ilca slovensko in hrvatsko tir-
Le še enkrat je prišel v
<o »>*>, namreč leta 1567., na-
» Dern* videl nikoli več. Vodil je
Ho i*en<linrienu slovensko tiskar-
£e(<i Vdajanje slovenskih knjig. h jef 82- se je Trubar, takrat «!)0jj. 'rfor. v predgovoru v eni Jcojj iQdnjih k.Hjig poslovil od «Va,Sa ljudstva 2 besedami: °a	?t>esti pastir Trubar
j. °vencev slovo jemlješ.
Ko,”8 29- junija 1586. je Trubar ^tlilfi0 tuiini- Prijatelji so ga v Heti Množici spremili do po-tooJf*0 doma ter mu postavili S"1 »Pomenifc.
tno ni imeJo »efl toliko sile, da bi se bilo uspešno branilo Rimu in Dunaju. Turški navali, ponesrečeni kmečki punti, posebno ko so bili L 1573. poraženi in pobili v veliki bitki pri Bre&icah, splošna beda in obupnost — vse to je pomagalo Šk6fu Hrenu in njegovim biričem in v kratkih letih je 'bila zatrta in uničena plemenita kal novega, resnično slovenskega naročenega življenja.
Slovenskim deželam je poveljeval od l. 1596. graški nadvojvoda Ferdinand, ki je poklical jezuite v Ljubljano. Eno leto pozneje je zasedel škofijsko stolico v Ljubljani Tomaž Hren, Uia čigar imenu in spominu ležj večno pro-kletstvo]. S svojimi biriči je vdirali v protestantovske cerkve, razbijal protestantovske oltarje, požigal cele vozove protesta^titovskih knjig. Celo mrliče protestantovske je skrunil — njih trupla je dsl pometati v Ljubljanico. Na ljubljanskem trgu je zgorelo leta 1600. osem, leto pozneje troje vos protestaiUovskih knjig. Tudi po
John Platts Mills, član- angleškega parlamenta, Id ga je laburistična' stranka izključila iz svojih vrst, ker je poslal pred italijanskimi volitvami brzojavko voditelju italijanske socialistične stranke Nennlju, v kateri ga vzpodbuja k borbi proti .imperializmu. S tem dejanjem je ponovno laburistična stranka pokazala svoje pravo protiljudsko barvo.
t*ot
... po slovenskih deželah 15ka] furija. Ljudstvo sa-
drugih slovenskih mestih so goreli ti Žalostni kresovi — hujši, za narod pogubnejši, nego tiste grmade, na "katerih so po ukazu svete rimske katoliške cerkve goreli posamezni plemeniti in pogumni spoznavalcL Na teh gr-irfiadah je gorel človek — duh je ostal in delo je ostalo. Hrenovi kresovi pa so uničevali kulturo in Življenje celega naroda, uničevali so duh in delo.
Začetkom 17. stoletja so poslednji preCSkantje zapustili slovensko domovino. Glavni voditelji — Trubar, Dalmatin, Jurišič — so bili te zdavnaj mrtvi; med poslednjimi, ki so Sli v tujino, je bil Trubarjev sin Felicijan. In bilo je kakor črno znamenje — s pobeglim sinom je zapustil poteptano Slovenijo tudi duh očeta Primoža Trubarja.
Tako se letos ne spomnjamo samo Trubarja in reformacije, temveč tudi Hrena, njegovih, biričev in njih slavnih del. Štiristoletnica Trubarjevega rojstva je hkrati tristoletnica smrti mlade slovenske kulture — nosilne smrti ali bolje umora, ki ga je izvrSil nad njo škof Hren Ipo naročilu rimske cerkve].
I Ta dvojni spojin slavimo v letu, ko se dan za dnem jasno izkazuje, da je naš narod še dandanašnji veliko bolj narod škofa Hrena, negn pa nar--d Trubarjev... Na Žalost je treba povedati: celo med tistimi, ki bodo letos slavili Trubarjev spomin, med tistimi, ki bodo na večjo Trubarjevo čast in slavo prirejali veselice, plesne venčke ter stavili
Tabor v dolini OTSf
, Odkar je obstajalo politično društvo »KdinosU, s<? j« de-to tem, da bi ae sklical v tržaški okolici tabor. Za skli-??®jG takega tabora j« b lo mnego vzrokov, ki fihi je bilo treba b«lod^nltii mnogo je bilo tečk, o katerih, je bilo treba raz-"avljatit 2'e jo. junija 1875 je na dnevnem, redui občnega zbora ^Inostb na Proseku sklicanje slovenskega tabera, toda tabor
1«
1,10ral na zahtevo političnih oblasti izostat!.
. Medtem so zaradi razmer spremenili društvena pravila, bilo očitno, da m bla samo tržaška okolica tista, V
ti*
ki
Potrebovala narodnih pravio, temveč da j« treba pristopiti Pomoč tudi sosedni Istri. Na tej podlag, je začelo politično
jNtvo * Edinost* obračati svojo pozrnost tud; ra Istro in po govoru b takratnim dekanom v Dolini Jamjm, županom ^^kom In nadučiteljem Buncem spoznalo potrebo po skl!-Ju slovenskega tabora v Dolini.
^ Tabor »e ,e micral sklicati v 14 dneh, za kar je bilo več ^r°kov. Odbor je stopil v «tik z dolinskimi voditelji in napel j/* SioSI, da je postavljeno si nalcgso častno izvršil. Tabor oil sklice ti 11. oktobra, ko Je vreme že nestanovitno.
. Veg tedcin je bilo vreme neugodno z dežjem. V nedeljo pa j. Posijalo sonce, ki je dopustilo, dia se Je v Dolini zbralo do 000 SlovorCHV iz tržaške okol'oe In Istre. Na vasi in na ^šeneru oduu Je vihralo na tisoče zastav. Tabor se je začel
,3 Popoldne. I^redaedoval mu je podpredsednik političnega
ob
^tv, »Edinost* Viktor Dolenc, ker je bil takratni predsednik v^rg0j zodržan v državnem zboru na Dunaju. Govorili so: ktor Dolenc, dolinski dekan Jan, Trobec iz Sv. Ivana ter ^stopnika l«trsk'h Hrvatov Pero Peršič In Ljudevit Vullčevič. oh Tabop v Dol ni Je navdušil primorske Slovane in je na nar**J'u Adrlj« očistil zrak, ki je duhomomo tlačil ubogi Istrski j.’'0ri. Vzdignila se Je otožna megla in žarki toplega sonca so močneje ogrevati ledena srca. obli^a <lobro zemljo so padale govornikove besede in obrodile lft‘leri sad. Tabor v Dolini Je ojačil omahljivce, oživel zaspance °~udl1 nared k novemu življenju.
Tabor v Pollnl je dokazal, da slovenski narod ni namo la svetu, da trdo dela ter da ga do skrajnosti izmoj> let.7’,°. pač pa da je zmožen samostojnega življenja. Po 70 »U i l>orb^. trpljenja in neštevllnih žrtev smo So vedno zapo. v'J«ni. Mi pa bomo zmagali, ker je pravica na naši strani.
29. avgusta bomo v Dolini ob 70. obletnici tabora **70. obletnici ustanovitve Prosvetnega druitva «Vodnik» " P°novnl sklep, da br^mo nadaljevali borbo, dokler ne ‘Ko*,? t*°8egll svojih pravic ter postali na svoji zemlji svoji "»J^darji.
oh	dne	morajo	vsi	zavedni	Slovenci	v	Dolino,	kjer	bomo
v*J~o«lav! obletnice tabore, po 70 letih to pot od naših «za-l^kov* ponovno zahtevali pravice do življenja, emkoprav-1 'n Jezika.
spomenike — celo med tistimi jih bo veliko in jih bo največ takih, ki bi, da so živeli ob Hrenovih časih, hodili za jezuitsko procesijo ter stali ob Hrenovih kresovih].
