Štev. 10.
<wtnuiuili«WXi
Velja po poSii:
n celo leto naprej K ?6-— ia pol leta „ „ 13' — ta i«irt leta „ „ 6'50 « en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
celo i naprej K 20- — _<a pol leta „ „ 10' — ta četrt leta „ „ 5' — ta «ii mesec „ „ 1'70
ia po*ilj. na tlom 20 H na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
V Ljubljani, v soboto, dne iz. januarja 1907.
Leto fflu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (77 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat . , ■ 9 „
za Jei ko trikrat . il „ V reklamnih nollcah stane eno st opna garmondvrsla ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primaren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelj? in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St, 2 (vhod čez
--dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
aie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkcga telefona Ste v. 74.
list za slovenski
Up
ravnistvo i2 J Kopitarjevih ulicah 5iev. 7. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravnISkega telefona Ste v. 183.
NOVOJlOlHI.
Splošna in enaka volivna pravica jc premagala zadnjo težavo: poslanska zbornica je sprejela vladno predlogo, ki določuje število od cesarja imenovanih perjev in v najbližjem času priobči dunajski uradni list, da je cesar potrdil novi volivni zakon. Z odkritim zadovoljstvom se oziramo na prestani boj, ki smo v njem tudi mi tvegali svoje moči. Izmed katoliških strank se je v Avstriji prva postavila na stališče splošne in enake volivne pravice bivša katoliško-narodna stranka. Ob času, ko so politiške razmere kazale še vse drugo lice, ko so zlasti veleposestniki še zmagonosno poudarjali, da mora pasti vsaka vlada, ki bi hotela omajati njihovo stališče, smo že mi dosledno in odločno zastopali pravico ne glede na nobeno stran. Zanimiv je v tem oziru spomin na polpreteklo dobo. L. 1903 bila je parlamentarna komisija tedanjega katoliško-na-rodnega kluba v kranjskem deželnem zboru pri ministrskem predsedniku Korberju na Dunaju. Šlo se je za obstrukcijo. Med zahtevami, ki jih je — brez dvojbe v imenu kranjske Iiei-nove vlade, oziroma v imenu združenih slovenskih in nemških liberalcev •— stavil Kor-ber, je bila ta, naj poneha naša stranka z agitacijo za splošno in enako volivno pravico. Pristavil je modro, da pač Avstrija še daleč ni pripravljena za take izpremembe. Ko so naši deželni poslanci prvič sedli v ustavnem odseku k posvetu o izpremembi deželnega vo-livnega reda, je Švegelj izjavil, da je za take izpremembe treba celih generacij.
Danes se lahko smejemo ti strašni politi-ški kratkovidnosti. Nov dokaz nam jc podala zgodovina, da se nujna, v ljudstvu utemeljena politiška načela tudi izvedejo. Kdor ima moč, da jih zadržuje v njihovem mirnem razvoju, nima moči, da bi se ustavil viharju, ki odnese kmalu njega in njegovo moč.
Kratkovidnost naše privilegirane gospode jc že stara reč. Kako je bilo leta 1848? Ali ni Metternich samozavestno dan pred revolucij-skim izbruhom na Dunaju zatrjeval, da je vse mirno in v redu? Ko je pa bruhnil nemir, so kar naenkrat drug za drugim zagledali cesarski patentje beli dan, ki so ustanavljali stvari, o katerih par tednov vsa birokracija in vse veleposestvo niti sanjala nista. Dala se jc svo-
boda kmečkemu stanu in s tem se jc odprla pot, katere zadnja stopnja glede na državni zbor je splošna in enaka volivna pravica.
Za deželne zbore še ne! Toda tudi tu pride. Nesmisli ne morejo živeti. Kdor misli, da je na primer na Kranjskem mogoče, da bi trajno vladali privilegirani mestni in velepo-sestni liberalci, se temeljito moti. Dozdaj je imel boj naše deželnozborske skupine v prvi vrsti idealen značaj; izzvala ga je brutalnost nespametnih nasprotnikov. Zdaj stopa na popolnoma realna tla. Če je dozdaj našim poslancem narekovala neupogljivost ljubezen do pravice, jo sedaj poleg nje nujno zahteva politiška previdnost, gotova dejstva politiškega razvoja. Z odprtimi jadri zaveslamo meseca maja v volivni boj., svesti si gotovih zmag; potem pa dosledno in odločno nadaljujemo s poživljeno vnemo boj za ljudske pravice v kranjskem deželnem zboru.
Splošna in enaka volivna pravica potne-nja ozdravljenje naših gnilih javnih razmer. To se jc že mnogokrat poudarjalo. Ena, za nas posebno važna reč, se je doslej še premalo vpoštevala: Volivna pravica v naši državni polovici po splošnih in enakih načelih izzove nujno ravno to na Ogrskem in Hrvaškem. Nedavno se jc izrazil neki voditelj sedaj vladajoče ogrske stranke: »Če se to zgodi, smo mi izgubljeni«. Nered v naši državni polovici drži s svojimi koreninami v mnogih ozirih na Ogrsko. Gospodarski boj, ki čutijo vsi naši produktivni stanovi njegove posledice, se pa bije konečno edino le v prid privilegiranim klikam. Po novem zastopstvu Avstrija ne bo več nemška. Slovani dobe večino, četudi le majhno. Čc je torej germanizacijsko načelo, ki se od cesarja Jožefa II. sem neprestano vleče v naši politiški zgodovini, konečno zakopano pri nas, pomenja to, da pade analogno madjarizacijsko načelo na Ogrskem, čim pride to, kar mora priti — splošna in enaka volivna pravica. To jc pa nujno zvezano z avstrijskim vplivom na Balkanu. Balkanski narodi nc sovražijo Avstrije, pač pa sovražijo germanizacijo in ma-djarizacijo. V tem nujnem razvoju pride do veljave južni Slovan z nami vred, dozdaj nepremostljive zapreke njegovemu gospodarskemu in kulturnemu združevanju in napredku padejo čez noč. Nova doba se prične!
Naša prognoza sloni na dejstvih; zato je
neoporečna. Upirati se ji more le, kogar strankarska slepota ovira, da sploh nič druzega ne vidi, nego sebe. Takih ljudi pa sploh pri delu, ki nas čaka, rabiti ne moremo. In zato nam je tudi vseeno kaj mislijo. Stare mumije ne morejo preko praga nove dobe.
Kita ..katoliška" moderna.
»Slovenski Narod« ni nikoli v zadregi, kadar se gre zato, da pobere pomije proti katoliški cerkvi, najsi jih skuhajo med pravimi liberalci, ali pa med kakimi katoliškim fantasti. Zato so odnekdaj bili duhovniki odpadniki »Narodu« proti cerkvi najboljše orožje, kar se da razlagati edinole iz skrajne neproduktiv-nosti bogotajcev, ki se redijo ob ostankih eks-jezuitov. Ze to je žalostno znamenje za duševni fond protipopovskih liberalcev.
Še zanimivejše pa je drugo dejstvo. Ze od Dollingerja počenši, to je od vatikanskega koncila sem, se je pojavilo med nekaterimi katoliškimi teologi reformno gibanje. V novejšem času sta temu gibanju na Nemškem stopila na čelo nedavno umrli profesor apologe-tike na vireburški univerzi, naslednik Hettin-ger.icv, profesor Schell, v Avstriji Ehrhard, med Francozi novejša apologetiška šola, v Ameriki Ireland, na Angleškem nekateri protestantski konvertitje, v Italiji šola Rosminijeva. Značilno je pri tem to: našim kranjskim liberalcem se o tem ni niti sanjalo. In kako neki! Možje, ki smo jih tu navedli in njihovim šolam se je izpočetka šlo za to, da modernemu ma-terializmu in liberalizmu izpodmaknejo tla in .ropet pripomorejo do zmage katoliškemu svetovnemu naziranju s tem, da krščanstvo ttio-dernizujejo, nebistveno prilagodijo modernim kulturnim in socialnim težnjam. To ni bilo prav nič izvanrednega. Reformator v pravem smislu je bil že Gregor VII., je bila sv. Katarina Sijenska, v nekem oziru tudi Frančišek Asiški, odlični teologi pred kostniškim koncilom, vsi očetje, zbrani na tridentskem koncilu, koreniti reformator pa predvsem tudi avtor knjige »Imitatio Christi.«
Proti taki reformi, ki je pohajala iz vernikov samih, ki so reformirali s tem, da so uveljavili z besedo in dejanjem plodonosna katoliška načela, cerkev nikoli ničesar ni imela. Najsijajnejše sc je to pokazalo pri Frančišku Asiškcm. Sredi bogate hierarhije je zbral v okrilje cerkve ubožčke, siromake, preganjane. Cerkev ga je povzdignila med svetnike. Modernih reformnih apologetov cerkev tudi nikoli ni preganjala, dokler niso zašli. Eminenten vzgled zato jc škof Ketteler, ki je zbral vso velikansko socialno reformno moč cerkve proti marksizmu iu jc v tem oziru eden največjih reformatorjev. Tudi Schella je ccrkev razumela. Priznava ga za enega iz-
umt
Poljsko spisal Vladimir Orkan. — Prevel Fr. Virant.
»Mama! ali je še daleč? . . .«
»Še pol milje . . . Takoj bodo bajte za tem gozdom. Ti je mraz, Janezek? . . .«
»Ne, mama, ne . . .«
Tako se je pogovarjalo v pretrganih stavkih dvoje ljudi — mati in sin. Mati je šla naprej in delala sinčku pot v sneženih zametih . . . Kolikorkrat je globeje padla — sc je obrnila k dečku in rekla:
»Janezek! pazi . . . Pojdi na strani . . .«
»Dobro, mama, dobro . . .« je šepetal fantič z zmrzlimi ustnicami, stiskal usta in revež ni tožil, če tudi mu jc mraz segal do kosti .. . Tudi sedaj, ko ga vpraša mati:
»Ti jc mraz, Janezek? . . .» odgovori on: »Nc, mama, ne . . .«, toda kakor glas utrgane strune drhteči odgovor potrjuje vprašanje, če tudi besede taje resnico.
Dvoje ljudi v boju s sneženimi zameti . . . Ovoje minljivih bitij, z vročimi čuvstvi, v boju z neomejeno, mrzlo, mrtvo naravo . . . Kdo zmaga — človek, ali brezdušni velikan? . . .
»Mama. ali je še daleč? . . .« vpraša Janezek.
»Takoj, takoj, samo pojdi Janezek, ne stoj! . . .« ga opominja mati. »Za mano, za mano . . .« S koleni odriva sneg, dela pot skozi zmrznjeni, napenjaje že zadnje sile . . . Čuti, da omagujc, toda tudi to čuti, da mora iti . . . Drugače objame mrzla smrt njo in Janezka.
»Da bi vsaj sneg držal! . . .da bi vsaj vetra nc bilo! . . .« govori pri sebi nerazumljivo šepetaje ... In tu jc, kakor v odgovor zavel veter od gozda in .ii sipal v obraz oster sneg.
»Bog! . . .« je samo zašepetala in prestavljala dalje zmrzle noge, mrtve, koščene ... In za njo pa stopa— vodila ga jc bolj nepojmljiva volja kakor sila — v sledi izstradani deček, zavit v plahto, ki jo je mati vzela s sebe . . .
Trenutek tišine in — veter jc potegnil še močneje kakor prej. spojil vso meglo in nesel ostro snežnico k oblakom . . .
»Mama . . .«
»Kaj? moje dete. . .«
»Matna . . .« šepeče fantič nerazločno m sc sključen opira ob trdi sneg.
»Janezek! kakor vsaj moreš . . . saj ni več daleč! . . ga opominia mati, in v njenem glasu ji drhte vse strune: ljubezni, prošnje in neizmernega obupa . . .
Vzame ruto raz glave — ogrne dečka.
»Janezek! moje dete... šc malo časa! ...«
»Nc morem . . . mama . . .«, šepeče
vedno tišje iu pade brez moči v zmrzlo sneženo naročje . . .
Mati se je vstavila vila jc koščene roke, veter ji je pa — kakor bi hotel še dodati grozote tej presunljivi sliki — razvil črne lase in bila jc strašna v tem nemem, v nebo vpijočem obupu . . .
Snežnica-mati, videč svoje poosebljenje, .io zbada z ostrimi poljubi po obrazu . . .
»Janezek! . . .« šepeče skozi zobe in sc skloni k dečku, katerega motne oči na njo brezizrazno obrnjene, so .ii odvzele zadnje sile.
Skuša dvigniti dečka in pade sama na kolena . . . Mraz jo je stiskal, priklenil k zemlji in, shladivši kri, prišel k srcu . . .
»Kje si Bog, kaj pustiš poginiti dete?!« sc je iztrgalo obupno iz premrzlih usten.
»Zakaj me tako strašno kaznuješ? . . . Tu . . . brez duhovna . . .« Skuša sc vzdigniti, kolena so ji primrzla k snegu . . .
»Proklcti ljudje! . . . Izgnali so naju iz bajte . . . Nai jih Bog . . .« Ni končala. Zadnji obup jc izginil s kletvijo.
Strašna bolest jc stiskala srce, izžgala oči in se z žarki razprostrla po cclcm telesu . . . Ustne so hotele šc šepetati molitev; misel jo jc končala . . . morda — na drugem svetu . . .
Bleščali so sneženi diamanti, spreminjajoč sc, od svetlobe zvezd, ki so z redkimi očcsci gledali izza črne megle . . . Bleščale so se zve«de po snegu — in štiri vččjc od drugih,
med najboljših zastopnikov katoliškega nazi-ranja nasproti mehanski razlagi sveta in nasproti haecklstvu. Nikdo ne jemlje časti Ros-miniju, ki je bil pobožen mož. Zato se ima katoliška »moderna« najbolj zahvaliti katoliški hierarhiji, ki je moderno reformno gibanje vodila v pravih mejah, da se ni utopila v plitvem liberalstvu. To je stvar, ki je znana vsakemu semlnaristu iz prvega letnika.
Na Nemškem se je katoliška »moderna« res tudi ustalila in izčistila. Schellova dogmatika je prišla na indeks in Schell se je uklonil. Deloval jc še naprej do svoje smrti za ideale vere in cerkve proti bogoneznanju in legel v grob, čaščen od svojega škofa, ker je priznal svoje pogreške in bil preponosen iu preznačajen, da bi se bil vrgel v roke liberalcem. Ravnotako ameriški škof Ireland in škof Bonomelli v Cremoni. Izmed modernih »katoličanov« je na Nemškem ostal le eden, dr. Miillcr, ki ri.ic z glavo skozi zid in si je s tem pridobil ime eksaltiranega človeka, bodisi pri katoličanih, bodisi pri protestantih.
Na Češkem so si nekateri mlajši duhovniki prisvojili ideje nemških reformatorjev, prvi med njimi župnik v Prosnicah, Dostal-Lutinov, ki izdaja »Novy Život«. Doletela ga je žalostna usoda, da je, kakor je to navada pri vseh gibanjih, ki so med Slovani kopirani po nemških, capljal dvajset let za nemškim. Na Nemškem jc katoliška »moderna« izčiščena in treznejša, med Čehi pa ravno sedaj najbolj skaljena, nejasna in agresivna. Da se je naši liberalci pravzaprav nimajo prav nič veseliti, kažejo progratnne točke češke moderne, o katerih se je obravnavalo na III. shodu katoliške moderne v Prerovu 31. julija preteklega leta. Prva točka resolucije modernih zavrača vse liberalne napade na katoliško cerkev, »ker je katoličanstvo vir nravnemu, kulturnemu in gmotnemu blagostanju ljudstva«. Ta resolucija odločno odklanja geslo »Proč od Rima«!
VI. točka resolucij modernih obsoja načelo, da je v šoli gospodar zgolj učitelj, ne pa cerkev. VII. točka zahteva ureditev kon-gruc; nadalje naglaša katoliška češka moderna, da se morajo katoličani udeležiti politiškega življenja. Dostal-Lutinov je v Prerovi tudi naglašal, da katoliški moderni škodujejo tisti katoličani, ki odpadejo od cerkve, kakor n. pr. francoski duhovnik Cliarbonell.
Da nakratko povemo: Program češke katoliške moderne od 31. julija 1906 se začenja dobesedno s temile besedami:
»Mi katoliški duhovniki in laiki, zbrani 31. julija 1906 v Prerovi, se držimo v kano-niški pokorščini zvesto naših škofov in našega najvišjega, duhovnega pastirja, rimskega papeža.«
Takšna jc torej tista katoliška moderna, za katero se sedaj navdušuje »Narod«. Slišal jc zvoniti, pa jc le napačni glas ujel. Svojo duševno sirotnaščino bi rad obogatil z dobrimi
kakor redki sijaj diamantov med peskom dragih kamenov . . . Bleščale so se oči zmrznjenih.
Usmiljeni veter je sipal sneg na trupla in rasla jc . . . rasla snežena gomila . . .
In minuli so trije dnevi . . . CaS poteka, kakor voda. Bela vasica sc blešči od sneženih zvezdic v hladni svetlobi solnca . . .
Ljudje od blizu, pri cerkvi hite po škripa-jočettt snegu k sv. maši. Od daleč nc pridejo, ker so zameti . . .
»Komu so včeraj zvonili? . . .« vpraša stari gospodar nc več mlado žensko.
»E, veste . . . tisti iz Hovanca.«
»Jc umrla?«
»Kaj šc niste slišali? Reva jc zmrznila predvčerajšnjim skupaj z otrokom. Izgnali so ju iz bajte. Ta jc tudi odšla na noč . . . Našli so jo šele drugi dan pod zameti. Delala jim jc, delala! ... In izgnali so jo, ko ji je že zmanjkalo sil, kakor niti — psa . . .«
Stari je pokimal z glavo — in na poti k cerkvi šepetal: »Večni mir« iu »pet očenašev« za dušo kočarice . . .
Saj je tudi njemu delala . . .
»A to jc bilo res,« jc pomislil, »tako krivično. . . Saj so ljudje hujši od zveri! . . . Izgnati jo v mraz . . .« in iznova jc začel; »Večni mir . . .«
in slabimi plodovi, ki so vzrastli med bojujočo se cerkvijo ua zemlji. Svečano se je odel v izposojeni talar in si je izgovoril nekatere fraze od katoliških modernikov, da lažje opleta jezik proti cerkvi. O reformnemu programu katoliške moderne se mu seveda ne sanja, 011 pozna le Urezany Jazyk, neko umazano brošuro nekaterih duhovnikov okoli lista »Bily Prapor«.
»Bily Prapor« je nečuveno napadal katoliške škofe. Moderen ni bil, vsaj ne v tem smislu kot Novv Život«. Zaleteli so sebelopra-porci in srečno prijadrali do liberalizma. Kako malo jim je bilo za reformo cerkve, ki se vendar začenja pri reformi posameznika, dokazuje to, da so se sicer navduševali za srednjeveške katoliške mistike, obenem pa v prvi vrsti zahtevali odpravo celibata. Sveti Frančišek Asiški, Bonaventura in Dominik so jim bili vedno na jeziku, v njihovem duhu pa ti pritlikavci niso delali — danes so proslavljali askezo, samozatajevanje, jutri pa sramotili škofe in se potegovali za to, da bi sc obabili. To je seveda reforma čisto v duhu izgubljenega vitenberškega meniha. Ni čuda, da je cerkvena oblast prepovedala to revijo brati in izdajati. Nekateri izgubljenci so pa nato izdali kakor v slovo »Urezany Jazyk«.
V tem listu sta priobčena dva članka proti škofom. Kako si belopraporci mislijo reformo cerkve, o kateri so preje vedno govorili, da se mora osvoboditi.posvetnih vezi in se vrniti nazaj k apostolskim časom, dokazuje njihova izjava, da se bodo pred posvetnimi sodišči in parlamentom pritožili proti prepovedi škov-fov, ki so s tem hudo oškodovali tiskarno. Potem sledi karikatura na škofe, ki zelo spominja na znane Luterjeve karikature.
Za te liudi nam torej prav nič ni žal. Res je: zgodilo se bo pri njih, kar je že zdavna v judovskem sinedriju dejal Gamaliel: Ako je njihovo delo Božje, bo ostalo, ako je človeško, bo samoodsebe propadlo. Da pa njihovo delo iii božje, to dokazujejo zadnji dogodki. »Bily Prapor« je tisti list, ki je večkrat tudi nesramno napadal nadškofa Jegliča, tisti list, katerega sodelovalci so prihajali blagoslavljat »Narodovo« uredništvo, list, ki brani svoje stališče v »Slovenskem Narodu«. Duhovniki, ki so se potegovali za svobodo cerkve, iščejo pomoči pri glasilu, ki slavi francoske petardarje in komuno! Ne — tega nista delala ne Schell, ne Ehrhard. Tega so zmožni zgolj ljudje, ki so sami reforme bolj potrebni kot cerkev. Naj nikar ne mislijo, da jih je obsodila ccrkev - obsodilso sc zdavna sami. Prvi kes, ki bo obšel te modernike, bo ta, da so svojo stvar umazali pri »Narodu«. Drugo po prišlo neizogibno pozneje s tisto železno doslednostjo, ki kaznuje dela neznačajnežev._
Tetoski pregled-
Volivna akcija za prihodnje državnozborske volitve je po mnogih deželah žc v polnem tiru. Tudi vodstvo S. L. S. jc v torkovi seji ustanovilo osrednji volivni odbor in jc odobrilo načrt za volivno agitacijo. Sklenilo se .ie, sklicati shod zaupnikov, da se določijo kandidati, dne 28. februarja. — Na Tirolskem se bodo zedinili koservativci in krščanski so-cialci proti nemškim svobodomislecem. — Socialni demokratje bodo postavili svoje kandidate v Ljubljani in nekaj tudi po deželi.
Francoski kulturni boj. Klemensojevo časopisje je zagovarjalo krutovlado francoskih framasonov s tem, da se je sklicevalo na ameriške škofe, češ, da se dobro počutijo v versko indiferentni državi iu da odobravajo francosko nasilje. Toda ameriški škofje so izjavili, da se lepo zahvaljujejo za take poklone. Poslali so protestno noto zoper nasilje francoske vlade predsedniku Rooseveltu, državnemu tajniku Merry de Valu, francoskemu poslaniku v Ameriki ter angleškemu parlamentu. Kardinal Gibbons in nadškof M. Farley sta poslala vsemu ameriškemu časopisju ugovor zoper nečloveške razmere na Francoskem. — Dne 15. t. 111. bodo imeli francoski škofje kon-
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Tku, zdei sma se spet mal snega znebi! Ene pu ga ie Buli uzeti, ene pu ga ie pa ro-tuž pustu u Iblanca i	zvozt, tku,
de mama
zdei hvala Bugu, spet tku trde ceste, de se člouk saj enmal lohka pubije, če glih pade.
Pade se pa pr nas kej lohka, ke naš pui-ca.ii nisa pusebn hakleh za tu, če je pu tleh kej puštepan al pa nč; pusebn takh hiš, ke jh maja leberalci u rukah, sc naš pulcaji ta nar ra.iš ogneja, kokr de b kuga al pa kolara u 11I1 regirala. Sej maja prou: kedu se u pa tlela iz bikam bodu, ke ni treba. Pregovar pran: usak nej pred soimo pragain pumede, pa 11 use pumeden; jest pa pravm: usak nej pred soja hiša puštepa, pa u use puštepan. Jest sni unkat tku pred ena Ronnanuva uštarija telebntr na tla, de sc m jc pr sukn kuof utrgu. Pred Rohrmanuva uštarija vem dc ie blu, kc sa tku use iblanske štarije Ror-mannve, pred kera jc glih blu. pa se več na >pcunem.
ierenco, da urede finančne razmere in prispevke za bogočastje in da se posvetujejo o skupnem velikem semenišču za vso Francijo.
Pevsko društvo »Ljubljana« je slavilo preteklo nedeljo 151etnico delovanja. Neuinev-110 je, zakaj je bilo zanimanje za to pevsko slovesnost in slavnostni koncert tako pičlo, i »asi je bil spored mikaven 111 je sodeloval tudi pevski zbor hrvaške »Slobode«, je bila vendar udeležba malo povoljna. Pri banketu je bilo mnogo bodriinih napitnic, med njimi tudi govoranca zbadljive zmesi, ki se je neumestno tlačila med slavnostno nadahnjene pevce.
Delegacija jc sprejela resolucijo glede zalaganja armade, ki določa, da mora avstrijska državna polovica dobaviti za armado raznih potrebščin v polnem razmerju z avstrijsko kvoto. Vojna uprava mora o tem poročati v prihodnji delegaciji. Resolucija bo ostala najbrž le na papirju, ker se izvrši vse le tako, kakor žele Mažari.
Državni zbor. V sredo se je vršila seja klubovih načelnikov. Predlagalo se je mnogo, kar pa sedaj ne bo moč izvršiti. Dr. Susteršič je zahteval rešitev zakona o krošnjarstvu ter urgiral predlogo o dalmatinsko-belokranjski železnici. Ministrski predsednik Beck je predložil 33 točk obsežen program o delu, ki ga naj izvrši sedanji državni zbor. V programu je »ntimerus clausus«, vojaška taksa, kongrua, obrtni zakon, zakon o krošnjarstvu in nekaj lokalnih železnic in kredit za armado v znesku 1-11 milijonov kron. Finančni minister je vložil predlogo, ki zahteva 20 milijonov kredita za draginjsko doklado uradništvu. Večinoma vsi nujni predlogi so umaknjeni, mnogo predlog se je pa izročilo brez prvega branja odsekom. V četrtek je državna zbornica sprejela predlogo o »ntimerus clausus«, nakar sc jc začela razprava, ki pa ni bila dolga. Zbornica jc z dvetretjinsko večino navzočih poslancev sprejela »določeno število« in s tem je volivna reforma zagotovljena. Dr. Kramar .ie zahteval pri tej priliki, da naj se vlada pri imenovanju v gosposko zbornico bolj ozira na Slovane.
Neizvršen sklep kranjskega deželnega zbora. Na občnem zboru hišnih posestnikov v Ljubljani je bil pogovor tudi o sklepu deželnega zbora, ki dovoljuje vsem onim posestnikom, ki vživajo vsled potresa davčne prostosti, za isti čas tudi oproščenje deželnih naklad. Deželni odbor tega sklepa še ni razglasil, baje radih neugodnih finančnih razmer. Hišni posestniki so izvolili deputacijo, ki naj stori v tem oziru potrebne korake.
Turnir šahistov .ie bil pred tednom v igralnici hotela »Union«.Šahovemu svetu dobro znani mladi gospod Milan Vidmar je igral obenem 19 partij ter pridobil zmago v 13 slučajih, izgubil je pet iger, ena je ostala neodločena.
Urednik celovškega »iV\ira« je o priliki slavnosti pevskega društva »Ljubljana« kon-feriral z urednikom »Narodovim« in z voditeljem Chamom; poslednjemu je razburjen zatrjeval: »Naj nas katerikoli h .... vzame, samo da nas krščanski socialci ne!« Ali je zgoraj omenjeni pomenek dokaz, da med »Mirom« in »Narodom« ni bilo in ni bilo nobene zveze?!
Umrljivost otrok v Trstu je med vsemi avstrijskimi mesti največja. Izmed 1000 otrok jih umrje 423 preden dosežejo starost petih let. Poleg socialne bede, nenravnosti in zanemarjenosti staršev je glavni vzrok umrljivosti, kakor trdi izvedenec dr. Veronese - alkoholizem. Zal, da ie mnogo slovenske mladine v Trstu prav tako zanemarjene, kot italijanske.
Preobrat. V učiteljskem političnem življenju se poraja preobrat. Cuje se, da bi se večina učiteljstva rada odtrgala od voza, ki so se na njem šopirili liberalni veljaki. Učiteljstvo bi sc rado naslonilo na ljudstvo, saj ie iz ljudstva in za ljudstvo deluje. Toda kako? Dokler velja še kot privesek protiljudskih strank, je na slabem glasu in ne velja med ljudstvom mnogo. »Slomškova zveza«, ki je
A ja, ke glih ud Rormaimvh uštari gu-varetna, nej 111 na puveja, kuku je Rorman naredit, dc jc dubiu use putente u roka. A je tud iz kermo rotouškmo svetnikani kej u žlaht? Al je mu rde sam ka.šn tak svetnik, ke je zdej skori pu rotuža žc med svetnikm? Vidja, »Zlata kapica« sc jc tku matrala in letala ud Poncjuža du Pilatuža, de b žiher na forštat nasprut ene Rormanovh uštari, tam, k sa du zdei abstinenti pijančval, uštarija ud-prla, pa je šlu Ic iz prou težka milja, ke sc na rotuž nisa upal drlaubnast dat, de b se Ror-mane ne zameri. No, zdej sc jc vnder pusrečl »Zlat kapic« abstinente ud Tratnika pregnat in abstinenti se uja itiogl ud zdej za naprej hodet na Iblanca napajat, čc s uja tli žeja pregnat, al pa 11 »Union« kofe in malinovc žlampat.
Zdej pa še neki, gespud redehter! Kokr že veja, uja letos iblansk fanti u ta »Narodnmo dome« en ples prštimal. De 11 ta ples pusebn nobl, sa še povabila iz Dunaja prštelal, ke u Iblan na znaja tku nobl vabil drukat. Ce je u teh puvabileh ene par felarju, tu nč na škodje, plesal uja lohka use en kulkr seu dal, nobl. Men sa tud en tak puvabil puslal 111 sa še zravn zapisal, de nej tud sojga bka iz saba prpclem, de jh u več. Jest glih na sem, če 11111 utegnil tekat .it, ampak sojga bka jm um pa use .glih puslou, de sc u saj enkat mal 11 >Narodnme dome« pu ta duniskih puvabileh iz gespud dohtar Bretlnam zavrtu. Čc ga u gespud dohtar Bretl iz sojin kumpetm, kc jh
v njej že združenih s svečeništvoni mnogo veljavnih in dobromislečih vzgojiteljev, — bi bila primerna pot, ki vodi do ljudstva.
To in 0110. Pruska vlada je s svojim terorizmom provzročila, da jc stopila v volivni boj tudi poljska duhovščina. V zgornješlezij-skih okrajih kandidirajo kar štirje župniki; poljskih kandidatov za Poznanjsko je 15, za zahodno Prusijo 13. Pri zgradbi železnice Lamschcid-Hunsriiek se je sesedla zemlja in je mnogo delavcev zasula! mnogo ponesrečencev .ie zemlja napol zakopala ter so živeli v strašnih mukali, ker jih ni bilo moč takoj odkopati. V Št. Janžu na Dolenjskem so našli mrtvo zakonsko dvojico Kovač. Zvečer sta se mož in žena vračala od staršev domu, a sta našla nepričakovano smrt v nekem jarku; sodi se, da sta sc sama pobila. Stroški za preureditev ljubljanskega kolodvora bodo znašali dva in pol milijona kron. Država bo prispevala z večjo svoto, ker bo sedanji Južni kolodvor postal centralni kolodvor za vse proge. — Kitajska cesarica jc prepovedala pačenje nog pri mladenkah. — Na Japonskem bodo vpeljali mesto sedanjih pismenk rimske črke. - V Stari Loki je odmerjen za župana g. Gašper Triller; liberalni odborniki niso glasovali. - Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« je počastilo 151etno delovanje predsednika g. Ivana Dražila s tem, da mu je priredilo častni večer s petjem in godbo. Izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju jc jelo nabirati prispevke za lastni dom. Perzijski šah jc umrl dne 9. t. 111. — Isti dan je bil ustreljen v Peterburgu višji prokurator Pavlov. — Četrtkov »Slovenec« jc prinesel celotno razpravo dr. Andreja Pavlice »o zgodovini delavskega varstva v Avstriji«. Razprava je pripravna za predavanje. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda izkazuje, da je bilo za leto 1905 popolnoma nedejavnih 58 podružnic. Vojno ministrstvo naznanja, da ni postavnega določila, da bi se premestila smodnišnica na ljubljanskem polju.
Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, dne 13. januarja: Veronika, Bogomir; ponedeljek, dne 14. januarja: Hilarij, Feliks iz Nole; torek, dne 15. januarja: Pavel, Maver; sreda, dne 16. januarja: Marcel, Ticijan, Priscila; četrtek, dne 17. januarja: Anton puščavnik, Sul-ptcij; petek, dne 18. januarja: Priska, Sv. Petra stol v Rimu; sobota, dne 19. januarja: Kanut, Marij in Marka, Agricij.
Nove poštne odredbe.
A. Novi poštnopristojbinski red za tozemski (avstrijski) promet.
S 16. prosincem 1907 stopi v veljavo novi poštnopristojbinski red za tozemski promet, vsled česar sc spremene naslednje poštne pristojbine:
1.	Navadna pisma.
Poštnina za navadna frankovana pisma znaša brez razlike na daljavo (toraj tudi v lokalnem prometu): za pisma težka do 20 gramov 10 vinarjev; za pisma težka nad 20 gramov 20 vinarjev.
Nefrankovana pisma podvržena so dvojni pristojbini za navadna pisma jednake teže; za nezadostno frankovana pisma zaračunava se dvojni znesek nadostajajoče poštnine.
2.	Poštnini podvržena sodnijska pisma.
Za poštnini podvržena sodnijska pisma
mora prejemnik plačati:
a)	če je pismo v kraju dostaviti, kjer ima dotična sodnija, ki odpošilja pismo, svoj sedež. 10 vin. brez ozira na težo pisma;
b)	v vseh drugih slučajih 10 vin. za pisma do 50 gramov, in 20 vin. za pisma nad 50 gramov.
V slučaju, da se pismo pošilja za naslovnikom, postopa se s pismi, omenjenimi sub a), glede poštnine tako, kakor da bi bila leta uže spočetkom adresovana v kraj, kamor se jih je zaposlalo.
3.	Dostavnina in obvestnina (pristojbina za avize).
tku ukul meče, kokr de b na ble negave, puhodu, ga u pa moj bk namest pusta pu-bodu. Pasjon ma žc tku al tku najnga, zatu kc iz nemškli bukl preplonkava in pa iz nem-škm cinhelclnm soje cigare pržiga, kokr peusk društu »Slaue«, ke sojino predsednke Dražile duniske reči šenkava, ke se 11 Iblan bulš dubeja.
Pa šc neki b jh rad prašu, gespud redehter. Kua pa jc iz tistmo društvam, ke sa ga zdej ustanovi iu sa 11111 dal ime: »ta ustnilen Samaritan«? A uja res leberalne puslance, kc uja pr prhodneh vulitvah skus padi, ub-vezval in jh arcneval? Tu je pametna misu, in uja leberalem ua ta viža velik bulečin ulajšal. 1J špetau b jh tku na uzel, ke uja tku pubit, de šc za u špetau ne boja. Murbt u pa ta usmilen Samaritan za tu na noga stopu, de u društven band zimske niontlne kupu, dc na uja reučki zmrzval, ke jh nhn udbor neče kupt. Tu b blu tud pametn, sej nosja soja mondura, udkar pu Iblan muska špilaja. Čc jm že na morja montlnu kupt, nej b jm pa saj mige u ciljne zavil, kokr ili maja tist zavite, kc sneg udinetava.ia, b ili saj u noge ua zebl, kcdr marširaja. O, ta Samaritan u 111011 dost za puštiinat pu Iblan, zatu nej ga pa Buli puževi.
Predli jcjnani, nej jm še puvem, dc .ie ta zadn cajt, udkar ma gespud žepan sojga dohtarja, use narobe na rotuž. Kene, predsednk »Slavca«, Dražil, ie tekat, ke je gespud žepan .sam desctletnca ubhaju, šoti gespud žepane
a)	V poštnih krajih in zunanjih okrajih (okrajih seiskih pistnonoš, poštnih nabiralnic), v katerih se vrši dostavljanje zavitkov, pisem z napovedano vrednostjo in denarnih svot k poštnini nakaznicam in plačilnim nakaznicam poštno-hranilničnega urada, iztirjavajo se sledeče dostavnine:
Za zavitke brez ali z vrednostjo do 1000 kron: težke do 5 kg. 10 vinarjev; težke nad 5 kg. 20 vinarjev; za vrednostna pisma do 1000 kron 10 vinarjev; za poštne ali plačilne nakaznice se zneski do 1000 kron 6 vinarjev.
Pri višji vrednosti pobira se od vrednostnih pisem in plačilnih nakaznic dostavnin v znesku 20 vinarjev za vsacih 5000 kron ali del istih in pri zavitkih se zaračiuiu.ie k navadni dostavnim slično odmerjena doklada.
b)	Za dostavljanje obvestil (avizov) o za-\itkih ali vrednostnih pismih plačati je obvest-nino 4 vinarjev.
c)	Če spada več zavitkov k jedrn sprem-nici, zaračunava se dostavnina za vsako po-šiljatev posebej po gorenjih postavkih in v slučaju obveščenja se iztirja obvestnina za vsako pošiljatev.
V slučaju dostavljanja ali obveščenja plačati morajo tudi oblasti in uradi, ki so sicer oproščeni poštnine, pristojbino za dostavljanje oziroma obveščcnjc.
4.	Pristojbine za dostavljanje ali obvestila potom posebnega sla (ekspres).
Pristojbine za ekspresno dostavljanje, ki .iih mora plačati odpošiljatelj, ostale so neiz-premenjene (50 vinarjev za zavitek in 30 vinarjev za druge pošiljatve).
Pristojbina 1 K za vsacih 7.5 kilometrov, ki jo mora plačati prejemnik za ekspresno do-stavljenje (obveščenje) izven poštnega kraja ne glede na pristojbino, ki jo je plačal odpošiljatelj, ostane istotako neizpremenjena. Vendar pa mora prejemnik ekspresnih pošiljatev z napovedano vrednostjo več nego 1000 K ali denarnih zneskov nad 1000 K tako v poštnem kraju, kakor izven tega plačati doklado, določeno za zavitke pod točko 3 a), zadnji odstavek.
5.	Pristojbina za poštni predal.
Pristojbina, ki jo plačujejo prejemniki v
krajih, kjer se dostavljajo redno pošiljatve po poštnih uslužbencih, za pridržek sprejema pošiljatev na poštnem uradu, znaša mesečno 2 K, če se ta pridržek nanaša le na navadne in priporočene pisemske pošiljatve, sicer pa 3 K.
6.	Zabeležnina za pridržek razbremenjenja carini podvrženih pošiljatev.
Ako si pridrže stranke v krajih, kjer razbremenjuje pošta sama carini podvržene pošiljatve, razbremenitev tacili pošiljatev, plačati morajo v ta namen zabeležnino 3 kron za vsak nov zaznamek.
7.	Ležnina.
Za vsak zavitek, ki leži nedvignjen na poštnem uradu brez krivde pošte, iztirjava se od komada in dneva 5 vinarjev. Vendar pa so naslednji dnevi ležnine oproščeni:
1.	dan prihoda zavitka na poštni urad; razven tega
2.	pri »poste restante« naslovljenih zavitkih kakor pri zavitkih namenjenih za prejem nikc v tacih krajih, kje se ne vrši redno dostavljanje potoni poštnega sla, 7 neposredno sledečih dnij in
3: v vseh drugih slučajih neposredno sledeča dva dneva.
Zavitki za poštnine proste oblasti in urade oproščeni so ležnine, takisto tudi voznopoštne pošiljatve za moštvo vojaškega stanu.
Ležnina ostane na pošiljatvi v tozemskem prometu vračunana tudi v slučaju, ako se pošiljatev za prejemnikom pošilja ali odpošiljala! vrne.
8.	Pristojbine za opuščenje ali znižanje povzetja.
Odpošiljalec, kateri zahteva, da se povzetje opusti ali zniža, ima vnaprej vplačati:
1. ako se ima odredba preposlati pisemskim potom, pristojbino za navadno (t. j. do 20 gramov težko) priporočeno pismo;
it fraku sreča vošt. Zdej, ke je Dražil clu pet-najstletnca ubhaju, sc pa gespud žepan še zmenu ni zajnga. A je tu lepu in prou! Tu ni lepu in vnder gespud žepan ni tega ttržali. Vidja, preh k jc mou gespud žepan še prejšu-ga sekreterja, se kej taega nekol ni mogl zgu-dit, zatu ke jc sekreter ene bukle peiu, k sa bli usi svetniki in druge take prložnast, pr kerch je blu treba gespude žepane kermo vošt, notr zapisan. Kcdr .ie pršlu kej tacga naprej, pa jc kar sekreter gespuda žepana pubezou, de .ie treba vošt temu in temu, pa seje zgudl. Zdej pa, ke ma gespud žepan dohtarja za sekreterja, se pa na use puzab, ke dohtar, namest de b na svetnike alitu, pa sc zmeri na kularabce na plae misl in na tku imenitne reči puzab. Pa tu tku nč na škodje, sej .ie pr nas tku zmeri use narobe. Najmlajši društu »Merkur« je tud puzabu, de ma pcusk društu »Iblana« soja petnajstletnca in je na-laš tekat soja veselica prštimu. »Sokol« je tud puzabu, dc 11111 jc »Iblana« žc petnajst let tlaka delala, zatu pa tud ni puslou nubenc deputacije na slavnast »Ihlane«. Ubčinsk svetniki sa pa glih tist večer pr »Fajmeštre« za fržou šponal iu nisa utegnil pridet ua ta slavnast. Tku, de če b na blu gespe žepanuvke in pa mene na te slaunast, pa b na blu prou nubene kaeapitete.
Jh puzdravla
Roltatu Pepe i/. Kiideluga.
!■ priloga 10, štev, ^Slovenca" dne 12. januarja 1906.
2. ako se ima odredba preposlati brzojavnim potom, pristojbino za brzojavko po tozadevnem ceniku.
9. Pobiralnina.
Pobiralnina, katera se iztirjava za predmete. pobrane po selskem pismonoši. znaša za priporočena pisma 6 vinarjev; za druge pošiljatve toliko, kolikor znaša dostavnina (točka 3 a).
NB. V novem poštno pristojbinskem redu navedeni postavki — razven določb glede kolodvorskih pisem, poštnini podvrženih sodnij-skih pisem, prejemnih potrdil o priporočenih pismih in glede železniških obvestil — veljajo tudi v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino.
Tudi ostanejo v veljavi dosedanji predpisi in sicer:
toliko v prometu z Ogrsko, kolikor z Bosno in Hercegovino glede nefrankovanih in nezadostno frankovanih pisem,
v prometu z Ogrsko glede pristojbin za poštnini podvržene časniške priloge in slednjič
v prometu z Bosno in Hercegovino glede pristojbin za poštne nakaznice, pisma z napovedano vrednostjo in za zavitke.
B.	Sprememba glede dostavljanja zavitkov v
kraju pošte.
Počenši s 16. prosincem 1907 dostavljali se bodo v poštnih krajih (kjer ni uže odrejeno dostavljanje zavitkov) zavitki do 2 kg. teže in do 1000 K vrednosti prejemnikom na dom.
Če spada več zavitkov k jednj poštni spremnici, dostavi se vse istočasno, če ima tudi samo jeden zavitek tisto težo, do katere se dostavljajo zavitki na dom.
C.	Sprememba cene nekaterih vrst poštnih
tiskovin.
Od 16. prosinca 1907 nadalje stanejo go-lice za poštne nakaznice 3 vin.
Z istim dnem podraže se tudi od poštne uprave izdane zalepke in križni zavitki (Streif-band) za 1 vinar pri komadu v ime odškodnine za materijal in izdelovalne stroške.
Dosedanje zalepke (po 6 vin. in 10 vin.) in križni zavitki (po 3 vin.) smejo se uporabljati le še do vštetega 15. prosinca 1907. S 16. prosincem 1907 vzamejo se te zalepke in križni zavitki popolnoma iz prometa.
Dosedanje poštne nakaznice (po 2 vin.) morejo se brez doplačila še do 31. prosinca 1907 rabiti. S 1. svečanom 1907 vzamejo se te tiskovine istotako docela iz prometa.
Zalepke, križni zavitki in poštne nakaznice, kar .iih je še mej občinstvom, zamenjujejo se, čc nimajo znaka poštne uporabe, do 31. sušca 1907 na vseh poštnih uradih za druge poštne vrednostnice iste veljave, nc da bi se zahtevalo za to kako odškodnino. Od 31. sušca 1907 nadalje se pa te vrednostnice ne bodo več niti zamenjavale niti vsprejemale.
SPREMEMBA V BRZOJAVNI SLUŽBI. A. Izdaja golic za brzojavke kot vrednotnic.
Počenši s 16. prosincem 1907 uporabljati je o oddajanju zasebnih brzojavk, kakor tudi pristojbini podvrženih državnih brzojavk go-lice. ki sc plačujejo kot vrednotnice.
Od te določbe so izvzete brzojavke, ki so napisane na uradno izdanih nakaznicah za brzojavne odgovore.
Golice za odajanje brzojavk so:
a)	ali za navadne brzojavke in se dobivajo posamezno ali v poljubnem številu za ceno 2 vinarjev za vsak komad,
b)	ali za brzojavke, katerih pristojbine sc naknadno obračunavajo. Te poslednje golice se dobivajo v zvezkih po 100 listov za ceno 7 kron (za vsak list je namreč 5 vinarjev za obračunavanje in 2 vinarja za golico) v vseh prodajalnah poštnih vrednotnic in na onih železniških brzojavnih postajah, ki se pečajo tudi s sprejemanjem brzojavk.
Brzojavke, ki so napisane na drugačnih golicah ali pa na navadnem papirju, morajo odpošiljalci sami prilepljati na uradno izdane kupljive golice.
Obširnejše brzojavke, za katere na uradnih golicah ni dovelj prostora, se napišejo lahko docela ali deloma na poljubne liste, katere je pa treba z lepilom trajno prilepiti na golice.
Telefonskim naročnikom, ki oddajajo brzojavke potom telefona, zaračunavajo se zneski za brzojavne golice v dotičnih naročniških računih.
Golice pod a) in b) pmenjene, ki so nepo-rabne postale, more občinstvo za nove zamenjati pod istimi pogoji, kakoršni so določeni za poštne vrednotnice.
Dokler sc ne tzdado nove brzojavne golice, dovoljeno je, rabiti za zasebne, oziroma pristojbini podvržene državne brzojavke golice, ki so bile doslej v rabi, pod pogojeni, da se za vsako brzojavko prilepi na tako golico znamka za 2 vinarja.
Celi zvezki golic (zvezek po 50 komadov), kakoršni so se doslej prodajali v prodajalnah poštnih vrednotnic po 30 vinarjev, se lahko zamenjajo na vseh poštnih in brzojavnih uradih za drugovrstne poštne vrednotnice iste veljave, toda Ic do vštetega 31. prosinca leta 1907.
Posamezne liste tacih zvezkov zamenjujejo poštni uradi na ta način, da dajejo za tacih 5 listov poštnih vrednotnic v vrednosti 3 vinarjev. Za izmenjevanje se ne zahteva n'kakc pristojbine.
H. Odprava pristojbine za lokalne brzojavke v internem avstrijskem prometu.
S 16. prosincem 1907 odpravi sc v internem avstrijskem prometu pristojbina za lokalne brzojavke.
Besedna pristojbina za brzojavke v lokalnem prometu, oziroma v prometu mej kraji, za katere se je rabila doslej lokalna pristojbina, izenači se torej s tem dnem z besedno pristojbino brzojavk za večje daljave in znaša najmanjša pristojbina za oboje vrste brzojavk odslej 60 vinarjev.
PREUREDITEV DOLOČB, T1ČOČIH SE TE-LEFONSKIH PRISTOJBIN V DRŽAVNEM TELEFONSKEM OMREŽJU.
Z naredbo c. kr. trgovinskega ministrstva od 22. grudna 1906, drž. zakonik št. 254, določile so se na novo telefonske pristojbine. Ta preureditev, ki popolnoma odpravlja nepriljubljeno stavbno pristojbino, nudi zasebnikom vzlic temu, da se zviša letna pristojbina za telefonske naprave, ki služijo trgovini, mogočnost, da dobi za svoj mali promet telefonsko zvezo, za katero jim bo celo manje plačevati na leto, nego do sedaj. Bistvo te preureditve obseženo ie v sledečem:
Stavbnina, postajnina iu pretičnina, ki so jih naročniki do sedaj plačevali za napravo in vzdrževanje telefonskih naprav in za uporabljanje telefona za pogovore mej lokalnim telefonskim omrežjem, se odpravijo, mesto teh pa se upelje letna naročnina. Dosedanje pristojbine za stranske aparate, za oddajanje brzojavk in fonogramov potom telefona in za interurbanne pogovore ostanejo nespremnje-ne. Nova naročnina določala se bo prvič po obsežnosti poedimh omrežij in drugič po meri uporabe telefona po naročnikih. V prvem slu -čaiu plačali bodo n. pr. telefonski naročniki na Dunaju razmeroma večjo naročnino, nego naročniki v Trstu, ti zopet večjo nego naročniki v Ljubljani; v tem oziru uvrste se sedanja telefonska omrežja v šest skupin po številu nar ročnikov omrežja z več nego 20.000 naročniki v I. skupino; omrežja z 5.001 do 20.000 naročnikov v II. skupino; omrežja z 2.001 do 5.000 naročnikov v III. skupino; omrežja z 501 do 2.000 naročnikov v IV. skupino; omrežja z 201 do 500 naročnikov v V. skupino in omrežja do 200 naročnikov v VI. skupino. Od omrežij, obstoječih v okraju tržaškega poštnega ravnateljstva spadajo Trst v IV., Ljubljana v V., Gorica, Pulj, Opatija in ostala omrežja, v VI. skupino.
Če se v bodoče uvrsti kako omrežje vsled zvišanja ali znižanja števila naročnikov v drugo skupino, plačevati je pristojbino za to skupino od 1. prosinca sledečega leta naprej.
Glede uporabe naročniških postaj uvrstijo se naročniki v šest tarifnih razredov, po katerih se bode plačevala različna naročnina. Razločevalo se bode namreč mej »postajami v trgovinah« in »postajami v stanovanjih«, prve kakor druge pa se bodo zopet delile v posam-ne zveze« in v »družbene zveze«. Družbene zveze napravljale se bodo kot »'/a družbene zveze« ali pa kot »'A družbene zveze« (poslednje samo pri telefonih v stanovanjih). Postaje v trgovinah napravljale se bodo izključno le v prostorih, ki služijo trgovini (obrti), postaje v stanovanjih Ie v prostorih, ki služijo izrecno za stanovanje. Pri družbenih zvezah imata dve postaji (polovična družbena zveza), oziroma štiri postaje (četrtinska družbena zveza) različnih naročnikov eno skupno progo. za katero določi uprava soudeležnikc. Družbene proge se napravijo tako, da naročniki, ki se jih poslužujejo, ne morejo drug drugega motiti, niti poslušati drug drugega pogovorov.
V vsaki skupini bo torej sledečih šest razredov:
Posamne zveze: tarifni razred A, telefoni v trgovinah z jako vel. prometom (z dopustnim številom 6001 do 12.000 klicev na leto); tarifni razred B, telefoni v trgovinah z velikim prometom (število klicev 3001 do 6000 na leto); tarifni razred C, telefoni v trgovinah z malim prometom (število klicev največ 3000 na leto); tarifni razred D, telefoni v stanovanjih (število klicev največ 2400 na leto);
družbene zveze: tarifni razred E, polovica družbene zveze (kot telefoni za stanovanja in za trgovine, izvzeti pa so veliki hoteli, kavarne, pisarne itd.; število klicev: približno tri četrtine za razred D določenega števila); tarifni razred F, četrtina družbene zveze (le kot telefoni za stanovanja dopustne; število klicev: približno polovica za razred D določenega števila). Aleje dopustne uporabe družbenih^zvez določijo se lc s posebnimi tiarcdbami. Če naročnik prekorači največje število klicev, ki je določeno za tarifni razred A, more se prisiliti v to, da si naroči še eno postajo; če prekorači največje število klicev kaka postaja tarifnega razreda D (telefon v stanovanju s posamno zvezo), tedai se postopa s postajo kakor s trgovskim telefonom; če se pri družbenih zvezah prekorači določeno število klicev, mora se naročnik priglasiti za najvišji tarifni razred (polovično družbeno zvezo ali posamno zvezo).
Letna naročnina znaša: Za Trst (skupina .IV) ad A) 260 K, ad B) 215 K. ad C) 170 K, ad D) 145 K, ad E) 100 K. ad F) 60 K; za Ljubljano (skupina V) ad A) 215 K. ad B) 180 K, ad C) 145 K. ad D) 130 K, ad E) 90 K. ad F) 55 K; za Gorico, Pulj, Opatijo in za druga omrežja tržaškega poštnega okraia (skupina VI) ad A) 180 K. ad B) 150 K. ad C) 120 K. ad D) 115 K, ad E) 80 K, ad F 50 K.
(Dalje prih.)
Po suetu.
»Saharski cesar« ni umrl, ampak izginil.
Jaques Lebaudy, francoski milijonar in znan
pod imenom »saharski cesar«, baje ni umrl, ampak izginil. Zadnjič se je pojavil 20. julija leta 1995, ko se je pritožil kot »saharski cesar« nad svojimi podložniki, češ, da mu ne vračajo denarja. Od takrat manjka o njem vsak sled. Njegova saharska posestva so prazna, in istotako vsa ona, ki jih ima v Parizu. Njegovi sorodniki pa, ki imajo na milijone premoženja, se za vse to nič ne brigajo, ker ne marajo nikakšnih procesov.
Cilinder propada. Pariška tovarna za cilindre je prosila uredništvo »Timesa«, naj prepreči v svojih podlistkih norčevanje iz cilindrov. Satirični podlistki so tako uničili trgovino s cilindri, da je padla njihova produkcija v zadnjih desetih letih od 22 milijonov na šest in tri četrtine milijona.
Princ kot kapelnik. Angleški princ Robert Broglic, potomec stare plemske obitelji, jc poročil pred leti neko subretko. Te dni jc z njo prvič javno nastopil. Ona je pela, a princ je dirigiral orkester. Njegovi sorodniki so se trudili, da bi ga od tega odvrnili, a brez uspeha.
Samoumor radi I K 60 h. Knjigoveški učenec Bela Hauser v Budimpešti, ki je bil star šele deset let, ni vedel svojemu gospodarju odgovoriti, kam je dal 1 K 60 h, ki bi jih bil moral oddati na pošti. Gospodar ga je oddal policiji, a učenec se je potoma ustrelil.
Rockeieller je imel dohodkov v minulem letu vsak dan 600.000 mark. Vsaka ura ponoči in podnevi mu je prinašala 37.000 mark, a vsaka minuta 460 mark. Poleg tega toži Ro-ckefeller, da je bilo leto 1906 zanj silno slabo.
Sijajen dar. Neka bogata dama je izgubila v Eschvveilern ročno srebrno denarnico, v kateri je bilo za 50.000 kron bankovcev. Denarnico je našla hčerka gostilničarja Miillerja in jo vrnila. Dama ji je dala zato ves svoj zlati nakit, srebrno denarnico in poleg tega veliko vsoto denarja.
