Političen list za slovenski národ. pottt prrjemau velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. z» pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gid., za en mesec 1 Kld. 40 kr. ? administraciji prejemun vcljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta C. gld.. za četrt leta t jld., za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo < kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracija) in ckipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 i če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri "večkratnem tiskanji se cena primerno zinan» Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1,6. uri popoludne. í¿ítev. 192. V Ljubljani, v pote! 2?>. avgusta 1889. JLetnilt XMI. Ititimmija. „(Jorr. Bale." objavlja, kakor trdi, iz jako zanesljivega bukareškega vira nastopni dopis: Inozemsko časopisje si je menda postavilo za nalog, da o balkanskih narodih razširja najnevero-jetuejša obrekovanja, in tudi Rumunija je dostikrat predmet nezmiselnih bajk v nemških in avstro-oger-skih listih. V najnovejšem času se z veliko vstraj-uostjo objavlja trditev, da sedauja vlada ruje zoper prestol in da je slepo sredstvo v rokah Rusije. Seveda je eno kakor drugo popolnoma neresnično. Ministerstvo Katargijuvo ima zaupanje korone ter je bilo na krmilo poklieauo na podlagi parlamentne večine obeh zbornic, vživa tedaj v isti meri tudi zaupanje dežele. Zakaj se jo s strani nemškega in avstro-ogerskega časopisja pričel zoper njega tako ljut boj, ni popolnoma jasno. Res je sicer, da se od Katargijevega ministerstva ne more pričakovati pridružitev trodržavni zvezi zoper Rusijo. Toda motijo se na Dunaji in v Budimpešti, če mislijo, da je sploh kako rodoljubno rumunsko ministerstvo mogoče, ki bi moglo tako daleč iti, da bi se brezpogojno udalo interesom osrednjih držav ter s tem postavilo na politično stališče, ki bi bilo enakega romena, kakor ko bi Rumuuija Rusiji napovedala vojsko. K taki politiki lastnega žrtvovanja, ki bi se lahko imenovala politika samomora, ni nobeden ru-munski rodoljub pripravljen, in ko bi se moglo misliti, da bi hotel kralj kedaj deželi odkazati tako politično smer, razbili bi se ti njegovi nameui naravnost ob okoliščini, ker bi ne mogel najti ministrov, ki bi prevzeli izvršitev tako pogubonosnega programa. Ru-munska vlada no more opravljati niti poslov trodr-žavne zveze, niti onih Rusije, marveč mora edino le korakati po poti, katero so jej odkazale rumunske koristi. V Rumuuiji more biti na krmilu le tiiko ministerstvo, ki zasleduje rumunsko politiko, kakor more biti v Srbiji na krmilu kabinet, ki si je zapisal na svoj prapor narodno politiko srbskega uaroda. Rumunci nočejo biti orožje za Rusijo niti zoper Rusijo. Razprtije, ki so mej takó zvanimi osrednjimi državami in Rusijo, naj poravnajo ti veliki gospodje sami. Male državice, ki bi se hotelo vmešavati v ta prepir velesil, razdrobile bi se kakor med dvema mlinskima kamnoma. Države ob dolenjem Dunavu in na balkanskem poluotoku morajo smatrati za svoj najvažnejši nalog, da ostanejo v prepiru velesil nevtralne in da se bo veliki odločilni boj bil ob Reni ali Visli, no pa ob Dunavu ali na balkanskih tleh. Na to morajo balkanski narodi v prvi vrsti delati, da Balkana in sploh evropskega jugovzhoda ne bodo zadela opustošenja in strahovitosti svetovne vojske. Ce se hočejo velike evropske vojaške sile za prvenstvo in hegemonijo v Evropi poskusiti, ovirati jih v teh bojnih namerah ne morejo malo balkanske države. Pač pa je želja opravičena, da izvršč ta strašni dvoboj na lastnih tleh in ga na uprizoré v mirovnih in nevdeleženih deželah ob dolenjem Dunavu in na Balkanu ter s tem zanesó bakljo opustoševanj v pokrajine, ki nimajo nikakoršnih neposrednjih interesov pri tem boji za prvenstvo v Evropi. Dmžhc sv. Cirila in Victoria redna IV. velika skupščina na Biedu dné 8. avgusta 1889. (Dalje in konec.) Tajnik potom pojasni še razmero mej „Kathol. Schulverein-om" in mej „Družbo sv. Cirila in Metoda". Prvega pokrovitelji so prečastni škofje dunajske provincije in ga podpirajo s priporočili v svojih dijecezanskih listih (celó tržaški uradni list ga jo priporočal). Tudi naša družba se je po svojih poslanstvih zglásila pri vseh prečastnih vladikah po slovenski zemlji, razložila jim društveni namen ter zagotovila pospeševati slovensko šolstvo le na podlagi naše katoliške vere. Povsod je bila milostljivo sprejeta ter jej obljubljena podpora. V principih simpatizuje „Družba sv. Cirila in Metoda" s „Kathol. Schulverein-om". Vse to je tajnik v zasobnem po- govoru z naše družbe pokroviteljem, g. Siin. Poga čarjom, ki zdaj biva na Dunaji in se po nekoliko tudi bavi v pisarni „Kathol. Schulverein-a", pojasnil ter bil ž njim istega mnenja. To društvo se bojuje za konfesijonalno šolo, ker nemških šol imajo itak povsod dovolj — še celo v nenemških krajih; naša družba pa se poteguje za konfesijonalno in slovensko šolo doma pri nas na Slovenskem, kjer se nam kratijo pravice. Ako nam „Katholischer Schulverein" želi pri hiteti z denarjem na pomoč, bomo to z veseljem pozdravljali. Saj itak in i ubožni Slo venci od drugod malokdaj kaj dobimo; pač pa drugam radi po svojih močeh darujemo, kakor spri-čujejo razni izkazi po časnikih in letnih poročilih. — Sicer pa tudi on misli, da naj ta zadeva, ako bo treba, pride v razgovor in določitev v glavni skupščini, s čemur se vsi zborovalci