[Danes, štiri sto tet po Trubarjevem rojstvu in tri sto let po Hrenovih hudodelstvih — kje je še odpor proti oholosti in nasil-stvu rimske cerkve? Ravno poslednje dni ,Ham cerkev spet na glas demonstrira, da namerava spraviti vso Avstrijo in kulturo vseh avstrijskih narodov pod jezuitski klobuk. Ljudske šole so že davno p-d kriidmin mKlkom,, zdaj so napadli univerze. Nevarnost, da jadramo s polnim vetrom nazaj v sedemnajsto stoletje, je o-čitna; tako imenovano napredno meščanstvo pa $'c ne gane, kvečjemu le včasih milo zajavka ter prosi milosti in ko-m.promisal.
(Konec)
PREJŠNJI ZNESEK . .	184,435
TOMAŽIČ EMA 		25.000
LAVRENČIČ ANTON .	600
TAVČAR LEON ....	600
TjfcGNOEI KAREL • , • .	600
TEtRCON DRAGA . . .	600
SUMAN ANGELA . . .	600
VATOVEC LIDUA . . .	600
VOLCIC LJUBOMIR . .	600
SKUPAJ	213.635
(Nadaljevanje objavljanja dosedanjih darovaloev sledi).
• * *
OPOZORILO. Prispevki v sklad «za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču* se sprejemajo: v ul. Machiavelli št. 1-1%, pri vseh slovenskih in hrvatskih prosvetnih društvih na Tržaškim ozemlju in pri upravi »Primorskega dnevnika* Goldonijev trg št. l-l. Za prispevek v znesku nad 100 lir prejme darovalec začasno potrdilo, na podlagi katerega pa ČASTNO PRIZNANICO glasečo se na njegovo ime.
GRŠKE JUNAKINJE
V VELIČASTNEM BOJU GRŠKEGA LJUDSTVA ZA SVOBODO STOPAJO GRKINJE PONOSNO SKUPAJ S SVOJIMI MOŽMI V BOJIH. V ZAPORIH IN MUČILNICAH
Dnevno piše časopisje o bojih grškega ljudstva proti monarho-fašističnim tolpam, in vedno lahko čitamo vesti o junaški borbi grških demokratičnih žena, ki se borijo za svobodo svoje domovine ne samo žilavo in junaško, temveč so pripravljene žrtvovati za Vo svobodo tudi svoje življenje. S svojim junaškim bojem, so si Grkinje pridobile za časa narodnoosvobodilne borbe popolno enakopravnost. Prva ljudska, vlada, se-s^vljena v gorah, je dala grškim ženam vse pravice. Toda monar-kofašistična vlada se je po končani borbi strašno maščevala tudi nad zavednimi Grkinjami. Grška reakcija je planita po demokratičnih Grkih, foi so tako dolgo žrtvovali in krvaveli za svojo zemljo.
V tem veličastnem boju grškega ljudstva stopajo Grkinje ponosno skupaj s svojimi možmi.
NA ZEMLJIŠČU, KJER JE BILO KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE, SE DANES VIJEJO ZASTAVE VSEH REPUBLIK, S KRVJO PADLIH PA SE MEŠA ZNOJ GRADITELJEV iN _______________________VESELJE DO USTVARJANJA________________________
Na sredi mlačinske kolonije stojimo: pred nami je ravnica med Savo in Donavo, ki je prav za prav samo del prostora, kjer bo zrastlo večje in lepše mesto, iz katerega je komunistična partija Jugoslavije na čelu z maršalom Titom pričela z uporom. Nekaj časa smo staii pred spominsko ploščo. Z nami je mladinec iz majhne zagorske vasice Niško - vasice 90 hiš, ki prav končuje z gradnjo zadružnega doma. V njegovih očeh so sijale solze navdušenja. Tiho je ponavljal: »Kadar bo tukaj stal Novi Beo-
stvari 6va se naučila!» Druga mladinka iz vasice blizu Kostaj-nice je v velikimi zamahi metala pesek in zavzdihnila: «In jaz sem mislila, da bom tukaj gradila hiše. Zidovi pa nočejo in nočejo .rasti!»... Komandant, jo je takoj potolažil: «Mi gradimo temelje, razumeš, hiše pa bodo tukaj tako velike, da si jih ne moreš niti predstavljati. Najvažneje pa je, da dobro pripravimo temelje!* Formirajo Ee tudi brigadne knjižnice. Tečaji za nepismene in polpismene so pričeli delovati že s prvim dnevom dela. Posamezne
NA GRADILISCU NOVEGA BEOGRADA
grad... na to naj spominja ta plošča...* Ivan Parčina, mladinec iz Niška, že vidi Novi Beograd, kajti njegova vera je trdna. Se ko gg je bojeval v udarnem bataljonu, je spoznal, česa vsega so zmožne sile osvobojenega ljudstva.
Mimo se vlečejo kolone. To je kmečka mladina. Vsega devetnajst brigad. P.sane in bele dekliške rute se bleščijo v soncu, modre delavske oblek® začrtava-jo krepka m .a d inska telesa. Njihova pesem, ki se Jc rodila s prvimi udarci krampov na novem delu, govori o Novem Beogradu, mestu vseh naših narodov, kateremu se bodo čudili ljudje širom sveta.
Na prostoru okrog prenovljenega paviljona, ,v katerem je nameščen mladinski glavni štab, cvetijo vrtovi, rastejo igrišča in pomožne zgradbe, obenem pa zgi-njajo ruševine, ki so jih zapustili nacistični banditi. To so ostanki nemškega koncentracijskega taborišča, v katerem so nacisti pobili na, tisoče našito ljudi. Mislili so, da so ubili pray tisto, kar je omogočilo, aa danes mladina Srbije, Slovenije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Hivatske in Crne Gore skupno ustvarja radostno življenje. Nad tem zemljiščem se danes vijejo zastave vseh naših republik, a enoj graditeljev in veselje ustvarjanja so bosta pomešala v temeljih novega mesta s krvjo padlih.
Tam, kjer se bosta dvignili stavbi predsedništva vlade in cen-
tralnfgia kemiteta mladinske partije, mladina izravnava teren, ruši hribčke in zasipa jarke. Dolga vnsta mladincev z železnimi palicami v rokah in jih pazljivo polagajo v modele za železobeton-ske stebre. Poleg niih r>a brnijo stroji za zabijanje stebrov; avtomatska kladiva ritmično udarjajo in pojačujejo močno življenjsko in delovno dinamiko, ki vlada na tem prostoru med dvema rekama. Ta dinamika pa vlada tudi na mostovih, ki bodo novo mesto vezali s «starim Beogradom, vlada tudi v «starem» Beogradu, kajti v njem živijo novi ljudje, ki ustvarjajo novo življenje.
Danes se formirajo brigade bodočih strokovnjakov, zidarjev, mehanikov, tesarjev, kinooperaterjev itd. Vsaka brigada na gra-dllišču jim Je daia po 50 do 70 mladincev.
Brat in sestra iz Širokega Brega, oba majhna in kodrasta, sta se vsedla na pesek. Pišeta (Star-šem. On piše, ona diktira: «Ej, koliko sveta sva videla, koliko
čete tekmujejo med seboj za dosego norm «najmanj 100 odstotkov#. Grafikoni z ocenami vsestranskega dela in napredkom vsakega poedinca so se v brigadah že pričeli pojavljati; mladinci študirajo zakone naše države, perspektive njenega razvitka itd.