Za pisma se jc vrnila zopet stara moda. Moderni mladi ljudje pišejo zopet na liste, ki so okrašeni z rožicami, metuljčki in prepre-ženi od zlatih žilic. Pri tem morajo biti pisma majhna in prijetne oblike.
Skrivnostna smrt milijonarja. V Parizu ie umrl pred šestimi tedni 76letni milijonar Naatz. Zdravnik, ki je potrdil, da je zadel milijonarja na stopnjicah mrtvoud, bo sodnijsko zaslišan. Truplo milijonarjevo bodo odkopali in zdraviliško preiskali.
Smrtna žrtev vdove. Angleške postave ostro zabranjujejo staro indijsko navado, po kateri se mora sežgati indijska vdova skupno z rajnim možem. Kljub temu se drže Indijci na skrivnem še vedno te stare navade. V Nepalu pa menda ne gledajo tako strogo na prepoved vdovskih žrtev. To dokazuje poročilo indijskega lista »Banda Matarane«, ki piše-V bližini Himalaj je živel star bramin bogabo-ječe življenje. Premoženje njegovo ni bilo ravno majhno, tako približno 660.000 kron jc imel. Star je bil 82 let. Pred nekaj dnevi ga ja pa došla smrt. Zena njegova, stara 78 let, je sklenila, zvesta stari šegi, da mu hoče slediti v smrt, z njegovim truplom vred da hoče biti sežgana. Skrbno je zbirala zato potrebne snovi in izdala 5880 rupij zanje. Ostalo premoženje je pa žrtvovala dobrodelnim napravam. Svoje posestvo je darovala poslom, in vse, kar je imela, je na ta način razdelila med potrebne reveže in siromake. Nad 15.000 oseb se je zbralo, da izkažejo vdovi občudovanje in pa simpatije. Mož je umrl zgodaj zjutraj, a ker se vdova ne sme sežgati, če temu ne pritrdi guverner, je morala na smrt pripravljena vdova čakati do 2. ure popoldne. In prišli so uradniki, pa jo vprašali, če ima: skrbi in težave, če ji manjka sredstev za nadaljnje življenje. Storiti hočejo vse zanjo, da se preživi. \ vdova jim je odgovarjala, da je darovaia svoje premoženje. Ne pozna pa drugih želja, kakor da kot »sati« sledi svojemu možu. Pa oblastvenega dovoljenja .ii niso dali in končno so sežgali samo truplo mrtvega njenega moža. To .ie pa vdovo tako vžalostilo, da ni marala ničesar več jesti. Deset dni potem je umrla šcpetaic ime rajnega svojega moža.
Prijeten gost. V London je prišel ter se naselil v hotelu Tavistork čudak ali pa norec, ki se je vpisal VVilliam Yates iz Shefficlda. Berači in reveži imajo z Yatesom veselje, zakaj mož plačuje vse, kar kupi, s stotaki ter ne vzame nikjer drobiža nazaj. Za časopise, ki jih kupuje od kolporterjev na ulici, plačuje stotake, ravno tako ne da manj kot stotak cvetličarki za šopek in sploh beraču, ki ga slučajno naleti na ulici. Ako pa gre kateri berač za njim ali pa ga naprosi za dar, potem mu Yates ničesar ne da.
Najbogatejši mož na svetu pravijo, da ni več Rockefeller, ampak neki Friderik Weyer-hauser. ki je bogatel celo vrsto let popolnoma na tihem v državi Wisconsin v Ameriki. Rojen je bil leta 1834 v Nicdersaulheimu. odkoder je odpotoval s sorodniki 1. 1852 v Ameriko. Pečal se je ves čas z žaganjem in prodajanjem lesa in tako obogatel. Gozdovi, ki so njegova last, zavzemajo silen prostor.
20 milijonov novega nikeljnastega denarja si omisli avstro-ogrska monarhija, ker dosedanji drobni denar prometu ne zadostuje. 14 milijonov ga bodo skovali v Avstriji, a 6 milijonov na Ogrskem.
Zviti kavarnar. Jako zvito je ravnal neki kavarnar tam na amerikanski celini, da pridobi gostov za svojo pravkar otvorjeno kavarno. V časnike je dal inserat z vsebino, da neka mlada ženska, stara 22 let, hči posestnika več hiš, s 35 do 50.000 kron premoženja, išče ženina. Mnogo se jih je oglasilo. Vsak je
pa dobil pismo, da želi ustmenega razgovora, ker sovraži pisarije. Za to ga vabi, naj pride pojutrišnji dan v kavarno X. In res so gospodje točno dohajali v kavarno in čakali bogate neveste zaman. Pa tudi »gospodične« ie zviti kavarnar na ta način privabil v kavarno in si zadovoljno ogledoval goste, ki so čakali zaman bogatega »ženina« in bogate »neveste«
Okamenel. V bolnici v Wiesbadenu je umr te dni neki 19-letni arhitekt, kateremu je truplo okamenelo. Slučaj, ki ie čisto nenavaden, je vzbudil veliko pozornost. Bolnik ni mogel ganiti z nobenim udom in ie končno v silnih mukah umrl.
Dunajsko državno pravdništvo proti ko-varstvu. Nečtivene razmere, ki jih je odkrila znana razprava proti Riehlovi, imajo te dobre posledice, da nastopa dunajsko državno pravdništvo odločno proti kovarstvu Dne stali prcd mariahilfškim okrainim sodišču lika Lowy, n.ieii ljubimec Rud. Schick ini oče Lo\vyjeve, Jonas Eckstein. Toženi so oni kovarstva in napačnega objavljenja. Lo-wyieva m Schick sta imela najeto od 1. maj-mka 11. luksuriozno stanovanje nedovoljene hiše strpnosti šestih sob. Za stanovanje sta plačala na leto 3200 kron in sta sprejemala v stanovanju ljubiniske dvojicc, kakor tudi posredovala znanja med damami in gospodi. Lo\vyjeva je pri prvi razpravi tajila. Hri drugi razpravi je pa priznala, da ni imela takega obrta kakor druge take ženske na Dunaju. Dajala je lc stanovanja v najem in enkrat mesečno je šla iskat dame za gospode N;t sodnikovo vprašanje, koliko da je dobila odgovori, da deset do dvajset goldinarjev' Državni pravdnik: Zneski so bili višji, 500 do 100 goldinarjev. Zagovornik: Bili so to »nobel« gospodje, ki jim ni nič za to. Lowy-jeva: »Tudi z dvora so prišli gospodje.« Obtoženi Schick jc izjavil, da o sestankih v svojem stanovanju ni vedel ničesar, ker je večinoma popotovai. Kuharica Lowyjeve Marija Jarosch izpove, da je hodila po ženske ki so se pripeljale večinoma v kočijah. Honorar je znašal 50 do 100 goldinarjev. Ta izjava je pa razburila Ecksteina tako, da je pričel kričati • Izdam zdaj vse, kakor je bilo res. Moja hči m hotela oddajati stanovanja in je rekla Schicku, naj si išče lc službe. A Schick si je pustil poslati v Budimpešto dve deklici Vso stvar je vodil Schick in ne moja hči. Če ie dobila moja hči denar, ij ga je preccj vzel. bciuck ze leta ni imel nobene službe Moja hci mi je rekla enkrat ponoči, da ne strpi več takega življenja in me pozvala, naj ovadim vso stvar. Večkrat je hotela uničiti obrt da bi si on pričel na pošten način služiti kruh Nadzornik tajnih policistov Bauer je izkušai razbremeniti Schicka in je izjavil, da ic služil Schick policiji kot zaupnik in jc dobil za vsak slučaj en goldinar. Zagovornik Lo\vyjeve se je skliceval na njeno odkrito izpoved Kaz-njivega ni videla v stvari ničesar, ko hodijo neka Sachs, neka doktor Weiss in neka baronica Schonthal brez kazni okoli, dasi dobe ogromne svote. Državni pravdnik je izjavil da nastopi ravno tako proti vsem osebam' ako ima material na razpolago. Zagovornik je obžaloval, da državnemu pravdniku ni znano kakšne govorice krožijo o hiši Sachsove Sodnik je obsodil Lowyjevo v enomesečni, Schicka v tritedenski strogi zapor, oprostil pa Ecksteina.
Električna hiša. V New Yorku dovršujejo ravnokar po amerikanskem mnenju »idealno zgradbo« delo »Splošnega električnega društva« Na tej hiši ni nobenega dimnika, ker elektrika nadomešča oglje in plin. V kuhinjah so postavljena električna ognjišča, a tudi sobe bi grela sama elektrika. Vrata se odpirajo in zapirajo, kadar se dotakne električnega gumba. I o celi hiši so izpeljani električni alarmni signali, tako, da sta vsak vlom ali tatvina nemogoča.
Šest sestra je poročil James Craven trgovec v Montani. Najprej je poročil bogato m najstarejšo hčer tamošnje rodbine Lam-preht. Isto dekle pa je zalezoval tudi neki pol-mdijanec Charley Voli. Ko je ta videl, da je poročila Cravena, ie takoj sklenil, da se nad njun osveti. In nato mu je ob neki priliki ustrelil ženo. Potem se jc skrival po gorah tako dobro, da ga policija ni zasledila. Craven jc poročil nato sestro svoje žene in Volf mu je tudi to ustrelil. Isto se je zgodilo s tretjo sestro. Četrta se je poročila potem s Cra-venom pod tem pogojem, da se osveti nad Vohom. Craven je to storil s tem, da je oborožil celo četo in šel z njo nad morilca in ga res ustrelil. Ali tudi ta žena ic umrla vsled neke nalezljive bolezni. Craven ie poročil nato peto sestro, a to je vrgel ob neki priliki konj tako nesrečno raz sedlo, da je obležala na mestu mrtva. Zdaj ima Craven za ženo šesto sestro. Z njo se jc preselil v Ohio in z njo upa preživeti \ sreči vsaj primerno vrsto let
Srednje šole v Avstriji. Letos je v Avstriii 244 gimnazij in realnih gimnazij, realk ie 131 Gimnazijskih dijakov in dijakinj je 87.464 rc-alčanov 45.J65, srednješolcev sploh pa'132 tisoč 629. Čeških gimnazij je 35 na Češkem 16 na Moravskeni, 1 v Šleziji, realk imajo Čehi na Češkem^ 25, na Moravskem 16, v Šleziji nobene; v Šleziji je ena poljska, v Galiciji 42 poljskih gimnazij in 11 poljskih realk. Ruskih gimnazij je 5 v Galiciji, realke nobene. Slovenci nimamo nobene čisto slovenske gimnazije m nobene realke. Srbsko hrvaških gimnazij je pet. I v Istri, 4 v Dalmaciji in 1 realka v Dalmaciji. Nemških gimnazij je 121, realk 43 italijanskih gimnazij je 6, rcaike 4, čistih ru-munskih srednjih šol ni. Utrakvističnih gimnazij je 12, na Kranjskem in Štajerskem nemško-slovenskc, v Bukovini nemško-rumunske in nemško-ruske, utrakvistična realka ie ena
JsseniSke novice.
j Zanimiv slučaj. — Kdo sta bili mrtvi ženski v blejskem jezeru. Pod tema naslovoma je »Slovenec« poročal, da je bila 13. decembra 1906 v bleškem jezeru najdena utopljenka, katero so pokopali kot Terezijo Rogač z Bleda, dne 6. januarja 1907 pa so dobili drugo utopljenko, katero so spoznali, da je prava Terezija Rogač. Prva je skoro gotovo Dolenčeva Liza, ki se jc izgubila 9. septembra 1906 in od tistega časa ni nobenega glasa o r.jej. Ker je bila zmešana, je verjetno, da je naila smrt v jezeru. Kolikor so opisali prvo utopljenko, imela je tako obleko, v kakršni je Ana Pikon izginila. Ker je bila Ana Pikon stara že okoli 60 let, je obdukcija lahko dognala, ali jc bila prva utopljenka tako mlada, ua ni misliti na Ano Pikon. Vsekakor je bolj v erjetno, da je utopljenka Ana Pikon, ker je z Jesenic imela bližje v jezero, nego Dolenčeva Mica od Kranja.
j Poseben vlak vozi vsak dan s Hrušice ne, Jesenice. Majhen stroj z enim samim osebnim vozom ob pol 8. uri zjutraj jc že dalje časa vzbujal pozornost in ljudje so sc izpra-ševali, kdo se neki vozi vsak dan ob enaki uri s tem posebnim majhnim vlakom. Kdo bi si bil misil, da jc železnica tako postrežljiva! Šolske otroke vozi s Hrušice v šolo zastonj. Seveda so to otroci železničarjev, stanujočih na Hrušici.
j Časopisi pišejo samo neresnico. Tako jc izjavil naš župan dr. Kogej, ki jc bil zaslišan kot priča pri sodniji v Kranjski gori dne 10. t. m. v tožili zadevi Pongratza zoper učitelja Fabinca. Pripomnimo, da bi bilo popolnoma resnično, ako bi bil rekel: liberalni časopisi pišejo samo neresnico. Splošno pa se njegova izjava ne vjema z resnico. Kar je n. pr. o dr. Kogeui pisal »Slovenec«, je vse resnično. Resnično je, da je dr. Kogej svojo čast in poštenje obljubil v roke vladnega zastopnika, da se bo kot župan držal postave in občinskega reda, in res jc, da ie popolnoma nepravo postopal n. pr., ko jc dne 16. avgusta 1906 pustil glasovati o predlogu, da sc odpuste globe onim odbornikom, ki so provzro-čili nesklepčnost sej, tudi tistim odbornikom, kateri bi morali globe plačati. To naravnost prepoveduje § 4.3. občinskega reda. Resnično je tudi, da ne skliče občinske seje, čeravno bi jo moral v smislu § 41. Resnično jc dalje, da iu šc predložil proračuna za leto 1907, čeravno bi ga bil moral že po § 66. občinskega reda. Resnično je sploh vse. kar »Slovenec« poroča, če pa jc bil kdaj o čem napačno poučen, popravi, kakor hitro izve. Tako popravi danes poročilo glede odbora Chamovega društva za »osvobojenje kmetov«, da je odbornik s Planine, res sicer Razinger, toda po domače Odamič, ne oKpišar. Da bo poročilo bolj popolno, pristavimo še, da je Odamič analfa-bet, analfabet jc tudi Rogar s Hrušice, ki je tudi odbornik Chamovega društva.
i Občinske seje župan dr. Kogoj še sedaj ni sklical. Proračuna za leto 1907 še ni predložil, dasi ravno bi ga bil moral po § 66. obč. reda že en mesec pred novim letom. Davkarija ne bo vedela, koliko občinskih dokiad naj pobira, in jih ne bo mogla pobirati, dokler tega ne izve uradno. lJosledice bodo kaj neprijetne za davkoplačevalce, ker bodo morali pozneje toliko več plačati in naenkrat, ko bi sedaj lahko po manjšo svoto v obrokih.
i Dohodkov od lova dobi občina na leto 1100 K. Po postavi (patent od 7. marca 1849, § 8c) se mora lovarina koncem leta razdeliti med zemljiške posestnike v razmerju njih posestva. Toda župan dr. Kogoj ne misli lova-rine razdeliti med zemljiške posestnike, ker jo je postavil v proračun med dohodke. Glasom razsodbe upravnega sodišča z dne 28. novembra 1879. št. 20,040 se zakupnina od lova ne sme porabiti v pokritje občinskih stroškov in se tudi ne sme postaviti v občinski proračun. Kdor ima torej kaj zemljišča v občini, zahteva naj od županstva delež od lovarine, ki mu gre po razmerju posestva. Ker se lovarina tudi za pretekla leta še ni razdelila, zahteva naj svo.i delež tudi za ta leta. Ce županstvo zahtevi nc ugodi, vloži naj tožbo. Nabrati sc je moralo že precej obresti, ki so se morale priložiti glavnici. Čc jc županstvo denar porabilo za druge namene, posestniki zemljišč niso izgubili s tem pravice do postavnega deleža od lovarine, županstvo naj skrbi, da porabljeni denar dobi nazaj in ga izroči pravim lastnikom. Opozarjamo, da imajo le zemljiški posestniki pravico do lovarine, kdor ima samo hišo, pa nič zemljišča zraven, nima te pravice.
.i Otroški vrtec za Jesenice se preseli s 1. februarjem v hišo g. Baloha. Za ta vrtec je postavljenih v proračun jeseniške podobčine 820 K. za savski otroški vrtec — nič .
j Podzemeljske dohode k posameznim osebnim vlakom bo na jeseniški postaji letos dalo napraviti gradbeno vodstvo. S tem bo za občinstvo preskrbljeno, da bo vedelo, v kateri vlak naj vstopi, ker včasih stoje po štirje naenkrat na postaji. Pri vsakem dohodu bo napis, ki bo potnikom povedal, h kateremu vlaku drži. Tako bo omejena tudi nevarnost za po-nesrečenje, ki jc sedaj res velika.
j Društvo za osvobojenje kmetov ne vleče. Joža Vovk ali Gregorjevec nabira po hišah ude za to društvo, pa mora okušati, kako grenko breme mu je naložil Cham. Celo pri takih, na katere je Gregorjevec gotovo zidal, naletel jc tako, da bo kmalo izgubil veselje za Chama pobirati kostanj iz žrjavice.
j Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Jesenice-Koroško Belo bo v nedeljo, 20. t. m. ob 4. uri popoldne v otroškem vrtcu na Savi.
iLjndsko gibanje. V župniji Koroška Bela ' bilo .ie v pretečenem letu rojenih 145, umrlo 77, I oklicanih 46 parov in poročenih 28 parov. Te številke jasno dokazujejo potrebo ustanovitve kaplanske službe.
Idrijske nouice.
i Občinska javna seja je bila dne 5. janu-varja. Prišlo je na dnevni red več nemalo važnih stvari. Vedno bolj sc kaže, da sc bližajo volitve. Ako bi nc imeli drugega obvestila, zadostovalo bi nam, da se je zopet sprožila misel na železnico. Želimo prav iskreno tudi mi, da bi čimpreje zvezali Idrijo s svetom, zato pa ob enem mislimo, da bi bilo kaj dobro, ako se o tej stvari ne bi govorilo samo pred volitvami. Naši naprednjaki so imeli doslej to navado. Kadar so se približale volitve, bila jc na dnevnem redu železnica, komaj pa so volitve minule, bila je pozabljena tudi železnica. Pri imenovani občinski seji smo zopet razpravljali o železnici, dokaz, da so volitve pred pragom. Pa nekaj o seji!
i Primanjkljaj jc gotov pri naši občini. Sicer je »Slovenski Narod« pisal, da bo pri-inanjkalo okoli 25.000 kron, a gospodarilo se je tako, da je zmanjkalo po županovih besedah samo 18.000 kron. Precej je pa še vseeno! Saj je preteklo komaj poldrugo leto, ko so se v občini šc na prsi bili in klicali, koliko imajo prebitka in kako lahko povišajo mestno realko v višjo. Tačas nismo verjeli, da gre od srca imenitno zatrjevanje, pa bi še danes skoraj verjeli in mislili, da je »Slovenski Narod« prvikrat resnico pisal, ko je poročal o stanju v naši občini. Davkoplačevalci bodo veseli, ako ni govoril »Narod« resnice.
i Podržavljenje realke je tolažba Idrije, kakor je videti. Ljudje, ki so šc pred kratkim govorili in pisali za občinsko realko, so sedaj drugih misli, tako, da bi se danes hudo motil, kdor bi trdil, da nismo v glavnih zadevah istega prepričanja. Veselo znamenje nam jc, da se je še celo župan prelevil ter v svojem novoletnem pozdravu govoril tudi o podržav-Ijenju realke. Stara stvar! Berači se že še dobimo, dokler je bilo kaj denarja, nismo poznali ne ministra, ne dr. Šusteršiča.
i Kanalizacija mesta je potrebna, kakor jc rekel naš gospod župan. Prav radi mu pritrdimo tudi davkoplačevalci, mislimo, da tudi zdravstvene oblasti niso kaj zadovoljne z našo kanalizacijo. »Po mestu hitro voziti in pokati je ostro prepovedano«, je stalo svoj čas na, skrajnih hišah naše občine, danes pa bi ne bilo napačno, če bi po nekaterih ulicah ukazali hitro hoditi, ko so tako čudni duhovi, ki se razvijajo ob naši dosedanji mestni »kanalizaciji«.
i Nikova se bo regulirala, ko bo realka podržavljena. Imenitne županove besede! A se tako bojimo vedno liberalne farbe. Svoj čas so pravili, da je Nikova — tudi tam pod kon-sumom -— gozdnega erarja. Zato pravijo, da jc bilo toliko bobnanja, manj pa uspeha. Zabavlja sc že šc. kaj ne Kristan, ampak ljudem kaj pokazati je pa težje.
i Tujcem bo za bodoče lepo preskrbljeno v Idriji. Kakor hitro bo realka podržavljena, izpraznilo se bo toliko stanovanj, da nc bo treba nobenemu tujcu iti na seno.
i Železnico dobimo. Občinski odbor se ie »svečano« izrekel zanjo na predlog Antona Kristana. Zupan, kot zastopnik liberalne stru-je, je imel že svoj predlog, ko je prišel Kristan s svojim. Ko srno poslušali župana, domislili smo se takoj znane zadeve, dobrega pol leta stare. Takrat je prišel beneficijat Osvvald v občinsko pisarno ter od tajnika izprosil nekaj starih aktov. Dobil jih je in pregledal, a bil toliko nepreviden, da je opozoril prezgodaj na več nerednosti, ki so imele priti v razpravo pri shodu uradnikov, nalašč sklicanem v ta, namen. Seveda niso pustili Osvvaldu dokazati, kako se je zgodilo z nekimi svotami. Umazati so ga hoteli tudi pred oblastmi, ki zahtevajo do vinarja račun od vsakega variha, za tisočake sc pa ne zmenijo, če človek naravnost nc toži. A to Ic mimogrede, ko bode železnica, odgovarjali bomo liberalcem peljaje.
i Železniški odbor je bil izvoljen pri zadnji občinski seji. Poleg Svobode in Kristana so v tem odboru šc župan, notar, Janez Gruden, Tinče in Didič. Kakor čujemo, potrudil se bo zlasti človekoljubni gospod svetnik Svoboda za železnico, ker jc res velika muka za konje dolga pot iz Idrije v Logatec.
i Škarpa pri konjušnici se nc sezida še sedaj. Počaka sc tako dolgo, da se bo videlo, kako daleč bo raztrgala obrežje Idrijca. Ako med tem izpodnese sosednje Golice, bo tem lažje izrekel veščak — jurist svojo sodbo o posestnem stanju. Veselo znamenje je vsekakor, da pri posestnih stvareh najemljejo ve-ščake — juriste, četudi je čudno, da se ne zanašajo na naše vešče juriste v občini.
i Vendar enkrat! smo vzkliknili, ko smo čuli, da dobita idrijska okrajna hranilnica in idrijska mestna občina one tisočake nazaj, ki sta jih darovali za novo železnico iz Idrije. Tako je prav. Nekaj časa smo merili proti Vrhniki. Ker je stroške tedaj 'Tinče iz svojega poravnal, porabimo lahko preostale tisočake za nove prometne načrte naše bodoče žclez-nicc do sv. Lucije.
i Mleko se je zopet podražilo v Idriji. Okoličanski kmetje hočejo za liter 20 vinarjev. Ljudem seveda ni prav. Pridružil se jim je Kristan, ki je županstvo interpeliral v tem oziru. Župan jc obetal odločen odpor. Tudi nam ni ljubo, ako se draže najpotrebnejša živila. Odkrito pa povemo, da tudi kmet danes ne dobi tako lahko delavca, kakor v nedolgo preteklem času. In kako se je podražila mrva! Kljub temu pa je tudi naša želja, da ostanemo pri starih cenah, kar jc mogoče. Dvomimo pa, da bi občina v lastni režiji izhajala,
i Občinske doklade na užitnino bi po mislih odbornika Fil. Vidic lahko občina naravnost pobirala, zlasti seda>, ko imamo dva redarja. Smo istih misli. Dajmo primerno nagrado policajema, ki naj pa zato opravljata, kar imajo sedaj od občine neobčinski uslužbenci.
i Kristana peče ustanovni shod »Katoliškega političnega društva«. Pravi v »Na-prej-u«, da jc več pričakoval. Ker pa posveča poročilu o našem shodu več prostora, nego o ustanovitvi svojega političnega društva, sklepamo iz tega, da pri njegovem shodu sploh nič ni bilo.
i Kupelani so prišli v milost pri Kristanu. Založil jc celo knjigo, ki jo je spisal glede vere kolegijalni Kirchsteiger. Počasi sc privadi Kristan tudi fajmoštrov.
Loške no«.
1 Popolno vso komando ali pa nič, je de-
viza liberalcev. Ker so pri občinskih volitvah v Stari Loki tako grdo pogoreli, sta graščak Stralil in prejšnji župan Dolenec odložila vse posle pri požarni brambi. Ne bo nič škodovalo, ako šc drugod isto storita in ž njima tudi drugi liberalni somišljeniki.
1 Volitev župana v Stari Loki se je vršila mirno. Naložena kazen, ker se niso liberalci prvič hoteli vdeležiti županske volitve in pa odločen nastop politične gosposke, ki je zahtevala takojšnjo iztirjatev globe 30 K in na-daljno večjo globo, ako se zopet volitve ne vdeleže, jim jc vzela vso srčnost. Kakor šo-larčki ponižno so zdaj prišli k volitvi in nemo gledali izvolitev katoliškega moža Uasparja Triller za župana starološkega. Za svojo prejšnjo srboritost so pa dobili plačilo s tem, da ni noben izmed njihove srede voljen za svetovalca. O jerum. jerum, kako se vse spremeni! Prej na konju, zdaj pa na tleh!
1 Zadnja tolažba liberalnih invalidov je še tožarjenje pri sodniji za vsako količkaj dvoumno besedo. Gosp. kaplanu v Stari Loki so iz maščevanja, ker jih je vrgel iz sedla, naenkrat obesili na vrat kar tri tožbe. Seveda liberalec ie razžaljeni, če ga le po strani pogledaš, kaj šele, če ga spomniš na njegove dolžnosti. Obenem si pa mislijo, duhoven bo tako spodaj.
I Koga se liberalci boje? Liberalci se radi na prsa bijejo, češ, da se nikogar ne boje. A pred enim imajo strašanski strah, namreč »Slovencem«. Kovačev Gašper je o priliki zadnje pogrebščine v Stari Loki zažugal, da ie pripravljen 100 gld. zatoževati, čc bo »Slo-vcnec« tudi o njem pisal, da je bil zraven. Zadnjič mu je »Slovenec« sicer prizanescl, a čc ne bo po gostilnah bolj krotil svoje liberalne jeze in bolj pazil na svoje besede, se bomo malo več ž njim pomenili. Gašper prst na usta, če ne pride parkelj!
1 Katol. izobraževalno društvo je ponovilo igro »Mlinar in njegova hči«. Ker je bila predstava ob 4. popoldne, prišlo jc dokaj gostov iz Selc, Št. Lenarta, Poljan in Stare Loke. Predstavljalo sc je, kakor prvič, nad vse dobro. Lc tako dalje!
1 Da se katol. izobraž. društvo dobro giblje, vedo tudi v liberalni čitalnici. Na občnem zboru so dali duška svojim srčnim bolečinam s tem, da so se hudovali nad onimi svojimi člani, ki so na Miklavžev večer peljali svoje otroke rajši v katoliško društvo, kakor v čitalnico. Britko je govornik vzdihnil: »v čitalnici smo imeli vseh otrok 23, v kat. društvu pa 150«. Primerila se mu je mala pomota, katero tu popravimo: v kat. društvu ni bilo le 150 otrok, ampak čez 250! Na kateri strani je ljudstvo? Vas bo kmalu strah sramote, če pojde tako dalje!
1 K poročilu o staroloških volitvah moramo pripomniti, da Ingličev Matevž ne oprav lja več cerkveniške službe v kapucinski cerkvi, ker se mu je takoj jasno povedalo, da agitacija za liberalizem in opravilo v cerkvi ne gresta skupaj. Tako je prav!
1 Sneg nas je hotel kar zakopati. Ljudje, ki so imeli v nižavi opraviti, niso mogli po več dni domov v hribe. Pa tudi ni bilo varno radi težavne poti in radi plazov. No letos ne bo treba dajati za maše za sneg in se bo les iz gozdov lahko spravil.
1 Izjava. Jaz Janez Florijančič, kaplan v Stari Loki izjavljam s tem: 1. da pri svoji pridigi, v nedeljo 16. decembra 1906 nisem nikakor imel v mislih pokojnega Petra Lo-gonder iz Binklja in da nisem nameraval njegovemu spominu ničesar očitati; ako so me poslušalci drugače razumeli, to obžalujem.
^2. Da s svojim nastopom istega dne v hiši Petra Irlih v Virnianšah nisem imel namena to hišo označiti kot pregrešno in nekrščansko; priznavam, da sem se prepričal o popolni poštenosti in krščanski zavesti cele Irlihove družine in ako sem v naglici izpregovoril kjerkoli kako nasprotno besedo, to preklicujem in obžalujem. — V Škofji Loki, dne 3. prosinca 1907.
si Profesor Stanislavski t. V Krakovu jc umrl znani slikar in profesor • krakovske umetniške akademije Jan Stanislavski v 45. letu svoje dobe. Znamenit jc po pokrajinskih slikah. V svoji mladosti je bil kemik in na slikarstvo se jc spravil šc Ic v poznejši dobi.
si Oskrbovalna komisija za brezdelne delavce v Peterburgu izvrstno deluje. Njena naloga je, da preskrbuje posel takim delavcem, ki so brez službe. Na ta način ic bilo uslužbe-nih meseca julija m. I. 365 mož, meseca septembra 350, a od tu dalje število silno raste. Meseca novembra jc bilo zaposlenih 3216 delavcev.
si Buriš Hrinčcnko, maloruski pisatelj v ruski Ukrajini, obhaja tc dni petindvajsetietnico svoje književne delavnosti. Leta 1861. jc objavil svoje prve pesmi v galicijskem listu »Svit« in od te dobe jc neumorno delaven v vseh strokah maloruske književnosti. Hrinčcnko .ic pesnik, romanopisec, folklorist, književni zgodovinar in poljudni pisatelj.
si Ruski Cehi severo-češkim manjšinam, V korist božičnice »Narodni jednotv scvero-
česke« priredili so Čehi, bivajoči v Harkovu na Ruskem denarno zbirko, ki je znesla 21 rubljev; Čehi v Kijevu so poslali 146 kron; tednik »Rusky Čeh« v Kijevu je poslal 53 K.
si K jubileju poljske pisateljice El. Orzesz-kove. »Osrednje društvo češkega ženstva« je poslalo ob priliki štiridesetletnice književnega delovanja El. Orzeszkove jubilantinji adreso, ki jc podpisana od vseh čeških častivcev in častivk tc poljske pisateljice. Z adreso je društvo hkrati poslalo 100 kron kot prispevek k fondu za ustanovljenje prvega poljskega učiteljišča v Varšavi, ki bo nosilo ime El. Orzeszkove.
si Na stroške ruske vlade se bode v kratkem izdajal v Harbmu nov kitajski list pod naslovom »Dun-fan-sjao-bao« (Vestnik pro-buždenija Vostoka). List bo neodvisen od ruske cenzure.
si Iz mažarskega raja. Iz Trenčina na Slovaškem sc javlja, da veliko število prebivalcev v trenčinskem okraju se namerava izseliti v Ameriko. Uradi poikušajo vse, da bi prebivalce odvrnili od izselitve. L. 1906 se je izselilo iz trenčinskega okraja 1746 oseb. iz Ne\v-Yorka se poroča, da število ogrskih izseljencev rapidno raste. V enem tednu se je iz Ogrske izselilo 3029 oseb, od katerih je bilo 521 Madjarov, 1475 Slovakov, 416 Nemcev, 464 Hrvatov in 153 Rumuncev.
si Star pismeni slovanski spomenik. Brata Ivan in Stan. Zochovec na Krtišu, v novo-grad-skem okraju (Slovaško), sta preteklo leto našla v Krtišu glagolski rokopis na per-gamenu, ki obsega konec 16. in začetek 17. poglavja Metevževcga evangelija z razlago. Prepis rokopisa je dr. Ivan Zoch poslal znanemu slavistu prof. Jagiču na Dunaj. Jagič se ie pa izrazil, da rokopis je plod glago-lizma, ki se je razvil na Geškein v dobi Karala IV. Kakor jezik dokazuje, mogel se je rokopis na Slovaško le prenesti.
si Petindvajsetietnica ruskega lista. Najbolj razširjeni ruski dnevnik »Svjet«, ki ga je ustanovil in izdaja Visarion Visarinonovič Ko-marov, obhaja 1. januarja (pravosl. kol.) svojo petindvajsetietnico. »Svjet« je bil prvi list ki je bil pristopen širokim vrstam ruskim, ker je bil poceni in dobro urejevan in je pisal nelc o ruskih, ampak tudi slovanskih stvareh.
si Tajni odloki. Gubernatorji so poslali duhovnikom v poljskem kraljestvu odloke s prošnjo, da naj napravijo pismena zavezna pisma, da se nc bodo udeležili nobenih ne-postavnih društev in zborovanj. V odloku se ne pravi, katera društva smatra ruska vlada %za nepostavna. Radi tega je mnogo duhovnikov odreklo napraviti oni rcvers, češ, da tekst odloka ni jasen.
g Tovarna čokolade slaščičarjev. Društvo dunajskih slaščičarjev namerava ustanoviti svojo tovarno čokolade, ki bi zalagala vse slaščičarje v celi državi. Tovarne so namreč čokolado jako podražile in to je vzrok nameri omenjenega društva.
g Plačilni pogoji tovarnarjev sukna. Tovarnarji sukna so se posvetovali pretečem mesec o jednotnih plačilnih kondicijah in so sklenili, da se gratis-vzorci odpravijo, rabat in kasaskonto se omeji na največ 4%. Domik na zimsko blago se določi na 31. decembra, na poletno blago pa na 30. aprila. Ti plačilni dnevi pa veljajo le za modno blago, medtem ko se plača skladiščno blago v 60. dneh z 4% skonto. Pri akceptu se plačilni dan lahko preloži za eden mesec. Te kondicije se vpeljejo prihodnjo zimo.
g Za prvi živinski sejem v Kandiji, ki bo otvorjen, kakor deloma že znano, prihodnji četrtek dne 15. t. m., je že sedaj živahno zanimanje ne le v neposrednji okolici Novega mesta, marveč tudi v obširnih slojih prebivalstva drugih krajev. Zlasti za prvi sejem pričakovati je ogromnega prometa z živino, na kar se trgovci in si. občinstvo posebno opozarja.
g Prvi vinski sejem v Ormožu. Ker so sc
vinski sejmi v naši ožji domovini udomačili in dobro obnesli, priredi »Vinorejsko društvo v Ormožu« v četrtek, dne 31 .januarja 1907 v dvorani gostilne g. A. Skorčiča v Ormožu vinski sejem. Otvoritev sejma bo ob 11. uri predpoludne. Ako vpoštevamo dejstvo, da sc jc letos v ljutomerskih goricah, oziroma v ormoškem in ljutomerskem okraju pridelalo približno 42.000 lil vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Ni treba omeniti šc posebej, da slovijo ljutomerske gorice že od nekdaj kot najboljše v Avstriji; vrliutega so zasajene že več let z novimi nasadi, ki že rade. V teli novih nasadih se negujejo naj-žlahtncjše, zemlji primerne vrste, tako, da bode na sejmu mogoče dobiti vina ene vrste. Nadalje je treba omeniti, da je peronospora, ki je v drugih vinskih krajih toliko škode napravila, našim goricam kolikortoliko prizanesla. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika v kratkem času veliko vin pokusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v neposredni zvezi. Dobiček, ki ga imajo prekupci in mešetarji, ostane njima. Koliko pa .ic vreden čas, ki ga na tak način prihrani kupec! Železniške zveze so tudi zelo ugodne! Toraj Ic v Ormož dne 31. januarja, gostilničarji, da sc preskrbite s pristnim ljiitonicrčanoin. Izbere boste veliko našli.
g Srbska trgovina z voli v Egiptu. Srbski trgovski agent v Alcksandriji javlja, da bo brodarska tvrdka Johnson & Comp. v kratkem času organizirala v Aleksandriji, Kairu in Port Saydu tak posel, pri katerem bo mogoče prodati do 40.000 volov vsako leto. Šef aleksandrijske klavnice sc najpohvalncjše izraža o srbskih volih.
II. priloga lO.Atev. „Stovenca" dw6 12, januarja 1907.
K Premog pod mestom. Iz Litomeric poročajo, da so pod mestom Ljutica odkrili velike zaloge izvrstnega premoga. Odkrili so premog povsem slučajno. Mestno zastopstvo je sklenilo, da prične že na spomlad s kopanjem premoga in je za to že odobrilo strošek 25.000 kron.
g Vinogradniška zadruga se snuje v Vipavi.
g Ceneno meso v Srbiji. Vsled zaprte avstrijske meje je cena mesa v Belgradu padla tako, da se dobi meso po 10 do 20 novčičev 1 kg.
Tržne vesti.
(12. januarja. 1907.)
Na tržišču vlada neizpremenjena stagnacija in se kurzi nikakor nočejo premakniti. Dovozi so jako neznatni in vendar popolnoma zadostujejo ter se ne pričakuje, da bi konzum nastopil z živahnejšim povpraševanjem. Prometa skoraj ni. Vzroka vztraja.iočim cenam je iskati v rezervi, kakor ponujalcev, tako kupcev.
Kakor je efektivna kupčija brez življenja, istotako je postala terminska kupčija pasivna. Terminski kurzi se istotako ne premaknejo ter vstrajajo že delj časa na isti stopinji, ker ni oživljajočega vpliva, ki bi položaj spremenil.	...
Tudi svetovna tržišča nam ne nudijo sprememb, pač pa se nagibajo k popustljivosti. V kratkem rečeno, žitna kupčija spi in nam ne nudi prilike poročati o spremembah.
Pšenica je brez življenja in ne moremo poročati o kaki spremembi cene ali tendence. Oboje vstraja na istem mestu. Efektivno in terminsko blago je brez zanimanja. Promet neznaten, ponudbe skromne. Tudi mlini se povsem rezervirajo, ker ne upajo na konzum moke.. Terminski kurzi so si sicer hoteli nekaj pridobiti, ali ker ni bilo zanimanja so zopet morali odnehati. April 7-45—7*46, oktober 7 "74—7 '75.
Rž je zanemarjena, vendar vstraja v ceni. April 6 74—6-75. oktober — •—. 7 "44, oktober —'—.
Oves sicer vedno najde kupca ali cene so nespremenjene. April 7 '43.
Turšica vkljub izvrstni kakovosti in skromnim cenam se ne more oživiti in je promet neznaten. Maj 5 • 13—5 • 14, juli 5-25— 5 "26.
Moka tudi ne nudi prilike poročati o posebnostih, ker je promet neznaten. Konzum je preobložen z blagom, tako, da se novi sklepi nc entrirajo in se prevzemajo ie stari, a še ti v nezadostni meri. Da sc mlini izognejo prevelikim zalogam, delajo z zmanjšano paro, ter nc kažejo veselja prodajati po današnjih cenah, ker dosegljive cene ne nudijo primernega zaslužka.
Otrobi so jako vstrajajoči, ker konzum sega živahno po blagu in siccr v prvi vrsti iz prejšnjih sklepov. Mlini seveda vsled reduci-ranega obrata ne morejo popolnoma zadovoljiti zahtev. Novi sklepi se ne entrirajo, ker, kakor omenjeno, mlini ne razpolagajo z blagom.
Sladkor ponuja prva roka jako leno m neznatno, med tem ko so postala povpraševanja živahneja.
Špirit je vstrajal v ceni ter je promet neznaten. Na nekaterih pozoriščih so se cene nekoliko pomaknile navzdol ali tovarne , tega nočejo vpoštevati in zategadelj čaka konzum na stabiliziranje položaja._
Milne volitve.
Dunaj, 11. jan.
Ko se uveljavi splošna in enaka volivna pravica, mora se volivcem zagotoviti tudi svobodna volitev. Izid volitve je le tedaj isti-niti, pravi izraz javnega, ljudskega mnenja, ako je vsakemu volivcu zagotovljeno prosto glasovanje. To pa je mogoče, ako kazenski zakon prepoveduje in kaznuje vsako zlorabo, nasjlstvo, terorizem, kupovanje glasov itd. Agitacija s poštenimi sredstvi mora biti dovoljena vsaki politični stranki, ki hoče svoje ideje,, načela in namene pojasniti širši javnosti, raznim slojem prebivalstva. Vsa agitacija pa sc mora gibati v dostojnih in zakonitih mejah. V tem oziru pa so sedanje kazenske določbe proti zlorabi pri volitvah jako pomanjkljive, ker se ne ozirajo na razna dejstva in sredstva, prestopke in zločine, ki so se tekom let pojavili v volivnih bojih. Veljavno pravo več nc zadošča. Razna kaznjiva dejanja ali sredstva pri volitvah niso našteta niti v zakonu z dne 17. decembra 1862, niti v splošnem kazenskem zakoniku. Prestopki in zločini pri volitvah pa se množe, čim živahnejša je agitacija političnih strank in čim večje jc število volivcev. Do leta 1880 sploh nihče ni bil kaznovan zaradi prestopka pri volitvah. Do leta 1885 pa je bilo kaznovanih 85 oseb, do leta 1890 že 130, do leta 1896 celo 181 in leta 1897, ko jc stopila na volišče peta ku-ti.ia, je bilo kaznovanih 493 oseb. Pri zadnjih volitvah leta 1901 je bilo kaznovanih 686 oseb.
Tudi v drugih državah so že davno vpeljali zakone za svobodo volitev. Na Francoskem imajo prvi zakon iz leta 1852, na Angleškem zakone iz leta 1854, 1868 in 1883, v Belgiji iz leta 1894, v Italiji iz leta 1895, v Bolgariji iz leta 1897, na Ogrskem iz leta 1878 in 1899. Vsi ti zakoni pa imajo to slabo stran, da naštevajo posamezne slučaje in izgube v podrobnostih svojo veljavo. Zakon v varstvo volivne svobode pa imej v prvi vrsti vzgojevalni namen. Namen zakona nc sme biti kazen, marveč pouk o važnosti volitev. Zato pa je najhujša kazen za zavednega moža, ako vsled zločina izgubi aktivno in voliv-
no pravico. Bistvene določbe novega zakona so:
Zakon ima namen, zagotoviti proste volitve v državni in deželni zbor, v občinske, okrajne in druge zastope, ki imajo posle z javnimi zadevami (§ 2.).
Podkupovanje — § 3.
En do šest mesecev strogega zapora dobi, kdor ponudi, obljubi, izplača ali pa vzame darilo, da bi s tem vplival na izid volitve v določenem smislu.
Pijača — § 4.
Skoraj povsod se je udomačila razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabijo volivce v svoj tabor. Zato je odsek za volivno pre-c.snovo odločno zahteval, da mora zakon prepovedati to sredstvo agitacije, ki je v istini mnogokje postalo že ostudna korupcija ljudstva, Zato je odsek sklenil nov paragraf, ki strogo prepoveduje na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volivcem deliti pijačo ali jedila.. Prestopke kaznuje politična oblast z globo 10 do 200 K. Ako se dokaže, da je dotičnik imel namen, vplivati na volitev, pristojno je v smislu § 3. kazensko sodišče; politična oblast pa razsoja, ako ni jasen namen podkupovanja. Na dan volitve bode torej v bodoče izključena vsaka neplačana pijača in pojedina.
Prisiljevanje.
Paragraf 5. določa strog zaper do šest mesecev, kdor vpliva na volivce, kdor jih sili z obljubami in grožnjami, da ali ne volijo ali pa določenega kandidata. Kaznjiv je torej že poizkus vplivanja z grožnjo volivcu, da bi on ali tretja oseba trpela na svoji časti, prostosti, premoženju ali dohodkih. Ako pa to prisiljevanje ali strahovanje doseže svoj namen, ako jc torej volivec ali njegov somišljenik imel v istini kako škodo, more se kazen raztegniti tudi na eno leto zapora. Ista kazen je določena tudi za osebo, ki po volitvi v označenem smislu škodi volivcu, ki ni volil po njegovi želji.
Pri tej priliki je poslanec dr. Ferjančič hotel vriniti znani kancelparagraf, ki bi kaznoval z globo do 1000 K vsakega duhovnika, ki bi pred volitvami ali na dan volitev sploh odprl usta ali opravil sveto mašo za dober izid volitev. Celo socialnim demokratom se je zdela ta zahteva prebedasta. Duhovnik in izključno le duhovnik bi nosil ob času volitev cele tedne ključavnic« na jeziku. Tako »svo-bodnjaštvo« so poznali francoski teroristi, ki so končno drug drugemu zavili vratove. Večina odsekova je tudi odklonila Ferjančičev predlog, ki pa je bil oglašen kot predlog manjšine — Ferjančič, Choc in Vogler. Danes pa je dr. Ferjančič pismeno naznanil predsedniku. da umakne svoj predlog. Ostala^ pa sta v razpravi širša predloga poslanca Choca in Voglerja. Ta dva zahtevata, naj sc kaznuje zloraba uradne oblasti. Ker pa je vlada izjavila se proti tej določbi, je tudi odsekova večina odklonila oba dodatna, predloga.
Napačne vesti.
Zaprt more biti en teden do treh mesecev, kdor z namenom širi napačne vesti v kraju ali času volitev, o kandidatu ali sploh o stvaireh, ki morejo vplivati na izid volitev.
V tem oziru so zvite buče izumile neverjetna sredstva agitacije, da je kandidat umrl, da se je odpovedal, da jc Jože in ne Janez, da je volitev preložena itd.
Drugi prestopki.
Stroga kazen zadene, kdoi nalašč ponaredi ali pretvori glasovanje, glasovnice, legitimacije (§ 6.), kdor kakor-li ovira volivno pravico, da si n. pr. pridrži glasovnico ali legitimacijo (S 7.), kdor voli mesto drugega ali kdor dovoli, da drug voli z njegovo legitimacijo (S 9.), kdor glasovnice odstrani, raz-trese ali raztrga, da prepreči uspeh volitve (S 10.), kdor izve z nepoštenimi sredstvi, kako so volili drugi (§ 11.), kdor protizakonito zapreti kandidatu s škodo na telesu, časti, prostosti, premoženju, da se odpove kandidaturi (§ 12.).
Vsi člani volivne komisije in zapisnikarji so uradniki v smislu S 101. kaz. zak. in uživajo zakonito varstvo (S 14.).
Kdor je kaznovan v naštetih slučajih (iz-vzemši S 4.), izgubi aktivno in pasivno volivno pravico za pet let.
Volivni shodi.
Važne so tudi določbe glede na volivne shode. Kdor hoče sam ali z drugimi preprečiti kandidata ali poslanca, da govori ali poroča na javnem shodu, kdor brani na shod upravi čenim osebam, kdor moti na shodu ali se upi ra rediteljem, more dobiti tudi tri mesece za pora; kdar pa sam ali z drugimi prepreči shod, more dobiti tudi šest mesecev.
Globa od 10 do 200 kron pa je določena sitnežu, ki se nepozvan, neopravičen vtihotapi na shod volivcev, povabljenih gostov ali čla nov kakega društva z namenom, da bi motil zborovanje, ali če se upre rediteljem.
Ko so razpisane volitve za državni ali deželni zbor, mora se ta zakon javno razglasiti v vseh občinah volivncga okraja.
Ker so danes dr. Sobotka, Choc, dr. Ad ler, dr. Vogler, grof Sternbcrg in Malik nrc več zlorabljali govorniško prostost, je zbornica do pete ure rešila samo prvih pet para grafov.
treh vladnih zastopnikov le — dični naš »pater disciplinae«, debelooki Plantan!
Pozornost poslušalcev sta vzbudila med govorniki danes le socialnodemokraški vodja dr. Adler in parlamentarni »spassmacher« grof Sternberg. Prvi je krvavo mrcvaril Fer-jančiča, o katerem je pričetkom seje predsednik prečital pismeno izjavo, da je bolan ter vsled tega — umakne prosluli svoj predlog o >kancelparagrafu«. Med burno veselostjo zbornice vzkliknil je hudomušni Adler: »Dr. Ferjančič je bolan, kar iskreno obžalujem, a njegov minoritetni predlog je vendar ostal zdrav in čil — a navzlic t.emu o njem ni več duha ne sluha.«
Nihče mi ne more oporekati, da so se naši liberalci s tem nesrečnim predlogom zopet enkrat smrtno blamirali. Ves svet se danes roga tem vzornim državnikom, kateri vsak hip neovrženo dokazujejo, da se na politiko baš tako dobro razumejo, kakor bik na flavto. In take duševne reve se šopirijo kot
zastopniki slovenskega razumništva! * « «
Železniški odsek.
V včerajšnji seji železniškega odseka je naglašal poslanec Šuklje neobhodno potrebo, da se nemudoma zgradi belokranjska železnica, in sicer z ene strani do Metlike, z druge do Vinice. Podpiral je svojo terjatev med drugim tudi s stališča železniške zveze z Dalmacijo.
Krepko sta mu pomagala ugledna strokovnjaka. poljski poslanec dr. Kolischer in dr. Sylvester, član »deutsche Volkspartei«.
Železniški minister Derschatta oddal je na izpeljave Šukljetove in Kolischerjeve pomenljivi odgovor, da je vprašanje dalmatinske železniške zveze sprejeto v skupino sedaj vr-šečih se nagodbenih obravnav. Ker še teko pogajanja o tem predmetu, je naravno, da se minister ni mogel izražati bolj natančno ter spuščati se v podrobnosti.
Poslanec Šuklje je priporočal je nadalje tudi zvezo kamniške železnice z ono, katera drži iz Celja v Velenje. Minister je vobče po-vdarjal svojo naklonjenost za to progo, obžaloval pa je, da se interesentje zanjo več ne ganejo.
« * *
Adler o kancelparagrafu.
Ker dr. Ferjančič »zaradi bolezni« ni mogel utemeljevati svojega kancelparagrafa, se je v zbornici razpravljalo zgolj o ntanjšinjskih predlogih Choca in dr. Voglerja. Choc hoče volilce zavarovati proti zlorabi uradne oblasti pri volitvah, ravnotako Vogler. Pravosodni minister Klein izvaja, da teh dveh posebnih določb ni potreba, ker bo vsak uradnik, ki zlorablja svojo oblast zato. da pri volitvah koga podkupi ali pa nagne na svojo stran na tisti način, ki ga določuje zakon o volivni svobodi, kaznovan zaradi prestopka ravnotako. kot vsi drugi. Kazensko pravo le tedaj lahko pokaže vso svojo moč, kjer se obrača proti prestopku ali zločinu povsod, kjer ga najde, ne pa samo pod gotovimi pogoji, ki jih določajo izjemne postave. Ce zbornica sprejme postavo o volivni svobodi, kakor jo je sklenil volivni odsek, bo naša postavodaja v tem oziru ravnotako popolna, kakor v Nemčiji, Francoski in na Angleškem. Poslanec Noske poje nato znano liberalno hvalo pokopanemu kancelparagrafu mesto dr. Fer.iančiča. Kancelparagraf, pravi Noske, hoče cerkev izpopolniti, provzročiti, da duhovnik postane zopet zagovornik miru in sprave. Čisto drugačne nazore ima o kancelparagrafu dr. Adler, ki se je nato oglasil. Pravi približno tako-le:
Zakon o volivni svobodi je nastal zgolj vsled strahu pred maso in ker imajo nekateri slabo vest, ne samo krščanski socialci. Kje se pa lahko preprečuje svobodne volitve? Iz-ključno pri proletarcih. Zgolj delavce se je pri volitvah vedno teroriziralo. Kaj bo učinek tc postave? Gospodov, ki bodo podkupovali volivce, ne bo nihče tožil; če pa bo delavec dejal delavcu: Ni treba, da si pustiš od delodajalca vsiljevati kandidata, bodo delavca zaprli, češ, pritiskal si na volivca. Kar se pa tiče kancelparagrafa, so socialni demokratje vedno bili proti njemu, tudi na Nemškem za časa »kulturnega« boja. Siccr pa s kancelparagra-fom nič ne opravimo. Duhovniška, organizacija jc podobna uri, tako izvrstno in točno funkcijonira. Ali menite, gospodje, da boste to organizacijo zlomili? Ta organizacija ie močnejša, kot država. Če boste duhovnike tožili, napravite iz njih mučence, kar je za, vas še stokrat slabše.
novi tiskovni zakon sklene nova zbornica ravnotako zakon o inženirskem naslovu.
• • »
Pri razpravi jc dvorana skoroda prazna, nihče se ne zmeni za govornike. Poslanca dr. Voglerja, kolovodja nekdaj tako mogočne dunajske liberalne stranke, je poslušalo poleg
Program za parlamentarno delo.
U. t. m. so sc zbrali načelniki klubov skupno z ministri Bcckotu, Marclietom, Der-schatto, Pacakom in Pradejem, da določijo program za to zasedanje. Po daljšem razpravljanju so izvolili pododsek, v katerega so izvolili za člane grofa Vettra, Abrahamovicza, Kramafa, Grossa, dr. Fuchsa in Chiarija. 'I i so določili sledeči program:
Konverzija hipotekarnih terjatev, obrtne predloge in sicer v sledečem redu: Zakon o ponarejenih vinih, o krošnjarstvu, umazani konkurenci in obrtni zakon. Nato pride uradniški zakon, kongrua in izboljšanje plač poštnim uslužbencem. Nato vojaške predloge v sledečem redu: Izredni vojaški krediti, vojaška pristojbina, pokojnine vojaških vdov in sirot, novinci. Nato pogodba z LIoydom iu lokalne železnice. Naposled tržaška pristaniška dela, sodnost pri višjih deželnih sodiščih najvišjem sodišču, algezirska pogodba, haška konvencija, reforma nadzorne komisije za državne dolgove in krediti za nezgode po deželah. Kolportaža sedai še ne bo odpravljena.
Obrtni zakon v gosposki zbornici.
Kakor znano, je komisija gosposke zbornice znatno izpremenila določbe obrtnega zakona, sklenjenega od poslanske zbornice. Izpremembe so tele:
§ 13 a): Dokaz usposobljenosti za trgovinsko obrt se zahteva samo za trgovine z mešanim, koloniialnim, špecerijskim in materialnim blagom. Za dokaz zadostuje dobro ab-solvirano pohajanje trgovske šole. § 14 d): Dokaza usposobljenosti v uvaževanja vrednih slučajih ni treba ženskam, ki so vsled pomanjkanja vseh sredstev primorane izvrševati obrt, kar veljaj posebno za izdelovateljice oblek, ki ne morejo vzdrževati pomočnikov in učencev. § 14 e): Tiste trgovinske družbe, ki izvršujejo rokodelsko obrt, lahko doprinesejo dokaz usposobljenosti samo od enega člana družbe, dočim je poslanska zbornica zahtevala dokaz usposobljenosti vsaj od polovice društvenikov. Podrobno trgovanje s pivom v steklenicah gosposka zbornica ne šteje med koncesionirane obrtc, pač pa jc odobrila zahtevo dokaza usposobljenosti za gostilniško cbrt. § 37 je docela izpremenila. Podjetniki imajo pravico izvrševati v lastni obrti poprave in zaboje (embalažo). Izpremenila je tudi važni § 38 a) o konfekcijskih obrtih. Lastnik trgovinske obrti sme sprejeti naročila na biagos katerega je upravičen prodajati, in srne tudi vzeti mero pod pogojem, da pusti blago izdelati od samostojnih izdelovalcev. Isto velja o popravah. Konfekcionarji s čevlji in oblekami smejo jemati mere le v toliko, kolikor je to potrebno za izbiro primernega blaga iz njihove zaloge. Ta omejitev, kar se tiče mere, pa ne zadene tistih, ki so trgovanje s čevlji in oblekami izključno ali pretežno izvrševali že 1. januarja 1. 1907. Pač pa nc smejo sprejemati naročil za popravo čevljev ali oblek. VII. poglavje o zadružni organizaciji je go-sposko-zbornična komisija sprejela neizpre-menjeno.