zadovole. Skupščinar A. K al an potem izreče v imenu navzočih družbenikov iskreno zahvalo prvomestniku prof. T. Zupanu, ki tako izvrstno vodi družbo, tajniku A. Ž log ar ju in blagajniku dr. J. Vošnjaku, katera tako vestno in brezplačno opravljata svoj težavni, čestokrat obširni posel. — Zborovalci se soglasno mej občnim odobravanjem pridružijo tej zahvali. Prvomestnik omenja, da ne toliko njemu ^ro hvala, marveč vrlemu našemu starosti, podpredsedniku L. Svetcu, ki mu je zaslomba v vseh juri-dičnih zadevah. (Živio, slava!) Na to prvomestnik nadaljuje: „Srčno se zahvaljujem čast. blejski podružnici in vsem gorenjskim domoljubom za prijazni sprejem; hvala podružničnemu načelniku, prečast. dekanu Razboršku, ki je na otoku Blejskega jezera sam prevzel božjo službo družbi, ki je — Boga, cosarja in domovino vseskozi pred očmi — zidana po pravilih na katoliško-narodni podlagi. Domoljubno priznanje vsem čast. zastopnikom podružin, došlim sem iz vseli slovenskih pokrajin k IV. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. — Srčna zahvala Oče Luka Imbrišinovič. V spomin dvestoletnice osvobojenja Slavonije. Po I! Lopašiču priobčil Iv. St. (Daljo ) Po smrti patra Petra Nikoliča (f 1675) ja izbral škof Martin Borkovič za svojega vikarja v turški Slavoniji takrat že vsestransko cenjeuega L. Imbrišinoviča, ki je vršil častno in požrtvovalno ta odlični ali v tedanjih okoluostih jako težki poklic skoz več nego 20 let vse do svoje smrti. Škofiji zagrebški je ostal Imbrišinovič veren in udau tudi takrat, ko je drugače jako zaslužni ali po naravi preveč nagli škof Nikola Ogranič, tudi rodom Po-žežaniu, z neobičuo silo začel prisvajat' za škofijo bosansko vso Slavonijo, dapač vse kraje do Kolpe, ki so bili pod turško oblastjo. Zalibog, da ja kot škofov namestnik imel tudi mnogo muk z grško-iztočnimi vladikami, ki so takrat stolovali v samostanu Remete poleg Orahovice. Oni so smatrali kakor škofje bosenski katolike za svoje podložne, a ker so bili večinoma Grki fauarioti in nametniki ■slavenskemu narodu, zahtevali so i od patrov i od katolikov razne davke ter jih izterjevali nemilosrdno s pomočjo turških poglavarjev. V tej stiski in bd i je iskal in našel Imbrišinovič pomoč pri školih zagrebških, ki niso mogli večkrat drugače pomagati, nego da so popravili storjeno škodo s priposlauim \ denarjem. Strašno žalostno je bilo stanje kristijauov slavonskih, katerih niso mogli osvoboditi od turške sile znameniti juuaci Ilič, Kolakovič, Lapsauovič, Delimanič in drugi slavni slavonski vitezi, čeravno so se žrtvovali na čelu hrabrim vstaškim četam v borbi proti Turkom. Slavonski in bosenski rodoljubi so konečuo pričakovali rešitve edino še od jedno-krvnih bratov iz Hrvatske, kjer sta se ravno takrat proslavila bana Peter in Nikola Zrinski s sijajnimi in velikimi zmagami nad Turki, in pa od dunajskega cesarja, ki je vladal tudi na Ogerskem in Hrvatskem. Že od mladih svojih dni je občeval Imbrišinovič z duhovnimi in posvetnimi poglavarji v bližnjej Hrvatski, sporočal jim o znamenitih do-godjajih v turškem cesarstvu ter opozarjal na nevarne nakane turške. Še dandanes je shranjenih mnogo Imbrišinovičevih poslanic, poslanih zagrebškim škofom in krajiškim zapovednikom iz Velike in kasneje iz Požege, kamor se je bil on preselil leta 1681 na željo svojih someščauov, da opravlja službo božjo še s tremi drugimi duhovniki. Ko pa ni mogel s pisanjem dovolj opraviti, ampak je bila za to potrebna živa beseda, potoval je osobuo v Zagreb, Varaždin in celo na Dunaj ua cesarski dvor in do papeževega nuncija, da izpregovori o nadlogah slavonskih kristijauov. Glasnici njegovi so bili deloma frančiškani, potujoči do Koprivnice, kjer jo bil že takrat tudi frančiškanski samostan, deloma pa svetovnjaci. Posebej se spominja neki posebno veren in neustrašljiv glasnik, po imenu Hrelja, ki je večkrat prenašal pisma v votlej palici na krščansko stran. To delovauje Imbrišinovicevo pa ni ostalo tajno. Turki so ga uekolikokrat zaprli in pretepli. Izdajstvom ja prišel zopet 1. oktobra 1680 v Požegi v temnico, kjer jv' preživel osemnajst dui ter se j« rešil iz nje komaj šele po zagovarjauju nekih odličnih in mogočnih Turkov, s katerimi je prijateljeval; veudfr pa je zato moral plačati samostan velički 210 cesarskih cekinov odkupnine. Najnevarnejše je bilo delovauje za Imbrišinoviča leta 1682, ko se je začela velika turška vojska. V živih slikah je načrtal oče Luka v svojih pismih ua škofa zagrebškega ogromne priprave turških čet in prelaz turško vojske skoz Slavonijo ua Osek. Vso to ogromno vojsko so morali kristijani na potu hraniti ter dajati jej na tisoče predpreg. Čeravno je Imbrišinovič mislil, da se tolike j turškej vojski ue bode mogla upreti nobena sila na svetu, vendar ni postal malodušen, uiti je zdvojil o konečnem osvobojenju kristijanov. (Dalje sledi.) sploh vsem čast. sovdeleženkam in sovdeležencem tega današnjega zborovanja v Bledu. — Sv. brata Ciril in Metod pa naj izprosujeta še nadalje naši družbi božjega blagoslova!" (Dobro! Živio!) IV. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je zaključena." Po zborovanji krog 2. ure je bil skupen obed pri mizah, pogrnjenih na prostem ob jezerskem bregu. Očitno hvalo moramo tu izreči „Petra-novi gostilni", ki je čez 120 skupščinarjem tako dobro postregla, da je bilo vse zadovoljno. Vršilo se je mej obedom vse običajno, zato tega ne opisujemo; za sklep le še približno navedemo napit-nico, katero je prvi govoril prof. T. Zupan Njega Veličanstvu, presvetlemu cesarju: „Častita družba! Mi došleci v Bled, v „to podobo raja", pač zavidamo bivalcem ob bregovih Blejskega jezera. Veseli morajo biti teh mirnih valov, ki po njih „Ladja giblje — Se in ziblje — Nas k kraljic' nebes." A kot jim jezerska mirnöba rahlja srce, istotako se jim mora kreineniti še bolj tolikrat pohvaljeni gorenjski značaj, kadar se razburi to valovje Blejskega jezera in „Somov vojska pod vodo ne mine, — In drugih roparjev v duii globočine." In bolj, kot poprej svoj mirni dom, bolj še ljubijo odslej ta svoj dom, ki mu viharji groze. Ljubijo ga „s solzami". Častita gospoda - Slovenci! Kadar mirno plava barka vladarjevega živenja, takrat se tudi Slovencu duša blaži ob veselem srci našega cesarja. A če grozne usode udarec zazna pot celo do cesarske hiše, takrat se Slovencu v njegovem blagem srcu le še krepkeje utrja dinastični čut. Dobro soznanjen z razmerami tega ozemlja — saj sem sin teh pokrajin, — bi Vam, častiti, imenom danes vedel navesti bivalcev teh livad, ki so ob letošnjih strašnih urah cesarja žalosti položili delo iz rök in ves oni dan prejokali. Nenavaden — zato omamljajoč prizor, če joka mož; še nena-vadnejši prizor, če joka mož jeklene zunanjosti: Gorenjec. Častiti! Vem, da Vam bivajočim ta trenotek uprav v kraji, kjer je ljubezen do cesarja trdnejša še, kot so skale gorenjskih gora, in močnejša še. kot bi bil vAl jezerskih voda, — vem, da Vam ljubiteljem Avstrije ter viteškega vladarja govorim iz dna Vaših duš, če čašo dvignem imenom družbe sv. Cirila in Metoda, izjavljajoč: Vsako veselje in vsako žalost lojalno ž njim deleč, kličejo ob slovesni veliki skupščini udje družbe sv. Cirila in Metoda svetlemu cesarju Fran Josipu trikrat: Slava!" (Vse stoje klikne: Slava-slava-slava! — Godba igra cesarsko himno, — mnogi jo pojö.) Levstikova slavnost v Velikih Laseah. (Konec-.) P a z i n. — Živeli slavitelji neumrlega Levstika. Jereb, Rosmanu. Gorica. — Slava slavljencu , mogočnemu stebru slovenskega slovstva! Čast hvaležnim slaviteljem, s kojimi oddaljeni bratje na bregovih zelene Soče v duhu praznujemo redko svečanost. Goriška čitalnica. Staritrg. (Rakek.) — Klanjamo se velikemu geniju, duh Levstikov vladaj vedno mej nami. Njegova poezija naj nas povzdiguje, naj nam blaži srce. Matilda Schweiger, Solija Vesel, Ant. Stritof, Jak. Pavloviči. P o d g r a d. — Križ vzel je rodoljubno, križ na ramo in trujev venec bratje so mu pleli. Slava Levstikovemu spominu ! Podgradci. Rakek. — Službeno doma zadržan, pa z dušo in srcem mej Vami naudušeno kličem: Večen spomiu učenemu pisatelju, značajnemu rodoljubu, vernemu Slovencu Levstiku! Bodi nam uzor, kako treba živeti in trpeti, neumorno delati, vse žrtvovati za prosveto naroda in blagor domovine! Slava Levstikovim častilcem , vsa čast marljivemu odboru, pozdrav vrlim Laščanom. Župnik Podboj. Račje. — S častilci našega prerano zamrlega jezikoslovca in slovstvenika Levstika so s srcem in 7. dušo združeui zdaj na Pohorji bivajoči Micka in Janez Koprivnik, Schreiner, Nerat. Sv. Peter. — Narod, ki poraja, pa tudi dostojno časti veleume. kakor je bil pckojni Lev- stik, ne propade. Slava Levstikovemu spominu, slava častilcem. Bralno društvo v Zagorji in Knežaku. Dunaj. — Pomnik Tvoj, Levstik, kamenit, Carobuim svitom je oblit, Hiti ves narod, Te slavit, Iz daljne zemlje sini udani žele: Bog Tvoj spomiu ohrani. Furlan, Jauzekovič, Howanski, Slejko, vseučiliščniki. Vipava. — Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Srce bo Tvoja struna mila mu budila. Bralno društvo v Orehku, Rudolf Dolenc. Kobarid. — Slava Vam, ki tako slovesno častite spomin našega dušnega velikana. Spomenik-buduik stavite poznim rodovom. Kobaridska čitalnica. Trebnje. — Slavljencu večni spomin! Gromoviti živio njegovim slaviteljem. Mirnopeške požarne brambe načelnik: Josip Rus. Litija. — Pesniku, umuemu, poštenemu možu, ki je veliko storil za svoj narod, pa za to slabo plačilo v življenji dobil: Večna slava! Jarnej Brezovar. Bled. — Slava Levstikovemu spominu, gromoviti živio vdeležencem slavnosti kličejo z divnega Bleda zbrani člani in prijatelji kegljačke zaveze „Kdinost". P ulj. — Prešinjajo nas čustva iskrene hvaležnosti spominu moža, ki je prvi razvil zastavo svobode mej Sloveni. Maks Couč, Ivan Petrič. Viljem Grum. Sv. Peter. — Večna slava duševnemu velikanu našemu! Živeli njegovi častilci! Postojinska čitalnica. Novo mesto. — Slava Levstiku! Pozdrav vsem Laščanom in Levstikovim častilcem. Rosina, Kovač. Vipava. — Slava Levstiku! Živeli njega častilci! Rajmund Knilic, Alojzij Musič. Krško. — Večna slava Levstikovemu spominu! Živeli njegovi častilci: Bralno društvo na Krškem. Dunaj-Hernals. — Neminljiv spomin zapustil nam je sam, v kogar slavo rod postavlja danes spomenik. Gustin, Straustigl, pravnika. Borovnica. — Zbrauim častilcem presrčni na zdar! Slava Levstikovemu spominu! Zbrana rodbina Verbičeva. Bled. — Slava večna Levstiku in živeli njega častilci! Plantan. Krško. — Današnje slavnosti v duhu vdele-žujemo se ter kličemo pesniku Levstiku: Slava! Baudek, Virk, Aussetz, Burja. Kranj. — Večna slava Levstikovemu spominu. Skalja. Škofjaloka. — l"zor iu vzgled Slovencem, časti in hvale vreden Levstik. Slava mu! Cerko, Guzelj, Mohor. Trebnje. — Castitajo rojaku, slovenskemu junaku iz Miruepeči. Dunaj. — V imenu „Slovanskega pevskega