Malo je mladincev na tem gra-dilišču, ki so že prej videli prestolnico. Zaradi tega hočejo vse izvedeti o stari, ko grade novo.
Na neki vzpetini je ena izmed bfigad priredila kulturni večer. Prireditev je končana, mladinci pa niso odšli. Vsi so se obrnili proti Beogradu. Okrog njih so se zbrali tudi mladinci drugih brigad. Vse skupaj se zdi kakor ve-ličanstvena slika:	panorama
Beograda s svojimi tvorniškimi dimniki, obnovljenimi jn novimi stavbami v ozadju, a v prvi vrsti te ogromne slike, na širokem pro-
storu, izstopajo postave graditeljic v živopsnih nošah iz vseh krajev naše zemlje in močnih in zdraVih graditeljev smelih cči.
Eden izmed njih govori na vzpetini o zgodovini Beograda, kakor se jo Je načil iz narodne pesmi:
«Turški dflhije sc- spoznali, da ne bo dobro za njih tirane. Tako jih Je sedelo sedem na Nebojši-ni kuli, vidiš, tisti tam na koncu mesta, Zajeli so vodo ‘-z Du-nava in v njo ujeli zvezde. Ko pa so se nagnili, so v njej zagledali sebe z odsekano glavo... Tako je tud: bilo. Dvignilo se je ljudstvo «usta raja ko iz zemlje trava*, pa udrihaj po zasužnjevalcih, osvobajaj svojo zemljo...
Govornik se je med govorom tako razvnel, da je začel mahati okrog sebe, kakor da bi sam tolkel po zavojevalcu, mladinci pa se pričeli radostno vzklikati na-rodno-osvobodilni borbi in nje-
nim voditeljem. Narodna pesem
je govorila o svobodi, junaštvu, ustvarila navdušenost in polet za nove podvige.
Potem pa je govornik obstal, se naslonil na svojo lopato in se zagledal. Pod zidovi starega mesta na Kalemegdanu se je belila nova grobnica. Vsi so jo gledali molče. Tukaj ležita narodna heroja Milutin in Lola, heroja tiste slavne osvobodilne vojne, ki je jzvo-jevaia vse tudi gotovo prihodnost, vojne, katere važna bitka je bila dobljena tukaj pod Beogradom, vojne, ki se je končala pred tremi let;. O teh herojih mnogo graditeljev ne sprašuje, vsi jih dobro poznajo. O njih pojejo narodne pesmi, ki so jih sami spesnili. Mnogo izmed njih se je naslonilo na lopato, doigo gledalo v smeri grobnice Milutinoviča in Lole Ribarja, potem pa s podvojeno močjo pričelo delati.
ROKSANDRA NJEGUS
IX BENEČIJE
OŠNJE
V pretekiih dneh je domač ;nka Ožnjak Emilija šla po vodo na vaški vodnik. Pri vodnjaku so prišle k njej neke Kariič Ernesta, Sibau Ernesta in Terlikar An‘tonija ter jo pričele zasmehovati, psovati in polivati z vodo. Niso pri tem nikakor pazile na to, da je Ožnjak Emilija v drugem stanu in da bi ji lahko tako postopanje resno škodovalo. Napadeni se je posrečil beg.
Na mesto je kmalu nato prišel brat Mario Ožnjak, ki se je zavzel za sestro ter opozoril žene na stanje in na nevarnost, ki bi lahko nastala iz takega postopanja. Zato so ga tri napadalke ovadile orožnikom, ki so Mar’a poklicali na postajo tei ga tam pridržali.
Pri easliševanju, ki ga je vodil maršalo, so pridržanemu očitali, da je komunist ter ga prigovarjali k izivelitvi. Posebno ga je maršalo «očetovsko» nagovarjal, da je najbolje, ako gre v Jugoslavijo, ker tu ni nobenega življenja za narodnjake itd.
Dogodek je značilen in dokazuje, da bi se oblasti rade znebile vseh elementov, ki so bolj
demokratičnega duha. Seveda Se ni trem napadalkam ničesar zgodilo.
SKRUTOVO
Zanimiv je pogovor, ki se je vršil v preteklih dneh v naši vasi. Passerini Emil iz Ažle je nekemu tovarišu, ki je z njim govoril, omenil, da treba ubiti nekega domačina, ker ima brata v Jugoslaviji. Naš tovariš mu je oporekal in očital take krvoločne namene, ker vsak ima pravico do življenja in je svoboden v izbiranju' političnega prepričanja. Omenil mu je tudi, da mirovna pogodba jamči pravice narodnih manjšin In da je tudi nova ustava to potrdila.
Passerini je nato odgovoril, da on ni demokristjan in niti komunist ne socialist, temveč «nacio-nalsocialist hitlerjevec*. Ko sta bila pmi koncu pogovora, sta prišla dva druga tovariša, katere je Passerini takoj napade! ter jima očital, da govorita s tov. Kontom Marijem in da zato noče z njima imetj opravka.
Značilno je, da Imamo v naši Benečiji še ljudi, ki ne vedo, da je Hitlerjev nacionalsocializem umrl.
PRVI MAJ V TRSTU
Sreča jih lahko vsakdo v vseh i formacijah demokratične armat- ] de. Z moškimi prenašajo vse te- | gobe vojaškega življenja, premagujejo naporne marše po go- | rah, bore se in umirajo skupaj j z moškimi boroi. Skupaj v bojih, ' skupaj v zaporih in mučilnicah, | skupaj v veselju po tistih krajih, I ki jih je demokratična armada že i osvobodila. Danes so Grkinje na osvobojenem ozemlju zopet popolnoma enakopravne.
In kakšen je položaj grških žena v predelih, ki jih partizansko orožje še ni osvobodilof Lahko si mislite. Te žene ne samo da ne uživajo gospodarske, politične in socialne enakopravnosti, ne samo da so povsod predmet izkoriščanja. temveč morajo dnevno prestajali najhujše strahote državljanske vojne. Te Grkinje še niso okusile svobode, ne radosti miru. ne sreče plodonosnega dela, niso ve videile svojih otrok sitih in oskrbljenih. Pomanjkanje je v Grčiji vedno večje in ni H razne pomoči 3 strani Amerifce, ki daje seveda to pomoč za vzdrževanje tistega vojaštva, katero ubija grško ljudstvo, ne morejo popraviti obupnega položaja. Grški rno-narliofašističnl krogi so hoteli s pomočjo Angležev in Amerikan-cev zadušiti odpor grškega ljudstva in so zato začeli z množičnimi izgoni in pokolji. Cele družine so nasilno odpeljali na samotne otoke Egejskega morja, kjer so obsojeni na smrt od lakote. Med njimi so noseče žene, matere z dojenčki in onemogle starke.
Vse te strahote in pa neizprosna žeja po svobodi, nikdar uklonljivo samozavest, neizmerno čustvo ljubezni do domovine in volja-, to domovino narediti srečno in le-
po — to je tisto, kar v&tvarja v vrstah grške armade takšna junaštva, to je tisto, v imenu česar grška demokratična armada iz dneva v dan zmaguje. Grško ljudstvo že toliko let umira in prestaja nezaslišane muke, samo da bi si končno issvojevalo svojo svobodo. Demokratična, armada generala Markosa je iz dneva v dan večja in številnejša. Cim bol) jo sovražnik poskuša zadušiti, številnejša postaja i« bolj levja je njena borba. In velik delež zahvale za vse te uspehe gre prav grškim, ženam, ki podpirajo svoje može in brate v borbi za svobodo (n neodvisnost in se celo same borijo v prvih vrstah ter dajejo tako zgled vsem ostalim b-trcem.