Proti temu so se posebno vzdignili kr-ščansko-socialni poslanci. Gosposka zbornica se jc v svoji plenarni seji 11. t. m. nekoliko udala. Glede na trgovanje s pivom v steklenicah je sklenila, naj vlada od slučaja do slučaja z ozirom na posebne lokalne razmere to trgovanje uvrsti med koncesionirane obrti. Glede na § 37 c embalaži je nekoliko izpremenila sklepe komisije v smislu sklepov poslanske zbornice. Ostale paragrafe pa je neizpre-menjene, kakor jih je sklenila gosposkozbor-nična komisija, sprejela v tretjem branju. Prihodnja seja v pondeljek.
* * »
Permanentni obrtni odsek.
Poročevalci permanentnega odseka poslanske zbornice so 11. t. m. popoltidne po seji gosposke zbornice sklenili, priporočati poslancem, naj sprejmejo sklepe gosposke zbornice glede na obrtni zakon neizpremenjene. S tem je stvar poravnana.
VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR.
Volitve v prihodnji državni zbor se bodo najbrž vršile med 24. in 30. aprilom. •— Novi državni zbor se snide v drugi polovici meseca maja.
NOVI ČLANI ZA GOSPOSKO ZBORNICO.
Nemški listi poročajo, da bodo v kratkem za gosposkozboruične člane imenovani poslanci dr. Baernreither, dr. Kathrein, dr. Pat-tai, grof Palffy, baron Lud\vigsd;>rff, grof Sylva-Taroucca, grof Stiirkh, grof Trautt-mansdorf in drugi. Nekateri gosposkozbornič-ni člani pa baje dobijo dedno pravico članstva med njimi grof Potočki in knez Franc Auers-perg.
ŠTEVILO VOJAŠKIH NOVINCEV SE ZVIŠA.
»Fremdenblatt« javlja, da se bo prihodnje leto zvišalo število vojaških novincev, ker sc novi topovi uvedejo leta 1908 v službo. Za havbice se potrebuje 6.000 mož več, za pre-osnove ostalih topov 1.500 do 2.000 mož. To zvišanje je trajno. Ker ie službena vojaška doba sedaj triletna, se potrebuje vsega skupaj 21.000 mož več. Ta postava je neodvisna od reforme brambene postave, ki se tudi v kratkem izpelje.
NOV DEKRET SV. STOLICE O STARO-SLOVENSKEM BOGOSLUŽJU.
»Piccolo« poroča, da so škofijski ordina-rijati vztočnih jadranskih pokrajin, (Primorska, Hrvatska in Dalmacija) prejeli nov odlok rimske kongregacije obredov o starosloven-skem bogoslužnem jeziku. Novi dekret, ki je bil izdan dne 18. decembra 1906, se razglasi v kratkem. Ta dekret bi baie imel definitivno rešiti vprašanje staroslovenskcga jezika v omenjenih deželah.
PAPEŽEVA ENClKLHvA NA FRANCOSKE ŠKOFE.
Papež jc izdal novo cncikliko na francoske škofe. Najprej tolaži sveti oče francoske katoličane. Njihove bolečine čuti najbolj on sam, kajti cela ccrkcv je s tem prizadeta. Edinost francoskih vernikov pa mu je zmago-nosna tolažba. Na Francoskem vlada oznanja boj ne samo veri, ampak vsemu nadsvetov-uenui čustvovanju. Francoski katoličani morajo biti pripravljeni na vsa preganjanja, kajti zmaga bo konečno na njihovi strani. Zato morajo biti edini med seboj in s sveto stolico. Te dvojne edinosti nihče ne more streti.
Papež zavrača očitanja vlade, ki imaio zgolj namen, odtujiti vernike sveti stoliei.
Cerkev ne želi verskega boja in preganjanj in jili ni izzvala, kajti cerkev ima poslanstvo miru. Boj je izzvala francoska vlada.
Kar se tiče cerkvenega premoženja, je vlada od cerkve zahtevala, naj zato, da si ohrani svoje premoženje, prizna organizacijo, ki je nasprotna njeni božji ustanovi. S tem je prišla cerkev v položaj, da ni mogla zabraniti krivičnega ropa svojega premoženja. Postava je zahtevala ustanovitev verskih družb, ki so v nasprotju s hierarhijo, pohajajočo iz evan-geljskih ustanov. Ako vlada sedaj pravi, da je vsled zavrnitve verskih družb od strani cerkve primorana, razpolagati s cerkvenim premoženjem, pridružuje svojemu ropu šc norče-, vanje. Morda bi bila cerkev priznala združevalni zakon iz leta 1881, če ne bi bila vlada z ministrsko okrožnico župnike proglasila v njihovih cerkvah za brezpravne.
Papež nadalje odklanja tudi zadnjo postavo od 10. t. ni., ker znači glede na cerkveno premoženje očiti rop, glede na uredbo bogoslužja pa anarhijo, samovoljo in brezpravnost po celi deželi. Ta postava je hujša kot prejšnje in papež jo od kraja do konca zavrača. Sovražniki cerkve bi radi vso odgovornost za te postave odvalili na cerkev, ker te postave ne odgovarjajo željam naroda.
Prekrasen je konec okrožnice. Papež se sklicuje na sodbo zgodovine, ki bo nekoč izpričala, da sveta stolica ni nameravala bojevati se proti civilni oblasti, ampak ohraniti delo božjega ustanovitelja, Jezusa Kristusa, na zemlji in da je hotela uveljaviti povsod načelo, da je največja vekotrajna blaženost človeške duše na zemlji, izpolnjevati svoje nadnaravne dolžnosti vkljub vsem žrtvam. S tem spoštujemo Boga, mu služimo in ga sredi vseh preganjanj ljubimo na veke.
Nato podeli papež svoj apostolski blagoslov. Ni pač treba pripomniti, da bodo posledice te okrožnice nedogledno velike.
KATOLIŠKA CERKEV NA FILIPINSKIH OTOKIH.
Vlada Združenih držav je nakazala katoliški cerkvi na Filipinah svoto 360.000 dolarjev v odškodnino, ki jo je ta poslednja trpela za časa ustaje. Manilski nadškof, ki je bil nedavno v Rimu, je prosil papeža, naj bi se ustanovil poseben filipinski kolegij, v katerem bi se vzgajalo domače svečenstvo. Na pov-ratku v domovino jc nadškof obiskal predsednika Roosevelta.
SRBSKI PRESTOL.
Poljskemu listu »Kur. L.« se iz Belgrada brzojavlja: Navzlic uradnemu dementiranju se tu trdovratno razširja govorica, da se bode v kratkem zgodila izprememba na srbskem prestolu. Kakor se tu govori, nemška vlada se trudi nele za odstranjenje kralja Petra, ampak tudi kneza Ferdinanda bolgarskega. Na ta in oni tron nemška vlada namerava spraviti nekega Hohenzollernca. Nekateri zopet trdijo, da Angleška se poteguje za zvezo Srbije z Bolgarijo pod žezlom enega izmed Batten-bergov. V vsakem slučaju je položaj zelo resen. Ni dvoma, da ministrski predsednik Pašič ima ključ položaja v svojih rokah.
KONCENTRACIJA NEMŠKIH SVOBODOMISELNIH STRANK NA ČEŠKEM IZJALOVLJENA.
Praška konferenca nemških svobodomiselnih poslancev 8. decembra- ni računala z dejstvi. Izrekli so se za koncentracijo strank pri volitvah, toda niso računali na volivce, ki postavljajo kandidate po svoji volji. Ošabni liemški naprednjaki niso uvaževali socialnih demokratov in krščanskih socialcev. Prvi računajo na 15 nemških mandatov na Češkem, slednji pa so jako močni na južnem in zahodnem Češkem, v Rumburgu, VVarnsdorfu in drugod. Nemški listi rotijo svobodomiselne volivce, naj se združijo vsaj proti socialnim demokratom.
MAZARSKO NASILJE.
Pri razpravi o naučnem proračunu ie naučili minister odgovarjajoč Slovaku Beli, dejal, da vlada tistim učiteljem, ki nočejo šolski otrok vzgojiti za dobre ogrske državljane, ne bo povišala plač in jim bo sploh prepovedala nadaljnje poučevanje.
VOLIVNA REFORMA.
Vse tri skupine gosposke zbornice so sklenile izvršiti končno branje volilne reforme šele 22. t. m., češ, nc bi odgovarjalo čestitosti gosposke zbornice volivno reformo prenaglo skleniti.
SULTAN UMIRA?
Iz Carigrada poročajo, da je sultan zopet nevarno zbolel. Vsak trenotek pričakujejo njegove smrti.
Dnevne novice.
+ »Slovenec« in liberalni listi. »S\viat slovvianski«, mesečna poljska revija piše v svoji prvi številki I. 1. (str. 68) tole o slovenskih listih: »V liberalni stranki je nastala čudna topa zanemarjenost glede na časopisje. Svoje liste urejajo z nekako nejevoljo in nc poznajo cclega sveta, pišoč samo o sebi in svojih nasprotnikih, kot bi sc v Evropi nič druzega nc godilo, nego lokalni kranjski prepiri. Ob istem času se pa vedno bolj razširja obzorje katoliškega časopisja. »Slovenec« se stalno peča s poljskimi zfldcva-mi. V št. 278 beremo daljši članek o našem krščansko-socialnem gibanju, ki v jasnem pregledu podaja točne vesti o katoliškem delovanju med poljskimi delavci v vseh treh državah. Veliki
poljski shod v Poznanju je pozdravil »Slovenec« v št. 288 s člankom: Pozdrav junakom. Zelo zanimiva so v »Slovencu« pisma iz Ukrajine. V roko enega izmed sotrudnlkov ljubljanskega dnevnika so prišli listi nekega prebivalca kijevske gubernije, pisani sestri, ki opisujejo revolucijo prošle zime, štrajke in agrarne nemire itd., kako se je vse to odbijalo na vsakdanjem življenju in gospodarstvu vaškega plemiča. Vrednost teh listov je nenavadna; svoj čas bodo zgodovinski dokumenti. Informacije in zveze »Slovenca« se vedno bolj razširjajo; poleg poljskih in rusinskih nahajamo tudi ruske dopise. Prvo rusko pismo se je pojavilo v št. 286, ki v obširnem članku podaja jasen pogled na rusko strankarstvo. Obeta se cela vrsta teh dopisov.« Taka je »Slo-venčeva,« nevednost, ki o nji namestu poljtiš-kih člankov polni »Narod« svoje pustoprazne predale.
+ »Svobodomiselna« zadružna zveza
najbrže ne bo doživela svojega rojstva. Gospod ustanovitelj Lenarčič jc premehek mož: udal se je Celjanom. Najprej ga jc obdeloval mlekarski nadzornik Lcgvart, naj vendar odneha od svoje namere. Pred par leti so pa Celjani imeli za Lenarčičevim hrbtom zelo vplivnega moža pri merodajnih osebah »svobodomiselnih«. Z velikim zadovoljstvom pripovedujejo somišljeniki Celjanov, da so vso liberalno akcijo za »svobodomiselno« zadružno zvezo pokopali. Govorijo, da bodo morali Celjani s svojo »Zadružno zvezo« postati »svobodomiselni«, sicer dobe na Kranjskem svobodomiselno sestro. Radovedni smo, kdo zmaga, Lenarčič in njegov zaveznik Pire — ali Legvart.
+ V informacijo. »Naš List« piše v zadnji številki: »Narod« laže, da so »mladi« sklenili, da bodo pri državnozborskih volitvah delali in glasovali za socialne demokrate. Resnica je marveč, da se kaj tacega še ni sklenilo. »Narod« pa pristavlja: »tak nacijonalizem je res veliko vreden«. No, da bodo čitatelji vedeli ceniti pomen tega stavka, jim povemo, da je liberalna stranka že snubila pri socialistih, da bi skupno postopali ob državnozborskih volitvah. In vaša zveza z Nemci v deželnem zboru? Stavimo kar hočete, da bodete ob volitvah še posebej iskali zveze z Nemci, ki jih boste potrebovali. Če torej z vsakim takim taktičnim postopanjem pri volitvah merite nacijonalizem, potem vaša narodnost že prav nič več vredna ni.«
Nemški listi poročajo, da se bosta za kočevski mandat potegovala posestnik Franc Dorfler in poljedelski minister grof Auers-perg.
r Predsednikom krajnega šolskega sveta v Šmihelu pri Št. Petru na Notranjskem jc bil izvoljen enoglasno Karol Lenassi, duhoven istotain.
H Nadučiteljska služba .ie razpisana do 22. t. m. v Šmihelu (Nadanje selo) pri Št. Petru na Krasu. Ljudstvo želi strokovnjaka v kmetijstvu, ker se ima v kratkem zasnovati gospodinjska šola, pa tudi izvežbanega glasbenika. ker ga komaj čaka cerkev, izobraževalno društvo in Marijina družba. Da bi vedeli izobraženi ljudje, kako priprosti ljudje njih znanje spoštujejo!
-t- Dernisije v zagrebškem hrvaškem gledališču. Hrvaški deželni vladi so poslali vloge za odstop intendarit g. Mandrovič, dramaturg Andrič in ravnatelj Fijan.
+ Poslanci Starčevičeve stranke imajo 2i. t. m. v Zagrebu sestanek. Ni izključeno, da pride tedaj do razcepljenja stranke. Čuje se, da dr. Milan Starčevič hoče na vsak način izdajati svoj list, katerega urednik bi bil g. Šegvič.
Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. Izvleček iz zadnje seje osrednjega odbora. Iz predsedstvenih naznanil ie povzeti, da je v preteklem letu zveza naročila v »Internationales illustr. Rci-sealbum« dve strani obsegajočo sliko na umetnem papirju ter dve strani besedila. V kažipotu »Franks English and Amcrikans in Austria« sc priobči leta 1907 pet slik in sicer: Bohinjsko jezero, Bled, Ljubljana, Postojinska jama (Ferdinandova jama, Cipresa). Poleg tega bode dve do tri strani besedila. Slike in kipi londonske razstave, ki so vredni okrog 2000 K, so se vrnili ter se bodo rabili pri prihodnjih razstavah. Reklamni in administrativni odsek sc spojita, ker je njun delokrog skoro isti. Glede Bohinja sc je omenjalo, da je bil letos pritisk tujcev jako velik, toda udobnosti so nezadostne in nikakor nc odgovarjajo potrebam tujcev. Primanjkuje tako stanovanj kakor tudi hotelov in še to sezono pridemo v zadrego, kako ustreči željam tujcev. Odbornik gospod J. Prosenc je predlagal, naj se obrne zveza na c. kr. vlado s prošnjo, da se svet ob desnem (od slapa Savice gledamo) regulira. Vlada misli namreč regulirati levi breg, ki pa je gol in nepripraven za zidanje hotelov in vil ter mu celo primanjkuje pitne vode. Desni breg pa ima vse ugodnosti za take stavbe, ker so tu prijetna izprehajališča. Treba bo gledati, da se napravi regulačni načrt, da sc ne pokvari celotne slike. — Tajnik jc poročal o seji v c. kr. železniškem ministrstvu, katere se jc kot zastopnik deželne zveze udeležil. Razpravljalo se jc o uspehih razstav v Londonu in Milanu in konstatiralo, da moramo biti z uspehi zado-vol ni, zlasti kar sc tiče tujskega prometa. Naš zastopnik jc pri tem razgovoru tudi omenil, da ima deželna zveza kranjska tudi moraličen uspeh od razstave v Londonu. Londonski geo-logični muzej je namreč prosil deželno zvezo, naj mu prepusti stalaktite iz postojinske jame. Ker jc zveza rade volje ustregla, jc angleško na jčno ministrstvo izreklo zvezi toplo zahva-
lo. Dalje se jc na tej seji razpravljalo o ustanovitvi sveta za tujski promet pri c. kr. žel. ministrstvu (Fremdenverkehrsbeirat). Finančno ministrstvo se je sicer ustavljalo ustanovitvi in navzoči zastopnik je rekel, da je proračun že itak obtežen iz tega naslova, kajti lansko leto se je dalo za povzdigo tujskega prometa železniškemu ministrstvu 86.000 K, za leto 1907 pa 124.800 kron. Deželnim zvezam za tujski promet se je dalo lani 25.000 K, za leto 1907 pa 40.000 K. Ker so pa vsi zastopniki izjavili, da ni mogoče najti druge oblike za osrednjo organizacijo tujskega prometa, se je udal tudi zastopnik finančnega ministrstva in tako se ustanovi še tekom meseca januarja ta svet. Dalje se je razpravljalo o skupnih akcijah, ki se imajo vršiti v povzdigo tujskega prometa. Železniško ministrstvo ustanovi mesto iMtovalnega komisarja, ki bo izkušnje drugih držav v tujskem prometu uvedel v naše kraje ter sploh stal v zvezi z deželnimi zvezami, žurnalistiko in drugimi korporaci-jami. Dalje izda železniško ministrstvo brošure v svetovnih jezikih ter plakate, med katerimi je omeniti karavanski in bohinjski plakat. Za zadnjega je že dobil slikar Grohar naročilo, naj ga izvrši. Predlagalo se je železniškemu ministrstvu, naj ustanovi tudi v Parizu ofici-jelno informacijsko pisarno in naj se ukrene kaj za zboljšanje hotelskega vprašanja, ki v Avstriji ne zadostuje potrebam razvajenih tujcev. V arhivu državnega zbora leži že delj časa zakopan načrt zakona, vsled katerega naj bi se novim hotelom dovolile iste olajšave, kakor veljajo za nove industrijsk(f'stavbe. Pomanjkanje dobrih hotelov je zlasti na Kranjskem jako občutno, v prvi vrsti ob novi železniški progi izvzemši Bled. V Bohinju je že letos primanjkovalo stanovanj, kaj bo še drugo leto. Tajnik poroča, da je pri občnem zboru društva za povzdigo tujskega prometa na Bledu zastopal zvezo. Z veseljem mora kon-statirati delavnost in vnemo tega društva. Tu je tudi poročal o delovanju dež. zveze ter bodril zlasti navzoče interesente iz Bohinja, Gorij in Radovljicc, da se ravnajo po zgledu blejskega društva in ustanove podobna društva, za kar jim bo zveza šla z veseljem na roko. Posledica se že kaže, kajti pravila takega društva za občino Gorje so že predložena deželni vladi in v kratkem se v Bohinju vrši ustanovni občni zbor. — Za podpredsednika zvezinega odbora je bil izvoljen namesto iz-stopivšega gospoda dr. V. Gregoriča gospod profesor F. Orožen in za člana v administrativni odsek gospod profesor dr. J. Tominšek. Računsko poslovanje od ustanovitve zveze t. j. od 14. julija 1905 do 31. decembra 1906 izkazuje dohodkov 7624 K 11 h in izdatkov 7192 K, torej prebitka 432 K 11 h. Ker jc pa incd dohodki vštet dolg v znesku 1000 kron, izkazuje računski zaključek faktičnega primanjkljaja 567 K 89 vin. Pri tej točki se je omenilo, da se je z gotovostjo računalo na podporo deželnega odbora, ki se pa ni izplačala vsled znanih razmer v deželnem zboru. Odbor je imel v marsikateri akciji vezane roke in ako bi dva odbornika ne priskočila na pomoč s posojilom 1000 kron ter ako bi mesto Ljubljana ne dalo podpore 3000 kron, bi se moralo sploh z delovanjem prenehati. Med izdatki je omeniti postavko za reklamo v znesku 3172 K 43 vin. ter nabava inventarja v znesku 1047 K 98 vin. Odbor se dogovarja s tvrdko »Blasnikovi nasledniki v Ljubljani« radi izdaje krasnega plakata kranjskih krajev. Ker mu pa podpore še niso zagotovljene, ne more priti do sklepa pogodbe. Da bi se opustila izdaja plakata, bi bilo jako žalostno, kajti ravno plakati so najuspešnejše reklamno sredstvo. Odbor trdno upa, da se bo ta akcija uresničila, čim bodo še nekatere korporacije zagotovile svojo podporo. Dan občnega zbora se določi na 26. januarja t. I.
—	Poziv slovenskim občinam! Nobena slovenska občina naj ne pozabi pri sestavi letnih računov in proračunov se spomniti naše dične družbe sv. Cirila in Metoda vsaj z zneskom 10 K! Naj se nam o tem poroča! Slovenske občine, pomislite, da nemške in laške občine žrtvujejo stotake in tisočake za svoje šolske družbe! Mal položi dar — domu na oltar!
—	Z Bleda. O naših »Božičnicah« dne 26. in 30. dec. »Slovenec« še ni poročal. Bo-žičnice ie priredil v Marijini dvorani naš »Ble-ški pevski krog«. Ob tej prireditvi smo se v mnogem številu odkritosrčno razveseljevali, kajti že vspored z raznovrstno in mikavno vsebino, je pričal o umetnosti tistih, ki nastopijo s svojim sodelovanjem. Čuli smo jako izborilo petje pod vodstvom g. Fr. Kimovca (koii sc je mudil na Bledu božične dneve). Za izvrstnim petjem sta sledili dve burki: »V posredovalnici«, katero so igrale kaj pohvalno dekleta Marijine družbe in »Kmet in fotograf«, katero sta vprizorila nepričakovano nad vse interesantno naš organist 1. Lapanja in pevec Marolt. Odkrito povedano, vzbujala sta brezmejno poštenega smeha. Z letošnjimi »bo-žičnicami« mora biti zadovoljen tudi nekoliko strožji kritik, kajti nikomur izmed sodelujočih ne smemo odrekati, da ne bi imel potrebne zmožnosti in nadarjenosti, ki zasluži priznanje. Šc večkrat kaj takega.
—	Slovensko katoliško Izobraževalno društvo v Dobrepoljali vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 13. januarja 1907, v prostorih »Kmetijske zadruge«. Spored: 1. Pozdrav. 2. Anton Haidrih: Mladini. Poje moški zbor. 3. S. Gregorčič: Jcftcjeva prisega. De-klamacija. 4. P. A. Hribar: Hišica očetova. Poje mešani zbor. 5. Dr. (i. Ipavec: Predica. Poje ženski zbor. 6. A. Focrster: Pevec. Poje mešani zbor. 7. Igra: Strast vodi v propast, lgrokaz v štirih dejanjih. 8. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Začetek točno cb pol 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
Američani v naših krajih. Dva parnika pomorskega društva »Cunard Line« priredita
letos izletna potovanja po Jadranskem morju. Prvi parnik »Coronia« je že odpotoval s svojimi izletniki v ta namen iz Ne\v Yorka. Potoval bo skozi Gibraltar v Neapelj, potem v Ale-ksandrijo in od tam v Reko. Dne 23. t. m. dospe v Reko, kjer ostane tri dni. Od tam odpotuje zopet nazaj v New York. Istotako potovanje napravi parnik »Carpathia«, ki odpotuje iz Liverpoola v Trst in Reko. Namen obeh potovanj je, da se seznanijo Američani in Angleži s sredozemskimi pristanišči. Na programu je tudi 14 potovanj, ki jih prirede potniki v Alpe, na Dunaj in Budimpešto.
—	Divjega kozla z rokami vjel. Divjega kozla je na planini »Jezero« v Bohinju s prostimi rokami vjel lovec Peter Gašperin. Kozel se je ob času, ko je najbolj snežilo in medlo, brezskrbno pasel med smrekovimi vejami in ni opazil bližajočega se mu lovca. Isti se mu je približal, vrgel puško v sneg ter ga z rokami zagrabil. Tehtal je starec nekaj čez 30 kilogramov. Nenavadno lepo vzraščena jc bila kozlova brada. Lovec je iz nje napravil šest lepih šopkov za prijatelje lovskih klobukov. Za najlepši šopek »Gamsbart« ponuja mu domačin 50 kron. Pa bi se s takim »pušeljcam« marsikdo rad postavil!
—	Zabavni večer »Novomeškega Sokola« vršil se je včeraj zvečer v gostilni »pri Dolenjski železnici«. Govoril je pri zabavi prof. Majcen o S. Gregorčiču, med odmorom udarjali so tamburaši. Število udeležencev je bilo pičlo. Pravi Sokoli se sploh vabili niso.
Občni zbor meščanske godbe v Kranju se vrši v nedeljo 13. t. m. ob pol 11. uri v mestni dvorani.
—	Nagloma umrla je 621etna Marija Kal-čič iz Gotne Vasi. Sedela je na stolu pri šivanju, pri tem se je zgrudila onesveščena, na kar je takoj smrt nastopila.
—	Predpustnico priredi prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih, v nedeljo dne 13. januarja 1907, v restavraciji »pri Kolodvoru« v Vižmarjih. Spored: Petje, godba, srečolov, korijandoli, papirnata bitka, šaljivi prizori, ples. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen za shrambo ognjegasnega orodja, se prostovoljni darovi najhvaležnejše sprejemajo.	Odbor.
—	Stavka pometačev cest se pripravlja v Prstu. Pometači zahtevajo zvišanje plač.
—	Odlikovanje koroškega industrijca. Po celi monarhiji znani dvorni izdelovatelj orožja Peter Wernig v Borovljah jc bil za svoje izdelke odlikovan na jubilejni razstavi v Bukarešti! z zlato svetinjo.
Zanimiva dopolnilna volitev v hrvaški sabor. Od kandidature v Čemi je odstopil dr. L uka Senjak. Kakor se čuje, so sedaj štirje kandidatje od hrvaške stranke prava dr. Ja:i-čikovič, od Starčevičancev Abjanič, od »neodvisne kinetske stranke« Radič in od na-prednjakov Jurič. Največ upanja ima dr. Jan-čikovič. Naprednjaški kandidat jc izjavil, da obsoja verski in prosvetni del naprednega programa...
—	Blazna mati otrovala otroke iu sama sebe. Iz Jelš poročajo hrvaškim listom: V rodbini Mateljana, finančnega vodje, je žena napojila sebe in otroke s karbolno kislino. Eno dete ie umrlo, mati in starejše dete sta šc živa.
—	Cvetje po zimi. Po pošti nam je prijatelj lista poslal cvet, ki je bil vtrgan v Št. Petru pri Zidanem mostu. Ena cela veja. cvete v Zalipnein, mali dolinici, kjer so trije topli studenci.
—	Zavratni napad. V sredo zvečer je v Pazinu na kolodvorski cesti neki neznanec z nožem napadel Ivana Vičiča in ga na vratu zelo nevarno ranil. Vičič je klical na pomoč in res jc prihitel na pomoč neki tujec, ki .ic ravno prihajal z vlaka. Napadalec je nato zbežal. Vičič leži težko ranjen v bolnišnici.
—	Za župana v Tinjanu je izvoljen Ven-ceslav Križmanič, ki je po rodu Hrvat in ic bil do pred par leti tudi pristaš narodne hrvaške stranke. Iz sanioljubja je postal renegat in provzročil zmago Lahov v Tinjanu.
—	Novi vodovod v Gorici. V Gorici je bil pred kratkim napravljen nov vodovod izpod Kronbcrga. Sedaj pa so ta vodovod še razširili. Dne 16. t. m. sc vrši kolavdacija raz-širjcvalnih del pri goriškem vodovodu.
—	Izpraznjena so tri definitivna profesorska mesta za filoiogc na goriških srednjih šolah.
—	Goriška državna policija je dobila novo, nekoliko izpremenjeno uniformo.
—	Novice iz Belokrajine. Južni veter je zopet ponehal in nastopil je zopet hud mraz, tako, da sc jc divjačina iz gozdov približala hišam in kozolcem, da poišče pičle hrane svojim izstradanim želodcem. Ljudje celo pripovedujejo, da volkovi strašijo okrog staj. Neverjetno ni to, ker v taki mrzli sneženi zimi je to prav mogoče, in kočevski gozdovi tudi niso tako oddaljeni od nas. Ljudje so kljub taki zimi še precej zdravi, le bolj posamezno se pojavi kaka pljučnica, ker Belokranjec je dokaj utrjene narave in mu ne škoduje vsaka sapa. Majhno prehlajenje pa si s čašo dobrega »bc-lokranjca« kmalu ozdravi, in tega mu je Bog dal letos prav obilo. Pa dobri Belokranjec bi ga rad privoščil tudi drugim, da bi si z njim preganjali prehlajenje. Zato, cenjeni kupci, pridite v našo Belokrajitio ponj. Dati vam hočemo najboljšega in po zmernih cenah. — Na Kulpi jc ustrelil neki lovec za naše kraje silno redko ptico-gostinjo. Imenuje sc: severni po-nirek (Polarseetaucher.) Podobna je našemu ponirku, le velika jc kakor domača gos. Gotovo jej je bilo na severu premrzlo in prišla je zato v naše kraje, — pa jc slabo menjala. Do-tični lovec jo je dal sedaj nagačiti. — Torkov semenj v Metliki ie bil bolj slabo obiskan, najbrže zaradi slabih potov in mrzle burje, ki je ta dan pihala. Cena živini jc bila srednja. — Ob cestah na Belokranjskem vidiš šc vedno kažipote z ncmško-slovenskiiiii napisi — in
eh ni mogoče voč brati, ker jih je starost že ikoraj uničila. Človek bi mislil, da Bog ve toliko Nemcev potuje po naših cestah. Naj bi »e vendar enkrat to popravilo. Obenem pa irosimo deželni odbor, da se spomni naših sla-)o izpeljanih ccst in kaj tudi stori, da se pre-ože in izboljšajo. Obljublja se vedno, stori se )a nič . Ali mora biti Belokraiina res vsem za lrbtom? — Na liožakovem je izvoljen za načelnika k rajnega šolskega sveta g. Jožef Ne-nanič, brat g. Martina Nemanič. — V nedeljo >e je pričel v Podzemlju sv. misijon. Vodijo ia čč. gg.r oo. jezuiti: gg. Žužek, Tomec in (unstelj. Zupljani se ga z vso vnemo udeležujejo. Naj Bog bogato blagoslovi to misijonsko delo. Nekaterim pa menda ni bil misijon )ovšeč. Zato so v nedeljo, na dan sv. treh iraliev, ko se je sv. misijon pričel, napravili >bal« v Gradcu pri g. Mazelletu, najbrže kot lemonstracijo proti misijonu. Prišli so tudi vsi »boljši« ljudje iz Črnomlja in Metlike, med nji-ni veliko c. kr. uradnikov. Tako so imeli ti »boljši« ljudje svoj misijon in svojo »polnoč-lico«, ker je sveti večer menda niso obhajali. Vse ljudstvo podzemeljsko se je zgražalo nad i. Mazellctom zaradi tega početja in si bo to tudi dobro zapomnilo.
+ Volilna reforma za hrvaški sabor. Odsek hrvaškega sabora za volilno reformo ima 21. t. m. prvo sejo.
•— Kamniška podružnica »Slovenskega čebelarskega društva« ima svoj letošnji redni ibčni zbor dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v \ostilni pri Petru Zerovniku. Velika ulica, na <aterega se vsi člani, kakor prijatelji čebelarstva uljudno vabijo.
— Podpisano upravništvo »Dom in Sveta« prosi vse tiste gospode, ki jim je vpo-slalo 1. številko »Dom in Sveta« na ogled naj rr čimpreje vrnejo ako sc ne nameravajo naročiti, ker se prvi zvezek nujno potrebuje. — Uprava »Dom in Sveta« Marijanišče.
Štajerske novice.
š Agitacija štajerskih liberalcev med kmeti. »Narodni List« piše: »Narodna stranka priredi v kratkem in siccr menda dne 3. svečana v Celju ali okolici velik javen shod, na katerem se bode razpravljalo samo o kmetijskih gospodarskih vprašanjih brez vsake politike. Priprave so že v toku in se naprosijo za sodelovanje najodličnejši slovenski strokovnjaki.« »Narodna stranka« priredi še ta mesec več javnih shodov in sicer na Polzeli, v Hrastniku, v Sevnici, blizu Maribora in kar najprej tudi v Št. Jurju Južni železnici, v Vojniku, Mozirju in Gornjem gradu. V Sevnici in na Polzeli bode shod 27., blizu Maribora in v Hrastniku pa že 20. t. m.
š Odvrnjen velik požar. Dne 10. t. m. popoldne .ie začelo goreti v sušilnici Sieglove tovarne za lesne izdelke v Slovenjem Gradcu. Poslopje je zelo dolgo in polno suhega lesa. K sreči so ogenj kmalu zapazili in ga s pomočjo domačih delavcev in sosedov pogasili. Vendar je škode okoli 6500 K. Ce ne bi bili začeli tako naglo gasiti, bila bi škoda ne samo za tovarno, ampak tudi za okolico nepregledna. Vnelo se je, ker jc bila peč v sušilnici preveč zakurjena.
š Zaročil se je gospod Ivan Zolnir z gospodično Miciko Kunstovo, gostilničarko na Gomilskem.
š Žalostna vest iz Ljutomera. Iz Ljutomera se nam piše: Dne 10. jan. 1907 je v novem okrajnem zastopu ljutomerskem bil voljen za načelnika: g. Ivan Knkovec, velc-industrijec; za njegovega namestnika g. Ju-lius Thurn, notar in župan v Ljutomeru. Pri tej volitvi se je zgodilo nekaj, kar se še gotovo ni zgodilo pri nobenem okrajnem zastopu, ki jc v slovenskih rokah. Slovenci imamo 21 zastopnikov, nemškutarji ljutomerski 11! In sami slovenski odborniki so volili na zehtevo (! ?) Ivana Kukovca, starega narodnjaka, Julija Thurna za namestnika. Notar Julij Thurn je najzagrizenejši nemškutar in deluje z nemškim graškim »Tagblattom«! On je odbornik nemške ljudske stranke za južno Štajersko, .ie kot ljutomerski župan najodloč-nejši nasprotnik Slovencev. Kakor se sliši, so bili vsi odborniki od Sv. Križa proti Thurnu. Čast in slava jim! Tudi nekateri iz Ljutomera, kakor Alojzij Rajh, Mišja itd. so bili proti. Slava jim! Kaj pa jc napeljalo nekatere sicer dobre slovenske kmete, da so šli s Knkovcem v ogenj za Thurna, to sam Bog ve! Kmetje, ki so glasovali za Thurna na povelje Kukovca, res zaslužijo ime »kimovci«. Gospod dekan, ki ste tako slepo zaupali g. Ivanu Kukovcu, ali se nič nc čutite sokrivega pri tem tako ne-čuvenem porazu za tako odličen okraj! ? Gospod Kukovec je dosegel svoj namen, vi pa ste obsedeli!
LjuhljnnsRe no«.
lj Javno predavanje. Opozarjamo na javno predavanje g. dr. Aleša Ušeničnika, ki bo prihodnji torek v »Slovenski krščansko-socialni zvezi«. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
I j Danes zvečer na predpustno zabavo železničarjev v veliko dvorano hotela Union!
Ii Javni obrtni shod sklicujc »Obrambam zveza zavednih obrtnikov«. Shod se vrši v nedeljo, 13. t. m. dopoldne ob pol 10. uri v Puntigamski pivnici (preje Katoliški dom), Turjaški trg. Dnevni red: Obrtništvo in politični položaj v Avstriji. 2. Umazana konkurenca obrtnikom. 3. Raznoterosti. Obrtniki, Pridite in udeležite sc tega velevažnega shoda! Naša organizacija jc pomanjkljiva. Vsi stanovi so organizirani in branijo bolje svoje koristi, "tRo obrtniki. Za odbor »Obrambene zveze zavednih obrtnikov«: Jos. Weibl, t. č. pred-sednik. Ivan Krcgar, t. č. tajnik.
lj Jutri v nedeljo ob 6. uri zvečer priredi Katoliško društvo za delavke na Zabjaku*
svojo društveno veselico z zanimivim sporedom. Prijatelji društva dobro došli!
lj Za veliki ljudski koncert »Glasbene Matice« v nedeljo, dne 13. januarja 1906 kaže se veliko zanimanje in se vstopnice prav pridno prodajajo. Priporočljivo je, da vsakdo kupi vstopnico že naprej, da se izogne gnječi, ki bo pri blagajni na večer koncerta. Izbere si pa tudi lahko pri predprodaji sedež po načrtu dvorane, ki ga ima na razpolago. Vstopnice sc dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovih ulicah. V nedeljo se prodajajo do 12. ure opoludne, popoldan pa na stanovanju gospe Cešarkove, Šelenburgove ulice št. 1, na levi strani dvorišča. Na večer koncerta se odpre blagajna v »Union« ob pol, 7. uri zvečer. Začetek koncerta jc točno ob pol 8. uri. Slavno občinstvo sc naproša, da med izvajanjem točk ne odpira vrat dvorane. — Apelujemo šc zadnjič na slavno občinstvo, da upošteva veliki trud in neverjetne troške »Glasbene Matice« ter njeno idealno stremljenje podpira z mnogoštevilnim obiskom koncerta. »Glasbena Matica« in nje požtrvo-valni pevski zbor pač zaslužita, da je dvorana do zadnjega prostora zasedena. Dobička »Gl. Matica« ne išče, vesela bode, ako pokrije troške.
lj Tukajšnjo predilnico kupujejo tovarnar na Vrhniki g. Lenarčič in tovariši.
lj Sestanek mlekarskih zadrug in razstava masla. »Zadružna zveza« priredi v ponedeljek, dne 14. t. m. v hotelu »Union« sestanek mlekarskih zadrug z razstavo masla s sledečim vsporedom: I. Živinoreja in mlekarstvo. Predava mlekarski nadzornik g. Legvart; 2. mlekarstvo. Predava ravnatelj kemičnega preizkuševališča g. dr. Kramar; 3. mlečna trgovina. Predava zastopnik »Gospodarske zveze« v Trstu g. Rosman; 4. mlekarsko zadružništvo. Predava g. Rožman; 5. ogled razstavljenega masla; 6. ogled mlekarskih strojev.
Ij Kam pa danes teden? Danes teden, v soboto,.dne 19. t. m., bo v veliki dvorani hotela »Union« velika zabava delavstva tobačne tovarne. Ta zabava se vsako leto odlikuie po neprisiljeni zabavi ter je odbor preskrbel, da tudi letošnja ostane na višini. Pri zabavi svira vojaška godba. Ljubljančanje, ki liubite prijetno zabavo, prihodnjo soboto v veliko dvorano »Uniona«!
lj Kaj ne pride vse na dan. Mestni policiji je prišlo lansko leto na uho, kako potratno da živi 201etni urarski pomočnik Ivan Habič iz Liubljane. Imel ie naenkrat novo obleko, poleg tega pa še vedno cvenk v žepu. Letos je pa pravil Habič nekemu prijatelju, da je ukradel pokojnemu kanoniku Pogačarju lansko spomlad dvoje hranilničnili knjižic in zlato uro ter verižico. Prosil ga je tudi, da bi šel z njim v neko klet po knjižici, ki jih ima zakopani. V sredo se je vršila proti Habiču pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava in je bil Habič spoznan glede zlatnine krivim in obsoejn na šestmesečno ječo. Kaj je pa s knjižicami, je še tajno.
lj »Slovensko planinsko društvo« razpošlje te dni vabila za planinski ples, ki se vrši v Ljubljani v »Narodnem Domu« dne 2. februarja t. 1. Vabilo namenjeno članom izven Ljubljane sc objavi v prihodnji številki »Planinskega Vestnika«. Zgornji prostori v »Narodnem Domu« se bodo planinsko opremili; ples se bode vršil v veliki dvorani. Za odpočitek in okrepčanje se pa prirede skoro vsi zgornji prostori »Narodnega Doma«. Zanimanje za to veliko prireditev »Slov. planinskega društva« je obče in je torej pričakovati mnogobrojnega obiska, tako da bode tudi letošnji planinski ples sestanek planincev in prijateljev planinstva ter neprisiljene zabave iz vseh slovenskih pokrajin. Za izvrstno domačo kapljico in za dobra in cena jedila bode vsestransko preskrbljeno. Priredila se bo tudi druga izdaia šaljivega lista »Zlatoroga«. Častiti gostje naj blagovolijo priti ali v planinski opravi ali v narodni noši, drugače pa v promenadni obleki. Vstopnice so bodo prodajale v Ljubljani v trgovinah Gričarja & Mejača v Prešernovih ulicah, I. Korenčana na Starem trgu, A. Škofa na Dunajski cesti in F. Skušeka pred Škofijo, na dan plesa se pa dobe vstopnice od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v »Narodnem Domu« in zvečer pri blagajni. Vstopnina za nečlane po 2 K, za člane bode vstopnina znižana.
lj Permanentni odbor o deželnih zavodih nam piše: Permanentni odbor je v zadnji svoji seji razpravljal o sklepih zadnjega občnega zbora zdravniškega društva, objavljenih v ljubljanskih časopisih ter je vzel z zadovoljstvom na znanje resolucijo, ki protestira proti odlokom deželnega odbora v strogo medicinskih vprašanjih. Dasi smatra del članov zdravniškega društva odslovitev ordinarija dr. Robide deželne blaznice za interno biro-kratično zadevo, je vendar v omenjeni resoluciji implicite izrečena obsodba tega odpusta, ker se jc opiral odpovedni dekret na strogo medicinska fakta, o katerih torej deželni odbor v smislu omenjene resolucije ne bi bil smel soditi, logično torej tudi ne odstavljati zdravnikov. Nezadostna sc pa zdi permanentnemu odboru zahteva zdravniškega društva, naj bi se imenoval pri deželnem odboru zdravstveni referent, ker smatra odbor zdravstvo za prevažno panogo, da bi odločeval o njej posameznik in permanenten odbor vztraja pri svoji prvotni zahtevi, naj sc ustanovi pri deželnem odboru zdravstveni svet. Nikakor sc pa permanentni odbor ne more strinjati s stališčem zdravniškega društva, da bodi vsakemu zdravniku brez razlike dovoljeno izvrševanje privatne prakse. Zlasti za take zavode, kakršen .ic deželna blaznica, se zdi permanentnemu odboru neob hodno potrebno, da lahko razpolagajo z vsemi strokovnimi zmožnostmi in z vso delavnostjo
svojih zdravnikov in v prvi avstrijski umobolnici v Mauer Ohlingu ni zavodnim zdravnikom dovoljena privatna praksa, kar je razvidno iz § 6. statuta. Pač pa je upravičena zahteva, da naj se ragulirajo dohodki zdravnikov na javnih zavodih tako, da ne bodo odvisni od postranskih zaslužkov; kdor posvečuje zavodu vse svoje moči, bodi tudi za svoje delo zadostno odškodovan. Prosti čas pa je po nazorih permanentnega odbora tudi zdravnikom potreben za odmor m za študije. To stališče hoče permanetni odbor zastopati tudi nadalje iu upa, da bode občinstvo podpiralo njegovo stremljenje.
lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri od 11. do pol 1. ure opoldne ljubljanska društvena godba.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. No-coj (par) se vprizori prvič na slovenskem odru velezanimiva Štolbova tridejanjska veseloigra »Na letovišču.«
lj Srbske čitalnice slovo od starega leta. Opozarjamo še enkrat na to jutrijšnjo prireditev v mali dvorani »Narodnega doma.« — Spored je tako dobro izbran da bo nudil proti mali vstopnini 80 vin. obilo užitka vsakemu. Poplačajmo veliki trud mladega društva z obilnim posetom in dokažimo tako, da vemo tudi dejansko ceniti slovansko vzajemnost. — Pričetek ob osmi uri zvečer._
Telefonska in UrzolM poročila.
DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 12. jan. Državna zbornica danes nadaljuje razpravo o varstvu volivne svobode.
DRŽAVNI URADNIKI. Dunaj, 12. jan. Danes je proračunski odsek državnega zbora odklonil predlogo o draginjskih dokladah državnim uradnikom, zato je pa vladno predlogo o regulaciji plač tako spremenil, da se regulacija ne začne s
I.	januarjem 1908, ampak že s 1. aprilom 1907. Odsek je dalje sprejel resolucijo poslanca dr. Žitnika, da se ljubljansko uradništvo uvrsti v
II.	razred aktivitetnih doklad in da naj vlada takoj stori priprave za priprostejšo politično upravo.
VLADA ZA INTERESNO ZASTOPSTVO V DEŽELNEM ZBORU. Dunaj, 12. jan. V pogovoru s poslancem Otokarjem Czerninom je ministrski predsednik povdarjal potrebo volivne reforme za češki deželni zbor ter je izjavil, da vlada stoji na stališču interesnih zastopstev v deželnih zborih ter bo svoje stališče o priliki javno povedala.
KONCENTRACIJE ČEŠKIH STRANK. Praga, 12. januarja. Jutri ima sejo mladočeški izvrševalni odbor v zadevi koncentracije čeških strank, katero se smatra lahko za gotovo stvar. Dr. Kramar se je danes pripeljal v Prago.
ITALIJANSKA MORNARICA NANOVO POMNOŽENA. R i m, 12. januarja. Italijansko mornariško ministrstvo bo te dni predlagalo zgradbo nove bojne ladje, obsežne 17.000 ton s topovi po 30:5 mm. kalibra. Mornariški minster namerava vrhtega poleg že dovoljenih ladij zahtevati še zgradbo nove divizije iz treh ladij po 16.000 ton in z 8 tridesetinpolmilimeterskimi topovi. Ladje bodo imele turbinske stroje kakor angleška »Dreadnought.«
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem H062 m, srednji zračni tlak 7H6-0 mm
i	Cua opazovanja	Stanje barometru v mm	Temperatura po Celzija	Votruil	Nebo	.3 c a 5 = 0
						13 ► £
9	9. z več.	142-3	16	sl. vzh	jasno	
ll	7. zjutr«	744 1	6-2	brezvetr.	megla	00
12	2. pop.	7 4'7	3 6	sl. jug.	»	
Srednja včerajšnja temp. 0 4°, norm. — 2 5°.
Zahtevajte »Slovenca" v vseli gostilnah! — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodvorih!
Zahvala. 91
Ob priliki petnajstletnice kot predsednik »Slovenskemu delavskemu pevskemu društvu .Slavec" v Ljubljani dešlo mi je toli prijaznih častitk, da ne morem drugače nego tem potoni se vsem zahvaliti, bodisi onim, ki so prihiteli v tako mnogobrojnem številu na prijateljski, meni toli častni večer, osobito vsem korporacijam posameznih društev, kakor tudi vsakemu posamezniku, istotako onim, kateri so mi ustno, pismeno ali brzojavno izrazili svoje častitke, predvsem pa milemu bratskemu pevskemu društvu „Sloboda" v Zagrebu ter odposlancem istega, osobito njegovemu predsedniku g. Egidiju Kor-nitzerju za izredno odlikovanje in častni bratski znak poklonjenega srebrnega venca, posebej pa še dragim sobratom odbornikom, pevcem in članom »Slavca" za nepričakovano pozornost, prisrčno ova-cijo in poklonjeni prekrasni srebrni venec.
Moje dosedanje neznatno delovanje v prid ,Slavca" pač ne zasluži srebrnega venčanja in tolike pozornosti, vsled tega me veže tem srčnejša dolžnost izreči vsakemu posebej: H v a 1 a I
V Ljubljani, dne 10. januarija 1907.
Ivan Dražil
predsednik
„Slov. del. pevskega društva .Slavec'".
Zahvala.
Dediči pokojnega Karla štrubelj-a, uradnika ,,Kmet. posojilnice" v Ljubljani,
se tej najtopleje zahvaljujejo za njim velikodušno pripoznano nagrado v znesku K 300*-.
Rudnik, 12. prosinca 1907.	95 1—1
Ha prodaj hiša
z malim zemljiščem št. 1 na Hrušioi na Gorenjskem, pripravna za gostilno ali drugo obrt. Več pove Lovrenc Krivec, posestnik na Hrušici na Gorenjskem«	67 1—1
Močan vajenec Š S
se takoj sprejme pri Ivanu Trillerju, ključavničarju na Bledu Gorenjsko.	55 2-2
RUSKI CAR.
London, 12. jan. Poročila iz Perterbur-ga pravijo, da je car radi novih političnih umorov jako plašen. Vsled Stolipinovih poročil je mislil, da je početje teroristov že končano.
PREVIDNI ANGLEŽI.
London, 12. jan. Predor pod kanalom med Angleško in Francosko se ne zgradi, ker je angleško zastopstvo v varstvo državnih interesov se izjavilo, da bi to ne bilo priporočljivo za narodovo varnost.
ZNAMENITA IZNAJDBA.
Pariz, 12. januarja. Veliko senzacijo vzbuja iznajdba fizika d Arzovala in zdravnika dr. Moatirja, s katero se žile čistijo s pomočjo električnih tokov tako, da bo odslej ozdravljivo zapnenje krvnih žil.
UPOR KAZNJENCEV.
R i m, 12. jan. Kaznjenci v ječi San Se-vero na Laškem so se uprli. Napadli so paznike, njihovi sorodniki so pa od zunaj tidrli skozi vrata. Orožništvo je prihitelo, a jetniki so se zabarikadirali in streljali. Šele po hudem boju je zavzelo orožništvo barikade in premagalo jetnike.
Apofag
odstrani zanesljivo v 2 dneh
kurja očesa, bradavice In žulje.
Proll vposlatvi 1 20 K pošlje takoj kot vzorec l>rcz vrednosti. II kom. franko 3 K.
— Lekarna „Einhorn" — v Wclsu it. 70 na Gor. Avstr.
Poskusite
igm
l^T in priporočite
izdclhe —
17ydroDe toparnc hrani
d Pragi VIII. Cenoontafonj.
PRODAJALNA
z mešanim blagom se da takoj v najem radi družinskih razmer. Prodajalna je sredi vasi in zelo dobro obiskana. Več pove lastnica Jera Klofutar v Kranjski gori &t. 21.	24 3-3
Išče se kuharica
v župnišče na deželi. — Naslov se izve pri upravništvu Slovenca.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodoo kavarne".
Električna razsvetljava.
Od 14. januarja do vštevši 20. januarja 1907:
65 l-l
Čarobno
Japonsko.
Priznano najboljše cvetlično milo na svetu
da-milo,
univers. parfum, in lepotilno sredstvo se dobiva od danes dalje zopet
92 le v Orlovi lekarni
W. Ph. Mardetsclilaeger v Lubljani. (Varujte se pred ponarejanji.)
Borzna poročila.
,Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 12
SaloibMU papirji. 4•/, majeva renta . . t•/, srebrna renta . . . i'/, avstrijska kronska renta !•/, , (lata renta . . i'/, ogrska kronska , . . i •/	zlata , . .
6*/, posojilo dežele Kranjske t V/, posojila mesu Spljet
t v/ » • Zader •
41/ •/* bosn -herc. žel. pos. 1902 4•/. Cežka del. banka k. o.
i'l. . • > , * ?: . 4»/.*/. zast. pisma ga!, d. hip. b. 4V/, peSt. kom. k. o. t lo'/. pr 4»/,*/. zast. pisma Innerst. hr. 4 V/. > • ogr.cen.dei.hr 4V/| I ' , hip. banke 4V/! obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4»L*/, obl. Češke ind. banke 4*/, prior. Trst-Porefi lok 4'/. prior. dol. žel. . . ri. , juž. žel. kup. */i /1 4»/»•/. avstr. pos. za iel. p. o
Br.ik.
Srečk« od 1. 1860'/,
' tfzske
um. kreditne L emisije II.
, > > >
ogr. hip. banke . . \ srbske i frs. 100— turSke	. •
Basilika	f«^«
Kreditne	»
Inomoške	»
Krakovske	»
LJubllanske	»
Avstr. rud. kril« » Ogr. , . >• Rudolfove	»
Salcburške	»
Dunajske kom „ o • 1 ■ 1 • • Južne železnice
Državne železnice ..... Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke Ogrske „ » Zivnostenske » Premogokop v Mostu (Brtti) Alpinske montan .... Praške žel. indr. družbe Rima-Murinyi Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr družbe Češke sladkorne družbe ▼klal«
C kr. cekin tO franki ... 10 marke ... Severeigns . . Marke . . Laški bankovci Rublji ... Dolarji.....
Vinorejsko društvo v Ormoža
januarja 1907	
Denar	Blago
99 30	99o0
100 15	100-3
9V-35	*9 6
1 7 35	117 55
96 20	96 4 ■
114 70	114 90
15' 25	99 90
133	13 6*
98 90	100 85
99 90	100-15
99 60	99 70
H9 60	101 10
100 45	1O1 4
105-05	11 6 • 5
too	101 -
100 —	101' 25
100-	tOO'15
100-	101
100-25	101 2»
99-90	
«) R0	
422 50	42 i-50
11)0'--	1 1
215 R0	•217 50
266 5i	268 5-
154-25	liii 25
•274 90	284
285 25	V95 25
'5	61
168	11060
6 95	K9 '5
2 75	.'4 75
148	8
77	82
9)	•5
57 6"	-51-50
46 75	48 75
27-76	29-75
15	•iO
75	81 -
500	610' —
78 30	|79 30
695-	96 -
1776	7^6
691	9 i
839 ^5	840-'5
244 50	5 5o
745	M9 -
628—	629
2673 -	2683'
57H 25	74 2T
283 —	281 50
666	»71--
i 47 50	148 50
1' ?6	40
19 11	19- 3
iH 51	S• 6
4 02	1* 10
11 70	17 8S
96 bO	06 80
2-5275	2 53 >6
4<	6"
priredi v četrtek, dne Sl.januarija 1907 w dvorani gostilne g. Antona Skorcica
prvi uinsKi sejem
Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejših letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormoško-ljutomerskih goric.
Začetek ob II. uri predpold.
Železniške zveze z Ormožem s
Iz Maribora odh pošt. vlaka ob 8-15 predpoldne Iz Ljubljane , „ * » 5'°9 « Prihod v Ormož ob 10-24 predpoldne.
Odhod iz Ormoža:
ob 1-23 pop. brzovlak na Pragersko-Maribor-Ljubljana. „ 4'37 „ pošt. vlak „ „	»
Ormož, v januarju 1907.	89 3 — 1
Za odbor „Yinorejskega društva4'
Dr. I. Geršak, načelnik.
Kupiti se želi
mala hiša
z nekoliko vrta v ljubljanski okolici, Novem mestu, Kandiji ali kje drugje na deželi blizu kake farne cerkve. Pismene ponudbe naj se pošiljajo v prodajalno Florjanske ulice 14, Ljubljana.	83 3 1
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisli ne ima-joeih sredstev, posebno opozarjalo zdravniki na
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini ikrofeljnlh. krvloah, otoku ilez itd in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem
kailjn. (Dvornega svžtnika Loscbnerja onnm-grafija o Giesshttbl Sauerbrunn.
Uvirek: Giesehubl Sauerbrum»
tel«, pettaja, zdravilne kepaliiie »r' Karlevl- »»r
Prospekti »antonj in frank*). V LJublJa.nl ie dobiva v veeh lekarnah vo^r H!»oerii«kib prodajalnicah in trgovinah 1 jestvinsnr
Veliki cenik na
zahtevo zastonj!
»m.
Zsloffi p" Mlfeas! Ksstsrr != in Ps»e Lss««'ke l'n >11**1	114 62 -48
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švicarske ure najboJj slovečih znamk, kakor tudi salonske-stenske ure in ure budilke.	^^
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
&&&&	Glavni trg, nasproti rotovža.
„Xi\er"
\	SteVtfea

Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
84 1
Kolesa iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
P. n. ženini in neveste!
Poslužujte se moje najbogatejše zaloge
briljantov, dijflmontou, poročnih prstanov, zlatnine ter vsakovrstne namizne oprave
Srebrne cil. rem. ure od gl. 4'50 naprej.
Paramente
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Priporoča po zelo nizkih ceniih bogato vezene parament. t vseli barvi.h in »lupili: kazule, pluvljalo. dalmatike, vela, nebesa. bandera. sastave. preproge, pregrinjala. albe. rokete itd. pod jamstvom trežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejeno kellhe. olborije, monštranoe, svečnike, lestence itd. « krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
P.dpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20%, t. j. za petino prvotne oeno ; radi toga se dobe predmeti potoi. direktnega naročila v Olomucu enoje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češko in neinfike tirnie.
Ilustrirani oenlkl zastonj ln franko.
Plačilni pogoji ugodni.
—— Faramentl se požlljajo na ogled franko. —»
Postavno zavarovano.
[ICH 01 EN
AlleinechferBalsam
aus der Schutzensel-Apothikl
des
A.Thierry in Pregrada
bei Hohltsch-Sauerbrnnn.
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen je
Ttiiemilev balzam
z zeleno znamko „reduvnicau. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnat>h steklenic ali 1 velika špecijulna steklenica s patent, zamaškom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
proti vsem de tako starim ranam, vnetjem, rani tram, abscesom in oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 se pošlje le proti povzetja ali denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brošura s tisoči originalnih pisem gra-tis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih
drogerijah. 86 52—1
52 2—2
Na prodaj so
pravi psi foksterijerji,
2 meseca stari, 2 samca in 3 samice v Ravnikarjevih ulicah &t. 13.
y
FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva 9«2 imi
Ljubljeno,
St. Petri cesu
priporoči svojo velike ■ al O {O raznovrstnege
pohištva
mtmmmmmmmmmmmtva.
t* lajnižjih cenah.
Kaj se je pocenilo ,,v znamenju draginje?" 2790 7-1 u>
- jabolčnik!
v pravem in china-srebru itd., za kar se Vam najtopleje priporočam 1 ::::::::
Izdelki so jako solidni, ccne zmerne!
Veliki ceniki na cenj. željo tudi po gg : : : : pošti franko in zastonj! : : : :
Z odličnim spoštovanjem 90 l
FR. ČUDEN, Ljubljana,
urar in trgovec z zlatnino ter srebrnino na drobno in debelo,
Prešernove ulice, nasproti frančiškansk. samostanu.
Vsled letošnje
__izdotne letine
jabolk lahko oddajamo ceneje CERES -jabolčnik.
fPPPS Iflhnlrnik sam nudi vsled sv°j0^ VLIVLJ "JdUUI^UIIV zdravstvenega učinka in
svojega neprim. izbornega sadnega okusa, kar more
mlado in staro, ubogo ali bogato
zahtevati od idealne osveževalne in zdravstvene pijače.
Dobiva se v vseh delikatesnih trgovinah, dpo-gepijah in lekarnah.
CERES - jabolčnik je tehniško in praktično brei alkohola in ne vsebuje nikakih primesi.
Gostilničarji, hotelirji in kavnrnarji, ki žele uvesti „CERES", dobe na željo ponudbe pri:
JURIJ SCHICHT A.-G.
Oddelek: Ilvlla ,CERES', Ustje, tovarna: Rlngelshaln.
[U
II
f
n
D
i n
Tovarna stole -
Franceta sviseljna j
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko n
izdeluje 28>)5 26-1
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo za- |J stonj in franko.
sasasssssa?
n ser s yičif a noi i^fo n združenih pivo v aren z
iJKLI—UrlUftiUll TRG v Ljubljani, tele!, št 163. =
r	= izborno pivo v sodcih in steklenicah.
§0
|iH|t(iir«i« ttvojf*
Zaloga v 8podiji Šiški, telsfona šta«. 187.