društva" pozdravljam vse zbrane Levstikove častilce! Pukl. Ormož. — Gromoviti živio častilcem neumrlega velikana Levstika! Ormoški Slovenci. Novo mesto. — Čisto domoljubje, čisti jezik, geslo Levstika zapišimo na prapor. Živeli njegovi častitelji. Za čitalnico: Poznik. Politični pregled. V Ljubljani, 28. avgusta. Notranje dežele. Cesar bode jutri v soboto popoludne priredil perzijskemu šahu na čast slavnosten obed, h kateremu je tudi kralj Milan dobil povabilo. Isterski deželni poslanec Simšič je, kakor znano, odložil svoj mandat. Dopolnilna volitev za njegovo mesto je razpisana v 12. dan septembra. Mej tem se je baje tudi bivši namestnik deželnega glavarja dr. Amoroso odpovedal poslaništvu ter je izstopil iz „societii politica istriana". Z druge strani se ta vest preklicuje Novemu šlezijskemn deželnemu predsedniku se je dnč 17. t. m. poklonila deputacija opavske „politične in gospodarske jednote". Predsednik dr. Jiiger je dobrohotno sprejel odposlance, izrazil ! jim veselje svoje, da se to društvo tako vspešno 1 razširja — broji namreč samo kmetskih članov nad 700 — ter jim je konečno zatrdil, da bo pravično postopal nasproti češki narodnosti iu posebno gledal na objektivno rešitev zadeve o gradnji češkega gimnazija \ Opavi. T nanje države. „Pol. Corr." poroča iz Rima: V tajnem konzi-storiji meseca junija se je sklenilo, da bo papež Leon XIII. zapustil Rim v onem treuotku, kakor hitro mu bo kaka prijateljska vlada sporočila, da preti nevarnost vojske, katere se bo tudi Italija vdeležila. Dalje se bodo ustavne določbe kouklava v tem smislu premenile, da se sme novi papež tudi zunaj Rima iu najpriprosteje izvoliti. Srbski kralj Aleksander je poslal svojej materi nastopno brzojavko: „Nj. Veličanstvu kraljici-materi v Jalti, Krim. Regentstvo Ti bo predlagalo sestanek, ki Te bo popolnoma zadovolil in ki mi vsestranski ugaja. Prosim Te, pritrdi nasvetu ter mi s tem napravi veselje, da Te bom zopet videl. Poljubuje Te Tvoj Aleksander," — Z nova se potrjuje, da je Natalija odložila potovanje v Beigrad le zaradi bolehnosti. Vse spletke Milanove niso prav nič dosegle. „National Zeitung" pravi: „Odpotovanje Milanovo iz Belegagrada se je izvršilo tiho in brez vrišča, akoravno je bil sprejet slovesno in celo z navdušenjem — navidezno. Takrat se je mislilo, da je prihod njegov v zvezi z imenitnimi dogodki, toda bolje podučene osebe so vedele, da je vloga Milanova tukaj doigrana...... Kralj Milan se mora udati v neizogibno, ter celo ne oporeka več Natalijinemu obisku .... V političnem oziru je Milan mrtva oseba, in britke skušuje, katere je doživel pri svojem zadnjem bivanju v Belemgrada, so ga gotovo britko skelele." Iz Pariza se poroča: V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bo nemški kancler knez Bismarck po zadnjih dogovorih z Anglijo iu pri bero-liuskih vladarskih sestankih predlagal, naj se na Dunaji skliče razoroževaleu mejuaroden shod. Ali se bo uresničil ta načrt, odvisno je od tega, kako bo-dete Francija in Rusija sprejeli ta nasvet. — „Times" pravijo: Navdušenje, s katerim je bil cesar Viljem sprejet v Strassburgu, kaže, da se je javno mnenje v Alzaciji obrnilo na korist cesarju, Nemčiji iu redu. Poskus, da bi se predrugačilo obstoječe razmerje, proizval bi le nevoljo. Švicarski vladni sovet bernskega kantona je izdal ukaz, da se ne sme po cerkvah citati papežev nagovor z dne 30. juuija 1889; kakor znano, je sv. Oče v tej alokuciji protestoval zoper spomenik in slavnost Giordana Bruna. Velikokrat smo že naglašali, kako ljubeznjivi zavezniki so Italijani. Sedaj se ti ljuto togote, ker je bil avstrijski cesar v Berolinu prisrčneje sprejet, nego kralj Humbert. Napoljski „Piccolo" piše: „Frauc Jožef je ime moža, kateremu danes Beroliu vriska, čeravno so ga leta 1S6G . . . Frauc Jožef je ime, ki se glasi kakor ime kakega . . ." Stavkov ne moremo popolnoma zapisati, ker se nam ustavlja pero. „Messaggero" in „Diritto" pravita, da je sramota za Italijo, ker je z Avstrijo sklenila sploh kako zvezo. Kaj pa Crispi, ministerski predsednik našega zaveznika kralja Ilumberta ? Ta ljubi gospod molči in drži križem roke, čeravno ima dolžnost in moč, da prepove listom tako ostuduo pisavo. Prostozidarji imajo ua jeziku vedno najlepše besede, a manjkajo jim najpriprostejši pojmi o — dostojnosti! — Kakor pravi „Riforma", zaukazala je vlada poizvedovati po livarnah, l;do je zadnji čas dal vliti kako bombo, enako oni, katera se je zadnjo soboto razletela. Neko sumljivo osebo so zgrabili. Od nedelje zvečer stražijo vsako noč preoblečeni redarji avstrijsko veleposlaništvo pri Kviriualu. Italijanska vlada tedaj dobro ve, komu je veljala petarda, tem bolj, ker je bil rojstni dan cesarja Franca Jožefa ob enem smrtni dan irredentovca Ltidovika Mašinija. Londonska „Exchange Telegraph Company" je iz zanesljivega vira zvedela, da se je posrečilo Angliji, pridobiti od perzijskega šaha dovoljenje za potovanje angleških vojakov skozi Perzijo. Mej šahom in angleško vlado se je v tem oziru sklenila pravilna pogodba. Odposlanstvo kralja Soaškega je pred-včeraj dopoludne došlo z ladijo „Cristoforo Colombo" v Napolj. Ž njo je prišel tudi znani afriški potova-lec Antonelli, ki se je takoj odpeljal v Rim. Odposlanstvo je šlo na suho, kjer je bilo z vojaškimi častmi sprejeto. Ostalo bo v Napolju toliko časa, da se bo kralj Humbert povrnil v Rim. Kralj, prestolonaslednik in ministri so sedaj v