Toda pomanjkanje, mučenje i-n naporno življenje so zapustili seveda težke posledice na zdraAy ju žen in otrok. Ogromno je danes število demokratičnih žen, ki so težko bolne, pa se ne morejo dovoli pozdraviti, ker jim primanjkuje zdravil in ker je borba iz dneva v dan bolj ostra ter zahteva od vsakega posameznega boret} in borke največjih žrtev. Toda tudi vse to trpljenje ne vzame poguma grškim ženam, nasprotno vlije jim je še več volje, da se borijo še bolj žilavo za boljšo bodočnost svojih otrok ter vztrajajo v tej borbi.
Danes gleda ves demokratični svet s spoštovanjem na te žene junakinje, ki toliko žrtvujejo za svoj narod. In prav demokratične žene vsega sveta so tiste, ki najbolj občutijo veličino te borbe. Zato to tudi sklenile, da bodo po svojif. -močeh pomagale grškim ženam, ker vedo, da se bodo lahko te še bolj hrabro borile, če bodo vedele, da jim stoji ves demokratični svet ob stranid
MLADA CESKA DEKLETA PRT DELU ZA OBNOVO SVOJE DOMOVINE
V
Amerika ni za vse "Ameriha
Evropski rudaril nimajo ničesar zavidati ameriškim. »Deveta dežela" je za ameriškega delavca bila in je le bajka
ŠPORTNIKI LJUDSKE ŠPORTNE ORGANIZACIJE V TRSTU ZDTV Z ZASTAVAMI NA CELU NA PRVOMAJSKI PROSLAVI y TRSTU
Naivneži v Evropi, posebno pa oni, ki še niso končal; objokovati «uničenja» svoboščin na Češkoslovaškem, se bodo brezdvomo zaprepaščeno spraševali, zakaj »o ie danes v Združenih ameriških državah, kjer je taka demokracija, kjer je b v oboda in sreča za vse one, ki so tako srečni, da lahko živijo v senci ameriške zastave, lahko mogoče stavke. V splošnem *pa skušajo prepričati, da je Amerika deveta dežela, kjer je vsega na pretek, kjer je življenjska raven delavcev neskončno na višji stopnji koi drugod v svetu. Vendar vsa ta propaganda, ki jo ženejo naprej le dolarji, stoji na hvalisanju kapitalističnega režima, ki je našel v Združenih državah najugodnejša tla za svoji razvoj.
Obilica in udobnost z vsemi pri-teklinfuni z kopalnicami, s hišnim telefonom ali pa celo z avtomobili, k‘, je že napolnila s fantazijami glave neštevllnih množic, med temi tudi proletarcev, ki sanjajo, da se za tem Izobiljem razprostira deveta dežela, pa je na žalost za večino ameriških delavcev bila in je le bajka.
Ce pregledamo poročilo rudarske korporacije, ki je brezdvom-no najvažnejša v vseh Združenih državah, se lahko prepričamo, da evropski rudarji nimajo ni4 kaj zavidati ameriškimi.
Brezdvomno je poročilo komisije, ki je na predlog vlade ZDA vršila preiskavo o socialnih pogojih rudarjev, v uradni obliki potrdila ta dejstva. Preiskava, katero je vodil po nalogu vlade admiral J. T. Boone ln kateremu so pomagali pri tem mornariški zdravniki, se Je raztegnila na 15% podjetij premogokopne industrije, Izidi, čeprav £o bili na hitrico izvedeni, nam dovolj jasno ini učinkovito opišejo dejansko življenje ameriSkih rudarjev,
75% rudarskih hiš, katerih sta nje je dokaj žalostno, pripada rudarskim družbam. Stanovanja, od katerih je samo ena desefina opremljena s kopalnico, ne odgovarjajo niti najosnovnejšim higienskim potrebam, poleg t«ea pa so premajhna za tolikšno število rudarjev. Pogosto ni v teh
hišah niti pitne vode. Soneti, nametane vsevprek v bližini stanovanjskih hiš, predstavljajo trajen vir bolezni in okužbe. Popolnoma pa manjkajo otroška zavetišča. Mleko, ta važna hrana otrok, je pasterizirano samo do 80%.
Dolgie vrste lesenih lop v skrajno slabem stanju ln takoj za hišami služijo kot stranišča. O kakšni snagi ni govora. Prh skoroda ne poznajo, če jih pa kje imajo, morajo zanje plačati. Po poročilih preiskovalne komisije je zdravniška služba dokaj pomanjkljiva. Ravno tako vlada veliko pomanjkanje zdravstvenih usfa-nov, ki so tako potrebne za rudarske revirje.
Da bi družbe lastnice rudnikov še bolj povečale že skoroda astronomske dobičke, so monopolizirale vso trgovino v rudarskih naseljih. V svojih trgovinah prodajajo rudarjem vse vrste blaga in to po višjih cenah kot v redni trgovini, Da bi preprečili delavou, da bi kupoval drugod, plačuje uprava rudarje s tako zvanimi «scrips», to so nekaka denarna nakazila, ki se vnovčijo samo na ta način, da rudarji kupujejo pri teh skladiščih. Na ta način postane rudar pravi suženj) svojega gospodarja delodajalca, fefi ga na vse načine izkorišča.
Tudi za razvedrilo rudarjev in za dopuste je zelo slabo preskrbljeno. Kinomatografskih dvoran je zelo malo, redki so plesi, prav tako vlada pomanjkanje kopališč, Športnih igrišč, kulturnih krožkov, knjižic itd. Na splošno pa je veliko število verskih zgradb katere koli vraie.
To so dejstva, ki jih je ugotovila vladna komisija, ki je za ključila poročilo s temi besedami: »Obstorf teh pomanjkljivosti, ki so v kričečem nasprotju s sedanjimi potrebama in življenjskimi pogoji, obsoja ne samo delodajalsko politiko v preteklosti, temveč tudi vso sedanjo premogovna industrijo#.
Toda naši rudarji naj se zavedajo, da bodo e svojimi žrtvami, s pomanjkanjem vseh življenjskih potreb ogromno doprinesli v o-brambi demokracijo predvsem v Grčiji.	S. S.
C D JA
GENERALOVA SENCA
xsfa'i> j osr «ana cesass:t ?om
IZ JAPONSKEGA UČBENIKA: General Mac Arthur -nadčloveški, neustrašni ameriški samuraj
»Niponstvos — pokret in ideologija krvave fašistične diktature na Japonskem — je utesnilo japonski narod v nekako ogrado, v ka-tero kultura ni imela dostopa. Podobno kakoc nacisti v Nemčiji so začeli «niponisti» svojo aktivnost z ubojem pisca Kobaja-r- Takidzi-a in z ukinitvijo vseh levičarskih organizacij iti listov. Zatem Je sledila nadaljnja praksa. Iz vseh šolskih učbenikov so izločili imena Pitagore, Newtona, Darsvina, Edisona in drugih »neja-poncev». a humanitarne fakultete in tokijska gledališča so spremenili v vojna podjetja. Sledila je reorganizacija znanosti v vseh smereh. Profesor Komaki, član kiotske univerze, je začel preko radia oznanjati vsemu svetu najnovejša znanstvena odkritja: «Japonska Je temelj in os vsega sveta* ki naj se zbere okrog Japonske. Vsa plemena Amerike, O-ceanije, Evrope in Afrike izhajajo iz azijske rase, ta pa je izšla iz japonske, ki Je osnovni stržen vseih ras na svetu. Japonska je uresničitev nebeškega božanstva« in podobno. Profesor Cuda, najznamenitejši zgodovinar Japonske, je bil prignan pred sodišče, ker se je upal podvomiti v verodostojnost dveh lesenih tablic s starimi zapiski, ki dokazujejo božansko poreklo japonskih cesarjev. Ti zapiski trde med drugim, da Je bog Idzanag; — mož boginje Idzanjanl, iz drobovja katere baje izvira vse japonsko otočje — izvedel obred umivanja in se je pri tem iz njegovega levega očesa rodila boginja Amaiterasa, pramati cesarskega doma. Take in podobne resnice so bile osnovna izhodna točka, na podlagi katere so japonski fašiM,i opravičevali svoje razbojniške napade na ostale narode. Državna religija šintoizem*, po kateri je cesar Hirohito - Arahitogami bog v človeški podobi, je bila početek ln končni namen vseh znanstvenih naukov.