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Fosojuje se na zemljišča po 43/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, 'da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5"/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6o/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	12 12—1
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
št ai3 pr.
Razpis.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolnih mesto adjutiranega volonterja. Adjutum znaša 600 K, poleg tega dobiva volonter tudi 200/0 draginjsko doklado.
Prosilci za to mesto predlože naj svoje z dokazili o doktoratu medicine ter o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika opremljene prošnje do
20. januarja 1907
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
<3d deželoega edbera Kranjskega.
5 3-3	Ljubljana 30. decembra 1906.
IfflT-II ■ —T-ii*
JSšiT Odlikovan z veliko zlato kolajno na
(QVS, splošni spomladi)! razstavi na Dunaju. S \
Hatfoorno suojo za
"M
kritih in neks*i$ah, Hčno in iirpežno izdelanih
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO 23

r 1 H i ■■ m q 'a r Harijs Terezije cesta št. 6,
..-/^k^	JL/C ili o a 1 ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnik« in krepko vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni.
fVn, jmaaaaa—i * ■ »i i
cli prodaj je
gostilna, pekarija in prodajalna
mešanega blaga, posebno veliko se proda v gostilni in prodajalni, tudi na debelo. Vpelje se tudi kavarna v najkrajšem času. Lepi prostori za stanovanja, kjer se lahko vpelje hotel kar bi prav dobro neslo, tudi bi bil še prostor za mesarijo ali kaj enakega. Zraven je nekaj gozdov in polja. Hiša se proda ali da na račun, ne w najem, tudi prodam tako, da obdržim sam nekaj obrtov. Vsega pa ne morem obdržati, ker imam premalo delavnih oziroma zanesljivih moči. Hiša stoji v trgu Zg. Bela (Obervellach) Zg. Koroško kjer se gradi nova železnica (turška železnica), kjer bode v bližini postaja, torej dobra prihodnjost vsestransko zagotovljena. Hiša ima tudi vse trške pravice. Kupna cena je 20.000 gld. Približno polovico bi bilo takoj plačati, za drugo bi bili zelo ugodni plačilni pogoji. Posebno priporočljivo za pivovarnarja, vele- ali vinotržca.
Več pove lastnik Peter Aiešovec v Zgornji Beli (Obervellach) Zg. Koroško.	3001 3—3
JA MAZEM SVOJE ČIŽME SA
auujc \
partogu | v* cio dan povodi hodati bez
DASUMi H0GCVLAZflE
Mili BI1
Lovci I Turisti! ISTojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje


2947 32-6
Prospekte pošilja
Lahorat. ph. Kuhanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg. ui. 4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxem sem iako zado.oljcm, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. Kamilo Morgan, lovski pisatelj (častni predsed. nkliiba
strelcev" na Dunaju.)
st mn
Slavnemu občinstvu Idrije in okolice vljudno naznanjam, da sem svojo na novo urejeno	3016 (3—3)
trgov.no 1 ur. t, srebrni ia zlatnini otvoril ? iorl,
J'.y hiša gospoda Paa, poprej tvrdka Ludvik Potočnik. — Potrudil se v bodent slav. občinstvu s finim blagom ceno in točno postreči, kakor tudi v mojo stroko spadajoča dela najvestneje izvrševati. Naročeno blago se pošilja tudi po pošti proti povzetju. — Z odličnim spoštovanjem

ivan RaurBifaas*,
urar, trgovec zlatnine in srebrnim,
Ustanovljeno 1.18*2,
Slikiarj© f*©pisoV Stavfc. Is pohištvena pleskarja.
Ve!J!ka zbirka dr. SchAnfeldovIh barv v tubah zu akxdem. slikarje,
Elckrični obrat.
| Tovarna m prod&Ja oljnatih tirnega in iaka
rafa Eberl, Ljubljana
Prodtsiain« In kompfolr: Telefon 154. P«lavnlca:
Miklošičeva cesta žr. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi »L občinstvo za tu t naiinn stroko spadajoče delo t mesta ia na deželi kot priznano reelno in fino po naimžjih cenah.
76* 52 80
vmtfi
Najceneje in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parnih! „Severonemškega Lloyda"	iz
Bremena
Neo-y ork
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Willielm II. Kronprinz Wilhelms Kaiser Wilhelm d.
mgip^SpSS^SEa««^	Grosse. maom
mt*' Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških že-
leznic dobite v Ljubljani edino-le pri
Edvard Taučar-jn,» hoiomui um s. 35.
nasproti občeznane gostilne nPri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna in solidna.	>'
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-	|
ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno	i
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Premena enkrat mesečno.	^
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor:	I Brazilija, Kuba, Puenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
MBBWW.HIillMHIBWWrlBHIII IHHII—IM I IMMBMHilM
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
Pred. štev. 351. Usnje za voščene z
močnimi podplati K 9-50 Pred štev. 361 1» Boxr.alf z angleškimi podplati K 12-50.
,Chick".
Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
podplati K 6 —. Pred. štev. 720 Isti iz lakovine K 6 30.
v Ljubljani, Selenbargove nlice štev. 4
dobavlja kot znano najboljSe čevlje.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja naroeila proti poVzotju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
S&
Z malim kapitalom
se zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekstrakti) izdeluje žganje in likeri mrzlim potom. Kdor z mojimi izvlečki (ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši uspeh.
Kdor se hoče poslužiti te izvrstne tvrdke, naj pošlje svoj natančni naslov na : tovarniška tvrdka 80400" na anončno ekspedicijo Eduard Braun, Dunaj, I
turmstrasse 9.	2783
„Prva
, Roten-
5-t

Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —— Podružnica iz Berolina. —
Razstavljeno od 13. jan. do 19. januarja 1907:
KOROŠKO.
Veliki Klek, Vrbsko in Osojsko jezero.
Odprto od 9, —12. in od 2.-9.
S3T Vstopnina 20 vinarjev
78 1-1
■ STENSKE URE
z bitjem podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara , jc iz naravnega orehovega lesa najfinejše politirana, bije vsake pol in cele ure. Cena Kil'—, z navadnim biljem K 10—. Ista ura 2 godbo, igra vsako uro najlepše koračnice In plese, K 14—. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure se vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo mesto zvonca K 12—, ponoči sveteča K 3 40, nikelnasta Roskopf-rem^nt. ura K 4—, pristna srebrna remont, ura K 10—. Vsaki uri je priloženo 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proti povzetju.
Velik Ilustriran cenik o urah, verižicah, prstanih Itd. zastonj in franko.
M
©©©© 0® ©00®
Piea za prašiče in
nprntninn (mesnina) zajamčeno čista, JJC1 UIIJUIU zmleta, prekaša vse dosedanje
piče Presenetljivi vspehi. — 1 zavitek za poskušnjo 5 kg franko 6 K.
pse,
(mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Ranzinger, Ljubljana, Dunajska cesta 19.	74 fi_i
JOSIP SPIEMNG,
DUNAJ, I., Postgasse 2/20. 247. a ,2.1,
M žnpim uradom!
Fsaije, interkalarne in cerkvene račune, in-ventarije in ustanovne tabele itd. sestavlja natančno po predpisih, naglo in po ceni Rudolf Hribar v Mariboru, Gosposke ulice.	88 2 1
RFAFF-ovi šivalni stroj i
so najboljši za rodbinsko porabo,
_mmgrsr Šivajo, gofijo ira pSeto
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Kugellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHSriKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Trst -Ufew-ir©rk
Je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parnik! so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« In karte,prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulioe 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 853. Sabakid K. ion
podplati K 9 —.	, , 667 I»- Boicalf K 13 _
Pred. štev. 745. Glasgomr Chevreau a	, , 610. Lakovina K lj_
močnimi podplati K 11*—.	(1323 19)