Tarentu, kjer so pregledali oddelek mornarice. Položaj na Kreti se je zboljšal. V okolici Kaueje se je zopet napravil red. Prebivalci mnogih vasij se povračajo na svoje domovje. Ravno tako so se razmere tudi v Kandiji in Rhetimnu obrnile na ugodno stran. Petnajst vstajnih sel se je brezpogojno podvrglo ter sedaj prosi pomiloščenja. Vzlic tem premembam bo pa Turčija vendar na otoku 30.000 vojakov zbrala. — Djevad paša je šel v tabor vstaj-nikov, ki so mu zatrdili, da bodo prijateljski sprejeli turške vojake, ki so prišli napravit mir in red. Izvirni dopisi. Z Roba, 20. avgusta. Da spolnim svojo obljubo, moram tedaj natančneje poročati o bližnji naši cerkveni slavnosti. V Velikih Laščah je sedaj minóla núrodna slavnost odkritja Levstikovega spomenika. Kako se je izvršila, to vedó najbolje vde-Ieženci sami, drugi pa iz poročil v raznih časnikih. Ko bi bil kateri tujcev vračujoč se iz Velikih Lašč na Rašici krenil na levo malo navzdol držečo cesto, peljala bi ga skoz ozko dolino, med malimi hribčki in na levo ležečimi travniki, ob katerih se tiho pomiče mal potok. Potem pa je grič pri griču, na katerih iz sadnega drevja gledajo majhne prijazne vasice veliko-laške župnije. Po malih ovinkih pripelje slednjič po dobri pol uri hodi na mostič pri miilinu, kjer se še-Ie more zagledati prijazen med ozko dolino samoč stoječ 592 m. visok hrib Rob, ob vznožji katerega je majhna vas istega imena. Na vrhu hriba pa stoji ne velika, a lepa cerkev BI. D. M., ponosno zroč na svoje sosede; kajti ona praznuje letos stoletnico, odkar je župnijska cerkev. Pred sto leti bila je še podružnica veliki župniji škccijanski. Prezidali so jo za časa župnika Jurija Tomé-ta 1825—1846. 1., ker popred je bila le bolj kapeli podobna. Blagoslovljena je bila od mil. gosp. knezo-škofa Antona Alojzija Wolfa 26. junija 1845. V teku teh let je že bilo potreba mnogo popravil. Tudi križev pot je bil silno slab in pomanjkljiv. Dasiravno so tukaj večinoma ubožni, a za božjo čast vneti prebivalci, ki radi žrtvujejo, kar gré za cerkveno reč, vendar so po prizadevanji sedanjega č. g. župnika dali lepo popraviti in od zunaj in znotraj prenoviti cerkev k jubileju stoletnice obstanka župnije; ob enem se bode tudi blagoslovil novi križev pet, kateri je jako lep in dragocen, ter bode krasno dičil našo cerkev. Ta dvojna cerkvena slovesnost se bode praznovala prihodnjo nedeljo 25. t. m. Toliko bodi povedano o neznatnem našem Robu in o skromni naši slavnosti, v spomin na redki, imenitni praznik, katerega praznujemo. Mnogo je bilo slišati in citati po časopisih, kako grozne nevihte so koncem p. m. razgrajale po vsej deželi, in kako viliko škodo ste napravili toča in voda, kako grozno je gospodovala strela. Kakó velika nesreča za dotične kraje ! Ubogi ljudje so res pomilovanja vredni in pomoči potrebni. Tukaj se pač smemo srečne imenovati, akoravno je tudi v istem času tukaj nevihta razsajala in močno deževalo, da je tukajšnji potok stopil čez strugo, vendar ni napravila posebne škode, kakor da je voda par vôz sena odnesla. Žito so ljudje srečno spravili domov. S kako hvaležnostjo se pač more kmetovalec ozreti proti nebu ter se z dna srca Bogu zahvaliti za toliko dobroto, da mu je ohranil z velikim trudom dobljeni pridelek. —a. Z Dobrove, dné 10. avgusta.*) Večer dne 3. in dan 4. t. m. sta bila za dobrovsko faro pravi čas božjega obiskovanja. S Črnega vrha tam gori v hribih nad Polhovim gradcem prispeli so kmalu po „Zdrava Mariji" zvečer dné 3. t. m. le-sèm doli na prijazno Dobrovo prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski. Občinski odbor, na čelu mu gosp. župan Miha Novak, bil je šel Nj. prevzvišenosti do farne meje (Žirovnika v Gabriji) naproti. Tu pozdravil je g. župan prevzvišenega vladiko tako-le: „Prevzvišeni g. knezoškof! Dovolite, da Vas v imenu dobrovske občine v duhu ponižne udanosti pozdraviti smem. Trenotka Vašega apostoljskega obiska pričakovali smo vže prav željno, ta preiskrena želja spolnila se nam je, hvala Bogu! Zagotavljam Vašo apostoljsko pre-vzvišenost, da so tukajšnji občinarji vsi od prvega do zadnjoga Vam, prevzvišenemu apostoljskemu pastirju, in materi sveti cerkvi iz dna svojih src popolno udani ter da jih od verskih resnic prav nobena sila odvrniti ne more. Želim iz celega srca, da bi tudi Vaša prevzvišenost iz dobrovske fare in občine najboljše vtise s saboj na dom vzeli! Bog in pomoč njegova bodi vedno z Vami! Prosim, da nam vsem skupaj apostoljski blagoslov podeliti izvolite!" Vozovi so se zasedli in slavnostni sprevod pre-milostnega vladike prične se pomikati dalje doli proti gabrskej cerkvi, Švici in Dobrovi. Gabričanje pričakovali so svojega višjega dušnega pastirja pri podružnici sv Janeza Krstnika ob cesti s prižganimi svečami. Posebno odlikovala se je pa vas Sfica ob sprejemu mil. gosp. knezoškofa; bila je vsa razsvetljena, prebivalci njeui so pa ob cesti zbrani pričakovali s prižganimi svečami. Zares krasno-ginljiv prizor! Malnerjeva hiša odlikovala se je posebno s tem, da je most preko Gradašice ves z venci opletla in krasno razsvetlila. Ves ta prizor in izraz prave ljubezni so premilostljivi g. apostoljski poslanec z nekim posebnim zanimanjem in veseljem opazovali. Kar zagrome topiči na hribcu pod farovžem, zvonovi farne cerkve v veličastnem pritrkavanji za-pojo in v par minutah bili so prevzvišeni vladika v našej sredi pred znamenjem pod farevžem, kjer smo jih pričakovali