S kapitulacijo Japonske je prišlo do zloma fašistične diktature in glužbeno je bila zaključena tudi ta »buu-bu* doba — kakor jo je imenoval neki japonski list. V smislu potdamskega dogovora je prevzel vodstvo v demokratizaciji in demilitarizaciji Japonske general Mac Arthur, vrhovni poveljnik ameriških okupacijsk ih sil na Tihem oceanu.
Toda vse ono, kar srečujemo na sektorju »demilitarizacije«, kjer japonski generali - vojni Zločinci nadaljujejo borbo proti kitajskemu narodu jod novo zastavo in veliki monopolisti «dza»‘.biču > obnavljajo svoje delo z izdatno podporo ameriškega 'kapitala, se po nav!j a tudi na »demokrat.-zacijskems sektorju, na Ideološkem in na občekultumem področju. Hirohito, utelešenje Japonskega fašizma. Je s strani reakcionarnega bloka v parlamentu zopet smaitran za cesarja. Intelektualni vrhovi «niponstva», profesorji kiotske univerze, nadaljujejo s svojimi, razlagami o «ato-
solutnem* niču*, iz katerega črpajo vse sofistične dokaze «o poslanstvu japonske rase y svetu*, z malenkostnimi spremembami v terminologiji, ki so v ostalem prizadele tud. Hirohita, katerega prinašajo danes vsi japonski listi slikanega poleg Abrahama Lin-co.na. Volni zločinci kiotske univerze, katerih iz višjih razlogov ni zajela točka G o vojnih zločincih, so dokazovali pred zlomom fašizma, da se znanje «pri-dobiva le potom intuicije*, «z o-pazovanjem brez razmišljanja in brez sodelovanja razuma*. Iaio-čivši raaurn so torej prišli do zaključka, da se narod in oblast zlivata v »velikem absolutu, absolutnem niču», t. j- v cesarski oblasti. Po kapitulaciji uči ideolog «niponstva» profesor Tanabe, da te da svoboda in enakopravnost doseči le s pomočjo »socialnega altruizma, k; Je emanacija svobode absolutnega niča tn čigar sirnbol je cesarska hiša*. Ta fašistična doktrina siuži danes za toimačenje političnih dogodkov ter socialnih reform, širi se v raz-nh panogah «čiste umetnosti*, ki se je razvijal v vrstah' japonske buržuazije in bivših fašistov. Tudi itu je plošča le obrnjena in nastane sprememba samo v terminologiji. Prednjo stran, na kateri je pisalo:	«cesar-bog,	japonski
Cuh, svetovna hegemonija, dol z belo raso!«, je zamenjala zadnja z napisom: «cesar-simbol nacije, duh demokracije, socilna harmonija 1» Parolo «doI z belo raso» pa }e nadomestilo reklo v duhu wall-Streetske politike nasproti Japonski: «dol z rdečimi'»
V japonskih šolskih učbenikih lahko beremo: »Mac Arthur je človek, o katerem ne sme ostati pozabljen noben dogodek. Vsak deček sončnega cesarstva bi moral žrtvovatj vsaj po en lotosov cvet za preprogo, po kateri bi stopala noga generala*. Malokdo na Japonskem dvettni o resničnosti prvega dela tega besedila. Vse one Japonce, ki so besede »demokratizacija* in ((demilitarizacija* vzeli doslovno in ne v prenesenem smislu walistreetskega dialekta, je praksa prepričala, da ima »nadčloveški samuraj Mac Arthur* v resnici oko, pred katerim se ne da ničesar skriti. To oko* budno pazi, da se umč: vse, kar bi moglo vzbujati nado na TeSmčno demokracijo, na socialno reformo itd. Zaradi tega n. pr. gleda lahko sovjetske filme le najožji krog specialistov, ki se posebej bavijo z ruskim vprašanjem. Zaradi tega obstaja v Mac Arthurjevem štabu centralni filmski biro, da s »prikazovanjem raz ličnih ameriških filmov omogoča Japoncem spoznavati resnično bit demokracije*. Te filme imenujejo Američani »kulturne poslancem in «Walf Street Journal* trdi, da so zajeli tretjino japonskega tržišča.
Toda mere velikega samuraja Mac Arthurja se ne omejujejo le na delavnost te vrste. Medtem ko onemogoča japonskemu časo-
V SICILSKIH 2VEFLENIH RUDNIKIH JE DELAVCEV PODOBNO PRISILNEMU DELU KAMNOLOMIH. ZASLUZEK NE ZADOSTUJE SKROMNEJŠO PREHRANO, O ŠKODI, KI
IZKORIŠČANJE V AMERIŠKIH NITI ZA NAJ-JO DELAVCI
UTRIPE NA ZDRAVJU, IN O IZRABLJANJU OTROK PA ITAK NIHČE NE VODI RAČUNA
pisju objavljanje člankov Leva Tolstoja o Ameriki ter preprečuje zveze kulturnih organizacij z inozemstvom, preplavlja preproda-jainice knjig z ameriškimi gang-strskimi in detektivskimi romani t?r skrbi za to, da se ne bi v širokih masah japonskega naroda pojavile nevarne progresivne ideje, ki si demokracijo zamišljajo drugače nego on. Zato je dal izrezati 700 m najboljšega Japonskega protivojnega filma »Vojna in mir* in to scene, ki kažejo poskus japonskih oblasti, razbiti stavko s pomočjo orožja, prt čemer odbijejo delavci napad ž&n-darmerije s curki vode iz gasilskih cevi; dalje delavske demonstracije na ulicah Tokija in končno sceno, ki kaže demonstra^ cije lačnih delavcev. So to scene, k. bi mogie v japonskem človeku pojačatl revolucionarnost. Toda Mac Arthur se je že v Waslhing-tonu pokazal kot neprijatelj takih pojavov, ko je dal streljati na demonstrirajoče lačne delavce. Zato se mu zdi imnogo važneje pitati Japonce s članki in teksti »Ameriškega humanizma, k; obseva ves svet*, ((Božanstva ameriške demokracije*, «Svobode tiska v Ameriki*, «0 lepoti Američank* in «Kaj vse se Je treba naučiti od Američanov*.
Pod okriljem velikega samura-
ja Mac Arthurja žele ameriški imperialisti in yojni hujskači spremeniti japonski narod v orodje za pobijanje demokratskega pokreta. Kljub temu se napredne kulturne sile Japonske, ki so se osvobodile končno fašističnega »niponstva*. zbirajo okrog Lige demokratske kulture in v Literarnem društvu nove Japonske. S komunistično partijo na čelu se bore delavske množice za resnično demokracijo in preporod Japonske.
HIROHITO — UTELEŠENJE JAPONSKEGA FAŠIZMA
JAPONSKI OTROK BO NEMARA SPOZNAL, DA JE HIROHITO NIC VEC KO ČLOVEK. CESARSKO BOŽANSTVO PA MU BODO SKUSALI NADOMESTITI Z ((BOŽANSTVOM AMERIŠKE DEMOKRACIJE*
KULTURNO .»