PETER 0CMIIG
c. kr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefied pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nagel in močan za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najizbornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannliclierjeve schtfn-auske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 10—1
• • • « •



R
E <
IGiT najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno Roncesijonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-1
®Tjr Najcenejša vožnja v Ameriko.
Ž
S
n
rogistrovana zadruga z neomojono zavezo
\ "'fiSSP l V Lijublj ani f •ftsg*-

podrejena Skontraciji ,Zadru6ne svese" v Celju
tVN/VW\/Vt
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj« hranilne vloge po
Poštno-hranil-ničnega urada št. 828.406.
41
2 0
Telefon št. 185
brez »dbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hraniln« vl«g« sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urada.
273 31	Upravno premoženje kmetske V 0 nrtA nn/\«*in
posojilnice maša	& 0,yZU.jzU /j.
Stanje hran. vlog
K 8,702.874-88. ^ K 44,396-886-60.

Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5 */4 */„ z 1 »/,•/, na amortizacijo ali pa po 5 V/. brez amortizacije; na menico po 6*1.. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.

fMOT
res \i Xt ^H
Podružnica v Celovcu.
Rezervni fond K 200.000.
Podružnica v Spljetu.
Delniška glavnica K 2.000.000
prodaja k žrebanju dne 15. januarja 1907 promesse
* * $ $ * $ Samlskih srečk po K15. Glavni dobitek K 84.000. # m $ £ $ #
Vloga na knjižice in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4'/,.	53 3
f~ Trgovin« z oblačilnim blagom!
Marija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice Stev. 35 nasproti „Ti£lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega Izdelka. — Velika izber klobukov, tovčegov, dežnil-ov, čevljev, perila in raznega Jruzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz 'ovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim olagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte ;i mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence. Z vclespoštovanjem	2519 52—10
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne'
_	B	M
C*-	rt	o
W	8	C
"S	3	>
S	5	o
>	.s	"l
•S	"
QJ	JS
**	S
o
<u
•S. 5
-S * .a <-
•o	_
S	«
rt	_
SE	S 3?
<0 J3 i* o rt -o
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovulci so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na
Danaju, Wippllnger-strasse 25. 720 39-36
2 učenca
mizarstvo
se takoj sprejmeta pod ugodnimi pogoji.
Ob enem se sprejmeta tudi 2 dobro izurjena
pomočnika
a pohištvo in sicer za likano delo. rane Brecelnik, mizarski mojster, lienz, Rosengasse št. 142, Tirolsko.	57 3-i
Proda se dobro ohranjen
grlasovir
po jako nizki ceni. - Naslov pove upravništvo „Slovenca" og>4 3_3
Pozor!
Baraka se proda iz proste roke, ki nosi mesečno 126 gld. najemnine. Zraven je še špecerijska trgovina. Gradi se tu 9 km dolg predor in se bo delalo še okrog 3 leta. Kaže se dobra eksistenca. Zglasiti se treba pri lastniku J. Zupan, bara-kar St. 58, p. Mallnitz, Gornje Koroško.	46 2-2
100 sežnjev bukovih drva
se po zelo nizki ceni proda.296s 4-3 Naslov pove upravništvo »Slovenca«
Prodaja na debelo in drobno.
V i r n e &
le Iz kranjskega laneriuga olja
1619 100-47 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani Prva kranjska tovarna oljnatih barv "'•nežev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih cenah
900 24 F. H ITI
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
* Osebno-doliodniniski davek. Ker je tekom meseca januarja treba vložiti napoved o osebni dohodnini, opozarjamo, da nudi za to napoved najzanesljivejše podatke knjiga g. c. kr. davčnega nadzornika Valentina 2una z naslovom »Osebna dohodnina«, IV. poglavje zakona z dne 25. oktobra 1896, št. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili, zadevnimi odločbami c. kr. upravnega sodišča 111 raznimi vzorci. Knjiga je zelo pregledno sestavljena in velja 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. V zalogi jo ima »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča dalje: Al. Sachs: P r e d p u s t n e pesmi za moški zbor in čveterospev s spremljevanjem klavirja. Cena: 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
—	Al. Sachs: Novi Salomon, šaljivi tro-spev za bariton, tenor in bas, se spremljevanjem klavirja. Cena 2 K 60 h, s pošt. 2 K 80 h. Al. Sachs: Pesmi za moške glasove. Cena: 2 K 70 h. s pošt. 2 K 90 h.
»Šesti venček narodnih pesmi«
Našim društvom sostavno priredil Fran F e r j a 11 č i č.
Kako so priljubljeni proizvodi tega skladatelja, nam je pokazal najboljši uspeh njegovih dosedanjih skladb, ki so razun najnovejših »možkih zborov« že vse razprodane. »Šesti venček« nikakor ne zaostaja za svojimi predniki, temveč jih, reči smemo, nadkriljuje. Pri tem »šestem venčku narodnih pesmi«, se je bolj kakor pri prejšnjih pazilo na to, da je venček bodisi po besedilu, bodisi po sestavi poraben za ženski in možki zbor. Zlasti za možki zbor ima ta venček pred drugimi to prednost, da ga ni treba postavljati čisto nič višje. V ženskem zboru mora drugi alt peti nekaterekrati v par pesmicah spodnji »f«; kjer nimajo tako nizkih altov, lahko pomaga na onih mestih tenor.
Istodobno priporočamo
Ferjančičeve »možke zbore«,
ki so izšli pred nekaj meseci v isti zalogi. Ferjančičevi zbori so vredni vsega priporočila in je želeti, da jih nabavijo vsa naša društva v splošno korist glasbenega napredka.
Cena za »šesti venček« znaša 40 vin., s poštnino 45 v.; 10 izvodov 3 K. — Cena »možkih zborov« pa znaša 2 K 20 v., s poštnino 2 K 40 v.; 5 i z v o d o v 7 K 50 v.
Naročila sprejema »Katoliška bukvama« v Ljubljani.
Ocvirk Ivan, Nageljni. Pesmi za mešane in moške glasove. Cena: 2 K, s pošt. 2 K 20 h.
Igre (z mešanimi vlogami). Talija-zvezek: 1. Pri puščavniku; veseloigra, 45 h, 2. Bratranec, burka, 45 v. — 3. Starinarica, veseloigra, 45 h. — Medved-snubač, veseloigra 45 v. — Dr. Hribar, veseloigra, 45 v. — Čitalnica pri branjevki, burka, 45 v. — Idealna tašča, veseloigra, 45 v. — Eno uro doktor, burka, 45 v. — Dve tašči, veseloigra, 45 v. — Mesalina, burka, 45 v. — Nemški ne znajo, burka, 45 v. — Raztresenca, burka, 45 v. — Prvi ples, komedija 45 v. — V medenih dneh, veseloigra, 45 v. — Mlinar in njegova hči. ža-loigra, 65 v. — V Ljubljano jo dajmo, veseloigra, 65 v. — Pot do srca, veseloigra, 45 v. — Zupanova Micika, veseloigra, 85 v. — Coeur dame (Srčna dama), veseloigra, 45 v. — Brat Sokol, šaloigra, 45 v. — Cigani, šaloigra, 85 v.
—	Celotna zbirka, kakor tudi posamezni zvezki se naročajo v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Gospodom katehetom priporočamo znano najboljše tozadevno delo: Dr. J. Schuster und dr. J. B. Holzammer Handbuch zur Biblischen Geschichte, ftir den Unterricht in Kirche und Schule, sowie zur Selbstbelehrung, katero je ravnokar v šestem popolnoma pregledanem natisu celotno. Predelala sta knjigo znana učenjaka profesor dr. Schiifer in dr. Selbst. Prvi zvezek te knjige obsega staro, drugi pa novo zavezo. Oba zvezka sta okrašena z mnogimi izvirnimi ilustracijami. Cena popolnega dela znaša 24 kron, v lični vezavi 30 kron. »Katoliška bukvama« v Ljubljani dopošlje delo poštnine prosto.
Službe iščem
v kakem župnišču ker sem izurjen v kuhinji, kakor v vseh domačih delih, bodisi tudi za pomoč v cerkvenih delih. Grem tudi h kakemu g. zdravniku na deželo, v lekarno, ali v kako drugo tako mirno hišo.	48 3—3
Naslov pove upravništvo Slovenca".
maiaažmžžaaiaaaaži&ž&mžžižžii
I križev pot
150 cm visok, popraj 250 gld., se proda Sedaj za 200 gld. pri
2'07 FRANU TOMAN U 126
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. — Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in odobren.
fchiclit-ovo
milo je najboljše!
Štirindvajset ur sem prej Močno drgnila, a glej! Jelenje čud^/ito milo Me brž te muke je rešilo.
2442
2 b
jelkove	30 „ „ „	n K1B-
borove	n 30 „ „ „	„ K 17.50
btikeve	n 30 „ „ „	„ K 18.-
hrastove	n 30 „ ,, „	„ K 37.-


AV
*/V / y
i | 1
.J
HLODE!!
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mit. K19 -
pod mero in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	225 2 i
Prave Roskopf golddooble Savosoet remont, are s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te imajo izbomo in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiraiom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti fnlkdar ne izgubi, RadT krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ni lahko točiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Golddouble damska ura z 2 pokrovom gld. 6'—. Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1-50. —Golddouble Lorgnon- ali pahlj. verižica 160 cm dolga gl. 4.— Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, verižicah, prstanih itd. zastonj ln franko. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering, Dunaj i. postg. 2 20 2474 b 12-17
niiiiiuiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
■'
»OI> 104—93
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sr. Petra cesta 27 priporoča	&
visokočastiti du- ,V hovščiai in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! j Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vtorce. Stare reči popravim, ponlatim itd.
Vallka zaloga elektr. .vitli In klpareklb del.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra ossta «1.14 Odlikovan z zlato kolajno » Parizu 1904.
Odlikovan t zlato kolajno in krilom v Londonu 1905.
TB^rZSE? flnmranlfte objeto
Iz trpežeega la itlldaiga blaga m alzktfc oiaab.
rivg°oliko izgotovljene obleki.
posebno na haveltke v največji iiberi po n^jai&h » cenah.
NbHltio nnlform iTitr1Jiki*i smilit itlunliklfa iridiftw,
Zahtevajte zastonj
Io franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik i nad 1000 slikami vieb vrat nlkclnaatlh, srebrnih In zlatih u z znamko Boskopf, Hahn, O in p g«, Nchaflfbausen, eiashfitte kakor tadl vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnin po Izvlrnlli tovarniških cenah.
Nlkel. remont, ara'......K
slst. Roskopf patent nra .... .
. . črna jekl. rem. ara . Jvlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . , Ooldln rem. ara .Luna" kolesje , • rebr. , , .Olorla" , , . . , dvojni plašč . . , oklep, verlilca z rinčico na pero in karab., 15 gr. leika . 2 50 reška Tala nlkel. nra s sidro z .Luna" kolesjem . . , 9 50 ■ ra s kukavico K 3'50, budilka K 2 90, kuhinjska ara K 3 — ivarcvaldska ura K 2 80. Za vsako nro Sletno pismeno Jamstvo! Rlkak rlslkol Zamena dovoljena, ali denar naz^J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Brux) St. 654, Češko. 100—41
3 — 4'—
4'— 5'— 7-50 7-60 11-50
Izdelane postelje
Kontoristinja Slovenka
se sprejme z mesečno plačo 90 K. Vstop zaželen kakor hitro mogoče.	30 1—3
Ponudbe blagovolijo naj se vpošiljati pod naslov :
Vydrova tovarna hranil, Praga VIII.
90 cm dolg.
z rdočega posteljnega inlotn.' Prav dobro napolnjeno. Pernica »li blazina. 180 cm dolga. 110 cm Široka K 10'—. K 12'—, K 15 — in K 18'—; 2 metra dolga, 140 cm široka K 14'—. K 16'—, K 18'—. K 21'—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 8'—, K ,'l'50 in K 4 —, 70 cm. širok K 4 50 in K 5'—. Izdelujem tadi po kakršnikoli drogi meri. Sdolni modroci iz žime za 1 posteljo K 27'—, boljši K 88' —. Pošilja sc poštnine prosto po povzetja od K 10'— naprej. Zamenja ali nazaj so vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-6
TTIT na tri kamne s stopami, dobro I lil idoč, povsem na novo polili Prav'ien- 'ežeč srcdi vasi °t> državni cesti Podkorenom med dvema drugima vasema, se d« takoj w najem ali proda pod zelo ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer, l^ri mlinu je tudi hlev, nekaj wrta ter pravica do občinskega gozda in pašnika. Pojasnila daje lastnik Alojzij Peterman v Kranjski gori 18,	? i
S
Zaščitna znamka: „S!dro"
Liniment. Capsici comp. 1
Nadomestek za
l^alii -Expeller
je splošno priznano kot Izvrstno bol blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 140
ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj «e jemlje le originalne steklenice v Akat-Uah z našo zaščitno znamko „Sidro" U Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri „zlatem levu" * Pragi
Elizabothstrasse št. 5 nova.
W	ratpcMUnnt*.


Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-ielezn: sirup.
Ta je ie 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. I/borno sredstvo za tvoritev krvi m kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo iti red tev.
Cena steklenici K 2-50 po pošti 40 vin. več za zavitek.
Zaloga »korov oseh lekarnah.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in ijjega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20—5
, r----- .. — -----------------------------__^eua .mchicuu.1 iv j. iu, po posii 40 vm. vtc za zavitek.	2622 20—s
Edina izdelovanja in glavna razpošiljata*: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, VILli, Kaiserstrasse73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju. Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbiiu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
T Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62- 30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in
vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
M«
Pozor! Citaj! Pozor!
Pakraške želodčne : : s : kapljice s s s s
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zapriju in nerednem odvajanju — pehanju — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.	2444 10-0
Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od :
P- Jurišiča, lekarnarja
v paleracu št. 65. (Slavonija).
Odvetniški
kandidat y»
v večletno prakso
želi premeniti službo.
Ponudbe naj se izvolijo doposlati na upravništvo tega lista pod šifro: 35 3—3
»Odvetniški kandidat 35.«
11» rti* /i* «V *!m w r!« ffls ™ $ m t
Pivovarna J. PERL E S
L.IUHLJAM, Pn;S<}rnove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno
—•— v sodčkih in steklenicah. ■ -O--
rt«j*ttire|iSa svaSarska tvrdka. — Ustan. pred 100 Ist
V
pa
Bi-ts
tipe vc
priporoča velečastitl duhovSčin Mer slavnemu občinstva
zajamCeno pristne čeheino- voščene sveči
za cerkev, pogrebe In procesije,
vofcčene zvitke, izborril mčd-pitanec
ko|i »e dobiva v steklenicah, Skatljah In fikafih v poljubni veli-
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaok In tubo satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila uaročila se toplo priporoča In zagotavlja točno Io ^	pošteno postrečl.
1RB0 52—9 LtJUBliJflfln,
Prešernove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hlia
Stavbeno, umetno ia konstruk-cijsko ključavničarstvo.
HUične vidre in sesaike
Josip VVeibl
J. Snreitzur-ja nasi. LJU91JAM, Slomškove ulice 4.
priporoča sa slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-daločih predmetov: o omrežje sa atroj, obhajllne mlse, ograjo na mlrodvoru obstojno omrežje, velua vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedllnlke, strelo-
vode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta val.!14nt zastorl in soln6ne plahte po najnovejšem zistemu a samodvigalnimi 1609 52—59	oporami brez vijakov.
"i!
ja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ^ športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. ?66 52-25
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino In srebrrino
Ljubljana, Dunajska če ta št. 12
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.

{«::>(:ililitittiitiit sit;::js:iis:::si;<11:;:<>::s:tit;;::::ut:;:iitiii:;::<;sitii:iitiisiiiiiiiit
............................••»••.■■•»ta.....•••••.•••••Mli.M>i(eUa<<ai«iS>SSSiii!!M.i.itliI
..................................-..................;f-tr-TITlt»?t«tlll»liI|||M|{jl
1 Prvo kranjska podjetje za umetno steklarstvo in slikanje nastekiu |
J; Avgusta Agnola v Ljubljani
sj Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
rji se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za preji:; vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
1 umetnega steklarstva m slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
iij| kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem t ogled.
..0»
...»
■•ffti
»tj •••
■Ni
B . . * ............. fi . ... ...... 9 9 » • 5 ■ >. » i . U . . O 1. . . » 1 1 T « . C f .... V. 9 ....... ~
■»imm!llti!!!lll!mi!l!:!!!il!!!!ti: ttittttl>»Mttiltflliltiltllltl
Pri nakupovanja = suknenega — in manufakturnega
= hlaga-
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—25
Velika zaloga - s
suknenih ostankov.
3 letno pismeno jamstvo! Brez konkurence v kakovosti!
5 kroni
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont, ura a sidro z masivnim solidnim antlraa-gnetlšklm kolesjem
na stdro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo za-
'	varovano pristno nt-
kelnastlm okovom, Ssk*« šanlr-pokro vom čez
kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14"—, s sekundnim kazalcem K 6-- ,3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 1250, 3 kom. K 35 —.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
Razpošilja po povzetju	2464 20—11
Drva tovarna ur
v Mostu (Briix) m St. 1157, (CeSIro.)
Bogato ilimtr. ceniki » nad 3ooo nitkami ne na ta-htevo počljcjo gratia in franko.
gp Vsestransko hvalo ira pri-• znanje je dosegel tetošnji
33 (3—2)
Koledar
za
tovalca 1
s
i
Uredil deželni mlekarski nadzornik J. Legvart. — 11. zelo popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreje, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila.
Sadjereja; naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1-80, in se naroča pri Iv. BONACU v Ljubljani. — Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. — Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja!
g

OSREDNJA BANKA čeških hranilnic,
__T_____________ ^	____________________ _______ fUstFedni banka časkvo
Vloge na knjižice in raiun 4 % in 4V, %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in iuvalna zaloga brezpla£no.
Podružnica: BUNAJ, I., fippliagcrstr. 22 (UstFedni banka českyoh spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J* In ',•/. upravne pristojbine Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih **/. ban« kovnih obligacij, katere uživajo pnpilarno sigurnost in se smsjo rabiti za vsakovrstne kavcije.
i imm 11111» ihmiim—bhhi 1'ninnmi' iiMinmai——iiimiinaii
Del. kap. 7,000.000--
Ttlegraml: „Sporub»nk»**.
Deponiranje kavcij i« vndij raznih vrst. Eskon« menjlc samo
denarnih aavodov. Bnnkovne Informacije in svete brezplačno.