z domačima čč. gg. dušnima pastir-jemv, 200 šolskimi otroci in množico odraslih ljudi obojega spola iz domače in drugih bližnjih vasi. Prvi pozdravijo prevzvišenega g. knezoškofa s kaj ginljivimi besedami naš prezaslužni gospod župnik Jernej Babnik. Nato pozdravi belo oblečena deklica v imenu šolske mladine njihovo prevzvišenost sledeče: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Premilostljivi gospod knezoškof! Dovolite mi, Vaša prevzvišenost, da Vas v svojem in svojih tovarišev in tovarišic imenu prav po otročje priprosto pozdraviti in ogovoriti smem. Mi otroci s svojimi stariši najbolj zaupno govorimo. Vi ste naš duhovni oče, sveta cerkev pa naša duhovna mati. Oče in mati pa svojim otrokom, kadar od kod pridejo, navadno tudi kaj prinesejo. Gotovo prinesli ste, prevzvišeni oče, nain kaj posebnega. — To Vaše neprecenljivo darilo za nas male otroke je: blagoslov božji in pa potrditev v svetej veri. Kako presrečni smo, ker nas bodete jutri na duhu tako bogato obdarovali. Mi smo še prav slabotni otroci; Vi, prevzvišeni apostoljski naš oče, spremenite nas v krepke in dobro oborožene vojščake Kristusove. Vsakdo mora se vojskovati; otroci svete vere pa z dušnimi sovražniki. — Ščit zoper dušne sovražnike nam Vi v zakramentu svete birme podelite; sveti Duh nas bode potrdil. Pod Kristusovo zastavo bodemo se krepko bojevali in srečno zmagali. Obetam Vam sveto, da hočemo Vam, prevzvišeni oče, in pa materi sveti cerkvi — svojim duhovnim starišem — vedno zvesti sinovi in pokorne hčerke ostati. Dobri otroci radi molijo za svoje skrbue stariše; tudi mi bodemo za Vas in za sveto cerkev vedno prav goreče Boga prosili. Prosim pa tudi Vas, apostoljski naš oče, prav goreče, da se bodete nas, naših dobrih starišev, naših duhovnih in svetnih učiteljev v svojih molitvah dobrotno spominjali in nas vse skupaj blagoslovili." (Zbrana množica poklekne in prejme apostoljski blagoslov.) Deklica nadaljuje: „Hoy blagoslovi in ohrani še mnoga leta Nam našega prevzvišenega duhovnega očeta." Poda jim krasen šop umetnih cvetlic. Ta otroški ogovor in pozdrav poslušali so premilostljivi z ganjenim srcem ter ob sklepu nekako tako-le rekli: „Zahvaljujem se ti, dobra in pridna deklica, prav srčno za tako krasne in lepo govorjene besede; Bog daj, da bi se tudi popolno uresničile." Potem uvrste se šolski otroci z zelenimi lipovimi vejicami v rokah za šolsko zastavo in slavnostni sprevod pomikal se je v krasno ozaljšano farno cerkev. Pomolj vile g. deželnega glavarja bil je krasno razsvetljen. Druzega dne, 4. t. m., opravili so zjutraj ob 8. uri prevzvišeni vladika sveto daritev. Nato bilo je izpraševanje otrok. Potem šli so premilostljivi vladika zaužit mali zajutrek. Ob tej priliki dohitela je tukajšnjo šolo čast, kakoršna še popreje nikdar ne, ker prvikrat od časa njenega obstanka mudil se je nekoliko minut višji dušni pastir v njenih prostorih. Birmanih je bilo 64 otrok iz domače fare. Naš gospod župnik preskrbeli so primerno kosilo, katerega se je vdeležil tudi naš p. u. g. deželni glavar dr. Josip Poklukar. Po dokončani popoludanski službi božji blagoslovili so mil. g. kaezoškof prekrasen nov križ na pokopališču. Ta križ s prelepo podobo Izveličarjevo naredil je g. Jernej Trnovec, podobar v Polhovem gradci. Delo samo mojstra najbolj hvali in priporoča: ta mojster je točen in glede plačila zelo soliden; naj bode s tem povsod najtopleje priporočen. Podstavo križu izklesal je g. Vodnik iz Podutika; tudi to delo je svojega mojstra vredno. Okolu '/a6. ure zvečer odpeljali so se od nas prevzvišeni vladika s svojim spremstvom med gro-inenjem topičev in veličastnim pritrkavanjem zvonov. Slavolokov je bilo postavljenih 22. Vseh mlajev bilo je 82, s katerih so vihrale cerkvene, narodne in cesarske zastave. Med temi bile so nekatere tudi nad 10 metrov dolge. Šolska hiša je bila s zastavami in zelenjem po oknih kaj lepo okrašena; pot od te naprej obdajali so gosti in visoki mlaji, a mlaje vezali so pa lepi zeleni venci. Prekrasna venca bila sta tudi v cerkvi. Mlaje preskrbeli in postavili so na dotičnih mestih možje in fantje, vence v farni cerkvi, ob mlajih in drugod pa domača dekleta iz Dobrove, Stranske vasi, Gabrija, Švice, Rozor in Kozarij. Slava jim vsem skupaj! Prav pošteno so se obnesli od prvega do zadnjega! Da se ob tem slavnostnem času tukaj s smodnikom štedilo ni, umeje se samo ob sebi. Premilostni vladika pridobili so si srca vseh tukajšnjih farauov s svojo ponižnostjo, pobožnostjo in krotkostjo v nerazvezljivo ljubezen. Pravica in poštenost ovenča se, zvijača in zlob-nost pa osramoti samega sebe — tak je božji in naravni zakon. Dnevne novice. (Imenovanja.) Suplenta na ljubljanski gimnaziji g. dr. Lovro Požar in g. Karol Šega sta imenovana pravima učiteljema na gimnaziji v Novem mestu. Profesor ua novomeški gimnaziji gospod A. Kerer je premeščen na gimnazijo v Feldkirch. Ravnateljem na gimnaziji v Gorici je imenovan g. Henrik G ros s, profesor na gimnaziji v Trstu. (O pogodili obravnavi ob odkupu vžitnine) od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za 1890. leto, pogojno za leti 1891 in 1892, koje se bode v nastopnih davčnih okrajih vršile, objavlja c. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko, da se bode za vsak okraj pogajalo posebej, in sicer v uradnih prostorih dotične c. kr. davkarije, oziroma glavne davkarije dne 20. septembra 1889 ob 9. uri do-poludne. Odkupnina od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa znaša na leto skupaj za okraj: po-stojinski 9050 gld., škofjeloški 10.000 gld., brdski 6080 gld., kočevski 11.800 gld., veliko-laški 3800 gld., krški 9300 gld., idrijski 12.800 gld., kranjski 9120 gl., kostanjeviški 6150 gld., logaški 14.781 gld., mo-kronoški 6110 gld., vrhniški 8200 gld., žužemberški 4500 gld., seuožeški 4000 gld., zatiški 5350 gld., ; trebanjski 2700 gld., črnomaljski 6200 gld., ljubljanska okolica 24.800 gld., bistriški 5500 gld., ; kranjskogorski 2600 gld.. ložki 5200 gld., radov-. ljiški 9600 gld., vipavski 4800 gld. Pri pogodni obravnavi mora biti navzoča večina vseh obdavčenih obrtnikov davčnega okraja, po osebah in obsegu obrtnij, in ta večina mora pogodbi pritrditi. Pooblaščenci obrtnikov morajo se izkazati s poverjenimi pooblastili. Povodom teh odkupnih obravnav se smejo vložiti tudi zakupne ponudbe. Na take ponudbo se bode pa le tedaj oziralo, ako presegajo zgoraj navedeno letno odkupnino za najmanj 10% (deset odstotkov) in če do.jdejo finančnemu oblastvu tako pravočasno, da je mogoče ponujeno letno zakupnino vsaj 14 dni pred odkupno obravnavo obdavčenim obrtnikom naznaniti. V teh zakupnih ponudbah mora biti zakupnina za vsak okraj posebej s številkami in besedami navedena; kumulativne ponudbe, katere se glasijo skupaj na več okrajev, kakor tudi pogojne ponudbe sploh, niso dopuščene. Zakupni ponudbi mora biti priložena jamščina (vadium) v znesku 10 (desetih odstotkov) od ponujane zakupnine, in mora ista ob-sezati izrecno izjavo, da je ponujalec na svojo ponudbo tako dolgo vezan, dokler se mu ne naznani, je-li njegova ponudba sprejeta ali ne. (Požar) v Godešičah je provzročil škode do 25.000 gld. Pogorelci so bili zavarovani za 8760 gl. (Ogenj.) Dne 18. t. m. popoludne je posestniku Martinu Jakšetu v Malem Podlubnem pogorela hiša z gospodarskim, poslopjem. Škode je do 1000 gld; pogorelec je bil zavarovan za 350 gld. Zapalil je štirileten otrok. (Ogenj.) V torek popoludne so pogorele v Njegasternu, zgornji vasi pri Moravčah, štirim gospodarjem hiše z gospodarskimi poslopji. Gasiti ni bilo mogoče dosti, ker vode ni blizu. Pogorelo je vse: žito, mrva, obleka itd. Pogorelci so bili sicer zavarovani, toda za neznatne svote 200—500 gld.; škoda je torej velika. Pravijo, da so otroci zažgali. (V Ormoži) je umrl tamošnji zdravnik, g. Jos. Seyfried. Bil je daleč okoli znana oseba, sicer pa ni imel dosti vpliva. (V Mariboru) je v predmestji sv. Magdalene že nova jetnišnica in čaka svojih prebivalcev. (Pontiloščenje.) Zaradi umora na smrt obsojena Liza Lahovuik je od presvetlega cesarja pomilo-ščeua. Najvišje sodišče ji je naložilo IS let težka ječe. (t)r. Amoroso) je vsled prigovarjanja svojih ožjih prijateljev obdržal mandat za deželni zbor isterski. (Kranjskemu gasilnemu društvu) je g. Vinko M a j d i č, posestnik v Kranji, daroval 50 gld. (Vlaka na sv. Višarje) bodeta iz Ljubljane odšla jutri v soboto, in sicer prvi ob 11. uri 40 minut dopoludue, drugi ob 12. uri po noči. Vodja romanju je preč. g dr. Ivan Janežič. Vozni listki se dobivajo pri g. Pavlinu na Marijinem trgu št. 1 v Ljubljani in v vlaku samem. (Duhovniške preinembe v lavautinski škofiji.) C. g. A. Potočnik je dobil župnijo Razborje, č. g. Fr. Slavič župnijo sv. Antona na Pohorji, č. g. Jos. pl. Pol je premeščen iz Laškega trga v Šmarije, č. g. Jos. Eoštohar iz Šmarija kot pro-vizor v Zdole, č. g. Al. Vojsk od sv. Marjete k Veliki nedelji, č. g. A. Drozg od sv. Marka k M. D. na Gori. Novomašniki: č. g. Al. kuta pride k sv. Marjeti, č. g. Al. Urban k sv. Marku, č. g. Fr. Gunčar k sv Lovrencu in č. g. M. Medved v Laški trg. (Letina) je na Tirolskem prav dobra, kakoršue ni bilo že mnogo let; v ostalih planinskih deželah je dobra, na Ogerskem, Ruskem in v Rumuniji je srednja, deloma slaba. Raznoterosti. — Potres. V noči od 10. na 17. dau t. m. so v Jablanici (Bosna) ob 1. uri 4S minut čutili valovit, šest sekund trajajoč, močan potres. Gibal se je od jugovzhoda proti severozapadu. — „Orna kronika", novo glasilo italijanskih prostozidarjev, očita papežu, da kopiči milijone in jih pošilja na Dunaj. Take smešne trditve naj upihajo neslogo mej višjim in nižjim duhovništvom ? — Praktičen časopis. Ameriški list „St. Ltiiser County-Wiichter" je objavil uastopni poziv: častiti naročniki! Ker se je dostikrat zgodilo, iia farmerji, ki so naročeni na naš list, v poletnih mesecih niso imeli časa za čitanje, mislili smo, kako bi mogel tem vendar koristiti naš list. Zaradi tega tiskamo naš časopis na mušen papir, in sicer v mesecih juli, avgust in september. Treba je le košček tega papirja namočiti, položiti na okrožnik ter ga potresti s sladkorjem. Vse muhe bodo poginile. Ko bi se vendar zgodilo, da bi muhe takoj ne počepale, preverjeni morete biti, da so muhe za nič, papir je dober. Vredništvo. — Vredniške prijetnosti. Neki ameriški v red ii i k je napisal pred smrtjo nasleduje besede: „Deset let sem se trudil, da bi občinstvo rado bralo moj list, pa tega nisem dosegel. Na svetu ni sit-nejše stvari, kakor je vrejevanje lista. Ako list do-uaša preveč političnih člankov, naročniki kriče, da so siti večne politike; ako donaša malo političnih člankov, kriče, da je list nedolžen in bedast. Ako donaša male pikantne stvari, imenujejo list „klepetuljo" ali „lažitorbo"; ako jih posluša, očitajo mu, da občinstvu prikriva resnico. Ako list