UMETNIŠKO ŽIVLJENJE V ORNI GORI
Delo za splošen kulturni dvig ljudstva v Crni gori je zavzelo velik obseg. V zvezi a tem je vznikla cela vrsta kulturnih ustanov, ki iz dneva v dan postajajo vedno večji del potreb našega mesta in vasi. Veliko so k temu doprinesle mastne in vaške knjižnice, čitalnice, ljudsika vseučilišča, prosvetni domovi, kina, gledališča in slične ustanova.
Do osvobojen ja sploh ni bilo ne mestnih ne vaških, čitalnic. Leta 1947 je število vaških čitalnic naraslo na 545, mestnih pa na 31. Vsako leto je na deset tisoče novih knjig z napredno literaturo znanstvene vsebine in beletristike izpopolnjevalo nove čitalnice. Na čelu teh knjižnic in čitalnic eteji osrednja knjižnica, ki obenem pomaga pri delu. Ta obvezno pregleduje vse nove knjige, ki izidejo po vsej državi, poleg tega pa Še zbira knjige, dokumente, roko-ipise in pisma, ki so važna za kulturno in politično preteklost Crne gore. Danes razpolaga osrednja knjižnica z dragocenim materialom, z bogatim znanstvenim gradivom, ki bo omogočalo znanstveno raziskovanje.
Poleg te osrednje knjižnice' ima v Državnem mdzeju na Cetinju svoje prostore še muzejska knjižnica. Ta ima 20.000 znanstvenih
uoini floDichi amerišHih monopolou
Na krvi milijonov ljudi so zrasli novi milijonarji
JACKIE COOPER MALI NADARJENI IGRALEC NEMEGA FIL MA, SE JE, KAKOR KAZE SLIKA, DODOBRA RAZRAStL. SLIKAN J12 V POGOVORU Z NEKO PEVKO
V obeh svetovnih vojnah so ameriški monopolisti sijajno zaslužili na račun človeškega trpljenja. in življenj samih. Netilci vojne, ki delajo v interesu monopolov, vodijo sedaj trajno »Živčno vejno* in ustvarjajo v ZDA in drugih državah pravo vejno psihozo, ki kvari mednarodne odnose.
V prvi svetovni vojni so bil! dobički ameriških monopolistov zelo visoki, dasi so ZDA stopile v vojno malo pred koncem, t. j. 6. aprila 1917. Vendar je »nevtralna politika* že pred tem io-
• kom prinašala velikim delničarjem ogromn? dobičke; vse vojne dobave so prodajali antant', pod zelo ugodnimi pogoji. 2e uradne številke, seveda zelo_ zmanjšane, ki so jih korporacije pošiljale vladi, izkazujejo ogromne dobičke, 100 in do 500 procentov letno. Tako so ZDA v času prve svetovne vojne ne samo plačale svoj dolg Evropi v Iznosu 6 milijard dolarjev, nego so tudi investirali izven svojih m*5ja 10 milijard dolarjev. Po končani vojni je bila v Ameriki koncentrirana več kot polovica svetovnega zlatega zaklada.
»Žetev vojnih milijonarjev* v prvi svetovni vojni je hila bogata. Njihovo število se je povečalo za trikrat. V času, ko so majhna in srednja podjetja propadala in končala s polomom, so se potrojila velika podjetja, ki eo proizvajala blaga za več kot milijon dolarjev letno; trusti so bogateli, povečali svojo moč in okrepili svoj vpliv na notranjo in zunanjo politiko države. Znana je vloga poglavarja bankirske hiše Morgana, ki jo je imel pri vstopu ZDA v prvo svetovno vojno in ki Je v glavnem financiral vojna naročila. Ko se je poslabšal položaj Anglije v vojni preti centralnim silam in ko tio se finančniki jelda ustrašili za svoje kredite, se je Morgan pobrigal za vstop Amerike v vojno na strani svojih dolžnikov.
V začetku druge svetovne vojne je predsednik Rccsevelt obljubil ameriškemu narodu, da ne bodo dopustili nove »žetve vojnih milijonarjev*. Kljub vsem raznim upravam, komisijam, it,d., se tudi Rooseveltu ni posrečilo izogniti tej »žetvi milijonarjev*. Poskušal Je izpolnit) svojo obljubo, toda njegovi predlogi v kongresu za obdavčenje so bili »raztrgani na kose*. Na krvi milijonov ljudi so zrasli novi »vojni milijonarji* Wall Streeta.
Druga svetovna vojna je še bolj okrepila peščico ameriških milijardarjev, ki je imela vedno vpliv na gospodarsko in politično življenje prekooceanske republike.
Po podatkih trgovinskega ministrstva ZDA so znašali čisti dobički ameriških korporacij v letih 1940 do 1945, po plačan ju dav kov, 52 milijardi dolarjev.
Ameriški časopisi so prinašali v času vojne kolone števil z devetimi ln desetimi številkami, ki so predstavljale vojne dobičke posameznih družb. Tako so na pr. znašali dohodki Westinghou-se Electric and Manufakturing Company 1. 1942 487 milijonov dolarje^, 1943 709, a 1944 leta 836 milijonov dolarjev. Kompanija Kaiser je za investiranih 100.000 dolarjev v ladjedelnici na Zapad-ni obali zaslužila 44 milijonov dolarjev. 19 ladjedelniških kom-panlj je zaslužilo 16-kratno vlogo svojega kapitala, to je 356 milijonov dolarjev. Vojni dobički letalskih trustovskih tovarn go v enem letu prekoračili vloženi ka pital 5 do 6-krat. 1942 leta je pet ameriških kompanij prekoračilo srednji letni dobiček iz let 1936-1939 za več kot stokrat, 34 kompanij za več kot 10-krat, 48 kompanij za trikrat,	%
Vendar si moramo biti na jasnem ,da te številke ne izkazujejo tečno rast bajnega bogastva delniških družb v ZDA. Monopoli n« obj» vijajo točnih številk svo-, jih dohojkov. Vendar že t4 šte-
vilke dovolj nazorno povedo, komu je prinesla vojna dobiček.
Druga svetovna vojna je še pospešila koncentracijo proizvodnje ter centralizacije kapitala. Pris.lna kartelizacija, povečanje konkurence, zmanjšanje oskrbe s surovinami one industrije, ki ne proizvaja za vojno, oskrbovan nje velikih podjetij z vsem potrebnim, visoke cene in vladna naročila največjim monopolom — vse to jim je utrdilo položaje. 100 korporacij je imelo 67,2% vseh Vojnih naročil s stran; države v vrednosti 173 milijard dolarjev. Država je zgradila 2600 velikih tvornio vrednih preko 15 milijard dolarjev. V času vojne so te tvornice izkoriščali karteli, a po končani vojni so jih odkw pili skero zastonj.
Na vse zakone proti trustom, ki so bili že v mirnem času samo na papirju, so p'czabil.. Več kot 2 milijona malih in srednjih podjetij so zaprli med vojno. V istem času pa se je število tovarn s 10.000 delavci in več povečalo od 49 do 344. V gospodarstvu ZDA gospodari trenutno 8 največjih skupin finančnega kapitala — »družinske* skupine Morgana, Kuhn Loeba, Rockefellerja, Mel-lona in Du Ponta, ter tri lokalne skupine: v Chicagu, Clevelandu in Bostonu. Bogastva teh skupin so bajna. Osebno imetje družine Rockefeller znaša več kot 2 in pel milijarde dolarjev. Morganova skupina kontrolira kapi-
tal v znestou 77,6 milijard dolarjev.
Tako je «kupčeval» v vojni ameriški monopolni kapital. Pri tem £e niso sramovali uporabljati najbolj gnusnih načinov za povečanje svojih profitov: borba proti drugi fronti,- kupčevanje imeil vojno z nemškimi karteli, ponuoč nacistom preko Franca itd. Znani so patentni dogovori med karteli Dui Pont in I. G. Farbenindustrije, med General Electric Compan^ in Kruppom itd. itd.
Po vojni poskušajo monopolisti na vse načine, da bi obdržali višino dobičkov iz časa vojne. Kri tena se poslužujejo najrazličnejših metod: umetno zvišanje cen na notranjem trgu, začasno za-državanje blaga v skladiščih, širjenje zunanje gospodarske ekspanzije, popolna prilagoditev vse jzvozne-uvozne politike interesom »big businessa*. Pr^ko svojih političnih »trubadurjev* kričijo v e vet; o novi vojni, da bi tako obdržali še nadalje državna vojna naročila in - dotacije, in tako še povečali svoja bogastva.
Tečne zveze monopolov z ministri, člani kongresa in drugimi uradnimi osebami so jim omogočile, da so razširili svoje položaje in vpliv na državno politiko v taki meri, da nimamo ta kega primera niti v vsej zgodovin; ZDA.
Po plačan ju davkov v 1. 1945 so znašali dobički 9 milijard dolar-
jev, 1. 1946 — 12 milijard, v 1. 1948 pa predvidevajo več kot 15 milijard dolarjev. Tako so prekoračili celo dobiček v letu vojne 1943, ki je znašal «samo» 12,2 milijard dolarjev.
Vsekakor »o povojni dobički ameriških monopolov prehodnega značaja. Tudi po prvi svetovni vojni sio bili nekaj časa na višku. Toda sledil je katastrofalen padeo, kriza in depresija. Da se rešijo te nevarnosti poskušajo razširiti vojni požar, propagirajo oboroževanje, širijo one dele vojne industrije, ki jim prinaša največ dobičkov. Niso zato slučajno v sramotnem spisku najbolj; besnih netilcev vojne, kakor je to iznesel J. A. Višinski v svojem govoru na plenarnem zasedanju glavne skupščin© 18. junija, v največji meri hlapci največjih trgovsko-industrijskih .n finančnih trustov, koncernov jn sindikatov.
Vojno rožljanje povišuje državni preračun, predvsem pa oboroževanje. Militarizirajo državo, generali in admirali prevzemajo diplomatske, administrativne in druge položaje. Gospodarijo v komisiji za atomsko silo in operirajo z atomsko diplomacijo.
Bivši član spodnjega dema De Lacy je rekel: «Peščica korporacij in peščica bogatašev je zelo obegatila z delom, pretresi In krvjo v tej vojni. Zato se ni treba čuditi, da jim vojna ugaja In da želijo novo vojno*.
knjig in služi večinoma znanstvenim svrham.
Domovi kulture so nove ustanove. Te ustanove so nastale zaradi tega, ker je treba med ljudstvom širiti znanost in umetnost.
Njihova dosedanja naloga pa ni odgovarjala postavljenim ciljem. Vzroki so bili delno zaradi pomanjkanja zgradb, nekoliko pa zaradi nepravilnega razumevanja organizacij in prosvetnih delavcev. Domovi kulture so bili brez življenja, brez načria, brez določene delovne vsebine. Ena izmed njihovih važnih nalog bo, da se bodo utrdile m pripravile za načrtno vodstvo in organizacijo celokupnega kulturno-umetniškega življenja po mestih in okrožjih. Da bi se to laže izvršilo, bodo u-stanovljeni posebni tečaji za voditelje domov kulture.
Ljudska vseučilišča imajo nalogo, da čim bolj popularizirajo znanost in umetnost po vaseh ic mesiih. Ustanovitev in oživitev osrednjega državnega ljudskega vseučilišča je v znani meri poživila delo ostalih ljudskih vseučilišč. Vendar pa ni število teh še tako veliko in mreža tako razpredena. da bi se mogla povezati z najširšimi plastmi ljudstva.
Kinematografi, stalni in potujoči, so veliko doprinesli k izobrazbi širokih slojev naroda. Predvsem, so velik uspeh želi sovjetski filmi, vendar se je opa/-zilo, da ni bilo kulturnih in znanstvenih filmov, ki bi lahko zelo koristili.
Da bi šel naš kulturni razvoj vzporedno s splošnim razvojem, je bilo treba v posebnih tečajih pri praviti nove mlade kadre In jih pripraviti za nove naloge. Tako je leta 1947 priredilo narodno gledališče dva tečaja za voditelje prireditvenih skupin, na katerih se je 21 mladincev seznanilo z organizacijo in kultumo-umet-niškirA delom teh igralskih skupin. Osrednja knjižnica je priredila tečaj za mestne in vaške knjižničarje. Leta 1946 je uspešno končalo svoje delo 10 tečajev za splošno izobrazbo, katere je obiskovalo in uspešno dovršilo 241 tečajnikov. Leta 1947 se je število teh tečajev še povečalo. Prav tako so bile v delavskih središčih v Titogradu in Nikšiču organizirane šole za delavce — udarnike. Te šole so imele nalogo, da dajo šolsko izobrazbo onim delavcem, ki se posebmo odlikujejo pri delu. Koncem 1947 leta je glasbena šola na Cetinju priredila 5 mesečni tečaj za godbenike.
Poedince so poslali izven črnogorske republike na specializacijo, na dovršitev študijev in na strokovne in umetniške tečaje. Gledališče je mlade talentiran« igralce poslalo v igralske šole v Beograd in Prago. Mlade nadarjene slikarje in rezbarje pa na umetniške akademije. Letos se mora kultum; in umetniški sektor še hitreje izpopolnjevati z novimi močne':. Očitno je, da je bilo ravno pomanjkanje kadrov največja ovira za boljše uspehe pri dosedanjem delu. Zato so v načrtu novi različni tečaji, na katerih se bodo mladi ljudje v kratkem času usposobili za nove dolžnosti, in naloge.
Umetniško in znanstveno avl] nje je v svojem razvoju na t; na ogromne težkoče. Del ljuMt» umetnikov in znanstvenikov J
padel v narodnoosvobodilni
bi, drugi del pa dela izven ^ gorske republike. Dviganj, kadrov je bilo zvezano s pos njmi težkočami, ki so P°fleV pogrešne predvojne prosvetae£ litike in povojnih razmer,^
Je bilo v tem pogledu vloženi mnogo naporov in prvi uspem že bili doseženi.
Književna delavnost n. ■ preveč aktivna. Nekateri _ membnejši književniki Djonovjč, Mirka Banjevič, ^	!
lo Lalič so bili bolj delavni. « objavljali povesti, Pe9nu.!“,.%o Od del, ki so bila objavi j . .ia osvobejsnju, je najpomem zbirka Djonovičeve Vrfv°^y povojne lirike «Gorskl Milka Banjeviča »Sutjeska P mi) in pesnitev «Njegosev
menik*.	?
Ostali kniževniki de’«!I J> ^ drugih republikah in ne a-teh so napisali Že zelo do ^ Vsi književniki se zbiraj časopisa «Stvaranje», ki Že drugo leto.	_<>
Črnogorska folklora je polnoma neraziskana, vo pomanjkanje Btrokovnj«^
stoletnice Q«*$\
sodelovati .