donaša šaljive iri zabavne stvari, trdijo naročniki, da je list smešen : ako vrednik ne objavlja šaljivih ttvarij, trdijo zopet, da je pust. Ako ima list mnogo izvirnih člankov, uče ga, naj bi jemal iz druzih listov dobre «vari; če pa to stori, zopet mu očitajo, da dela le s škarjami in lepilom. Če okrca osebe in društva, proglase ga kot prepirljive» in podrepnika; če tega ne stoii, predbacivajo mu, da je človek brez načel, kukavica in podkupljen. Ako brani ženske, jeze se moški; ako obsojuje žensko emancipacijo, napadajo ga čitateljice. Ako brani vlado, očitajo mu, da zoblje iz vladnih jasli; če je pristaš liberalcev, imenujejo ga demagoga in nevarnega človeka; če gre v cerkev, je licemerec, če ne gre, jo brezbožnik." — Temu bi mogli mi še mnogo dostaviti. — Toma Al v a Edison. Pričetkom minolega tedna je prišel v Pariz največji veleum Amerike, sloveči Toma Alva Edison. Temu učenjaku je Pariz priredil slovesen vsprejem. Ako računamo po njegovih izumih, je Edison največji človek sveta v devetnajstem stoletji. Star je 42 let ter je doslej izumil do 1000 vsemu človeštvu koristnih izumov. Sin je siromašnega krojača iz Ohije v severni Ameriki; kar zna, naučil se je s svojim trudom brez učitelja. On ima čudovit spomin. Kot 12letni deček je prodajal časnike po New-Yorku. Naročil si je veliko knjižnico ter prečital do 10.000 knjig. S 16 letom je izdaval list „Paul Pry." Neki dau je tako raz-žalil nekega gospoda, da je ta priletni v vredništvo ter Edisona vrgel v potok. Pozneje je dobil službo pri društvu elektro-tf-liiiike ter izumil stroj za strojem; pri tem je silno obogatil. Danes ima delavnico bliskovnih strojev, kakoršue ni na svetu. Nedavno je zboljšal svoj fonograf, s katerim bodo ljudje še čez tisoč let labko slišali glas svojih prednikov. Sedaj dela stroj, s katerim se bode na milje daleč vse videlo. V njegovih tovarnah dela nad 3000 ljudi. Edison oskrbuje skoraj vso Ameriko z električno lučjo, kar mu je vrglo do 10 milijonov dolarjev. Edison živi prav skromno in je navadno v laboratoriju. Xaiodno gospodarstvo. Poslano. d) „Assicurazioni Generali '. Z opravičonim ponosom pozdravljajo pri sklepu leta prijatelji zasebnega zavarovanja največjo zavarovalno družbo v srednji Evropi. Sodeminpetdeseti letni račun „Assic. Gen." prav jasno kaže velikanske učinke zasebnega zavarovanja v varstvo narodnega premožeuja, kajti ta družba je mogla v enem samem letu gld. 9,SS7.592 povrniti za škode ter je ona sama izza svojega obstanka plačala zavarovancem gld. 217,257.394. Koliko bi bila morala državna birokracija izdati troškov, koliko peresnih vojakov bi bila morala sklicati in oborožiti, in kolikemu generalnemu štabu paragrafuih vitezov z visokimi naslovi bi bila morala izročiti nadzorstvo, da bi bila dosegla enak vspeh! „Generali" je to orjaško delo z malimi generalnimi štabuiki izvršila, ki so v Trstu, na Dunaji, v Budimpešti, Pragi, Gradcu in Ljubljani organizovali zmago — seveda so to v ognji izkušeni vojskovodje prve vrste — ter za vedno privezali na svoje zastave. Povelje se izdaje v Trstu, s tem je zavarovana enotnost, ki pa nikakor ne ovira prostega gibanja delavskih močij, in skupnost njena brez prevelikih pisarskih zadržkov je ravno ona trgovska umetuija, ki odlikuje to zavarovalnico. „Generali" je svet za-se, ker životari po svojih lastnih zakonih, katere izvaja iz polstoletnih izkušenj, ter sledi geniju, ki dovaja „praktično" do popolnosti. Če se pri tem navidezno ogibljo redi, goji jo vendar po svoje, kakor to dokazujejo njeni darilni razpisi in izdelki njenih opraviluikov. Na zunaj se ne kaže njeno znanstveno delovanje, ker ne ljubi prepirov, vendar pa ume, na tihem prisvojevati si napredke, katere dostikrat najprva izvršuje, ne da bi se s tem ponašala. (Daljo sledi.) Ig- Vremensko sporočilo. Telegrami. Dunaj, 23. avgusta. „Wiener-Zeitun< Okrajni sodnik Schneditz jo imenovan za de-želno-sodiščnoga svetnika pri deželnem sodišči v Ljubljani. — Cesar je zjutraj došel ter dopoludne v avdijenei sprejel minister- | skega predsednika Tiszo, ki so je popoludne J v Ostende odpeljal. Solnograd, 23. avgusta. Šah je ob 8. uri i zjutraj na Dunaj odpotoval. Na kolodvor so j k slovesu prišli načelniki oblastnij, dostojan- \ stveniki in častniki. Šah je pregledal častno i stotnijo; mej tem je godba svirala perzijsko himno. Strassburg, 23. avgusta. Pri včerajšnjem | slavnostnem obodu jo cesar napil na zdravje ; zvesti državni deželi. Sprevod sto društev so | je mej navdušenimi izjavami za cesarja in ■ cesarico divno izvršil. j Strassburg, 23. avgusta. Cesar in česa- ' rica sta se zjutraj ob polu 9. uri mej zvo- I njen jem zvonov in navdušenimi izjavami od- I peljala v Aletz. _ ! i V mrli mi: "21. avgusta. Antonija Krzin, mestnega uradnika hči, Ii mesecev, Kravja dolina št. 7, driska. —• Marija Sirk, mesarjeva hči, 7 mesecev, Poljanska cesta št. 34, božjast. V bolnišni ci: 1!). avgusta. Jovana Sreibvogel, krojačeva vdova, 70 let, starostna oslabelost. 21. avgusta. Marija Hrovat, dekla, 57 let, vsled šena. — Jernej Polak, delavec, 55 let, vsled raka. C X O Čas Stanje Veter Vreme • i 1 of s « a opazovanja znitumuru v mm toplomera po Celziju 7. u. zjut. 733 5" 14 ß brezv. megla 22 2. u. pop. 731-4 27-3 si zap. del. oblač. o-oo 9. u. zveč. 7319 20-6 si. svzli. del. jasno Srednja temperatura 20'8U za 2 4" nad normalom. Dunajska borza. (Telegralično poročilo.) 23. avgusta. Papirna renta 5