Folklora sama je zelo boga	>2
tra in zanimiva. Skoda je.	^
sedaj še niso mogdi «««1• ^ matsko in znanstveno raz ^ Nekoliko folklornih skupin ^ seglo posebnega uspeha. ^ manjkuje strokovno vo *	' g |
enkrat se bavijo s raziš ^ folklore le posabezniki	r	—
nasvetih prosvetnega . Proslava
venca, na kateri so souc‘“’IT]ce9fr1 črnogorski pevski zbon, ^jaia in folklorne skupine, je P~ ^ bogastvo in pestrost d°nl ^ klore in znaten muzikaim predek.	ggjno
Na ozemlju republike I« ^ eno državno gledališče, . .nejB na Cetinju. Sicer pa v 8^jn^ 1< sestavljajo igralske e ifar0<ji!<1 prostovoljci. Državno ^vjl« gledališče na Cetinju 3? j p0sW važno nalogo, ker vse bo J ja pravo vzgajališče ljuds ^ gosto prireja gostovanja _^;lc s želi, prihaja v neposreoe ^ Širokimi plastmi ljudstva ^ fe. vzgaja z lahkim in napr* po-pertoarjem, vendar se °P manjkanje igralcev.
Znanstveno življenje za^'n5tv*‘ pomanjkanje starejših	^
nikov, novejših pa tudi • ^ tinjski arhiv hrani vel. riala iz črnogorske P1?1	v*"
Osrednja knjižnica je .igv. 2 liko rokopisov in dokume ^ ustanovitvijo višje pedag0^ y le na Cetinrju se bo P° n0 V st ve ni kader in brezdvci _ jj. tudi znanstveno delo P0 *.,
 _______________________________  UM
vahnejse. V kratkem	o
izhajati zgodovinska revl flve t oibjavljala strokovne 28 zgodovine.	.	. pe-
Iz vsega tega je razvl '„3?^ treba, da se kulturno in zn ej-no delo še bolj razvije kako ^ videva petletka. Največ n ^ bo treba vložiti v utrposob1 ^ vih kadrov. Za to pa bo tr vih šol in tečajev.
N’
Iti 14 dni nas ne loči več od pričetka te velike športne manifestacije demokratičnih državi ki so z uvedbo balkansko - srednjeevropskih iger pokazali svetu, kakšen mora hiti šport Tisoči in tisoči atletov osmih držav se bo borilo za čast in slavo svojih barv. Zmagal ne bo naibogatejši pač pa najboljši. Lovorika slave bo pokrila glavo delavca, dijaka, uradnika itd., če bo to zaslužil. Združili se bodo fizkulturniki Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Poljske, Albanije, Trsta in Jugoslavije, da »e medsebojno pomerijo. Njim ne bo šlo za denam; Izkupiček, njim bo šlo predvsem za slavo svoje domovine in za napredek ljudskega športa.
1. junija bo začetek tekmovanja. Rokoborci bodo začeli prvi. Pomerili se bodo v plemeniti borbi za točke in tu bodo prišli v poštev tudi Tržačani. Sama dobro znana imena, ki so vedno prinesla slavo naši zastavi:	Vidali,
Naomiaa, Poropat in ostali bodo pod vodstvom Sartorija Dina pokazali, kaj se lahko doseže z dobro voljo kljub pomanjkanju prostorov. Ze lansko leto so dokazali velik polet ter želi obče občudovanje in letos lahko brez skrbi trdimo, da bodo še boljši.
Budimpešta bo sprejela v svoje osrčje orodne telovadce. Ta šport, ki je v balkanskih in sploh slovanskih državah zelo razvit, je bil pri nas v Trstu skoraj nepoznan. Toda tržaški fizkulturniki so se z vsemi silami vrgli na del$ in uspeh ne bo Izostal. Glav- j na borba bo na vsak način med j Češkoslovaško, Madžarsko in Jugoslavijo. medtem ko se o polj- j skih telovadcih ne ve mnogo. Ta J koj za orodno telovadbo se bodo i srečali kolesarji v istem mestu, j Kdo od naših kolesarjev bo po-
Tik pred začetkom balkansko - srednjeevropskih iger
doba
ZA CEN J A
športnikov
SE NOVA
demokratičnih držo
Tržaški fizkulturniki bodo prisotni pri vseh panogah balkansko - srednjeevropskih iger
sko-srednjeevropekih iger. Marsikateri je že spoznal prednost odt lične zamisli organizirati te igre, k! dajo možnost fizkulturnikom^ da se vsako leto srečajo in tako pregledajo svoje moči. Vsakemu je s tem dana možnost, da se udeleži velikih manifestacij športa ki obenem nudi možnost spoznati atlete bližnjih držav, kjer se tudi brez dvoma sklepajo znanja mM fizkulturniki, k; ne bodo nikoli pozabljena.
Tržaški šport, tako mlad, skoraj bi rekli v povojih, je dobil v balkansko-srednjeevropskih igrah svojo odskočno desko. Leto za le tom spoznavamo velik polet naših športnikov, ki pod vplivom težkih razmer glede telovadnTc telovadišč in ostalega ne popuste temveč se z vsemi sil?mi bore za do»ego plemenitega cilja: po-
staviti se v vrsto najboljših fiz-klican? Težko delo bo to. kajti v j kulturnikov balkansko srodnjeev Trstu imamo veliko število odlič- : rops^lh držav. Tako fizkulturniki nth kolesarjev. Imena kakor Sosič, Česen, Rebula, Pekjarič itd. so zadostni dokaz razvoja kolesarske panoge.
Bolgarija bo »prejela v svojo sredo košarkarje. Tudi tu imamo Tržačani veliko možnost uspeha, kajti dosedanje zmage naše tržaške reprezentance v Italiji, kakor tudi v Trstu ob priliki prvomajskega Športnega tedna nam zagotavljajo veliko možnost u-speha.
Tako »e bo končal prvi del, če ga smemo tako imenovati, balka-
morajo zmagati, ker je njihova volja močnejša od usode in razmer, ki jim ne dovoljuje rednega in resnega treninga. In naš šport bo pogazil vse ovire ln bo triumf,ral, Jjer io hočejo naši fiz kulturniki!
Izletniška hoja v ekipah
Ob priliki majskega izleta na Kras organizira Center za ljudsko prosveto tekmo v izletniški hoji v ekipah, ki bo 23. t. m. na progi Rojan, Greta, Kontovel,
Prosek, Zgonik, Mali Repen, Veliki Repen, Opčine (20 km). Zbor ekip bo ob 7. pri rojanskem mostu, odhod pa bo ob 7.30. Ekipe imajo nedoločeno število tekmovalcev z nahrbnikom ter bodo morale vkorakati v skupinah. Vodja ekipe bo imel na rokavu znak in bo odgovoren za disciplino In za skupnost ekip Med potjo bodo tajna kontrolna mesta. Ob odhodu bo moral vodja ekipe predložiti sodniškemu zboru seznam tekmovalcev v dveh izvodih. Na razpolago je pokal za najbolj disciplinirano ekipo, plaketa za najmočnejšo mešano ekipo, plaketa za najbolj opremljeno ekipo, diploma najmočnejši ženski ekipi, diploma ekipi iz najoddaljenejše vasi. Prijava je 250 lir za ekipo. Seznam tekmovalcev in prijavna pristojbina mora biti oddana najkasneje do 20. maja organizacijskemu društvu. Odbor bo za informacije in navodila na razpolago vsak večer od 19. do 21. v Športnem baru* pri Sv. Jakobu. * * *
Vsa športna društva, kt se nar meravajo udeležiti izletniške tekme v hoji ob priliki majniškega izleta na Kras, 23. maja, organizirane od centra za ljudsko prosveto, vaJbimo naj pošljejo na sejo, ki bo danes ob 20. url v ulici Canova 25, n., vodje ekip. Na seji bodo dana tudi vsa potrebna navodila m naj se je vsi vodje z gotovostjo udeleže.
partizan
oV
MOŠTVO CD J A PARTIZAN IZ BEOGRADA BO ^3,^ IGRALO NA REKI PRVENSTVENO TEKMO PROTI ENAJ3TORICI PONZLANE LJ.